Največji »la»enrfea dnevnik -
v Združenih Oii^ah Velja za v«; leto ... $6.00
Za pol leta • • • • • $3.00
Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00
: "J "
Listislovenskihidelavcevy Ameriki.
The largest Slovenian Daily m tke United States.
ItSOed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3. 1879._ TELEFON: CORTLAND T 2876.
NO. 277. — ŠTEV. 277.	~~	_ •___NEW YO££, SATURDAY, NOVEMBER 24, 1923. — SOBOTA, 2 4. NOVEMBRA, 1923.	VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
RAZPUST KOMUNISTIČNE STRANKE
Vrhovni poveljnik nemške državne brambe je razpustil komunistično stranko. — Vsi strankini fondi zaplenjeni. — Navidez bodo razpuščene tudi razne nacijo-nalistične stranke. — Francija ne more trpeti Hohen-zollerncev v Nemčiji. — General Fetain je inšpiciral porenske utrdbe.
Berlin, Nemčija. 2:i. novembru. — Vrhovni poveljnik državne hrambo general von Seeckt. je ilancs razpustil komunistično stranko. Obenem je zapovedal zapleniti vse ;-trankin« premoženje.
Xadaljf >«• prepovedana vsa komunistična zljorovanja. Noben komunistični list n^ sme izhajati.
Da bi ii<- bil ta o<U«^ preveč pristranski, je razpustil von Seeekt tudi razne nacijonalistieiie organizacije ter organizacije narodne soeijalne stranke. To je povedal včeraj v parlamentu komunistični poslanec Koenen ter zahteval, naj vlada takoj prekliče tozadevni dekret.
Pozneje je bilo objavljeno, da kancler popolnoma ne soglaša z odlokom vojaškega diktatorja in da bo treba ta odlok korigirati.
Duesseldorf. Nemčija. 23. novembra. — V sobotnih bojih je bilo usmrčenih 1(>0 separatistov in nad bOO ranjenih. Vslcd teh zadnjih porazov so sklenili separatisti braniti svoje sedanje postojanke.
Pariš, Francija, 23. novembra. — Matin izjavlja, da se je pred kratkim podal maršal Peta in na inšpekcijo potovanje po Forenskein. Ogledal si je vse tainošnje utrd-> ter sestavil na«'it«'. kako bi bilo mogoče utrditi vse rensko obrežje proti Nemčiji.
V poslanski zbornici je pojasnil ministrski predsednik Poineare, da Francija in Belgija popolnoma soglašata glede ruhrskega vprašanja.
<il«*«le kronprinca je izjavil: —
"Francija- je bila odločno proti temu. da bi se vrnil bivši nemški kronprinc v Nemčijo. S svojim povratkom ni izzaval samo Francije, pač pa vse zaveznike. Zaenkrat je vsa zadeva poverjena medzavezniškemu svetu.
*•< V bi -e vrnili vsi člani hohenzollernske dinastije. i»i bil « vropski mir resno ogrožen. Kaj takega pa moramo na vsak način preprečiti."
'»	7	-s
Najbrže je to edin«* slika, ki je bila vzeta v Ameriki v trenutku. k«» je izrekel sodnik nad obtožencem >mrtno obso<lbo. Slika nam kaže elevelarulskejra sodnika Wa Iterja MeMahona, ko obsoja na smrt Italijana ('osma Ferranta. ki je z nožem razsekal clve- !<-ti starejra otroka Ernesta Fer-rito ter prizadel smrtne poškodbe tudi njegovi materi Mrs. Carmilli Ferrito. Morilec bo umrl na električnem stolu dne februarja.
SEDEMSTO RUSOV BODO SPUSTILI V DEŽELO.
1'r lsednik Coolidge se je zavzel za usodo 700 ruskih priseljen- j eev, ki so zadržani na Ellis Islandu in <« katerih jo bilo reee-rio. da bodo deportirani, ker no dospeli v Ameriko, ko je bila rusk.t kvota že izčrpana. Njihove listine so baje v redu, in vsak ima potrdilo ameriškega konzula.
MEHIdKI VULKAN JE ZAČEL BRUHATI
Mexico City, Mehika. 23. nov. Največji mehiški vulkan Pnpoca-tej»tl, kojejra vrh je pokrit z večnim unegora, je zopet začel bruhati.
Pebivalstvo. posebno pa Indijanci, je začelo strahoma zapu-šeati tamošnjo okolico.
POLJSKA HOČE IZGNATI NEMŠKE DRŽAVLJANE.
Varšava, Poljska, 23. nov. — Poljski zunanji minister Dmowski je jM^lal bavarski vladi noto, v kateri odločno protestira proti preganjanju Židov, ki so poljski državljani.
C*e Bavarci ne bodo pustili Židov pri miru, bo dal Dmowski izgnati iz Poljske vse nemške državljane- ,
VELIKA
BLAZNIKOVA PRATIKA
(s tremi mlatiči) IS^Cena s poštnino 20c.*^tS
SLO VENI C PUBLISHING CO.
82 Cortlandt Street New York
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
se potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah:
4 , •	Danes bo naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA
It;iK|«>^iija na wnlnje	in iz]>Ueuj*» "Postni tVkornl zavod" in
"J i Iran-ka banka ' r Ljubljani. Zajtrebu. HeiTrrada. Kranju. Celju. Ma-rU<«ru. 1»nbn*rnlk«. Si»litu, Sarajevu ali drngod.	j«- j«C- za bitro
ijEltlaiiiu imJuj:« ■] rwj«*.
1000 Din. ...... $12.40
2000 Din....... $24.60
5000 Din- ...... $61.00
nataa*. >ih, ki znaiajo manj kot en tiaoi dinarjev ratunimo posebej po ctMttv ta pettnmo in drug« (trolk*.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
Itnz|H^ilja na zadnje |iofite. in izi^iaf-uje	"Jaih-anska banka" v Trstu, Ol«tiJi in Xmdru.
200 lir ................$ 9.80
300 lir ................$14.40
B00 lir ..............$23.50
. 1000 lir ................$46.00
nakazilih, ki inaiajo manj kot 200 lir raiunimo posebej po 15 centov aa nHniw in drug« sirotka.
Zrn iMMklljaivr. ki »riarcaj« umek pet tiso« doUrjer mil po dratM lir fevdjujeno pe ■Mcofnesti že posebni popust.
Vrednost dinarjem in liram sedaj nI stalna, menja ne večkrat in nerri-ISa kovano; ta teicm razloga nam ni miif^e podati natančne cene vnaprej. Ha^nnano po ceni onefn dne. ko nam doope poslani denar T roke.
C,lede taybHi % ■iwi»Jtih dolarjih glejte poadnn oglaa v tem Batu-
Ik*uar nam je poslati najbolje po l>omeatic Money Order ali pa New
York Bank Draft	M l .-'ll J ; : |. : t> I
FRANK SAKSEB STATE BANK
tt Oorftlaadi Street rmL: cwti aaet *uo New York, V. T. Glavno zastopništvo Jadranftke Bank
OGLAŠEVANJE JE BILA 0 NJEGOVA POGUBA
Nemec, ki se je na skrivnem pri- K peljal v Ameriko, je bil deportiran, ko je Ellis Island izvedel za njegove trike. — Možak je bil že štirikrat v Ameriki.
Oglaševanje je bistvene važnosti za marsikatero industrijo, a uničilo ;e skrajno dobič kan osen Z in mnogo-obeta joč biznes Jožefa, r Machol. ki zavzema častno mesto j ( enega glavnih nemških "slepih" j z pasažirjev. Machol je neprosto- i n voljno odpotoval iz Amerike v pe- | o tok. z ameriškim parnikom Mount n Clav ter obžaloval dejstvo, da se ; č je v njegovem slučaju oglaševa-jz nje kaj slabo izplačalo.	1
Biznes Machole je bil sličen t biznesu butlegarja, — čira manj 1 se govori o njem, tem boljše, j Machol je bil butlegar z britvijo o in Ellis Island je bil prostor nje- I govega delovanja.	|
Pred desetimi dnevi je priše! c skrivaj s parn'kom Mount Clav ] iz Hamburga. To je bilo že njego- ^ vo četrto potovanje v to deželo in j nekdo ga je vprašal, zakaj hoSe i na vsak način videti Ameriko. j
— Jaz nočem videti Amerike.' p j — je f>dvrnil Machol. — Jaz ho- J f i čem le priti na Ellis Island.	i ^
Izprva je to seveda neizmerno j ugajal^ uradnikom na otoku sol- f za. kajti tako dolgo ni že rekel ^ nikdo nobene dobre besede o tem A t prostoru, da se jim je zdela ta iz- s java sumljiva. Prosili so ga. naj ,t pojasni.
Nato je Machol obrazložil, ka-ko je prvikrat prišel skrivaj v ^ 1 Ameriko ter prinesel s seboj svoje brivsko orodje. On je bil namreč ^ brivec v Hamburgu. Našli so ga, ^ ko je prišel parnik v pristanišče in zadržali so ga na Ellis Islandu 1 za deportacijo-
Na otoku je bil zadržan štiri i tedne ali pet in skoro slehrno uro 1 tekom tega časa je porabil za to, da je strigel ruskim priseljencem ; brade, jih bril ter olajšal za drobiž. V času. ko je bil deportiran, imel za petdeset ali šestdeset i dolarjev tega drobiža, seveda ▼ • ameriškem denarju.	•
Vrnil se je v domačo deželo t ep živel nekaj časa kot baron, ker mn je pomagala valuta.
Ko mn je zmanjkalo drobiža, se je zopet vtihotapil na parnik in to je storil tudi tretjič. V vsakem slučaju pa je prinesel s seboj domov par tisoč milijard nemških mark, s katerimi je živel v izobi-Ijn.
Listi pa so razbobnali njegovo
povest in ko je prišel četrtič, so , t
aŽIVUENJE MRTVIH I ZA 36 DOLARJEV
Neki naturopatočni zavod v Chi- : cagu je oglašal, da je mogoče spraviti mrtve v življenje za $36. — V državi New York je baje kakih petdeset sleparskih zdravnikov.
Hartford, Conn., 23. novembra. Zveni sicer nevrjetno, a je vendar resnično. Neki mazaški inštitut v Chicagu, takozvani Naturopatični zavod, ki ima svoj glavni vigvam na 759 iztočni 37. cesti v Chicagu. je ponovno objavil, da lahko nauči svoje učence vzbujati mrliče k novemu življenju. Šolnina znaša sjvJG človek lahko dovrši kurz pismenim potom. V prospektu, ki je bil predložen tukaj tekom preiskave "doktorskih diplom", katere je izstavil College of Physicians and Surgeons v St. Louisu, se glasi dobesedno:
— Imamo tri velika nanovo gradilna zdravilna postopanja. Euo teh postopanj nima posebno velike sile, a lahko se ga uporabi pri boleznih in zopetnem oživlje-nju pred kratkim zamrlih ljudr.
Drugo postopanje je srednje sile. Tretje pa je največje, nanovo gradilne sile, ker omogoči poznavalcu te sile kontrolo nad vsakim položajem, vključno dejansko ozdravljenje vseh bolezni, a ne le to. temveč tudi novo spojen je vsled nezgod izgubljenih udov in zopetno oživi j en je pred kratkim ali že davno zamrlih ljudi.
Vse kaže, da je bilo precej učencev. ki so poslali temu zavodu zahtevanih $36.
Državne oblasti so danes preklicale licence petdesetih zdravnikov. ki so "graduirali" z omenje* nega kolegija. temi so bili prejšni brivci, zidaiji in drugi ro. kodelci. ki niso nikdar študirali medicine.
William P- Sachs, prejšni državni šolski nadzornik v Missouri, ki priznava, da je izstavil no. tisoče diplom višjih šol. je sedaj zaslišan kot priča. On pravi, da je v državi New Torku veliko ma-» začev, ki so si pridobili svoj "doktorski" naslov pri imenovanem collegu.
bili biriči na EJlis Islandu pripravljeni. Hitro so postopali ter ga deport irali deset dni po njegovem prihodu v Ameriko in se pred no je imel dosti časa, da zasluži več kot par tisoč milijard mark.
Machol pravi ,da se bo vrnil, da pa bo v tem slučaju obiskal Ameriko, ne pa EUia Island.
> a—
MOŽ SE JE NAVELIČAL 1 VEČNEGA POTOVANJA1
__s
i i
Mladi mož iz Flinta, Mich., je izgubil vse veselje do potovanja.*!1 ko mu je zmanjkalo denarja ter
je moral stradati.
- j
Flinta, Mich.. 23. novembra. — L Biti daleč od doma in brez denarja ni posebno prijetna stvar, j čeprav ste mogoče na otokih Juž- J nega morja, kjer je hrana skoro j zastonj ter ni treba sqrbeti za stanovanje.	^
Do tega naziranja je prišel ^ Lawrence Smale, mlad mož iz Flinta, ki se je pred par leti na- r veličal igrati ulogo rudarskega in-f žinirja, ter zapustil College of.5* Mines v Houghton, da potuje p*m svetu. Sedaj je v Manili na Fili-.l pinskih otokih ter čaka na ladjo strica Sama, ki ga bo d vedla do- j mov.
Mladi Smale je sin pokojnega | j bankirja Smale-a iz tega mesta, -j Le še par mesecev bi moral čakati,
i {
da dobi svojo diplomo, ko se ga:
je lotila bolezen, znana kot poto- ^
valna ali potepuška strast.	i .
Rekel je, da je življenje na oto- j,
kih Južnega morja poceni, da je
po^icbje uzorno in da so ljudje. _
zanimivi- Našel pa je tudi, da za-. ^
pnsti tudi na teh otokih, posveče- j . . . . * h nili uživanju, romantika prazen ^
žep.	,
Enkrat bi skoro postal žrtev ^
nesreče v nekem rovu. Tudi lačen
je bil pogosto takod, da ni mogel
naprej.
Pred d vem i leti je zapustil Smale šolo ter skočil na neki vlak, vozeč proti zapadu. Prvič se je ustavil v Duluthu in sicer na "prošnjo" nekega zavirača. Imel je celih 27 centov v žepu. ko je; odšel na p«t- V Duluthu je delal nekaj časa v restavraciji, nakar je zopet odpotoval. V Dakoti ga je vzel na krov neki avtomobilist in njegova naslednja služba je bila v nekem rovu v Montani. Tam se je pripetil posip, ki je uničil življenja vfč drugih rudarjev, le par korakov vstran od njegovega mesta.
Od tam je šel v Seattle in nato i v San Francisco, kjer se je vdi-njal na^teko ladjo v Alasko, odkoder se je vrnil v Frisco s prihodnjim parnikom. Dobil je službo kot prodajalec frankfurtaric. Na ta način je zaslužil dosti denarja, da plača potovanje na otok Sa^ moa. Na ta način se je i znebil zadnjega centa. Kmalu pa je izvedel, da mora imeti sto dolarjev, če se hoče izkrcati na Samoi, ker bi postal drugače breme javne dobrodelnosti. Kapitan ga je vsled
PRO GLASITE V SMRTNE OBSO DBE.
STRESEMANOV KABINET ODSTAVLJEN
Parlament je izrekel Stresmannu in njegovim ministrom nezaupnico. — 230 poslancev proti njemu. — Ta zaupnico je bilo oddanih samo 155 glasov. — Predsednik Ebert se je posvetoval z Loebe-om glede novega kabineta. — Stresemannov naslednik bo morda dr.
von Hieber ali pa dr. Heinrich Albert. «
Berlin, Nemčija, 23. novembra. — Stresemannova vlada je odstopila
Parlament je v današnji seji glasoval, «v-e naj so Strost4-mannu in njegovim ministrom izreče zaupnico ali ne. zaupnico je glasovalo 155 poslancev, proti pa Sedem poslancev ni oddalo svojih glasov. Tekom svojega govora je izjavil Stresemaiin. <la noče milosti in usmiljenja. Poslanci naj glasujejo po s\o-ji vesti in prepričanju. Ce mislijo, da je njegova vlada dobra, naj glasujejo zanjo, čo pa iu\ naj glasujejo proti.
V slučaju, da mu izrečejo zaupnico, mora zanjo glasovati pretežna večina poslancev. Z večino dveh ali treh glasov se liikahor ni hotel zadovoljiti. Predsednik nemške republike, Ebert, je že nocoj sprejel Stresseinannovo resiganeijo.
Takoj zatem je poklical k sebi predsednika držav..' "'-a zbora Paula Loebe-ja ter se ž njim dolgo ''asa posv» 1 (.val o položnjn v parlamentu.
Kdo bo Stresemannov naslednik, se zaenkrat še ni dalo dognati.
Ebert je naprosil Stresemanna, naj še toliko času voili državne posle, dokler mu ne izbere naslednika.
Pred vsemi prideta vpoštev virtemberški ministrski predsednik dr. von Hieber in dr. Heinrich Albeit. \ Po svojem odstopu je govoril Stresemaiin s časnikarskimi poročevalci. Rekel jim je, da bi njegov kabinet še lahko ostal na krmilu vlade, ne da bi bilo treba vprašati poslancev za dovoljenje.
Odločno je poudaril. —
"Prvič v zgodovini mlade republike se je zgodilo, da je vlada zahtevala v odprtem boju odločitev. To bo najboljši nauk za bodoči kabinet."
Nemška vlada nestrpno pričakuje, kakšen vtis bo na-, pravila vest o Stresemannovem odstopu v inozemstvu.
-	Nemčiji se je nudila od raznih strani vsestranska pomoč > pod pogojem, da bi ostal Stresemami na krmilu.
1 Na vsak način je treba utrditi v zaveznikih prepri-j čanje, da ni Stresemannov odstop znamenje razpadanja s države.
Kabinetna kriza mora biti rešena v najkrajšen času. .Zavlačevanje rešitve bi imelo lahko usodepolne posledice f za usodo Porenske in Porurske.
,; Glede bivšega kronprinca je rekel Stresemami časni-
-	karskim poročevalcem:—
j1^ "Bivši kronprinc je dozorel mož liberalnih in raz-
-	jasnenih idej. O svetu ima vse drugačne nazore kot jih je imel pred par leti. Zavezniško časopisje ga sicer blati
a in se norčuje iz njega, jaz ga pa smatram za moža, ki je •"kot privatni državljan upravičen obiskati svojo družino ter ' se vrniti v svoj dom."
a ___±________
tega izkrcal v Honolulu na Havajskem otočju ter mu vrnil razliko' v prevoznim. .^40.
Tam je dobil službo pri nekem ameriškem profesorju, ki je nabi-j ral hrošče in druge žuželke. Pozneje je dedal v Havajskem narodnem parku- Prihranil je dosti denarja, da je plačal pot v .Toko-hamo. Bil je edini beli človek t medkrovu.
Ker ni mogel dobili na Japonskem dela. se je vkrcal na neki tovorni parnik, ki je vozil ob kitajski obali navzdol. Par dni po odhodu je prišel veliki potres. Ustavil se je v Šanghaju Kong-: kongu in drugih mestih in pred par tedni se je izkrcal v Manili, ves izmučen in sit uloge svetovnega potnika brez denarja, a še vedno trden v svojem sklepu, da se vrne brez pomoči od doma.
Po številnih poskusih, da najde delo, je izvedel od svojih tovarišev, kot jih j^ dosti na Filipinih, da skrbi ameriška vlada za izgubljene ameriške mornarje.
Šel je v takozvano "palačo'' generala Wooda, kjer je dobil oc! generalovega tajnika nakaznico za hrano, posteljo v jetnišnici ter popolno prostost.
Dobival bo hrano, dokler se ne bo ustavila v Manili kaka ameriška ladja, ki ga bo prevedla na [ zaj domov. Rekel je, da namerava . ostati tam za nedoločen čas, naj-l brž za vedno.
NEMŠKI KOMUNISTI SE SMEJEJO VLADNI ODREDBI.
I Berlin, Nemčija. 23. novembra. Ko je bilo v državnem zboru razglašeno. da je komunistična .stranka razpuščena. so začeli kričati komunistični poslanci:
— Mi se sme jemo vašim dekretom. Tem potom pozivamo proletariat na neizprosen boj proti vsem.zatiralcem. Mi javno proglašamo revolucijo nemškega prole-tarijata. Živela komunistična stranka! Živela tretja internaci-jonala!
! PREDILNICE BODO ZOPET ZAČELE OBRATOVATI.
i Mancheste, X. H, 23. nov. — | Prihod-iji pondeljek bodo začele ; obratovati nadaljne tovarne j Amoskeag Company. 5600 delav-I cev bo zopet sprejetih na delo. I Delavci so bili že več mesecev I brez dela.
KOLEDAR
za leto 1924
BT STANE SAMO 40c
K&rocite ga takoj, da ne boste brez njega
"GLAS NAROD A" 82 Cortlandt St., New York
"GLAS NARODA"
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by
filovenic Publishing Company __	--
(A Corporation)
FRANK SAKIER, Prcaldrat	LOUIS BENEOIK, Tr«—in
PIk* of Budnm of th* Corporation and Addresses of Abew* Officer«:
«2 Cortlandt Street. Borcugh of Manhattan, N«w York City, N. Y. "GLAS NARODA'*
(Voice of tho People) ___
___l—u«d Evoy Dey Exeopt Sunday and Holiday.___
Z» cele Jeto velja liat za Ameriko 2a N«w York ta lelo l«tfi.......... »7.0
In Canada ................ WOO Za pol leta ........................
Za po« leta ........................ S3.00 Za inozemstvo za Cflo leto ........ »7.0
Za četrt leta ...................... 11-50 Z« pol »«ta ........................
__Subscription Yearly »6.00_____
Aj>vertisement on Agreement. _"Glee Naroda" Izhaja vatel dan izvietnii nedelj In praznikov.__
Dopis! brei podpisa in oatenoati a« ne priobfujejo. Denar na) a« blagovoli po
•11 Jat t po M on* y Order. ITI spremembi kraja, naročnikov, prosimo, ds se nan
tudi prrjlnjo btlvalUfe natnanl. da hitreje najdemo nailovnlka._
"Q L A I NARODA"
•2 Cortlandt Street, Boroujh of Manhatttan. New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 287®_
POLOŽAJ V NEMČIJI
__ i i
V	Nemčiji je sedaj na kvintilijone mark.
En kvintilijon zapišeš takole: najprej zapiši 1, nato pa ; triintrideset ničel.	, «
Če nemški tiskarski stroji kmalu ne bodo prenehali 1 tiskati številk na bankovce, bo morala iznajti Nemčija J posebno besedo za milijon decilijonov.	j
Medtem so se pa zavezniki vzdržali pri življenju. Zvezi med Francijo. Anglijo, Belgijo in Italijo je že sla- , ba predla.	t
Ko so dospele prve novice o sporu med Anglijo in <
Francijo, je padla vrednost angleškega in francoskega '
l • _ 1 denarja.	,
Boječ so strahovitih posledic, so krušečo se zvezo za- , šili in zakrpali.	!
Vrednost franka in funta-eterlinga se je nekoliko , zvečala.	]
Tak zaflikan mir pa le odlaga končno evropsko urav- 1 navo.
Sovraštvo med Anglijo in Francijo bi sicer povzro- j čilo precej zmede, če bo še naprej obstajala politika za- . plot n ili pogodb, ne bo mogoče v bodočnosti ničesar bolj- j šega doseči kot se je doseglo v preteklosti.	J
Zadnji sporazum je le navidezen, kot so bili vsi nje- J govi "predniki.
Anglija bo podpisala noto, ki jo bodo i>oslali njeni tovariši nemški vladi. Nota se tiče zaščite zavezniških častnikov v nemških krajih, kjer dosedaj še niso zaščiteni.
Francija pa zaenkrat še ne pove, kaj bo storila, če Nemčija note ne bo hotela sprejeti.
Najprej so Francozi zahtevali, naj nemška vlada iz-lene bivšega kronprinea. Naenkrat so pa izjavili, da ni nič zato, če ostane v Nemčiji.
Baje so medtem izvedeli, da je nekega meglenega dne meseca novembra 1918 bivši kronprinc pismeno izjavil, da se odpoveduje vsem pravicam do prestolnonasled-stva.	^
V	Porurju ni še nikdar divjala tako vroča gospodarska vojna kot divja sedaj.
Nemški industrijalci nočejo podpisati pogodb, kakor-šne bi Francozi želeli. Nemško ljudstvo strada.
Nemški delavec ne zasluži toliko, da bi se preživel.
Zato rajši krade, ropa in ubija.
Smrt vsled lakote je izredno trpka.
Vsledtega ima rajši smrt, ki mu jo prisodi nemško vojaško sodišče.	.	,
Tak je položaj v Nemčiji.
Bog se usmili Francozov v uri maščevanja!
Dopis«
Iz Bclokrajjie. j
Pomlad v jeseni se vidi pri nas E»o\ s d. Za v»e svete je še cwto >plo. Ljudje hodijo brez suknjičev okoli Vse polno trobent le (pi-♦kivkov) že cvete. Dec a prinašajo i pa>e ipolne pe rdečih in dehte-; "•it; jag<nl Kakor spomladi. Na več krajih cvetejo jablane in hruške. Ki/ol v komuškah ae precej gosto vidi. To je samonik, ki je bil popadal poleti pri spravljanju letine. Ljudje se kar čudijo, ker tako mile jeseni še ne pomnijo stari. Ni izključeno da celo sv. Martin golorok ne-prkle po novo vino. Pospravilo in pr '.pravilo se je lahko prav v*.
Lh« '» so prv ič oglasili v Beio-krajini sadni trgovci, po katerih so ljudje toliko tarnali. Priiti so, t«d«i odšli so Jtkoiaj praznih rok. Sadja je bilo malo, ker ni pravilno spravljeno, ali pa je balo nemleto in *preŠ:uio v jabolčni mošt. Plačali m eisto dobro, 5—9 kron za kifctgram. t> pomislimo, da je pri nas prerej in j* ko lepega s&djfc, ki pa ni dalo še vinarja izkupička, je tr,	dovolj žalostno dej «t\0. Draginja je vedno večja, a
novih dohodkov m ljudje ne znajo poiskati, dati se jim saaii ponujajo. Nekateri pa, ki so si dali prav svetovati tri mm »voj« sretordce
; ubogali, v. zaslužili lepe denarce. K h tu pa so vendar namerava vač ljudi pečati z obiranjem sadja. Trgovci, ki so bili pri nas, so sadje pohvalili in izjavili, da bo prav laliko konkuriralo z znanim tirolskim. To priznanje nas veseli, ker so izrekli trgovci, ki bodo db-enein prinesli denar v deželo. Marsikaj se jrn pa čudno tzdi tu pri nas, ker prihajajo iz drugih krajev, ki fu gospodarsko že mnogo bolj naprej od naših.
Letošnji vsi Sveti so bili prav lepi. Pokopališča so bila prav lepo okinčana, ker je bid.o dobiti še dovolj avečeea cvetja.
Polhov se je letos nalovilo na stotine. Tudi prav, na ta način so izvlekli ljudje vsaj malo koristi pred velikansko izgubo belokranjskih loz, ki j:h bo p »sekala kapital istična sekira na škodo belokranjskega kmeta. Kožice so imele še prilično eeno. Plačali so jih po 10—12 kron in še draiye. Radovedni srno pa, kam bo odgnal vrag potem svojo živinieo, ko ne T>o više bukove lore pri nas t
BOJIJO, NAKOGAJTS II KA GLAS JTAiODA', HAJYSCJI K-OyWfKO DHEVHUL T
^HHIHBHHHHBHhI
Novice iz Slovenije.
Mili jonske'nagrade pri mariborski [ o jarinarnici. — Čudovita zgodba k o francoskih zlatnikih. i s
"Jutro" p.še: Pred kratkim- V. ?mo poročali, da <iobi upravnik» 1 mariborske carinarnice g. T pošt; $ tiseč dinarjev tihotapske na-j s grade. Medtem smo dobili o tej 2 čudoviti nagradi, aatere so delež- j i ni še drugi in je v resnici mnogo < večja, sledeže. paroččlo : Dne 14. j ! julija 1921 je zasačil finančni nad- • preglednik Josip Zabukovšek. se- ! daj posestnik v Šmarju pri Jelšah. v Spil ju francoskega kuidrja Sidona Rataporta, ko je hotel v j vlaku iztihotapiti zlato. Poklicali je službujočega upravnika Josipa., Trošta, ki je prinesel klobuk, v katereira so nasipali zlate franco- ■ slu- franke, ki so jih našli v sedežih in po vseh špranjah kupeja. Iskati so jih še pomagali finančna preglednik J<r^ip Zidarlč, sedaj v J Zavodu i pri Celju, carinski pripravnik Gabrijel Novak in poli- : eijski agent Anton Kunčič, ki je| nazadnje našel še v pepelniku zal kadilce p ^lo zlatnikov. V>>ega! skupaj so nagrabili 88, «20 zlat Ji j francoskih frankov in 1060 turških lir. Pa Ae niso vsega našli, ta- ( ko da s j potem v Gradcu poime-talke, ko so čistile vagon, še pobrale nekaj zlatnikov. Zasačeni tihotapec se je obnašal, kakor da bi • ga tse to nič ne brigalo ter se je mirno odpeljal preko meje. Zlatnike so poslali potean v Beograd, odkoder se je sedaj po dveh letih končno vrnil akt a ipravomočnim rešenjem, da dobe izsledite! j i in hvataei zasluzene nagrade. Kakšna poročila so medftem ronufla v Beograd o zaslugah posameznih gospodov pri tem blagoslovljenem plenu, ni znano. Rešen je gla^e carinarnice mariborske pa je nekatere prizadete hudo osupnilo. Nagrade so namreč sledeče razdelili: 77,^01 Din 70 }>ar dobita u-pravnik. Janko Trošt in Josip Za-
Ibuikovšek, drugo partijo 19,'i05 I)in .si dele zopet Janko Trošt. J. Zidarie in J. Zabukovšek G. Novak pa 19,831 Dm 50 par, A. Kunčič 36G6 Dun 20 par. Nekaitere so hoteli sicer kar odriniti, češ, tega in tega v vagonu sploh ni bilo. Priča ipa je samo raztrgani akt bivši špiljske carinarnice. Najbolj so hudi radi rešenja glede upravnika Trošta. ki je postal glavni hvatač, ker je bil slučajno v službi, a je baje samo kidbuk držal. Slabejše honorlrani so se torej pritožili in rešenje bo romalo zopet v Beograd, da se morda čez leto dni vrne z novim rešenjem.
Aretacije temnih elementov.
V	Črnomlju so orožniki aretirali Mila Mignevica, ki je pona-rejeval bankovce in z njuni sle-paril ljudi. Ogoljufal je med -drugim Josipa Vukšiniiia v Želebju za 6000 dinarjev.
V	Slovenski Bistrici je bil aretiran Josip Fras, ki je nevaren vlomilec in je tudi v Ljubljani izvršil ve* vlomov. — Nadalje je bil aretiran pekovski pomočnik Lojze Florjančlč, ki je osleparil Josipa Vilerja za 1500 dinarjev. Oddan je bil sodišču.
Eleganten goljuf.
V	Mariboru se je zadnje čase pojavil mlad, zelo eleganten moški, ki se izdaja tuintam tudi za doktorja. Poliaja v boljših lokalih in izvaiblja na razne goljufive način iz lahkovernih ljudi denar. Je to neki Milan Kornitzer, katerega oblasti že dalje ča*»a zasledujejo zaradi raznih goljufij.
Železniška nesreča v Mariboru.
Dne 31. oktobra ob pol 2. zjutraj se je na tezenskem premikal-nem kolodvoru v Mariboru pripetila velika železniška nesreča. Pripisovati je le srečnemu slučaju, da nezgoda ni zahtevala večjih človeških žrtev. Ko je ob pod 2. uri prihajal budimpeštanski brzovlak. je istodobno odšel iz tezenske postaje tovorni vlak, ki se je tamkaj premikal Ravno na križišču tirov je zadel brzovlak, ki je vozil z že pojemajočo brzino 50 km, v tovorni vlak, ki mu je se precej počasi vozil nasproti Udafrec pa je bol vendar tako silen, da sta se lokomotivi uprav zadrli druga v drugo, vee voeov brzovlaka in tovc**-nega vlaka je skočilo a tira; trije vozovi tovornega vlaka so popolnoma razbiti, docim je prvi voz brzovlaka. občutno poškodovan. Naravnost čuditi se je, da. pri toliki materialni škodi m spričo tako hudega udarca ni tnlo več ejo-VdQah frter. B—jmih je te
Ti oseb. otl teh '2 težko in sieer:, | kurja« brzovlaka Frane Kaiser, I star 25 let. stanujoč v Studencih, ' ki mu je zmečkale levo nogo nad , j kolenom, in strojevodja tovorne- < ga vlaka 08 Lom i Kai-1 O rosinann, j stanujoč v Mariboru, kateremu je ; zmečkalo levo nego nad kolenom j iu težko razniesarilo desno roko. Oba sta bila prepeljana v mari-I borsdto bolnico. Manj težke poškodbe so dobili: nadsiprevodmk biz.-vlaka Ivan Kuchai*. stanujoč v Fincp elerjevi ulici v Mariboru. . katerega so prepeljali na stano-I vanje, ter potnika brzovlaka I.ud-i vit Zempliuer iz Miškolca in Ja-I Vaniaš iz Xa^yfalve. Šele ob 12. uri je bil > obveščeno gasnlno društvo, da jt na tezenskem kolo-
■	dvoru nawtal — požar. Vnel se je . namreč svetilni plin v brzovlaiku.
i Pod povelj, tvom načelnika Vol-j ierja jt: takoj odrinilo gasilno -'društvo s turbinsko bilzgalno, re-
■	šiliiim avtomobilom in reš Lnim vo-■| /om na Lice mesta, kjer je predli vsem obvezalo ranjence in jih preti pelja'o v bolnico in na stanova-ifnja Ni pomoč je pri h štel tudi že-
-	lisiniški zdravnik dr. Marinie. Se--' le čez eno uro j t; prlrptl železni-
-	ški rešilni in pom«ižni vlak. Kdo
-	je pomočil nesrečo, še ni zjiano
-	in bo ugotovila šele preiskava, il
Nesreče pri delu.
Pri zdiianju nove stavbe na Mi-, kloŠičevi cesti v Ljubljani se je 1 podrl zidarski oder. Raz odru je 1 padlo 5 delavcev, ki so dobili vec-1 je iai manjše poškodbe in so jih ► takoj z rešilnim vozom prepeljali t v bolnieo Ponesrečeni delavci sa: 1 Zrimšek Mihael iz Bizovika, Jan-
I	kovič Ivan in Kems Gregor, oba j iz Krtine, JŠibenik lYanc iz Notra-
-	njih goric in Ketiš Matija iz Ljub-. ljane. Kdo je nesrečo zakrivil, se
-	še ni dognalo.
Z nekega zidarskega odra na
-	Fužinah je padci delavec Ignacij y Koiber ter si izpahn?l desno roko. . Prepeljali so ga v ljubljansko bol-
-	nico.
Pri delu si je poškodoval desno 3 oko kurjač južne železnice Ludvik 91 '/one in a iz Nov. Vodmata. Iskati je moral pomoči v bolnici.
t
j	Smrtna kosa.
V Ljubljani je umrl Teodor Vi-i die. višji poštni upravitelj v p >-
-	ko ju. Služboval je dolgo dobo kot • vodja poštnega in brzojavnega j urada v Nov. mestu, kjer je nje-
gova obitel j (Kliično delovala v na-
-	roflnih društvih. Zadnja leta je živel pokojnik v Ljubljani, kjer je imel mnogo prijateljev^
Smrtna nesreča.
Na žago "Velika gora" v Rib-niči je te dni hlapec Janez Mal-nar pripeljal hlode. Ko jUi je raz-
II	ložil. si jc hotel napolniti vrečo žaganja. Pri tem pa ga je zgra-bilo vretenc 111 ga treščilo db tla.
n Malnar je "bil težko poškodovan s- ter je dve uri po nesreči umrl.
Ll	-
i-
L- Padec nemške marke.
Če vam pošlje kdo pristni nemški bankovec za 10,000 mark, ki e je bil natisnjen pred šestimi leti
se mu boste smejali. Pred šestimi 0 *
l leti je bil ta bankovec vreden e $2500. Danes je pa mogoče dob?ti r za en ameriški dolar na bilijone f_ nemških mark. To je izboren do-kaz, kako gospo<larske sile lahko znižajo vrednost nekaterih vrednost. Če vam pa ista oseba pošlje steklenico Trinerjevega Grenkega 1- Vina, boste spoznali, da vsebuje U isto vrednost, ko jo je vsebovala i- pred šestimi leti. Popili boste ne-i- koliko, in z uspehom boste popol-a noma zadovoljni. Že 33 let je zdra >- vilo, ki se nikdar ne izjalovi v slu-P1 čajih slabega teka, zaprtja, gla-vobola in podobnih znamenj že-. lodčnega neTeda. Novi odjemalci
nam pišejo odkritosrčna zahval-v	•
e na pisma, kot so nam jih pisali r odjemalci pred tridesetimi leto. jj 39. oktobra 1923 nam je pisal i jj Tresckowat Pa., Mr. George Con-y. dash: "Uporabljam Trinerjevo Grenko Vino ter ga smatram za r. jako dobro. Z vsem dovoljenjem, je kar ga vam more dati svet, lahko 1- objaviti to". Vprašajte vašega le->z karnarja ali prodajalca zdravil tudi za Trinerjev Mirilec Kaši j a ^ Prehladi so sedaj na dnevnem re-du in to jc izboroo sredstvo zo-J" per prehlade in kašelj.
Peter Zgaga
—	V Ameriki je vse mogoče — je rekla moda in razgalila žensko
do pasu iu do kolen.
* * *
—	V Ameriki je vse mogoče —
L »	...	j
je rekel socijalist ter stopil h ko-
' ritu.
; * * * "" i : — V Ameriki je vse mogoče —
*	je rekel starokrajski škric, plju-. nil v roko, zgrabil lopato ter za-
-	čel kopati premog.
* * * <
—	V Ameriki je vse mogoče — 3 vzklikne rojak, ko prečita £a-' krajškovo Ave Marijo.
e'	* * *
—	V Ameriki je vse mogoče — _ je rekel protestant ter kupil najti'starejši slovenski katoliški list v
-	Ameriki.
* * *
" — V Ameriki je vse mogoče — pravi downtownski Italijan in " prodaja Slovencem cukreno vodo " za vino.
* *
i. * 0 — V Ameriki je pa res mo-
0 goče — je vzkliknil vernikT ko je videl frančiškanskega kozla treznega.
*
*
i- — V Ameriki je vse mogoče —•
e vzdihujejo na Sanklerju zapelji-
e ve device, ker se Tone še ni otllo-
čil za ženitev. h *
Li
(. — V Ameriki je vse mogoče — se začudiš, če dobiš res dobro ci-a earo-i- * * * )- — V Ameriki je vse mogoče —. ic i so si mislili kapitalisti in pristri-
1 gli delavcem plač j. a	^
*
—	V Ameriki je vse mogoče — l' je vzkliknila Slovenka, ko je v
dveh urah namlela tri kište rozin. * *
lo	*
k — V Ameriki je vse mogoče — ti si je mislil dopisnik ter prepisal dopis. — V Ameriki je vse mogoče — je vzkliknil uradnik, dopis raztrgal in ga vrgel v koš. i- * ^ *
—	V Ameriki je pa res vse mo-
*	goče — je vzkliknil rojak, ki je plačal za svojo obleko petnajst, za ženino pa petinpetdeset dolarjev.
ti-
* * *
je	*	—
?r — V Ameriki je pa res vse mogoče — je vzkliknil Slovenec, ko je bil tri dni v Ameriki. — Vsak otrok že zna angleško govoriti, b- * * *
—	V Ameriki je pa res vse mo-
z" goče — mora reči vsakdo, videč
0 naše punce na plesu, ki plešejo z
a" vsemi drugimi udi samo z nogami a.
ne- —
m	• . •
—	V Ameriki je vse mogoče, — ' je rekel bivši socijalistični voditelj, ko je postal kraljevi komisar.
' * *
tl_ — V Ameriki je vse mogoče — ki je rekel agent ter začel prodajati tj rojakom delnice.
ni	* - *
>n — V Ameriki je vse mogoče —
t[ so rekli ljudje ter začeli delnice
ie kupovati.
* *
o-	*
to — V Ameriki je vse mogoče —
si je mislil ljubljanski pisatelj ter
je pisal upravi Glas Naroda za tisoč
ra dolarjev.
* *
je	*
ja — V Ameriki je vse mogoče —
e_ si misli dragi rojak, ko mu zatr-
juje svojo nedolžnost punca, ki je
imela že dva otroka.
' * *
a_ — V Ameriki je vse mogoče — e je rekel Skaza, ko je stopil s čr-ci no dušo pred oltar ter zaužil Naj-j svetejše.
3tt00sUmmt*ka	KatnL
Ustanovljena L 1898	Inkorponrana 1. 190 i
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Presednlk: RUDOLF PERDAN, 933 E. 1» St. Cleveland, a
Podpredsednik: LOUIS BALAM. Box 106 Pearl Ave., Lonlx, O.
Tajnik: JOSEFH P1SHLER. Ely. illnn.
ZaC&snt blagajnik LOUIS CHAMPA. Box »61, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnin: JOHN MOVERS, «11 — 11th ▲▼«.
Ouluth, Minn.	,
Vrhovni xdravnlk:
Dr. JOS. V. GRAHEK. SOS American State Bank Bid«.. CM Grant It M Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNIK, Room 206 BakeweU Bid«-, tor. Diamond tad Or»mt
Streets. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC, 1334 W. 18 Street, Chicago. 111-FRANK 6K-RABEC. 4823 Washington Street. Denver, Cole.
Porotni odbor.
LEONARD BL.ABODNTK, Box 480, Ely, Minn.
GREGOR J. POKENTA. 310 Stevenson Bide.. Puyallup. Wuh.
FRANK ZOR1CH, 6217 8t. Clair Ave., Cleveland, u.
Združevalni odbor:
VALENTIN FTRC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland, du PAULINE ERMEXC, 3S3 Park Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP STERLF>, 404 E. Mesa. Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC. 638 Market Street, Waukegan, I1L
»	JednoUno uradno glasilo: "Glaa Naroda".	■ i
Vse stvari tikajoče se uradnih sadev kakor tudi denarne potlljatv« na] ee poSIIJaJo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj »e pofilija na predsednika porotnega odbora. Profinje xa sprejem novih članov ln bolniška spričevala na.J se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati Clan te organizacije, naj se zglaal tajnik« bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufitev se pa obrnit« na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami.
Iz Jugoslavije.
Nenavadna operacija.
Tiec^jrad je v zadujt-m C-a>vu <lu-živel n.-k'-lLko seiiziu*i.j. Zlasti jt' bilo živahno zanimanje zn neko nenavadno operacijo, ki ji» je na priljubljent-m ^ledaltokeni igralcu iJobriei Milutinoviču izvršil ruski zdravnik-begunec dr. Vladimir Pasek. Za n Li nanje je bilo še večje, ko se je izvedeli), tla je operacija ropo'lntuna uspela. Dobrica i 1 ti-tinovič je iiauir« Č* pred par leti začutil bolečine in trganje v prstih desne roke. lioKzeai je čim-dalje bolj napreilovala, t;»ko da Milntinovič ni niogt'1 več rabiti de?ne loke, ki si» je začela sušiti. S časom je bolez« 11 ju-cšla tudi v de-no nogo, nazadnje še v levo , roko. Zdravniki mu 11",s > mogli po-msiorati. !><dnik je končno e!>r-jiil <«• do ruskega zdravnika tir. Pasfka. Ta je potlal točno diagnozo, izjavivši. da je p šleodovana hrbtcilea in da je potrebna ope-iac:ja. Operacija se je sijajno p<i-ce^ila Dr. Pasek je pretezal li!-b-len.'e»> ter naštil med 5. in T vve-
teneem hiliten'.ee trdo ko/iei> na iirbteniske'a mozgu, 11a kateri ja hi!<> videti majhne izrastke. !ci no priča!:. «l:i je bila ].> oškodovan a hrbtenica. Milutinovič je i>ozneje izjavil, da ie preti tremi leti res padel ua odru. ot util j<- bolečine v Iu bi u, ki pa si zopet minule, i imele j» i > jvsledice. Ko se jo Milutinovie zbudil iz narkoze, je že lahko gibal s prsti desne roke bo v kratkem popolnoma o-zdravd. Dr. Pasek, učence slavnega liehtereva. ,itt izvršil v He. i gradu >;e vvč p'vdobni!) operacij.
Največji ju^oslovaiiski11 podonavski parnik.
A' dobi «rvetovne vojne so Av-strijei potopili pr donavski parnik '•Car Vikolsi.i N." Parnik je lil po vojni dvignjen t *r poslan v popravilo v Xen>čijo. Te <lni je temelji-t<» p» pravi jen najveeji jugoslovanski painik iz Nemrije prispel v Novi	kjer ga je jugoslo-
van-ikao podonavska H • »t i 1 j a slovesno sprejela.
BOZIC, -
čas lepih spominov je pred durmi!
pgplA praznik vzbuja pri vsake-l^ggl mu dolžnost, da se s kakim H tfTTI denarnem darilom spomni svojih sorodnikov, prijateljev in znancev v stari domovini, kjer je vsak še tako mali dar s hvaležnostjo in veseljem sprejet.
Ako hočete, da bodo taka darila pravočasno in v redu dostavljena, pošljite jih potom znane —
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street : New York, N. Y. Cen« zmerne!*	Dobra postrežba zajamčena!
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE
KOVA gAimnvA BTJIOA	rp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega
-J . iroir k IfTU	slovenskega planinskega polka.
Nn KRVAVIH	v knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega
|| ... n	polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz
Pili JANAH	Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-
jega hrii,^ Hndega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in O Spisal Ivan^Matičk polkovem uporu ter njega zakletvi._
Cna • pJhllM	Kniicm je trdo ▼ezuut, Tsebnj« 270 strmid in 25 «Uk la
_ ei 50 ___—-----————■
^^^ ta# .	"QLA9 NAHODA" 02 GortUsdt Btrmt, York, IT. Y.
GLAS XAROPA. 24. NOV. 1923
HI, A S NAHODA. 24. XOV. 1023
Na Bledu.
Povesi. — Spisal Rado M urnik.
(Nadaljevanje.)	f!
in.	j'
Nek ji j t*a*a sva hodila Olga ni:1 juz vendarle «nu»!
S »!n•>!»■» luč, j* Dl«e zapadli m : b« rioin jc > j mileje in v ii-
rokih r<«k:h iznad imjročmb bo-M
tr r.t. Po vzduhu *e je
j m l i v al oni pn«omi sijaj, ki * ' p« rjj-i Malo prtd zatonom. Drev-.)«* iii prmovjt se je pon«kii(l we- -
t 1«. kak( r -tih« zlato. Zažvižgat je ' ^.»!; 1- /«»lna i»* na deblu jtaJfrob- 1 jutla 'u:r«'Z<»v in veverica je sko- ] ,.i»'tia hitela domov.
V Mini mi j«* tlela in žar»*la Iju-
?>.*/« n in hrepcnmij«,	-ril s»*m :
]ja u vsakdanjih lmtleiikotrfib, ki niso zanimale n<» Oljf«* ne mene. I iti! <it*in se tako n^sri-čiiega, ta-ko — tako nič«? Veg a — — in iz-tf/ka -m. ni *»» poixkiwal .smehljati.
Bilo mi j*' ufKitiisno — vrnili I *w n j
l^pi junak, hali a ' Za hribom je p««'-rl strel in od-,' me val med gorami. V dolini jmkI j tinti w je zabr^izgal vlak. Koraka- j la sv;? i.iow-e ]hm1 Vw.iat:aii »Lutet -1 uitui bukvami. Tuintam je »oluee j skozi v< jevjt ra<!<niarn i twipaio! velike fekim- <im* U:u«ketn Ustju in I ■ m » z-t« nem mahu.
.VL.ij skrivnostnega je v! žilni l.rasoti", izftrt^ivori Olga j jmtiboaiu.
"Nekaj pt ;tzn ienega, g«»sp«"l*1-na, nekaj veiu-a-stm-gu!"
oli s v h, tauipatHtti <«-rnelih -ii-.ilah -»n i ' ajo blagu v* m javi <-i-i k:amn . ..Mirno in hladno je tukaj, pa tiho kakor v metiiviiu. l.Lslii >ia nekaterih gnoih ob |*>ti gore] kot zeleni plamenei,
' O — kakolopi ciklanmi!'" sel obraduje Olga.
Obenem stopiva s poti v prinul-j ni tempelj med gladke »rebrne - tebre p-1 gosto z«'le4io rftrelio. Suho lansko listje naTiia k&kiT pf-str'isx'tri Mi'ui pod nogami. Oba .iameva trtrati neine cvetke, sladko dehte -t v gozdnem n »mraku.
goTali zv ni... Ti ho, tiho poje jx»!i:/no skrita cerkvica, i*»j*" /. trudne di.ljave. j*»je tako nve-č;t m • i »n o« i-Htžno, tako vdano in otožno. Mo4i.	Tajinstveno
trejječ" njena molitev nad onemelim: lunami. Sizromui zvoki, kakor < »»rani v čwtill valovih gozdne vonjave s"«<iaj naraščajo, zamirajo, sedaj ]»»staja jo v večerni*: n /ral.n. Nepremično, kakor v*, zamaknjeni, jn>slušajo divji goz dovi, skale m pr«»f>adi. Vse je tako veličastno t:fi ». Lak.or bi plul mi-ino sam Hog*
< >lua upre vame <*v«»je hmuiosive' oči, polne deviške mllobe, m v .sr-cu se mi budi sladak vihar! Mo-J trim jo kakor v omotici. Lica ji j obliva čarobna rdečica, v očeti ji (h leževa luč zahajajočega solne a. V krotki pozni svetlobi s<- mi zdi Ol-*.ra tako lepa kakor še iiLk<lar. Mladenka čuti moje vroče pogiede, in »lopi dva koraka nazaj.
"Zakaj me gledate tako čudno"*' vprašujejo ujmie osuple oči.
4 "O. gospodična Olga, da bi vas mogel v-dno občudovati v tetu čaru!" rečem poluglaNiin.
Devojka se okrone, vendar vi-.11 ni dobro, da ji gore liea še lepše. 4' Menjat -i w«>pka. g«*»podična ?'' Majava ju. Nena<b»ma me na-gne neznan i s!la — burno obja-mem drgetaj'nro in jo poljubim na ns^a. Prvi poljub... Nebesa so v prvem poljubu!
"(iinpod K«Uan!*' dali ne Olga, sope «rloi>lje, hitreje...
ljubim te! Ne morem ti p< ve<lati, kako te ljubim!"
Planinski piš se poigrava z njenimi mehkimi laski ob st»ncu in jih veje meni v obraz...
"Olga, ali ljubi« tudi ti mene!" Nenv> j« mi nasloni na prsi; obrazek ji rdi kot brejJcov cvet Nanagloma pa se zffane, vztiihne.
se mi iiviji' rok in pojricda okel i
sebe, kakor bi se bila prebudila iz sauj. K->*«]»* tnj-i ji gledajo nuim jpp'ie v daljavo kakor <>kozi taj-novit pajčoiaiu
*4P'»glej me, Oljta'" Oči ho ji zojiet jasr.e, vtmia lju besen »ijo iz njih. I)u»o nit poln novo, neseno, veselo čustvo! Sre č-en s< in, T>oii«»sen sem na 01gr>, pw no>en na njeno ljubezen, ponosei eaiu hA*. Okoli unju in nad nami plove nekaj cudeinef/, nekaj za gonettiega.	/
"Olga, moj doptist traja le & nekaj dnil" f>ravim zamolklo.
"Ah!"
*'Kar «em ti povedal danes., t ti moral .povedal« mnogo prej
(kajne, zlata moja Olji-ka?"
lak"j ]xh"etkoma, Igor'" pr!-j ' i tudi s'-petaje z dražestnhn nasine-1" lliom,	j1
" Ljubica jutri te pridem saiu-{ bit "
| olUa »bledi. "Ali. papa... ** de ! in umolkne. Ptfiravlja mi sJaaimik. | Premem jo za malo rf»ko in jo poljubljam,	1 "K«»li!;o vva zamud šla. Olga — 1 z.'m u do je ti\-!>ii |>of»i a viti!" Ojii ■ bukov gozd menda nikoli ne prej ' ne slej ni videl toliko trtrastnih ' I>o!jubov kakor ta knisui večer.
N< nadurna pa sem slišal glasove ii hitro lA'tefrnil Olgo za. veliko 1 skalo
"Kj" pa je go*/ "d Kalan?" je 1 ••s^ iio v|»iaš:ila pusta go«pa O»-n« >a na potu.
"Spredaj z Olgo", je odgovo- ■ t*I! 'i Lavra jh si v zadregi gladila z en svileni predpasnik.
"Ali, Icako stn nerodne!" je zabavljala stara sitnica. "Hilda je |danes i>>iH:lnoma prismojena, ti ! pa nisi nič dosti Indjša. -Ihmce, punce, kdaj se boste izpametuva-le ' Alo, teei, teci, da ne o.vtaiie.a 01«/a in Kalaji sama!"
Malo pozneje sta .v prikazala Hilda p.i .le-reb. TTčM jo je slove.l-PKdno sta .spregala: "lirea-! čim. brenčiš, brenči..."
Midva z Olgo sva se veselo j^o-■ ii!«siala in tiho smejala za tikalo.| Ki>uihi potem ^ta mimo naju i-i de.ilirala Feti In lialenovič. Ona j*->!i \ u! i -ivoj ognjenordeči solnčmk n.t rami iii k »ketno dražila Hrvata s Heine jem:
Dan Iiamiro! D<<«l liamjru! .j Ki'ttle ab den dumpfen
Trirbsinn! . j On pa je dvignil svoje močne j čr e obrvi in sr.rivaj zazehal: |
. '<»:d girl {Stara punca)." .! Za njima sta pri£La. mimo naju i ga. ranj«las;i Nada Lti do živega
•	i »• ti/eni duktor Jurinao s slamni-v ki n i« ki. fo«spodična mu je da-. la jioduhati .s^oj šop«k, doktor
j: ie kavalirsko poljubil dlan. "IN* . iiii j.' bilo nekaj novega. Človek . se nikoli ne izuči.
.Midva z Olgo sva se še dvakrat,
i	lr ir.it priljubila prav ognjevito j » n krenila jk> bližnjici doli. Zad-j
-	nji žnrkl so se umaknili prv in
-	- ':nn pluli više in višeš iai ube-
*	/ai. v bb- I »s\etlo nel>o. Hladno je j	v e' o iz doline
'Vi dtči. kakršnih prožijo '* d arji hlode s hribov, -,va jK>* a-kala s tizlt tnike Po cerkvicah je » pntrkavalo juti j^njemu praznil.u
-	V'eiikc (jovojnice. Vrhovi snežni- j k v so goreli v prekrasnem ogn.in
e' kako*- orjaški rubitii. Triglav je
bil cfdet z večernim škrlatom. i-[ Ž* je svetila zlata luna, že je
ii	ii"č pripenjala zvezde in resno je ji je! i šumeti drevje, ko smo dosp-«li r j v dolino.
I-j "Kj<» pa je moj mož?" je zdajci
r. vprašala svetnica. "Hans, kje
ej si i
"Tuk.-ij! V jarku!" se je od-l_ ;zv;d za lU'.nii gos{jod l\an Zlatoust iJOven in zapel hripavo: "Po je-
I zt • u... " i- " '.Moj j Jog, ponesrečil se je!" se je ustrašila Ovnovka.
i-	"Potlej vendar ne bi pel, mi!o-e. stl*t!" jo je miril dnktor Zaloktr.
\'si smo pohiteli na^aj. Iz jarlva a- .-»e je sveti! v luninem s-vitu bujno-
ii-	r.leč ioVeseli svetnik je počival ia ob ee-sti v tihi jamic', taktira! z v d- tnlco in pel skozi nos: 44V čolnu
«, i-a no se pnpe-eva... " a, "Aber Hans'" je kriknila žena.
sklenila roke za.ol>račaXa vode-ti no sive oči. "Kaj ti pa je?"
"O — d.jber večer, ljuba že-c- na!" jo je pozdravil mirno, kakor ill bi sedel d'ona na zoti. 4tlrotovo si t. • zdavnaj uganila, da te od daleč oVču-dudujem. Ha, tvoj..." -i; ''l'inti take ne-Ia.noiti!T4 je kri-^ čala razkačena. "Zakaj si t'ilikc
e. pil!"
■ V\ "Tvoj mili obraz...TT je trudiu
nadaljeval Ln se sm<*bljal one
w ni'»<rlo.
i j- "Kaj ti je vetidar pripeti h je vpila kaker furija.
"Tv«»ja angelska lepota me ji n- očaralaJalaT' je jecljal s topin .ni naStnehoTU.
■e- Iztržka smo zadržavali smeh. ►o- 44 Pomagajmo ^»ranemu reveži en iz jarka!" je velel doktor Zalo
na War.
ta- 14 Ne, hvala lepa* ni treiba, slav na sf:spoda!" na.s je prese*iHj *ie zvitorepec s svujim navadnim gla s:>m in se Tirno sam skobacal nj er-sto ' Izpolnil sem svojo oblju bi bo. Dokazati sem hotel «voji pre ej, ljubi Genofefi, da sem hudo na
dar jen za prelepo dramatično u-mvtnt-st ! .M'slila je. da sem se i«|»LI, pa se nisem. Tudi svojo treznost lahke dckiižoni! Izvolite |x;jjle-j dati!"
I > v i «_r. *' l je desno nogo in se p »-hvalil: " No, ali s.-m trezen ali ne.' Ali ne <t<»iim samo na eni nogi t! dno kakor »nu-ui!; T'
Vsi r.i7r:i njegove s<jiproge sni > <e sjMist il; v smeli, znkaj kratko-krriki dolgo .Vi v »t ni Oven, stoječ neprenehoiiia le na levi negi. .j.' !)i! re% dokaj smešen, zlasti ker t**! ^ je dižal tako modro in ker nas je
r
vs" zapjredoma ivjgledaval s svojim« drobnim: rjavimi očmi tako pri j i/no, pr* akiijcčem obilo priznanja.	I
" I zborno, gospod svetnik!" sm > vpili in mu ploskali, < n pu se Y nam je. se vedno n:^ eni nogi, pri- ? K!« nil in nam meta m zračne p >- n ijnbee.	n
4"Nehajte, g »spod svetnik!" je 1 prosila Nada ki se je najbolj sme-1, jala. "Ne anorem se več smejati." ^ *" A!i je to humbug?" je vprašal r Own sloveNiio in si potegnil z roko j>o nagubanem obrazu in štrleči bradi. Možiček se ni dal rad * brifi • ziito s<. jtre^irali vsi za-."emimbrivei.	r
"T.; pač !ii humbug!" je pri- s znal IJab-povič, ki se tu<li ni slabo 1 z t! .aval.
" Potem lahko stojim zopet na < obeh nogah!" je dejal prijatelj L 1r.inu!.ti"ne umetnosti, si malce i oterel prah niz obleko in si mirno!:
nri/.iral c'»*raro.	I,
11
•".Iciko dobro s!e na.s zabavali,^ gospod svetnik'" je i h di valila J ^ N:: la, ko saio .s** napotili zopet dalje "Vse me že boli od smeha." ' "Ah, moj mož uganja vedno ta- ! ke umetnosti", se je gnevala O.*- 1 novka. Imela bi bila rada moiža, od ka'.eregi* bi k.-tr puhtelo nadčlove-.ško dostojanstvo in nedostopni* ve!:čast*iost. "Dober bi bil za ba- 1 j jiiea v cirkusu. Ilans, veš!"
"Ne, ne! Navdušuje me le Iju-! '»czen do visoke dramatične umet- ' no* ti. Hotel sem ti le dokazati, kar s._M i obljubil: da sem rojen giu- j i.uič!"
4 i'a bi si bil izbral vsaj lepšo ' nh go! išvcimk, pa ^ obnaša tako , čutlne!"	;
"Svetnik, svetnik. 3Ianjk^ se' žalostnih svetnikov! «JaX-pa sem vesel svetnik! To je velikanska |ia<llil:a! Kaj pridigam zmeraj? ' Ivaj l-jj pomaga bivastvo vsega svi-a, kaj mi pomaga vsa čast m* slava, ako ipa nisem vesel in za-1 dovo.jen? In ako sem zadovoljen' in vetrel. kaj vraga mi je pa treba še b'jgastva, i in slave? Veš, preljuba Oenofefa, človek ne bodi zaljubljen v posvetno ničevost' Le 1 j nit ne poslušaj, mojega srca Ijubi-'iea! Clovt k mora biti filozof ali 1 modrijan, pa pameten modrijan, vesel modrijan! Ako pogledaš mene, vidiš takega veselega modrijana. Noben milijardar ni sreč-' ne.iši mene! Ali zdaj veš. kako 1 « dličnega moža imaš, preljuba moja muca?"
I	V Zagoricah smo se ločili.
; Janko in jaz sva spremila Olgo. Doktor je govoril o gorkih vrelcih, o bodočnosti Blejskega in lio-[ hinjskega jezera, midva z Olgo pa " sva molčaku ,)a:iko naju je neza-I dovoljno pogledaval s svojimi mo-e tlrimi očmi in si zamišljeno gladil •rosto francosko brado.
• Zdi .se mi, da sta oba zaspa-• la", nama je dejal pivd Jarnikovo vilo: saj ni vedel, da sva se prav-" kar še le zbudila k novemu žLv-' Ijenju!
z Zvečer sem dolgo som veslal po
II	jezeru. Doma sem postavil eiklani-ne v vodo in ugibal, kaj poreče jutri hudi gospod ravnatelj. Največ pa «em sanjaril o Olgi...
(Dalje prihodnjič.)
ir___-——--
KAŠELJ	I
j« vendar neprijeten znak in te ga	I
n« sm« zanemarjati. Uživaj t«	I
SEVERAL	I
COUGH BALSAH,	J
kateri olajša kašelj te odvrni mnogo	I
trpljenja. J« ravno tak dober za	I
odrasla kakor za otrok*.	1
Cena 26 in 60 centov.	I
VpraiejU po lekarnah.	I
8EVERA*8	I
COLO AMP GRIP TABLETS	I
zoper prehlad, gripo in a od pomoč	1
pri glsToboii TiUd prehlada.	1
Cena BO oenftor.	I
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Fuieicu I^ingUi-ee liiformutioi« Service. — Jugoslav lJureau.}
UMRLJIVOST AMERIŠKIH MATER IN DOJENČKOV.
V Združenih državah umre ra-porodnih težav 68 mater na vsakih 10.000 živih porodov". To razmerje je obstojalo leta 19*21. - vsaj v onem delu Združenih drča v, kjer je registracija porodov preti pisana.
To razmerje ni ugodno, ako se prenrsli. tla 1!) izmed najvažnejših inozemskih držav izkazuje manjšo umrljivost mater. Otroški j urad je pripravil seznam o umr- S I jivosti mater v 22 deželah, in le j dve izmed teh imata večjo umrl ji-1 vost radi porodnih težav kot pa Združene države. Ti dve državi -ta Belgija in Čile. Umrljivost na Angleškem je le polovica one v j Združenih državah. Najbolj u-j godno razmerje vlada na Dan- j skem. kjer umreta le dve materi. na vsakih tisoč živih porodov.
Kar se tiče umrljivosti dojen-' Čkov. je razmerje v Združenih državah primeroma boljše. Leta 1921. smo imeli v ,Združenih državah 7G smrti dojenčkov pod e-nim letom izmeTl vsakih tisoč ži-vorojenih. Le petoriea dežel ima ugodnejše razmerje. Izmed vseh dežel na svetu prevladuje najbolj-: ?e razmerje v Xovi Zelandiji: tn umre j>od enim letom le 42 izmed
vsakih 1000 živorojencev- Ugodnejše razmere kot Združene države imajo tudi sledeče dežele: Norveško. Švedsko, Avstralija in Dansko. V devetorici inozemskrh držav se je našlo, da znaša umrljivost dojenčkov ččz sto. Najslabše v tem pogledu stoji Čile. kjer jih umre 278 na vsakih tisoč. Japonsko ima tudi visoko umr-| ljivost: 168. Predvojna Avstrija i je imela umrljivost »hI ir>."». Špan-I ska. Italija. Nemčija* -"Francija. ! Uruguay in Belgija imajo tudi čez 100. -
Te številke pokazujejo, koliko treba še storiti v varstvo materin-istva. V zmislu takozvanega Shep-pard-Tc»vner Act sodelujejo fe-jderaJna vla<la in državne uprave I v gibanju, da se matere poučujejo o higijeni materinstva in dojenčkov in jim pomaga. Sredstva iz federalne blagajne se nudijo o-nim državo m. ki hočeji prispevati enak znesek za materinsko de
Io. Dosedaj je -40 držav sprejetr i	v .
te pogoje. Otroški urad upa. da br
stalno izvrševan ie tega zakmm
L
znižalo umrljivost mater in do
* I
, ' jenčkov. Materinstvo mora posta l i ti varen poklic.
KAKO JE TREBA PRAVILNO KURITI.
Nekatere živali se ob nastopu mraza zarivajo v brloge pod zemljo, da tam prezimijo do spomla-! di. Te navade pa ne najdemo le pri onih živalih: tudi nekateri ljudje jih kaj radi posnemajo. — Vzlic vsej zdravstveni propagan-' jdi tekom zadnjega čctrstoletja.
■	je še mnogo ljudi, ki ob prvi mrzli sapi takorekoč zapečatijo okna in vrata svojih hiš in prezimujejo v svojem neprezračenem in preveč zakurjenem *'brlogu'\ — Ti
| ljudje prikazujejo e manj modro-[sti kt»t živali, kajti te znajo vedno ceniti vrednost prezračevanja, j Ravno sedaj si mnogi prizade-l vajo znižati cene premoga. Naj bo cena premoga višja ali nižja, gotovo je, da premnogo ljudi trati po nepotrebnem premnogo količino premoga- Par hladnejših dni že spravlja v obrat vse peči. Hišo, ki je imela poleti vsa okn^ odprta, držijo ljudje pozimi vedno zaprto. Ako ob mrzlem vrem^ nu stopite v kako hišo, vas zadene puh vročega, suhega« zaduhle-ga in osmojenega zraka, ki je dostikrat bolj suh kot zrak v pu ščavi. Pozimi treba se varovati dvojega : da se preveč ne zakuri fu premalo ne prezračuje.
Preveč zakurjeno stanovanje ni dobro za zdravje, niti za žep. Sedaj, ko je premog precej dra-jra potrebščina, je slabo gospodarstvo, ako se premog ne upo-. rablja pametno in na način, da i vam daje vso kurilno vrednost, ki je v njem. Temperatura vaše
■	hiše ne bi smela nikdar biti čez 68 stopinj Fahrenheita ali kvečje-
► mn 70 stopinj, razen alco .so v hi-
■	J ši stari ljudje, ki potrebujejo več * gorkote.
Da bodi zrak znotraj ugoden in zdrav, je treba, da se v zraku nahaja gotm-a količina vlage. Čim bolj je 7/ak zakurjen, tem bolj se zniža razmerna količina vlage. —-Ob jako mrzlih dnevih stavimo še več premoga v peč. Čim jror-kejš: pa postane zrak, tem bolj
hlepi po vodi. Vlaga v zraku iz-Ijrinja in atmosfera postaja kmalu | malone neznosna. Suh zrak v sobi j povzročuje večje izhlapevanje iz t telesa, draži nos in grlo in je bržkone jrlavni vzrok navadnih ka-tarov tekom zimskih mesecev.
Treba si zapomniti, da je zmož-j nost zraka, da se navzame gorko-' te in jo pridržuje, odvisna ravni, jod količine vlage ali vodne pare, ki je v zraku. Ako v zraku ni za dostne količine vlage, treba višji temperature v sobi, ako hočemt da m a telo isti občutek porkot f in udobnost if. kot <ra ima ob niž I ji temperaturi v slučaju normalni j količine vlage.
i Običajni termometer je takt poceni, 'da bi moral biti del po
trebne opreme v vsaki hiši. Po njem se je treba vedno ravnati I pri kurjenju. Nikdar ni odveč j»o-navljati, da temperatura v sobi ne bi smela nikoli pozimi presegati 70 stopnij. Ako temperatura od ' G8 do 70 stopinj ni udobna, pomen j a prav gotovo, da zrak sobi ne vsebuje zadosti vlage in da suhi zrak povzročil je tako izhlapevanje normalnega telesnega potu, da nastane občutek ]>reze-bavanja- Ako vas torej zebe bb zgornji temperaturi, ne stavite več premoga v peč. Manj stane in bolj zdravo je. ako zalagate zrak z več vkijre. kot pa z več premoga.
Najlažji način za zalaganje zraka z vlago je pravilni sistem ventilacije (prezračevanja). Ljudje, ki se pozimi boje odpirati okna, se dostikrat poslužujejo drugega sredstva. Lonec z izhlapevajočo vodo na peči je že stara navada; ob modernih centralnih kurjavah pa ni več umestna. Ali, dasi para, ki izhlapeva iz vode. dodaje nekaj vlage zraku, vendar to sredstvo ne zadostuje. Najboljši način je pravilna in zadostna ventilacija. Kakor ste p&leti čutili potrebo izganjati vročino skozi odprta okna, ravno tako prezračujte tudi pozimi svoja stanovanja, in to pogosto in popolnoma. Ne napravT ljajte iz svojega stanovanja brlog " brez pravega zraka. Ne bojte s«»
svežega zraka. Ako pazite na svoj i . --
termometer in ventilacijo v his*,
,	boste imeli poravnati manj raču-
i	nov za premog in za zdravnika.
-	Solnce in zrak nista bila naprav.
-	ljena le za poletje.
NAZNANILO NAŠIM PRIJATELJEM V
CLEVELANDU.
V zadnjem času smo prejeli nekoliko «1 opisov ;rle<le denarnih po*i-Ijatev. klere so <lotifnc. strank** izročile MR. ANTON BOBEK-U 0104
St. <"lair Avenue. Cleveland. Ker je Mr. Anton Bul>ek zastoimik za
American Express Company je pri-
luoran. tla take naloge izvršuje potom te kompauije. kar je razvidno
iz njegovih potrdil.
Z ozirotii na to prosimo naše rojake. ki hočejo imeti pošlljatve iz-
plačane r-koz nas. da -nam |x»šljejo svoje naloK)' s Postal AI«iuey Order
ali s čekom naravnost r New York. Vsle«l našega veUkega prometa z Jugoslavijo in radi našega položaja v sredini denarnega trga smo v stanu računati najnižje cene za
najhitrejša izplačila.	-
FRANK 8AKSKR STATE BANK
82 Cortlandt St., Kew York
Glavno zastopstvo Jadranska . Banke.
• ■> _
Parlamentarna lčomialja.
Belgrvla poročajo: — Člani jujr. paritetne koniiVrje. ki so vodili podajanja v R:mu. se nahajajo v Belgradu in pričakujejo o<l vlade nadaljnih instrukeij v vprašanju rešitve reškega vprašanja. Kakor vse kaže, bo reško vprašanje rešeno brez nadaljncga r>o-
I	.
j delovanja paritetlic komisije. V
i tem slučaju bodo člani komisije J razrešeni svojih dolžnosti. Ako se j vprašanje jug. spora z Italijo reši po volj no, bo sestavljena strokovna komisija, ki bo imela na-" logo, pripraviti v^e potrebno za trirovska pogajanja z Italijo.
Vsak pevec bi moral imeti
novo izdajo
"PESMARICA GLAZBENB MATICE"
Za itiri moške glasove
Uredil Matej Hubad
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami.
Cena a poštnino $3.00.
"GLAS NAHODA" 82 Cortlandt St.. New York, N. Y.
Jej te in j shujšajte
To j« •t&ra fraza, obrnjena narob«. to- I da moderne metode za odpravo ma££ob« bo omogočilo ta izrek.
Če ate preveč debeli ter ae nočete telesno vežbatl; če radi Jeste, pa kljub te-tru hočete shujšati za par funtov, ato-rite to: Djdite k svojemu .lekarnarju (alt !>a pišite ra Marmola CHoipany €85 Garfield IildR.. t>t-troit. jlieh. ter mu dajte (ali pošljite) en dolar. i.a to iraer-30 avoto vam bo lekarnar Ukazal pot. da ae Izpolne vaša ielja po leti sloki. suhi postavi. Dal vam bo zavoj Marmola Predpisanih Tablfet (Marm&a ^Prescription Tablets) aestavljenih po Marmola Predpisu. Eno morate vzeti po vsaki Jedi in pred počitkom, da boste pričeli izgubljati maščobo atalno in lahkq. Potem ee zdravite do zaželjive teže. Marmola Predpta-"®e Tablete (Marmola Trescrlptipn Tablets ao neškodljive ter dobre za splošno zdravje Nt vam treba stradanja ln vežbanja. Jejte kar se vam ljubi, vežbajo naj se at-leU, t6da vzemite malo tabieto S zaupa--njem. Brez-dvema bo preobllo meso bistro Izginilo, vi boste pa ostali svoj naraven Ja*. lepo pokrit a trdim mešam ln sloki-ml mišicami	_Adv't.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce ln o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in Bte i njih postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem
Uprava "Grlas Naroda "
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBUBQH, PA. F
■DINI SLOVKN«K« •OVORB^I ZDRAVNIK Micimlist aolKia mlkzni.
Meja *r*tM Je Zdravljenje akutrtlh ln kronUnlh keMonl. Ju nad CS let ter Imam akuinj« v ««ah boleznih »»ovenake, zato vaa morem poginoma razumeti In mewicts
SSSSim^Slt^^ ~d:«V,J#nJU mo4k,h zSiTe mJS
pepMnema saneetl na mana, moja akrfc pa Je. da *u oenolnam« elm. Ne edlakajte. ampak pridite Ctm^j,,
dddravlm zeatrupljeno kri, mi^uije ln llee »e leleeu. netwnl * .rm t«_ dddan> IM. beteiln« , kertah, atarerana; oelabelbrt, ilW^a In bSjl VmJtZ tttlMIcan. tetran, *«»odcu,- rm«n««o rcvrr.atfzem. katar; aiate tllaj atiuHt tM •raen»	T »enadaijek; veda ln p«u* od ». dopoldaa Co I. kkMuI
» torek. Mtrta »obota od t. dupokia« do a rr*kri • nedaUah tm gr««plkia e« lt. depoldna da «.	1 *	^
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižam ceni
Kako sem se jaZ IikaL Spisal Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
1.. 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, |1.C0
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
j	Vsebuje 30 opisov raznih sto venskih stanov, im»
263 strani,	,79
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljutiski pisatelj nam tn alika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo .. resnobo in težavami ter nam predoeuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	M
Juan Miseria. Spisal P. L. Ooloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest, j Vsebuje 170 strani,	.19
1 Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
j	Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-
I	dostavljen. Vsebuje 239 strani,	.89
I	Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
1	Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov,
j	V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr«.
I	ftčanstvom in .poganstvom pri starih Slovanih.
I	Vsebuje 149 strani, .41
H Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
H * Kmečka poveat, ki posega do dna ▼ življenje I	slovenskega ljudstva ter to zlasti odlikuje po
I	živo in resnično slikanih domačih značajih. ■—1
Vsebuje 231 strani,	Jg
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu rmimi povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Viebuje 144 straii	JO
Jernač ZmagoVač. Spisal Henrik Sienkiewicz.
Dve znaČilr^i povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.41
fednja kmečka vojna. Spisal Avgust Senoa.
Zgodovinska povest Slavni pisatelj lian opisra-je, kako je jaastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graičake in jtma-iko umirali mnčeniške smrti
Vsebuje 878 strani,	JI
POŠTNINA PROSTA
H - AS (NARODA"
HI	82 Cortlandt St, INew York
^LAS NARODA. ^ NOV. 19?3
MARIJINA POVEST
I	Spizal JEAN RAMEAJ7.
Za "Gl&s Naroda" priredil J. T.
(Naiialjevanj«". >
Zjutraj mu je prine.sLa na posteljo čašo kave. Prinesla mu je skrivaj, ker »e je bala moža. Kavo pili pri Bru^kaJovih le ob nedeljah.
—	Pij, Jernej, — mu je rekla. — Ali hočeš par kapljic fclivov-ke notri /
Jernej pa ni maral niti kave niti «Hr«vke.
—	No. jK)tem je pa že nekaj ž njim. — je mislila starka. — Pa ga vsaj ni krogla m tako silo udarila, da .se mu je zbledlo v glavi.
To je razodeia zvečer tudi svojemu možu, ki se je pa jako zarodi!. Marcu m? domneva ni zdela nemogoča- Še če ura pade na rla, se pokvari. Pa bi se plava ne pokvarila, če trešči vanjo taka krogca. Počakati je treba ,se bo videlo, kaj bo. Katarina je pa odvrnila:
—	Mogoč** je ]>a kaj drug^pa ' On rnora <f?lati, Ciprijan pa ho-<li kot tft —poti naokoli. In k<> jtt bila stara go^pa z mlado pri nas. jima nismo Jerneja niti pokazali, kot da bi ne l>il najin otrok. Mo- 1 K oče jjra to jezit
-- IV je \'f*l«sl teyia jezen. «;a bom pa prihodinjič poklical. Po par dneh ^ta prišli dami zopet, in stari B rusk al je naročil ( iprijanu, naj pokliče Jerneja.
Jernej je pa odložil -svoje delo in brez besede <m1š<*1 v nasprotno stuer.	|| Hj	- ■ BH
—	Kaj noče«, butec! — je zaklieal za njim.	j
—	Ne, nočem.
Zakaj in-Saj te ne Iki }¥>žrla. Saj je videla ž** dosti drugih tako neumnih.
—	- Ti veljaš za dva. Kar >am pojdi.
—	Kaj hoče« jw.vudati s tem. nesramnež?
-- Povdati ti hočem in presiti te hočem, da me pustiš v miru.
Le ne--*—
,Zažuj;al mu ji* ter odšel proti delavcem. V Jerneju je v*** vrelo. Samega sebe ni več poznal-!>.» prejšnjega tedna je sp«»št<ival starejšega brata, mahoma ga j«* pa začel zaničevati iu sovražiti.	I
Vrnil ^ je šele jtouoči ter se podal v .sprejemno fcobo. V sobi j»* dišalo po finem parfumu. Vedel je, da je bila Marija notri.
—	Da, bila je — je mislil, — pa ne zastran mene. In tako je iiil jezet-n. da bi najrajši hišo zapalil.
V^ak dan je bil bolj razburjen. Pri jedi ni govoril ncbeue be-ftede. Pri delu ni vedel, kaj dela.
Kol duh, ki išče miru, pa jja ne more najti, je blodil po travnikih in vinogradih.
N>kepa dne je slišal Ciprijana govoriti o 6oInu. Kot v>i ljudje ob r>-ki, je imel tudi stari Bruskal malo jader-oieo, ki je bolj služila razvedrilom kot pa koristnim namenom. Če je hi I veter upo<!en, jo je nt-^el po reki proti toku, dospevši na eilj. so pa zvili jadra in vodni tok jo je prin«sel nazaj.	* j
Sl»šjd je. <la namerava odpeljati ('ijjrijan goer>odično Marijo v j wKtwInjo vas.
-J« i ne j je začel besneti. Zlobne misli so se porajale v njegovi irlavi.
(> bi bil on Mare.jši sin iu bi ne imel nakaženega obraza, bi se lahko izprehajal z Marijo v mesečini, vozil bi se ž njo po vodi in lii bil deležen nebeške sreče.
Minil« jra je edino le mi>«-l .kaj bo počel tistega dne, ko bo njegov brat odjadral z mladenko poleg sebe-
Ciprijan je /.< dva <lni neprestano tr<ral rože po vrtu ter jih v-upal v jadernieo. \">e je bilo poJcrito z rožami; tla, klopi, naslonjači.
Ko je videla mati Katarina na pred večer odhoda jadernico. je vzkliknila:	18	^H H^HB	;^KlH]j
—	Sveti Bog! Taka lepota! Niti oltar v cerkvi za Najsvetejše ni tako okrašen.
-Termej pa niti pogledati ni hote).
Mati pa je pa razumela ter mu ljubeznjivo rekla:
—	Pa. bi šel ž njimi, Jernej. Tudi Ciprijanov prijatelj ho po-lejf. OiV ti bo jrotovo dovolil. Ali te ' iprijan ni vabil?
—	Ne — je odvrni! Jernej jezno.
Mu bom pa jaz rekla, naj te vzame seboj.
—	Jaz ne grm.
—	Zakaj pa ne, Jernej!
—	Ker nočem iti, — je odvrnil in odšel za hišo. Naslednjega jutra ni bilo Jerneja nikjer. Dobro, da ga ni nihče
pogrešal.
Jadrnica je počasi plula proti vodi. V nji so bili Ciprijan, njegov prijaielj, ter Marija >n njena mati. Vsi .so bili srečni, zadovoljni in razposajeni.
Po goščavi ob bregu se je pa plazil kot divja zver Jernej. Nobena kretnja ni ušla njegovemu pogledu, Ln že vsaj vsako tretjo besedo je vjelo njegovo uho-
Sledil jim je po bregu do sosednje vasi, je tekel med grmovjem, da jo je dohajal.
Pozno popoldne so dospeli do malega pomola v bližini Bru-skalove hiše.
Na pomolu je bil le brodar in par kmetov iz okolice. Jernej je stopil za debelo deft>lo, da je vse videl in vse slišal. Slovo je bilo prisrčno.
Marija je stisnila Ciprijanu roko, njena mati se mu je pa zahvalila za izreden užitek.	%
—	Torej jutri — je refola Marija.
—	Da, jutri zjutraj '— je odvrnil Ciprijan.
Jerneju je sijalo večerno solnce v oči. da včasih ni ničesar drugega videl kot rdečo meglo pred seboj.
Kljub temu je pa natačno opazil, da je pritisnil Ciprijan roko na usta ter poslal poljub za odhajajočo deklico.
Jerneju je planiis vsa kri v obraz. V grlu ga je dušilo, in vedel je. da mora dati duške neizmernemu srdu.
Stisnil je pesti, sklonil je gla%-o ter se zaletel proti visoki škar-ki, na kateri je stal Ciprijan.
Ciprijan je stal kot okamenel. Mislil je, da se mu bliža peklenska prikazen. Ni se mogel umakniti, niti se mogel braniti. Dvoje težkih pesti ga je zadelo naravnost v prsa, Zamotovilil je i rokama po zraku in čofnil v reko. Trenutek pozneje se je pojavil na površini in kričal: — Hudič — kaj ti jc — Jernej? — Pomagajte! — Jernej! — Na pomoč!
Več ni mogel, kajti že se je začel potapljati in goltati vodo.
^I
K^J^y ^ (Paije prihodnjič.)	____ _
Lahka noč!
Karol Potočnik, 291etni posestnik v Stranicah v konjiškem okraju, je zapustil proti večeru v večji družbi Vrenkovo gostilno v Stranicah. Pri slovesu mu je podal njegov tovariš Karol Bukovšek roko ter mu želel lahko noč. Obdolženec pa ga je udaril po roki in mu tudi izpodbil nogo, da je padel. Prišlo je do klofutanja in do bitke z latami, tekom katere je potegnil Potočnik nož in ga zasadil Bukovšeku med rebra, ko sta v« oba davila na klopi za hišnimi vrati. Sele sedaj jc prišlo strezne-nje. a Potočnika je zadela pred eelj-.-^im okrožnim sodiščem kazen treh mcseeev poostrene ječe.
Ukradena drva.
T. Mnjnik, čuvaj skladišča lesa na Dolenjski cesti v Ljubljani, je < pažal že dalje <"asa. da mu ljudje, l.i hodijo mimo, odnašajo drva.' Pred kratkim pa je obdolžil na prijavo nekega svojega poznanca tatvrrie neko gospodično, ki sta-' nuje v obližju. Zadeva pa je prišla pred sodišče, kjer pa so vse pričel Izpovedale v p ril' g obtožen k e. j Vendar pa se sodnik ni za:noi>el! odločiti, da je obtoženka resnično j nedolžn:*. ? " je bila razprava v svrho zaslišanja šo ostalih prič,' katere sta navedli obe stranki. prHoeona.	j
)
Mačka — povzročiteljica sovra- [ štva.
M. h. iz Rožne doline pri Ljub-j Ijaiii ima niačiko, ki je po&ebnaj prijateljica jiiščancev. Nedavno je umorila dva. last Marije Deldevo-! ve, ^raalu nato pa je tpregrizla1 vrat Še tretjemu* Deklevova je mačko odpodila in vrgla L. mrtvega pŠčanen čez plot, ta pa zopet l raznim spremi jeva njem nazaj. Tako ie mrtvo pišee frčalo enkrat jih eno, drugi« na drugo stran. Igra se je nadaljevala še na piv i pred sodiščem, ker so jiad-la vine* za <die stranki precej ■infra zasmehovanja. Za enkrat pa se jt* razprava preložila v svrho z:vslišanja raznih prič in bo prišel j plSeanec drugič un mizo.
Nezvesti trgovski pomočnik.
Otmar Zadravee, trgovski jx)t-uik iz Maribora, je meseca marca opeharil v Stražah pri Misli n ju Ivana Pačnika .za 8000 Din na ta način, da se mu je ponujal za dru-_ zabnika njegove trgovine z razpoložljivo glavnico 1'2,jOO Din, ki je pa ni imel. Prišlo je tudi do1 osnutka neke pogodbe. V dobri veri, da Zadravee iinaneijahio nekaj pomeni,, mu je zaupal Pačnik omenjeno sveto, s katero bi moral plačati ta neko povzetje ua postaji Mislinje. Zadravee pa je iz-gind in kmalu nato izvabil dvema strankama v Sloveujem gradcu s ;<-Tn, da je kazal osnuteli pogodbe iu se izdaja! za trgovca Lz Dovž, ozli-oma ;Strav.. nadaljne svate, češ, da mora v Maribor in tam plačati carino za do^lo robo. Tudi v Lzu-
toiueru je opeharil meseca julija nekega trgovca za nLanjša znesek-j Okrožno sodišče v Celju ga je Ob-
-»vdHo radi goljufije na osem mesecev poostrene ječe.
Rekordno nizka kazen za § 104.
Obtožen je bil g. Bizjak, član sosveta nekdanje bolniške blagajne v Ljubljani. Državno pravdni-štvo ga je tožilo, da je v "Trgovskem listu'" v daljšem članku krtačil znanega ravnatelja Kocmur-ja in mu očital, da je njegova kolika zavodu .povzročila milijonsko . škodo ter da ima mož debelo kožo in da so se mu dokazale raesne ne-lepe stvar L Obtoženi je nastopil dokaz resnioe in po daljšem razpravljanju je senat ljubljanskega deželnega sodišča prisodil obtože-' nemu kazer. ,25 Djn, ker se mu je dokaz resnice posrečil le deloma.
Marfo r*lik flews.
Za	eklep« In mišico
Zoptr bo.-<lne v prsih in hrbta, ( Ce »pravi i ^matltom v-ie ml- (
Za pomirjen; e i. S«staih, fUeie- j
1 fll* «bo<j:jajcv %rral«i3=- J Za lipa tik« in	]
Zoptr bok^i 1? i -»iaetoe.	j
V trznite gm — prcpOMe bol«-	(
«no.	(
faijlr prt rokath «t*kM» —	I nixd.*r ne veste, kdaj Jo
rabili.
SB In 70c. stekleničk v lekarna* P. At>. RtCHTB* Ar CO:
•iimsum* 'I1? j^lL
Pri obtožencu in poslušalcih je ta visoka kazen povzročala zelo hu-morističuo razj»olrženje. Kocmur pa je pri odhodu izgledal bolj zamišljeno. Nejbrže se je zavedal, da je baš pri njem bila za § 104. srb. kaz. zakona izrečena najnižja kazen, odkar velja ta §v Sloveniji.
Simpatije cvetlic.
Ljudje ljubijo cvetlice. Često napravimo iz različnih vrst cvetja kito ali šopek. Pri tem nevede mnogokrat grešimo. Med cvetjem obstoja namreč prav tako' kakor med ljudmi, simpatija in antipatija. Ako povežemo v šopek cvetje. ki se ne druži rado z drugim cvetjem, povzročimo s tem njegovo smrt. Cvet je zelo nežna rastlina. simpatična drugim cvetom 1 po vonju. Cvetovi, ki so si med seboj simpatični, žive delj časa nego drugi, ki se ne morejo pre-| našati. Cvetje, ki si je zoperno. , kmalu ovene in umre. i
Knjiga o poljubljanju.
i -
j Knjigo poljubljanju je napi-
i sal danski profesor dr. Nvrop. V svojem delu se bavi z raznimi na-. čini poljubljanja v raznih časih i in pri raznih narodih- Stari Rim-1 ljani so se poljubovali naprimer . na tri načine, dočim poznajo nji-; ho vi potomci Italijani samo en j način poljubovanja. Pri drugih narodih si je polj ubo van je več ali manj podobno. Najvišjo stopnjo ! na tem polju so dosegli Nemci, ki se poljubujejo na 30 načinov. —-Te načine popisati je težko. Kdor j;h hoče spoznati, si mora dobiti za ljubico Nemko. Ako je izurjena ljubimka, ti jih lw> počasi razodeia in te naposled prisilila, da jo vzameš za ženo.
ROYAL MAIL
Pooblaščena parobrodna črta od jugoslovanska vlad*
Neposredna služba med
New Yorkom in Hamburgom Cherbourgom in Southamptonom
"OHIO"	"01CA"
"0RDUNA"	"ORBITA"
TI parnlki so v vseh ozlrih novi in moderni. Priljubljeni so prekooleanskim potnikom ter so slavni vsled svojih privlačnih naprav, izborne službe, in kar Je najvažnejše vsled udobnosti.
Uljudni strežniki nosijo na bele pogrnjene tnize dobre, okusne in zadostne obede. Posebna pozornost Je posvečena ženskam in otrokom.
Za podrobnosti vpraSajte agenta ▼ va-, Sem mestu ali pa pri:
i ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY
i 26 BROADWAY	NEW YORK. N. Y.
Rad bi izvedel za naslove mojih
prijateljev IGNACIJA DOMIN 1 CO, FRANKA NOVAK, JOSIPA SO< K. FRANKA HE BAR in ALOJZIJA MARINK II, vsi
doma - d Velike Nedelje na Xp. ! Ste.iens.kem. Ako kateri rojakov ve za iias,!.»v gori navedenih, naj mi naznan". za kar bom zelo i hvaležen: .'e pa kateri ta poziv sarn bere. na i .<e mi ogla>*i na na->lov: Frank Hertrula ."»04 Iiroad-wayT AMoria, New York. (23-26—11)
-jr=M«c*. MOŠKI! Zaščitite mi ^Lamj^j.	Proti nalezi njo
Gmjk jgSSSSB-*
\uMKSW Nabavite ei naibiliao ^ nt» i .^HSVa PREPRESS A u MOsKE •	Velika tuba 36c. Kit (i'g) $1
V« Irka raarji ali PREKLAD	Sao-Y-Kit Dept: B
I MEHURJA 92 Brc k man St.. New Yori Pišite za okrožnico.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdois kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli —
mali oglasi
v "Glas Naroda".
4DVERTIM IM "fli A» MAani*'.
Hretanje parnikov - Shipping News
•27. novembra:	.
; Berengaria. Cherbourg. ■28. novembra: j Pres. Garfield, Cherbourg. 9. novembra:
Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg; Mongolia. Hamburg. 30. novembra: President Wilson. Trat. 1. decembra:
Leviatb-tn, Cherbourg; La Savoie, Havre; Olympic, Cherbourg.
5.	decembra:
Pres. Polk. Cherbourg, Bremen; Pres. Arthur, Bremen; Bremen. Bremen; Colombo, Genoa.
6.	decembra;
Thuringia, Hamburg; Minnekabda.
Cherbourg, Hamburg.
7.	decembra: America. Genoa.
8.	decembra:
Aquitania, Cherbourg; Sierra Ventana. Bremen: Rotterdam, Itoulogne.
11.	decembra:
Suffren. Havre.
12.	decembra:
Paris. Havre: Pittsburgh, Cherbourg, Hamburg; Pres. Adams, Che'boiys; Muenchen, Bremen; L..ip!and, Cherbourg; Conte Rosso. Genoa.
13.	decembra:
George Washington. Cherbourg, Bremen; Hansa, Hamburg.
14.	decembra:
Andania, Cherbourg.
15.	decembra:
Majestic. Cherbourg; Derfflinger, Bit-men.
19.	decembra:
Pres. Monroe. Cherbourg: Orbita, Cher^ bourg. Hamburg; Veendam, Boulogne.
20.	decembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 22. decembra:
Berenguria. Cherbourg; America. Cher, bourg. Bremen: Albania, Cherbourg; Seid-litz, Bremen.
26. decembra:
Chicago, Havre; Pre*. Van Buren. Cherbourg; Canopic, Cherbourg, liam-| burg.
j27. decembra:
Westphalia. Hamburg; Torek, Bremen.
28.	decembra:
Martha Washington, Trst.
29.	decembra:
I La Savoie, Havre; Pres. Harding, Cherbourg, Bremen; Now Amsterdam. Boulogne.
Izšel je
"Slovensko - Amerikanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, Doučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NAROČITE GA ŠE DANES.
Cena s poštnino 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
Izšla je nova izdaja
'PESMARICA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
I.	Na dan; 2. res otenll bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka pesem; 5- Vasovalec; 6. Na trgu; 7. Pesem o beli biSid; a Prošnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja;
II.	Se ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, polnCice; 14. Lab-ko noC; 15. Deklica mila; 16. Slonca; 17. Vabilo; 18. Pastirček; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. Prošnja; 22. Imel sem ljubi dve; 23. Danici; 24. Savska; 25. Oblaček; 20. Planinska ro'a: 27. Hercegovska; 28. Ljubezen in pomlad; 29. Rožica i slavulj; 30. Nasa zvezda; 31. Lahko noč; 82. Pod noč; 33. Kaj bi te prašal; 31. Bože pravde; 35. Na grobih-: 3«. Kad zvezdami; 37. Vabilo; 38. Uslifil nas; 30. Na morju; 40. Pastir: 41. Slovenska zemlja; 42. Barčica; 43. Ob« laček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 40. Glas Grobova ; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jas bi rad redečih rož; 50. Zdravica; 51. V mraku; 52. Lepa naša domovi* na; 53. Vlgred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak
lil	Salostna; 56. Slanica; 57. OJ, te mlinar; 58. Pojdam ▼ rute;
II 89. Slovenac. Srb. Hrvat; G0. KaSa zvezda; 61. V slovo; 62. Is-(I fabljeni cvet; 63. Sanak spava; 04. Glejte, kako umira p raji] Tičnl; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj, 67. Hey Sloveni. 71. Poli	movini; 72. Sokoiska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova
I	paaezn; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen: 77. IT
II	boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko, Frankopanka; 80. Sto
III	Sotii, S r blue tuSni?; 81. Pobratimlja; 82. Pomlad in Jesen;
| 84. V tihi noči. 85. Milica; 86. Njoj; 87. Njega al: 88. Pod HI okuoia; 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91, Pri okna sva
HI	|vUSe slonela: 92. Strunam; 93. Slovo; 94-: Strunam; 96. Pn>-
II faju; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 9& Ljn-|M besen in pomlad; 99. Lahko noč; 100, Rastanek; 10L 8rr»-m	HSsjs; 100L Tam. gdje stoji; 103. Prelja.
i	cena 8 poštnino
H	"GLAS NARODA"
B 8» Gortiaadt Mnetl	NwYork
lil # j
V IN IZ JUGOSLAVIJE
14 ogromnih hitrih potniških parnikov
plove s progo
Canadian Pacific
Neposredna služba
HAMBURG
Cherbourg	Antwerp
Southampton Glasgow	Liverpool
Kadar potujete v Jugoslavije, alt ako želite dobiti katere-sa svojih rojakov ali prijatejev k sebi. obrnite a« na canadian pacific
KRATKA MORSKA PROGA V EVROPO - SAMO ŠTIRI DNI NA ODPRTEM MORJU
Za potne listke in nadaljna pojasnila, se obrnite na lokalna agente, ali na glavne agente Canadian Pacific, ki s« nahajajo v vsakem večjem mestu.
CanadianPacific Steamships
v JOINT U-crviceu/ITH
HAMBURG AMERICAN LIKE
Najkrajša pot v vse dele JUGOSLAVUF.
Odplutju vsiik teden z našimi razkošnimi purniki — "Resolute", "Reliance",
"Albert Ballin" "DeutscHland" parnikr s 1. 2. in 3. raj red (m in znani "Mount Clay"' "Cleveland" "Hansa" "Thuringia"' in "Westphalia" s kabinami in 3. razredom. U4oe$na uliudna «ltižba. izborna kuhinja, prijetni in pri7t%čni pru*t«ri.
S S. ALBERT BALLIN 29. nov. ob 10. dopoldne
United American Line
39 Broadway. New York, N. Y. Ali poablaičcni krajevni zastopniki.

msuuraiiNF
V^aisraort v Jn^oalayjjg* Vi
Edino direktno spomladno odpluti«
Otvoritvena vožnja znanega PRESIOENTE WILSON ---- 30. nov
MARTHA WASHINGTON — 23. dec.
v Dubrovnik all "Trst.
Železoina v notranjost zmerna. Nobenih vi-
iciev. Vpnltjt« pri bližnjem agentu a!i pri
PHELPS BROS. & CO- 2 West St- N. Y.
% •
IŠCotn JAKOTiA KOVAČ, po domače Adartiov. Prosim, da mi .sedanji naslov, k^r mu iriiiim nekaj važnega spnro-r-it t. V slučaju, da sam ne bere, prosim rojake, ti a ga opozorijo ua ta o«;las. — Frank Prudič, Cu.nip 25, Liu wood, \V. V a. _(23-24—11)
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni nabirati naročnina za "Glas Naroda", so: Joseph Černe, Anton Simčid
in Joseph 8malxeL _UpravniStvo.
V^H >B ■TWTHTHTI I . HTH . B - mm
RAVNOKAR JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilnstrovana izdaja. /Vsebuje 308 strani Cena s poštnino ^ SLDVE9I0 PUBLISHINO C0, 82 Cortlandt St. New York City, N. T.
[rojaki. hasoOajti 8S na *QLiJI IfARODJt', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVN1R ¥ I motraoitATis.
Naznanilo.
Rojakom v Duluth-u in Že-leznem okra j ti Minnesote naznanjam, da sem odprl moj urad na 215 Torrey Building, Duluth, Minn., kjer sem na razpolago rojakom v vseh zadevah.
GEO. L. BROZICH.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
KDOR Je namenjen potovati ▼
stari kraj, je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled nase dolgoletne izkndnje. Yam bodo gotovo v korist; tndl
priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v ILL razreda.
Tudi oni ki Be niso ameriSki državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno Je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev ln
so prlpnSčeni brez vsake neprilike 1
t to de2elo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor Ml dobiti sorodnika ali pa svojca iz starega kraja, naj nam
piSe za pojasnila in navodila. Ju-
gosloranska letna kvota znaSa 6426 novih priseljencev.
Za potne stroSke lsplaCoje po na-Sem naročila JADRANSKA BkN-KA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York
Glavno zastopstvo Jadra nate« bank*.