Boljši zaslužek s topoli kot s pšenico
Ekonomska nuja je prisilila papirničarje, da so začeli tesneje povezovati v reproverige z grafično dejavnostjo, pa tudi z goz-darjl. Od slednjih |e namreč v veliki meri odvisna njihova proiz-vodnja, saj je surovin za izdelavo raznih vrst papirja vse manj. Zato je bil na pobudo sozda Slovenijapapir v začetku meseca novembra v Ljubljani sklican sestanek, na katerem so obravna-vali možnosti za pridobivanje raznih vrst lesa z Barja.
V Sloveniji izdelamo kar 80 odstotkov roto papirja, potreb-nega za časopisno dejavnost Jugoslavije, zaradi zastarele tehnologije pa predelujemo naj-boljše smreke v najslabši in naj-cenejši papir. Ob tem moramo kar 60 odstotkov surovin uvaža-ti! Istočasno tovarna na Slad-kem vrhu pokriva 70 odstotkov jugoslovanskih potreb po to-aletnem papirju...
Ljubljansko Barje se je že iz-kazalo kot možna plantaža za gojenje hitro rastočih vrst topo-lov in črne jelše. S poizkusi je začel tozd Posestva Mercator-Ljubljanske mlekarne leta 1958. ko so zasadili prve hektare s
topoli in črno jelšo. Začetnik te-ga sajenja je bil Jože Šeruga, sedanji vodja gozdnega obrata v tczdu.
»Štirinajst let smo pustili na-sade. V tem času je v njih bilo od 116 do 297 kubikov prirasta na hektar. Nasad Ključi, kjer je bil prirast najmanjši, je dal tak donos, kot bi ga dala pšenica, če bi je pridelali vsako letc 22 metričnih centov na hektar, medtem ko je bil donos v Vna-njih Goricah, kjer je bilo največ prirasta, tak, kot če bi vsako leto pridelali 57 metričnih centov pšentce na hektar, preračunano na ceno iz leta 1977, ko smo nasade posekali,« je na sestan-
ku dejal Jože Šeruga.
Danes ima tozd Posestva že 120 hektarjev topolovih nasa-dov in 10 hektarjev poskusnih nasadov, v dveh drevesnicah pa vsako leto predela okoli 12.000 sadik. Ugotovljeno je, da je tetni prirast pri gostoti 2000 dreves na hektar, 56 kubikov.
Barje ima okoli 580 kilome-trov kanaiov, ob katerih bi lahko nasadiii topole. To pomeni, da bi lahko samo ob bregovih v eni vrsti zasadili toliko dreves, kot na 200 hektafjih strnjenih na-sadov.
Direktor tozda Posestva je na sestanku opozori!, da akcija sa-jenja topolov in črne jelše ne bo lahka, ker je večji del zemljišč v zasebni lasti in se kmetje ne bo-do kar tako odpovedali svoji de-javnosti, v katero so vlagali znatna sredstva. Ob tem njegov tozd letno povprečno izgubi 40 hektarov zemlje, bodisi za črne gradnje, ceste ali nova naselja. Običajno so izgubljena najbolj-ša zemljišča.
Kljub temu tozd Posestva vztraja in veliko sredstev vlaga v razvoj. Že desetletje proučujejo, katere vrste topolov so naju-streznejše za njihovo zemljo, ki se razlikuje »od jarka do jarka«. Doslej so že preizkusili 56 ra-zličnih vrst (klonov) topolov in jih osem izločili. Te sedaj še na-dalje proučujejo.