| Edntsfennki dacmik v Zjcdinjenih | I ^^ ^^^ h J y^ | The only Slovenian daily in the | Lrhaja vsak dan izvzemsi nedelj in i ^Ljf JL^ JLjL I'^^r J^b^l -^"^BL - ^L^W I Issued eveiT day except Sundays | praznikoT. | " ^ * 1 and Holidays. | % .. ^ _ List slovenskih delavcev v Ameriki« 3. * £ rXXJGPOH PIftA&mi: MI7 OORTLAMDT. XmterW m liwi-Olm Matter, Intlte ti, IMS, «1 tkt Fe* Otto* ti Itw York, H. T, nI« Ofc« Art «2 OniMi cA Kanfl l 1191, nLBFOV FISAEEE: MI7 OOITLAKML KO 178. — ŠTEV. 178. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 1, 1910. — PONEDELJEK, 1. VEL. SRPANA, 1910. iJ v*< w«fi irm M LXTNDC ITBL Iz delavskih krogov. Izpit skabov. Harmon podal se je ▼ Columbus, Ohio, I kjer je iitrajk zavzel resne dimen- j sije. STRAJK PRI GRAND TRUNK ŽE- j LEZNICI. —o— V Durando, Mich., vlada mir. — Izpit železniških vslužbencev v Michigan. -o- Cohimbus, Ohio, 30. julija. Guverner Harmon tlospel je danes iz I Charlevoix, Mich., zaradi na vse stra-i I ni razširjajte*!« se štrajka pri pouličnih železnicah, ter nastopa voja- j kov. Takoj po prihodu govoril je s j privatnim tajnikom Oeorge Longoin, j, generalnim adjutairto«; Weybreeb- i tom, brigadir ni generalom McMake-j noro in državnim komisarjem za delo' Wormelom, kteri so ga o položaju jk>- ; učili. V teku dneva je priobčil gu-j; v erne r sledečo izjavo: "Vojaštvo ni tu. da bi iz vi ševalo policijsko službo, i A ko ine ImhIo mestne oblasti za pomor prosile, poslal bodem vojaštvo na: ulico, ako nastane kaka rabnka. Ne j bodem pa dovolil vojaštvu !«> ulicah patrulirati, dokler se ne izkaz?, da h civilne oblasti niso v s'a mi vzdrževati h i«'il. T;iko m' zadrži tora i stvar!" Prvikrat od srede zvečer so ostavili ' danes jMipoldne oh uri poulični vozovi svoje utaje. Mali nemiri doga-jali -o ko je nastal mrak. Nekoli- ( ko v-lužbncev bilo je neznatno ra- j njenih. Na zapadni strani se je pa', položaj okoli 0. ure vendar tako jw>- ( oMril, du so se vslužheuei zaceli upi-ji . . . m rati >e nadalje na svojih vozovih o-i »tali. Tukajšn ji irjrovci so na svojem zbi-j, rališeu zaključili, da se zaprosi gover-j| nerja, du p»v.ove isrsiir.dno sejo le-h gislature, da ista napravi zakon s |k>- j močjo kletema bode nio^th' stranke j, -i-. • i i • i • i1 prisiliti, da ><■ {toKore izreku mirov- . nih sodišč. Durand. Mieh.. .10. julija. Governor Warner dosj>el je danes sem. da se o stanju štrajka Grand Trunk ž?-I lesu ice orijentira in se z generalom W. F'. MHJurrin, kteri .">e je zatrjevalo, da je železnica na-1 stavila kot štra jkolojnilee tak? ljudi, j ki nimajo skoraj nikakega pojma o| svojih strokah, ter da je vsled tega življenje potnikov v nevarnosti. Izpit za počel »e je v i Kirango ter se bo razširil na v>e točke v celi državi. j .-o * AMERIKA IN FRANCIJA. —o— Nesporazum zaradi Liberije. Pariz, .10. julija. Tukajšnji francoski časniki so vznemirjeni zaradi načrta Zjedi njenih držav, zamorski republiki Lilieriji v Afriki posojilo v znesku poLdruzega milijona dolarjev izposlovati. Tem]**'' izjavlja v svojem, po vladi navdahnjenem članku.! da se na navadno posojilo v uradnih i frauconkih krogih ne bode oziralo, j Ako bi se p* itepostavilo politično posredovanje, morali bi se proti temu podvaeti diplomatičui koraki. Neka-1 teri ca« ni ki napadajo in kritizujejo Kneza, državnega tajnika Zjedinje-! nih držav, ter ga imenujejo "pusto-1 iov»k'jra arnerikanskega državnega tajnika". Znižana cena sa novi brzi pamik nemške proge PRINZ FRIED RICH WILHELM" odpluje da« 4. avgusta v Bremen Cena do: g^,,. lire mena ........ $ 27.00 Izbija ne .......$ 34.75 »«ke ...........$ 35.60 Zagreba ........$ 35 JO jgf 4 jjifcifeito« .^frAlifek............., ........ 10.000 štrajkarjev korakalo v boj. Hoteli so petdeset svojih ujetih tovarišev oprostiti. KONSTABLER JE DELAVCE S KONJI IN AVTOMOBILI GAZIL. Pričakovati je nadaljnih spopadov. — 60 crncev, 20 belih, je najnovejša žrtev plemenskih bojev v Texasu. -o- Greensburg, Pa.. 31. julija. — S krvavo silo se je državni žandarrneriji po več ur trajajočem streljanju in mnogimi spopadi z štrajkujočimi pre-mogarji slednjič vendar posrečilo položaj v nekak red j>ostaviti. Vendar je pa položaj ravno tako resen, kakor poprej, in vsak trenutek se vname lahko nov boj, kteri bi mogel zahtevati na stotine ljudskih življenj. Kudarske družbe, proti kterim je štrajk naperjen, so včeraj nameravale neki uničeni žarko metalec z novim nadomestiti ter v obrambo istega, kakor tudi vhodov v premogove rove, nabaviti s '.rojev ni top. Odločenemu naskoku štrajka rje v moralo je strašno krvoprelitje slediti, kajti kakih 2500 štrajkarjev je z izvrstnimi puškami dobro oboroženih. i "Brez pardona! Pomislite na McKees Rocks!" Oddelek B. dižavnega orožništva 1 d<»spel je danes, jk> nasilni ježi, sem. Ko so orožniki opazili goreče hiše in r velike ljudske mase. začeli so stre- j ijati. počet kom samo v zrak. Štraj- 1 karji -o se vsled teh s rašilnih strelov ' razpisih. Istočasno dospelo je dvanajst mož čete A v mesto. Izdali so geslo: **Ni- i kakega pardona! Pomislite na Mac-Kees lioeks!" Mnogo teh ljudi se je -v pretekli jeseni udeležilo krvavih pntsk z štrajkujočimi d 'lavci "Pres- ; seil Steel Car Co.". Spomnili so se teh prizorov in pri tem neusmiljeno jM>^a/.ili in pojezdili vse štrajkarje. ktere so dosegli. Proti ju: ru voz li so se konštablerji v velikih avtomobilih jkj cestah v mestu. Bili so oboroženi s puškami. Ljudje so se jim ugibali, kolikor hitro mogoče. Vendar je bilo nad trideset oseb kar jednostavno povoženih. Z na stotine drugimi pa, ktere so avtomobili dohiteli. se je jako grdo ravnalo. Kjer v ] mestu je zaslišati kako avtomobilsko; troirtbo. razpršijo se ljudje na vse kraje, kakor pred kugo. Množica hotela zapore napasti. Štirje štrajkarji — trije moški in ena ženska — bili so danes zjutraj na obtožbo podtikanja ognja, aretirani, preslušaui in brez dopusta varščine obdržani v zaporu. Ta odlok povzročil je skoraj javen upor, kajti mnogi izmed navzoče množice hoteli so položiti varščino. Množiea sledila jt jetnikom do zaporov ter jih nameravala s silo oprostiti. S^rit" s svojo dvanajstorico pomočnikov stopil pred vrata zaporov ter ljudem zagrozil, da jih bodo s krogljami preluknjali, ako se ne po-izgube. Počasi so se štrajkarji razšli.' 10.000 oboroženih štrajkarjev prihaja . iStrašno razburjenje se je polastilo celega mesta, ko se je raznesla vest, da prihaja 10.000 oboroženih premo-garjev, kteri hočejo svojih 50 ujetih tovarišev oprostiti. V par minutah najxdnile »o s? ulice« z razdraženo množico. Šerif Shield je rekel, da ima ."«0 mož oboroženih z Winchester puškami na razjK>lago, ter da bode vsa-Ikega oboroženega štrajkarja, kteri bi ! poskušal približati se zaporom, ustrelil. * Preganjanje s prelivanjem krvi. Palestine, Tex., 31. julija. — Dru-jlial, obstoječa iz 200 do 300 mož. je v okolici Sloeum in Denisori Springs pri Palestini povodom preganjanja v pretekli noči in danes zjutraj najmanj f>0 črncev pomorila, a sama imela do 20 mož izgube. Tako poroča šerif Black, kteri se je po enodnevnem mu-denju v oni okolici, danes tu sem povrnil. Moštvo ladjice jo pričakovalo smrt. Štirinajst dni preživljali so se z oki- sanim sladkorjem. BARČICA IGRAČA VALOVOM. Pomorska tragedija. Moštvo in kapitan vsled lakote skoraj rnnrli. --o- Angleški parnik "Ikalis" je včeraj dospel v našo luko ter pripeljal s seboj p?t brodolomcev, ktere je na svojem potu iz Buenos Ayresa rešil. Parnik je ostavil dne 23. t. m. oiok Barbados. Dne 25. julija zapazili so mornarji potapljajočo se ladjico, ktera je razobesila signale za pomoč v (sili. Par min m: kasneje videli so mornarji pravcato žaloigro in strah pomorske romantike. Ladjica je bila mala jadre-njača ''Sunlight", nakreana s sladkorjem, ter vozeča med otoki Antiqua in Barbados. Zapuščena bila je igrača va-lovju. Jadra so bila nenapeta, krmilo je stalo mirno, a vodja in pet mornarjev ležalo je onemoglo na krovu. Nikakega živeža ali pitne vode ni bilo na brodu. Brodolome? so prenesli na parnik, kjer so jih po preteku ene ure zopet oživeli. Temu sledile so prisrčne zalivale oil strani rešeuih mornarjev. Kiapitan J. Frank, lastnik ladjice "■Sunlight", pripovedoval je. da j? nekoliko ur po svojem odhodu iz Antiqua zašel v neprodirno meglo, tako, da ni mogel določiti, kje se nahaja. 14 dni so se on in moštvo samo s sladkorjem in jesihom preživljali. Koliko časa je ležal on in mornarji nezavesten na krovu, ni v?del povedati. "Nek član našega moštva bi se moral pri dohodu v Barbados oženiti," rekel je vrl j>omorščak, "toda, bojim se, da bode cela stvar odšla po vodi." V barčico je počela siliti voda, moštvo je moralo na sesalke. Signali za pomoč v sili so bili takoj razobesem, poiean ko nam j? vihar odnesel ves živež in vso pitno vodo raz krov. Sladkor, kterega smo v jesih pomakali, bil je skoraj 14 dni naša edina hrana. Jesih nahajal se je v sodu, kteri je bil z vrvmi pritrjen ter ga nam torej vihar ni mogel odnesti. "Ko se je vihar pobegel, bili smo jako neprijetno razočarani, kajti opazili smo, da nam je vihar z živili tudi komtpas odnesel. Brez smeri plavala je ladjica dalje, a vrlo moštvo je delalo na sesalkah. dokler so jim to moči dopuščale in niso eden za drugim po krovu počepali. Jaz sem bil zadnji, kterega je enaka osoda doletela. Stal sem na krmilu in kar naenkrat se nisem mogel več vzdrževati na nogah. padel sem in zavest me je zapustila." Ko so s? brodolomei okrepčali, zahtevali so. da jih rešilei povedejo nazaj na ladjico, kar se je tudi zgodilo, navzlic oporekanju rešileev. Preskrbeli so brodolomce z pitno vodo in no-statno množino živil ter jih prepustili njih usodi. Ravno, ko je hotel parnik "Ikalis" odpluti naprej, zaslišali so ?e iz ladjice "Sunlight" na novo klici na pomoč. Ladjica s? je začela ra-pidino potapljati in je kmalu izginila v valovih. Njeno moštvo je bilo ponovno rešeno in je včeraj srečno dospelo v newyorsko luko. -1—o- Abernathejeva dečka dospela domov. Oklahoma City, Okla., 30. Julija. Devetletni Louis in šestletni Temple Abernathy, sinova zvezinega maršala Johna Abernathy, dospela sta semkaj povsem zadovoljna in zdrava. Za po vrat ek rabila sta na avtomobilu 23 dni, kterega je vodil starejši brat. Ljudstvo jih je z veseljem pozdravilo. Dečka odjezdila sta od tukaj proti New Yorku, kamor sta došla v 64 dnevih. Hotela sta se na vsak način udeležiti sprejema bivšega predsednika Roosevelt a pri povratku iz Afrike, kar se jima je tudi posrečilo. Black opisuje pusto preganjanje v gozdih, kjer leže preluknjani mrtveci kraj potov. Prebivalci v jugozapad-nem delu okolice ^Anderson šive, v »traftn i"n trepeti^ *Scrif pravi, da na-včdeho ^evin mrtvecev ni pretirano, ker je stvar točno preiskal. ^ KRATEK PROCES. Newyorski nemški trgovec, baje vojaški begunec na Nemškem, zaprt. Po podvodnem kabelu iz Nemčije idospela brzojavka poroča: Trgovec z umetninami Henry Sehultheis iz New Yorka, kteri se je s svojo obiteljo podal v svojo staro domovino na Nemško na obisk, bil je tam zaradi svoje odtegnitve iz vojaške službe prijet in na šest mesecev zapora obsojen. Župan mesta Floes-lieim — kjer se je to dogodilo — predložil je v tej stvari cesarju pomilovaj-no prošnjo. -o- KLANJE V MEHIKI. Delavci pobili in pogasili so Kitajce, ktere so zadnji izpodrinili -o—»— Hermosillo, Mehika, 31. julija. — Na stotine vsled klanja na smrt prestrašenih Kitajcev beži iz Yaqui doline v državi Sonora. Neka amerikan-ska družba, ktera napravlja v imenovani dolini večje priprave za dovajanje voda, im]>oriirala je večje število kul'jev, ter jih zaposlila namesto Mehikancev. Domačine je to tako razkačilo, da so sklenili, vse Kitajee pobiti. Pred nekaj dnevi izvršilo se je v mestu Yaqui pravo klanje, pri kte-rem je bilo 14 Kitajcev ubitih. Od tu razširili so se nemiri na ostalo okolico, kjer je bilo še šest Kitajcev ubitih. Položaj j? tako resen, da je vlada ija odposlala vojaštvo. --—o- IZVOLITEV FONSECA POTRJENA. Obdolžitve pri dolgotrajni, seji v bra- zilijanskem kongresu. Rio de Janeiro, Brazil, 30. julija. Kongres je danes s 174 proti 54 glasovom izpadlo volitev maršala Her-mer da Fonseca za predsednika republike Brazilije potrdil. Potrdilo se je zvršilo po dva dni in dve noči trajajoči seji. pri kteri je Ruy Barbosa, ki je pri zadnjih volitvah marca meseca kot kandidat za predsednika propadel, predložil svojo, proti Fonseca naperjeno obtožbo. V tej obtožbi pravi, da Fonseca ni sposoben za predsednika ter ga dolži tudi neke goljufije. -o- Od duhovnika do — nočnega čuvaja: Rev. A. H. Lambert, pastor meto-distiško-episkopalne cerkve v New Yorku, zamenjal je svojo črno suknjo s knipeljuom nočnega čuvaja, kamor ga je usoda dovedla. Da je prišel tako daleč, dovedle so ga slabe farne in rodbinske razmere, ker je njegova fara vedno pešala, dokler ni ostala cerkev skoro prazna. Da si opomore, priobčil je v newyor-ških listih oglas, da išče primerne službe, najraje mesto nočnega čuvaja. Neka parobrodna družba se ga je takoj usmilila in mu obljubila primerno delo na pomolu št. 10 v Brooklynu, kjer opravlja službo paznika na par-niku. Ko je šel včeraj prvikrat v službo, bil je izredno vesel. Poslovil se je jokaje od svoje žene in otrok, trdeč da opravlja raje mesto nočnega čuvaja. kakor pa mesto zapuščenega pastorja. Pred 16. leti pripadal je pastor, sedaj čuvaj, Lambert redu katoliških Kedemptoristov, ter je lastnovoljno" izstopil k drugi veri. Most postavili v 32 urah. Marquette, Mich., 29. julija. Kako malo časa je potreba v zgradenje lepega, trdnega mostu, ako nimajo pri tem posebnih koristi razni podjetniki, dokazuje ta-le slučaj. Most South Shore & Atlantic Railroad je pogorel v bližini Brancas. Takoj, ko je superintendent železnice Noonan bil obveščen o nesreči, so pričeli nakladati les in drugo tvarino za nov most. Ko je vlak dospel na mesto pogorelega mostu, so preeej pričeli graditi novega in v 32 urah je stal nov 513 čevljev dolg in 30 visok most, tor so ga takoj izrodili prometu. . ■■Sf+rš j -i^-l' "/i... • ' * , Viv^žr- , . - 'i Končno so ga vendar ujeli. Morilec Alms Kellner v San Francisco, C al., prijet. KONEC DOLGEGA ZASLEDOVANJA MORILCA. Wendling ne oporeka svoje identitete, odločno pa zanika obdolžitev. -o- San Franciseo, Cal., 31. julija. — Joseph Wendling, kterega so v Louisville, Kv., obdolžili, da je umoril 8-letno Almo Kellner. ter ga zasledovali po celi deželi in tudi v inozemstvu, bil je slednjič vendar v San Franeiseo, prijet. Aretacija izvršila se je vsled policiji od nepoznane roke došiega miga, kteri se je glasil, da bode našla VVendlinga v hiši št. 341 tretja ulica. Ker pa pod navedeno številko ni nobene hiše, začela je policija opazovati hišo št. 345 v kteri ima neka Francozinja liranilišče, ter se končno odločila za hišno preiskavo, pri čemur so našli Wendlinga v kuhinji pod lijakom skritega. Dasiravno je tajil, da bi bil on pravi zasledovalec, ga je policija po neki brazgotini, nastali vsled strelne rane, ktero je zadobil, ko je služil v francoski armadi, prepoznala, na kar je tudi sam obstal, da je on Wendling. Wendlinga je policija tu že tri tedne iskala, potem ko ga je Sel detektivov iz Louisville, Ky.., J. P. Carney, do Valley, 30 milj od tu. zasledoval. Po opisih iznašel je policijski šef Stamfard v Valley, da se mož, kteri 2'odanim opisom naliči, nahaja že tri tedne v mestu. Takoj po prihodu Carneya v mesto Valley je pa mož izginil. Tukajšnja policija slutila je, da se Wendling nahaja v San Franeiseo, a ga ni mogla najti. ■ o- LAKOMNOST JE BILA POVOD. Očitanje argentinijskega poslanika v Mehiko proti Zjed. državam. Mexico Ciudad, Mexico, 30. julija. "Lakomnost, ne pa človekoljubje!" izjavil se je tukajšnji argentinijski poslanik Jacinto S. Garcia, "bil je povod Zjedinjenili držav pri vmeše-vanju na Cubi. Lakomnost je bila njihov povod na Filipinih in v Panami, in jednak je bil povod, po kterem s svojo politiko v Nicaragui postopajo." , ; -O ,.,j ' i O- Glada umrL Že zopet se je pripetil v Yonkersu blizu New Yorka, žalosten slučaj be-be, ki je zahtevala svojo mlado žrtev. Pod nekim skednjem našli so 271et-nega Rusa Prosper Propperota napol mrtvega. Dotičnik je stanoval preje v Jersey City in je iskal tedne in tedne dela, a zaman. Zdravnik skušal je uporabiti vso svojo umetnost za rešitev nesrečnika. Umiraje s tresočim glasom mu je potožil, da ni že celih deset dni jedel. Na potu ga je v ambulančnem vozu rešila — smrt. Pokojnik je bil pri svojih prijateljih in rojakih zelo priljubljen in je vedno rad delal, če ga je le kdo vzel v službo. Denarje v stare domovine volil}**« za | 10.35 10 boli za 20.60 ............. 100 Lita, za 41.00 ............ 800 km, sa 102.50 600 kiuii za 204.60 ............. 1000 kroa za 1020.00 ............ 6000 km. Poitarina Jo vikata pri t*k svotak. izplačajo toss vtearja oCUtka. Vata denarno poftfljatao IzplataS* c. kr. poital kranUat mi ▼ U. Jo 12. preteku desetih minut je dospel čolnič do parnika. Crippen sprehajal se je s pomorskim zdravnikom dr. Stuartom v živahnem razgovoru po krovu. Bil jd popolnoma miren ter ni slutil nastavljene mu pasti. — Ko je opazil čolnič, se je prestrašil. Vprašal je zdravnika, kaj to pomeni, da se toliko ladjevodeeT ukrcava. "Ljudje so dobili zameno," odgovoril je zdravnik in nadaljeval svoje kramljanje in sprehod po Krovu. Med tem so se piloti izkrcali in podali k zapovednikn na zapovedoval ni most. Eden izmed njih jronal se jO na krov — bil je inšpektor Dew — ter se, ne vzbujajoč pozornost, približal Crippenit, kteri je stal ob steni parnika ter zrl v morje, ter mu položil roko na ramo. Mahoma se je begunec obrnil, oba moža stala sta si nasproti ir. se — spoznala. "Pojdite doli, imam z vami govoriti," je rekel inšpektor. Iz dr. Crip-pena ni bilo glasu na ta poziv, a obledel je kot zid. Ni se branil, niti ]>o-skušal ukreniti kaj. da bi se kaznujoči pravici odtegnil. Ko ga je inšpektor na rahlo povlekel za seboj, izvil se mu je vzdih olajšanja: "Hvala Bogu, da je končano!" V kapitanovi sobici pričakoval ju je policijski šef McCarthy, kteri mu je na smrt in pohabljenje glaseče se zaporno povelje prečital in ga navidezno prijel. Ko so Crippen a zvezali, odvedli so ga v njegovo kabino, kjer se je nahajala njegova spremljevalka v moški obleki. Pri pogledu njegovih vezi in policije padla je v nezavest in ko so jo pripravili k zavesti, prečitali so ji na "sokrivdo umora sumljivo" glaseče se zaporno povelje. Ves postopek policije vršil se je tako navadno, da ni vzbudil nikake pozornosti med potniki, dokler ni bila cela stvar končana. Ob deseti uri nadaljeval je parnik svojo pot v Quebec kamor bode dospel jutri in izkrcal jetnike. V , • Razburjenje v Londona. London, 31. julija. — Poročilo o pcij^tju-^dr. Crippeua in njegove sprenpjljevalke, ktero je dospelo ob 3. uri poopldne, povzročilo je velikansko razburjenje. Ljudje na ulicah so so v pravem pomenu besede trgali za ii'Ji* . '" hPi . Pretendent Don Jayne sluti svoj čas. Španski pretendent prestola izdal je manifest Karlistom. / UPA, DA SE REVOLUCIJA BLIŽA. Pri sporu med Vatikanom in špansko vlado poskuša poštenjak v kalni vo di ribe loviti. —•—o- Madrid. 30. julija. Don Javme, karlistiški prestolni pretendeiit je izdal v San Sebastianu svojim karlisli-Škiin zastopnikom inanifot. v koj -m jim na izkazani vei no> i in udn:ios?i napram papežu čestita, ter pravi dalje: "Po mojem mnenju dan ni več daleč, ko se bodo moji privrženci p«wl mojo zastavo zbirali, .laz bodem vrhovni poveljnik v boju!" I>on Javmc namerava t o raj razjw»r med špansko vlado in papeževim stolom porabiti, da razvij ■ zastavo meščanske vojske. Zatrjuje se, t v.i, loda ' anale-jas čuti se dovolj trdnega i:i varnega, posebno z ozirom na !". da je kralj njegovo postopanje od<»bri!. Zaradi nezadovoljiva ljudstva v katoliških provineijah i.i v-W'd |h» vseh okolicah dogajajoči h -e -.popa-dov med klerikab-i in njiliovimi nasprotniki je splošni iM']o/.i j v d'i-» bolj zapleten. V današnji izdaji razpravlja "KI > M undo ' grozečih razprt jah med ! Vatikanom in vlado. l.i~' juše: "Vatikan nima povoda hiti razžaljen. Nalašč nas tira ilo preloma v#eh oduo-šajev z njim. kar bode pa i-it:o energično. pro: i klerikaS'/.m:i naiHijeno gibanje provzi o«**ilo. Zagotovilo obširnih s^oliod:i[i j ni-poznanj natnam vernikom katoliških v Toizpovedanj. ktero kralj |m» ! nasvetu premirrja Cana!c.i.-isa izdal, j pmvzročilo je - j »• n- iti ostro nape^tost, ktero je zavzel Vatikan na ram španski vladi. t . 1 * 4. Po končani konterenri med kraljem in jiremierjem Canalejasom bi » jo naznanjeno, da j- vlada svojeira |»o-slanika pri Vatikanu, markiza Kmili-ja de Odeja, »idpoklirala, Cradno .-o ta postopek utemeljuje - tem. da so bile za vlado po papežu stavljeni pogoji nepremostljivi. Premier namerava svoje objavljen na red be pro" i j španski duhovščini izv«-ti, pri čemur ga bode kralj podpiral. posebno izdajo časnikov, in pred ča^-niškim uradotn v Fleet Sr.. nabrala se je v kratkem času ogromna množica ljudstva. Ko so v Londonu živeči starši >te-nografistinje Ethel Le Neve zvedeli o aretaciji ubegle dvojice, so v sle« t veselja jokali. Prepričani so. da je njili hčerka nedolžna, ter da jo bodo kina M zopet videli. Lov po suhem in po morju. Tri tedne so zasledovali begunce. Umor se je dogodil pred šestimi mesci. Z dramatično aretacijo dr. CripjM— na in njegove spremljevalke, končal je znameniti lov na zločince v povesti kriminalistike. Pred ravno 1H. dnevi pobegnila je dvojica vsi <1 budalosti londonske policije, ktera je dr. <"rip-peua. dasiravno je bil isti uiuor^ sumljiv, odpustila pod častno be-edo*' Od tedaj preiskavah so za njim cel civilizirani svet in s pomočjo brezžičnega brzojava tudi morje. Pred enim tednom zaznalo se je na obeh straneh oceana, da se nahajata begunca v mreži, ter da ne moreta več uiti, le sama o tem ni.-.ta vedela. Morilec in njegova spremijc valka sta bila prepričana, da bosta preoblečena dosegla nepoznana kanadsko obrežje. Tudi soiK»tniki se niso mogli domišljati, da bi bila resen, molčljiv in častitljiv "Rev. Robinson" in njegov bledi, slaboten "sinček", toliko iskana begunca. Toda kmalu po odhodu iz Antwerpena prepoznal ju je kapitan in br?z.žična iskra je švigala med Scotland Yardom in pamikom sem ter fja, dok se ni za njihovo aretacijo vso potrebno uredilo. - — % "GLAS NARODA" (IUov«rilo Dally.) t Owned and published by tha Aov«nlo PublUhlng Co* (a corpoMtion ) FRANK SAKSKH, President JANKO PLOSKO, Secretary. LOUIS liHNKDIK, Tr«asu»r War* of Bunia«MM of the corporation and addrttuMM of above officer* : M'i C ortlandt Street, thorough of Manhattan, New York Ol*y, N. Y. fc ooio lfto velja list u Ameriko in Canado.........$3.00 - Dot l«ta.........1.50 * lato ca meeio New York . . . 4 00 pol lata ta mesto New York . . 2.00 * Kvr»n»o /a vwe ieto . . . . 4. B0 i •• « poi leu.....a.Bo * " " četrt leto .... 1.76 •'■■■■■■HHHMMMBBMMHMaBBBBaB '*»LAfl NARODA" izhaja vsak dan i»-wmii nedelj in pras&ikov. MOLAS NARODA" ("Voice of the People") •amati every day, except 8«nday» and Holidays. *ub«criptkon yearly 99.00. Atlv*HiM*m*nta on agi »>n»nl , IVp, i l>rez podpiaa in oeobnoeti ae EM mineja Itanar naj se blagovoli pošiljati po —-imi(7 Order. Pri spremembi kraj« naročnikov *<*imo, da m nam tudi prcjAnJe »tvMiiac« naznani, da hitreje aajda--ao naslovnika. Vpiaom in pošiljat vaaa naredita ta na- nov * "OLAS NARODA" "KCortiandt St. New York CHy. Telefon 4687 Cortland t. Williamsburg in Homestead. /.t»iM't imamo živ il«>kux. kako malo m upošteva ilelavsko življenje «xl : »t rani delodajaleev ali njih priganja-; icv. I'ri nemiru nitmi i četrtek v so-»a dr ta vri v tovarnah za sladkor veliki trpini, ve vsakdo. da *pa / njimi v dvajsetem veku. 47 tet i po velikej vojni v odprav«> suženjstva,! s trmi ■] iavei |Mi*t«>pajo. kakor so \ |'ir i.i |ii'_ru |H»stoj>ali s črniini snž-| ji. | .i n • >.ure -«■ ne ve obširni svet.' ltelavei v tovarnah za sladkor m«»rajo delati \ hudej v roe i i vi j>u 12 ur na dan in o za burno plačo +l.."»u, kar dolgo m k lajevui zaslužek, o repier t »ustava , govori. Pri tem napornem delu pa le' »nomake pnuaiijači z lu neusmiljeno i pn-uji ja »o. -n jej« r, rokami in nujami, ali pa eel o teptajo |to njih, ker\ baS tu nečloveško ravnanje je vzrok xadtijenui strajku V tovarnah za -ladkor tioli-i v \Villiam>hurgu ali i oukerwii ilelajo pa tudi izkl jučno le malo ali nič izobraženi Poljaki in l.itvinri. tembolj ko je zelen Poljak,' raje ga vzamejo v to tovarno, k*r! veno el, j ako g« kak birič pod rebra dregne. NeUi< ri. kieri so z razmerami «luJ>m /iiaui. zatrjujejo eelu. ila se tukaj na-; hajaju r 'o dve katoliške družbe, kte-re -e havijo z i in pori iraujem tirih j sužnjev. Ne hi si^er tega verjeli, ali vemo pa, da je kaj tae£ga kar lahko »m moče. saj so se sline redile in se še j «ed • 1odi neke j seda j navidezno ma-' lej dru/hiei, a ne toliko družbi, kakor i njene j glavi, družlie same na sebi itak ni. par pa je vsa družba le nek pre-; 1 ribati, po zemeljskem bogastvu lire- j |wuwči pater. Nemir v Williamsburg« j> zelo s|j-een onemu pred leti v lioiuesteadu, Pa. Jekleno obrt »riti \ isuka eolni-na; enkienu udbrt pa je visoka eolni-na tako visoko pmzdifpiila. da so napravili iz nje monopol, neodvisnih loiarn pa itak vef ni. Naši (inaneni politika rji veil no dokazujejo, da vi-i •oka eolnina zelo innofpo koristi ne le' pudjetnikum, t-mvee tudi delaveem. ' l"a Vendar ne! Naj le gredo li jro-' -*pu I je v Williamsburg v lmma stano- 1 \anja delaveev sladkornega tru»ta in takoj bodo sprevideli. kela ali kapitala bode prost, ali smešno malo kaznovan, kakor se! • je to že re-tok rat zrrodilo v tarih slu- j Čajih. — v spomin pokličemo Šerifa j v l*attimer. Pa., pri Ktrnjku premo- j garjev! /rtve ImmIo pokopane, tdad-1 korni trust pa Se nadalje odiral svoje delavee in z njimi ftostopal, kakor: ».j nekdaj | ust opal i « sužnji na jugu. Zna rajno pa je, da so bili prejšnji vod j- te»a tmsta sleparji in tatovi, knav|jajop ; »»/ < ' nji: v Hruoktvnu so ž" stre- j i JjAii dela vrt in to pri atrajku vidu-j I ........ . ^ ^ _ ______ . . . , If.lufi to^^^L, -- iftirtfifcMrttliiiiiMMii .Viiiimimi ir-| I Hirali mi mi I ■ . 1 ž.henrev jKjuliene železnice; v Home-|*teadu, so tudi puške pokale; V pLadtirnerju, Pa., je šerif Marin s javujo tolpo streljal eelo na bežeče in jih v. č umoril; setlaj pa Williamsburg. Vse to pa se godi. da kapitalizem lahko bolj neovirano striže svoje ovre, ako se pa temu proti ve, pa revolver na prsa in naše postavodajai-stvo se še nit* kaj resno ne zmeni, da bi se te razrn re predrugačile in onemogočile. 0 jeklenem trustu. Ni jedno potljetjt? na svetu se ne irnore primerjati s takim napredovn-jiijem in dobičkom, kakor baš naš jekleni trust. Dasiravno je pričel jnxslovati že |retl kakimi dvajsetiini leti, seveua i pod drugim imenom, se je trust za j"klo inkorporiral še le dne 2.3. februarja leta 1001 po zakonih države j New Jersey z glavnie<> $308.303,.500. j Na ta nurin je priklopil trust k sebi j vsa ostala jKxIjetja, ktera so se pe-0 tisoč ton železnih izdelkov na leto. Cena zgradbe in raznih naprav preračunjena je na 75 milijonov dolarjev. To velikansko podjetje ima na sto-i isore delave v zaposlenih, jk> večini inuzemcev. (lotovo je. da je za naše gospodarsko vprašanje delovanje jeklenega ! : rust a velepomembno. IVužba, ki oj>erira z milijardami j dolarjev Sirom Amerike, iz«lalu je t pred kratkem svoj drugi četrtletni j račun, ki kaže 2 in eno desetinko milijona dolarjev več dobička, kakor) v prvem četrtletju. Ljudje se čudijo. > kako je sploh to mogoče, ker so dru- ' žbene akcije v kurzu celo nazadovale in je družba ali trust svojim delaveem meseca aprila tudi plačo povišal. Nujbrže so imeli železni majjnati I pt i prmlaji izuotov!jenih izdelkov j dobro kujn ijo, ter so surovo rudo es- | neje nakupovali. Ko je lani meseca svečana trust i za jeklo napovedal boj svojim osta-1 lirn tekmovalcem. prevzel je razna dela }>od dnevno ceno materijala. Pravzaprav ni pri tem govora o ka-k-m napredku jeklenega trusta. Cela zadeva se opira na praktično sestavo izdanega računa, v prvej vrsti pa na premetenost uradnikov ali magnatov samih. Ti so toraj na praktičen na-rin pridobili trotrtu ztepet zaupanje ljudstva iti trgovskih podjetij, ktero se je bilo vsled konkurence omajalo. Collins P. Hunting-ton, ki je zgradil južno paeifiško ždeznico (Southern Pacific R. R ). trdi. da se lahko račune velikih korporacij umetno ali na poljuben način izdelujejo, da izkazujejo manj ali več dobička. — Na ta način je deloval gotovo tudi .jekleni trust, ker je kazal javnosti vedno napredek j k) številkah, ki so ^ovojili o milijonih. Za naprej izdajal bode trust eelo mesečne račune. Trust za jeklo, kakor znano, proizvaja okoli 70 odstotkov ameriškega surovega železa in okoli 80 odstotkov surovega jekla in sličnih izdelkov. S Sini je nadkrilil j^ileui trust Nem-čijo ter Angleško. Nalezljive otroške bolezni. Po mnogih krajih na kmetih in eelo |»o mestih se še vedno mnogi neza-upno jMismehnjejo, ako jim prijiove-duje kdo, da je ta ali ona bolezen nalezljiva. Marsikdo tega kar neče var-jeti, rež, zakaj pa ta ali drugi ni zbolel, dasi je bil pri bolniku ali je ob-čeval z osobami. ki so z bolnikom v dotiki? Toda vsako telo ni enalto dovzetno za vsako bolezen, kakor tudi v vsaki zemlji ne zraste vsak sad. Nalezljive bolezni so kakor seme, ki se plodi, raste in obrodi, če pride v sebi primerna tla. — Mestni ljttWj»ii-ski zdravnik dr. I). lil ei we is vitez Tr-steni&ki piie^o nalezljivih otroSkih1 boleznih tako-le: T n . • • V otroBkl1 dobi se pogost orna pojavljajo nalezljfiie -boleami. Kot take poznamo ošpice, ruske, škrlatieo, difte-rijo, norice, koze, dušljivi kašelj, in-flueneo, tifus in mumps. Provzroča-jo jih neizrečeno majhni, prostemu očesu nevidni životvori, glivic?, ki jih imenujemo bakterije. Vsako imenovanih bolezni rodi posebna, le njej lastna glivica. Te glivice ali bakterije prenašajo bolniki po navadi* ne-5redno, bodisi z dotikanjem, bodisi j z dihanjem, govorjenjem, kašljanjem ir» k'hanjem; včasih jih prenesejo zdravi ljudje, ki so bili z bolnikom V dotiki, ali pa se bakterije drže različnih predmetov in jedil, od kterili prehajajo v človeško telo. Velik del občinstva smatra nalezljive otroške bolezni za manj o pašne, kakor so v resnici, in postopa včasih skrajno neprevidno. Kolikokrat smo doživeli, da so za difterijo obolelega otroka vodili in nosili okolu, da, pripetilo se je. da so k otroka, ki je ležal bolan za škrlatico, prišli na obisk drugi zdravi otroci. St a riši, ki so v to privolili, jmč niso vedeli, da so otroke izpostavili smrtni nevarnosti. Tudi pri ošpicah in dušljivem kašlju postopajo ljudje včasih zelo nepremišljeno. Škrlat iea je ena najopasnejših bolezni. ne le ker je često smrtonosna, temveč tudi, ker otroka tako lahko pohabi za vse življenje, bodisi da postane naglušen, bodisi da (»boli na obistih ali srcu in začne hirati. Enako opasna je bila še pred kratkim difterija in je še danes na deželi, kjer ni vselej hitro mogoče dobili zdravnika. Kajti cepivo proti da-vici pomaga zanesljivo le. Če s? vcepi že prvi ali vsaj drugi dan. Koze, ki so svoj čas leto za letom opustošale , našo domovino, ugonabljajoč na stotine in stotine ljudi, so k sreči skoraj popolnoma ponehale, odkar "je splošno uvedeno cepljenje proti kozam. Tifus je enako opasen otrokom kakor odrastlim. O ošpicah in noricah, osobitno pa o dušljivem kašlju in influenci nam je ziiano, da slabijo telo in pripravljajo pot jetiki. Na nalezljive bolezni je toraj treba obračati mnogo večjo pozornost, kakor se je to doslej godilo. Za liho- nam prostor ne pripušča, da bi tu navedli vse varnostne na-pra ve. Najvažnejše je seveda, da se izogibamo vsaki okužbi. Vendar je na-'ulašati. da okužba, oziroma vselitev | bakterij sama na sebi še ne zadošča, da se razvije dotiena bolezen, treba I je marveč, da ima človek neko posebno nagnjenost k dotični bol-'zni. j Da, nekteri ljudje so za nektere bolezni naravnost neokužui ali neza-| strupu i. Naša naloga je toraj v splošnem: 1. da ne kratimo te neokužnosti ali nezastrnpnosti. ki jo imenujemo {imuniteto; 2. da izkušamo preprečiti posred-jiio ali neposredno vselitev bakterij. či. da ojačimo proti boleznim naravno odporno silo, ki jo ima vsak j človek. V prvem |»ogledu moramo sploh o-puščati vse, kar telo slabi. (ilede vselitve bakterij moramo o-bračati največjo pozornost na telesno in splošno snago, kajti že ta .nas izdatno ščiti. Iver se premnoge epidemijo razvijajo po okužbi prebavi!, gledati moramo osobiio na to: 1. da ne uživamo ničesar z nesnažnimi rokami; 2. da ne uživamo nič^nar iz nesnažnih jKrsod; 3. da ne uživamo ničesar v sobi. v kteri leži za nalezljivo boleznijo obolela osoba; 4. da ne uživamo surovih jedil, oso-bito mleka in mesa, če natančno ne vemo, od kod da so; 5. da ne pijemo sumljive ali nečistj vode, in (i. da se ogibamo vsake dotike s predmeti, ki jih je uporabljal bolnik osebno obnesla cepivo px-oti kozam in ono proti davici. (Po (i rsfflilliimiMiii DOPISI Joliet, 111. Cenjeno uredništvo :— Prosim Vas, vprašajte Mike Cega-rota, ako je s tem njegova uganjka rečena: Tisti čiken farmar je prodal 80 kokoši, po 5 centov znese -$4.00; eno kokoš za en dolar, $1.00; 19 kokoši po $5.00 je $95.00; skupaj 100 kokoši in sto dolarjev. (Opomba urjd-nišiva: Rešitev je pravilna.) Ker me vesele Mike Cegaretova pisma, prosim, da se Mike večkrat oglasi. . Vas pozdravljam, drajji prospod urednik. Mike Cegaretu pa ž?lim, da bi spet kmalu kakšno komplicirano uganjko ''sfiksal''! Martin Žugelj. Winter Quarters, Utah. Hvala Alahu in Mohamedu, da se je v mojem zadnjem dopisu izrečena želja tako kmalu izpolnila. Želel s.-m namreč kma^u zopet kako poroko med rojaki, in evo! — poročati Vam imam danes kar o dveh. In sicer sta bili glavni osobi prve rojak Ivan Ko-privšek, doma iz Št. Ožbalta pri Trojanah, in gospodična Frančiška Po-renta. Druga junak in junakinja pa ki sta pogumno skočila preko plota v zakonski zelnik, sta Josip Podbev-šek, doma tudi iz fare Št. Ožbalt, in gospodična Veronika Par: š, hčerka priljubljene slovaške rodbine, ki smo jo pa vedno prištevali med Slovenke. Novoporočencem želim mnogo sreče, mnogo kričečega blagoslova in mnogo posnemovalcev, da si tako naš Winter Quarters po velikosti in slavi kmalu povzdigne v vrsto prvih slovenskih naselbin v Z.iediuienih državah. Na vsak način pa ima "velemesto'' Winter Quarters še nepreračun-Ijivo bodočnost, kajti tu imamo vedno kak " extrawuršt Tako so se ljudje tiste dni i»o prazniku neodvisnosti skoro |m> vseh državah strica Sama potili in topili vročine, kot maslo v ponvi pri "pečlarjih", mi pa smo si pihali v prste, ker ob jutrili je bila tako lepa slana, da je bilo res veselje. Skoda pri tem je le, da je ves mormonski rožmarin ]>ozebel. pa smreke in topoli baje tudi in tako | bo v zanaprej draginja še večja kot j do zdaj. Naše gospodinje imajo vee-| ne prepire z mesarji in grocerji. da se mi reveži včasih res že smilijo. Mi, ku ■ri se še ne nahajamo v Abrahamovem naročju — hotel sem reči, ki še nismo ožeuijeni, — sladkosti draginje občutimo le po enkrat na mesec, tako okoli petnajstega, in zato se smemo še srečne šteti. Ampak če bo šlo tako naprej, bomo morali kmalu napovedati bankerot. ker ministri notranjih in zunanjih zadev zahtevajo vedno večje svote; od tone premoga pa dobimo vedno le po 44 centov. ^ No, pa kakor se čuje, je draginja itak po vsem svetu neznosna, saj hoče baje celo nemški cesar Vil-če "zaštrajkati"', ker s svojo dosedanjo plačo revež ne more izhajali. To bi bilo imenitno, če bi mu njegovo * * delo' * kak skab prev zel, on bi pa imel čas iti govoriti nagrobni govor blagojjokojneruu Zepj>eliaiovemu zra-koplavu "Deutsehlaiid", ki visi na-taknjen na smrekah v tevV.oburških gozdih. Ker nas je najmanj .">0 odstotkov ameriških Slovencev rudokopov, oziroma premo? ar j ev, naj povem tovarišem, kako nas v domovini naziv-ljajo častiti avstrijski birokratjt- po slovensko. Na nekih tiskovinah štajerske namestnije čitamo za besedo rudar (Beirgmann) izraz "gora-mož*\ Ali se ne smejete, da si more tako krilato besedo izmisliti sloveči šepasti avstrijski "šimH"! Prepričan sem pa, da vsi, kar nas je <4<2;ora-mož", častitamo temu šepasdemu avstrijskemu ' * šimelnu na njegovi najnovejši iznajdbi in mu želimo od srca, da bi ga prav kmalu obiskal gospod koujederec in spremil njegovo " vzvišenost t je. kamor spada, namreč v dvželo, kjer ni muh. Delavske razmere so še precej ugodne. Skoda je saino, da se moramo ravnati docela po mormonskem katekizmu. ^.Tako smo na primer julija 24., t. j. v nedeljo morali delati, v ponedeljek julija 25. na mormonski praznik smo pa "štapali"; ali ni lo imenitno! Ženim se do zdaj Še nič ne, zdi se mi namreč še prevroče, četudi smo v Utah, pa tudi nič pripravnih idealov ni. Če me pa enkrat jeza zgrabi, dal se bom v stari kraj in potem bom naredil tako, kot je pel že pesnik Prešern: "Jaz popeljem se tje v Brno -Snubit Jud'nje krščene, Bom priženil z ženo črno Penezov na mernike.'* Am t on Terbovc. SLOVENCI IN SLOVENKE, NA ROČAJTK SE NA "GLAS NARO OA". NAJVEČJI itAJCENBJftl SLOVENSKI DNEVNIKI i' i l - ■ ' > Pismo Nike Cegar$-ta. Far, Roka. Vi?j,' T*iČ, 30. Žulaja 10. Predragi g. Edy ter:— Pa mi aa žingamo pa mi ga žagamo. Ob morju ribice in rake jagamo. Hbudujufil Mister Edy ter? sedaj i ko imajo psi ta velko besedo in kisle kumare. Psov jaz v obče ne laj-kam, pač pa kisle kumare ali saver ali dil pikls. katere so ob pondeljkib ekstrafeju zoper " mačkaJT ali Žer lm:'ii siknes. Včeraj sem jih kupil od nekega far-merja dva pela in jih bom karNz morsko vodo zamočii. saj je zadosti slana. Pozneje pa prilijem še nekaj vi-negarja poleg, da se človek preskrbi za bodočnost ž njimi. Meni se godi tu na far Roka vej piču kakor mlademu kraljiču. Delam piav malo ali čisto nič, ker mi ni potreba. Sploh pa tukaj ni bizmusa zame ali za šu šajn poliš štor, ker hodijo ljudje večinoma nagi rešpektivelv bosi okoli morja. — Pa mu Itudimau čevlje spališej — če jih nima. Največ je tukaj Sinitov ali Judov, tako da s *tn se jaz tudi tega lengviča malo priučil. Mi noli torek sem si najel rov bo' I ali čoln, pa smo jo odrinili na ribe in j rake. — Kaj mislite, da sem kaj po-' kečal i — Nati'iik et ol. i Ko sem se vračal zvečer domov, vr- i žem še enkrat trnek v vodo z dvema; španskima muhama. Kar naenkrat n.-kaj pocuka. — Kaj mislite, kaj je j to bilo? — Privlekel sem eno morsko deklico ven kaj, ki se je vjela na trnek 1 na muho. Ves prestrašen skustim I zlodja zopet nazaj. Odkar me imajo klepetulje v Jcnd na Poliei na piki vsled onih paragra-Ifelcev, se bojim žensk kakor hudiman kriza. No ja, saj se ne bodem več mešal v ! takšne komendijc. Sedaj s.-m si kupil od necega mari-, narja mlado '"afenco", katero učim I in d resi ram. t »Zlumek se že na glavo pos'avlja l pleše in pobira cente od ljudi, sevc 1,- j na moj konto. Oblečena je čisto stajliš ter nosi se- j boj mal paketbuk za c-nte in nikelne. j Pa sem jo pogruntal. V nedeljo mi je nabrala 221 centov in 12 nikeljnov. tojaj skupaj! $2.81. i Bašta za en dan. Imam jo pa privezano ua vrvici, da mi ne uide. — Za menažo skrbe že judovski otroci; dobiva namreč dosti krekerjev in sadja od njih. Vsako uro imava rajtengo in ji pa-k -tbuk izpraznem, če je kaj bizmusa. j Jaz pa naravno špilam na lajno, da ložje afeuea pleše. Tudi za bika, kravo ali konja je ne za čenča nt. Zadnjič pisal sem v Jurop enej fa-miliji, pa sem jo enmalo j»o tajearsko zasukal. Pisal sem takole: Maj —--- Drultveno glasilo je "GLAS NAHODA." Pozor slovenski farmerji! Vsled občne zahteve, naročili smo ttuli letos večje število ! pravih domačih ^ kranjskih kos ^ V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane' iz najboljšega jekla v znanej tovarni na Štajerskem. Iste se pritrdijo na kosišče z rinkcami. Cena 1 kose je 91.20. j, Pri večje] narjčitbl znaten popust. ^ , V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla in pristne "Bergamo" brusilne kamne (osle.) -t j. oena l garniture klepanja je $1.— 1 brusnega kamna 30e. f Rojake opozarjamo da se z naročili ' pežurijo dokler zaloga n»» poide. \ Naročilu priložiti je denar ali Postal Money Order. Slovenic Publishing Co. 83 G - rtlandt St., New York, N. Y. «*a ter sploh naj^iiiiuienilcjša ženska pojava ua {»oljskem literarnem polju v leni stoletju. V njej se družila jasen. energičen, trezen razum z globokim, uprav materinskim čustvovali njem. *'Ničesar v življenju si n > želim tako" — piše Orzeszkowa —. "kakor da bi spoznala popolnoma, od početka do konca zgodovino vseh nizkih. bednih, zatiranih oil usode in <-u-sa. tlačenih, izmučenih.'* S temi besedami je označeno vse njeno književno delovanje. Dvigati pudle in v.-e one, ki jih je sreča izdedinila, poležali se za nje. ščititi jih, ta namen se kaže brez usiijive tendence v njenih delih, ki jih je izdala ž- pred '2~> leti 45 zvezkov. Izredno pozornost je vzbudil njen roman "Marta", ki plastično opisuje posledice one s!a-he vzgoje, ki pretvarja ženske glave v modne magazin a jim polni srca z nezdravo sentimentalnostjo ter ne nI rja ženstva za živl jensko borbo. Med mnogoštevilnimi povestmi iz kmetskega življenja*pa je najvažnejša 1'Seljak (Cham). V tej povesti slika pisatt'lji'-a mojstrsk«». s lino jisi-liologijo mistično dušo poljskega kmeta, ki pojmi strašno resuoho živil jenja in hoče živeti tako, kakor je 'ukazal Bog. — "Mvlonl" je pretresljiva slika ljubezni matere lončariee. (ki žrtvuje vse, samo da lil se dvignil jjjin !iad njen stan. stal gospod. A hiedt -m ko hiti sin zaman za sre<'-o in zabavo, umira mati od |gladu "Ti 'edini Bog tam nad zvezdami moreš presoditi, kdo teli nesrečnikov je bil krvnik, a kilo žrtev", s temi besedami se završuje povesi. V prrem svojem v;»čjem romanu "(io-spod Graha" slika Orzeszkowa usodo nesrečnih, ne.iednakili zakonov, ter misli pri tem vsekakor na-se. kajti tudi ona ni biln srečna v svojem zakonu in ni našla pri soprogu pravega razumevanja. V pripovesti " Iteiie nati" riše pisat djica z živimi barvami poljsko kmeisko plemstvo, ki je odurno in oholo ter zaničuje pripro-stega kmeta. I Eliza Orzeszkowa je izreden pri-|K>veden talin t ki bi ga morale po-jznati tudi izomikane Slovenke. Hrvatska Matica'* j? pred nekaj leti izdala dva velika zvezka izbranih pripovesti Elize Orzeszkowe. V G abr-' s rnmsmrnmmimtmm^^^m^s^ ki»\ i "Slovanski knjižnici" v (!«»roča: \ vasi Zdra-panj blizu ibikovc;i je ktniservator lir-. val škrga muzeja v Kniiiu. O. Alojzij •M m an. našel zelo važne starine. Na li«-«- mesta pozvani ravnatelj muzeja mons, l?u|ič je d«:sl j izkopal štiri dobi <> ohranjene sarkofage iz rimske d«»-'»e. Pe!i sark<*fag j«- iz drugega st«»-, let ja pred Kristovim rojst v«>m. Na tem -ark«d'agu nahaja život opis neke ugle«lne matrone. ki j«- bila radi načina svojega živi j nja znana v \>oh krogih. Kazim tega so izkopali še Qiiiogo ilru^ili pred met« »v iz hrvatske i;, beneške dobe, med temi >to komadov redkih rimskih novcev. Na jh»-Ijti. kjer su izkopavali, s(, «Mlkrili tudi bnzil'k««. dolgu metrov, iz «"*esar s«« za ni ore sklepati, da j - bila v Zdra panju pred in po Kristoveni rojstvu rim--ka bazilika. Maroko za žrtve v Casablanki. Iz Tangerja javljajo: Maro«*auska vlada j«> plačala rodbinam treh delav-cev. u mor j nih v Casablanki meseca avgusta 1!»07. .UN),000 lir odškodnine. Prestolonaslednik na Ogrskem. "Budapest! Hirlap" poioča. da pride nadvojvoda Fran Ferdinand prihoilnjo jesen'na Ogrsko in da bode več te«lnov bival v builimski kraljevi jialači. Prestolonaslednik se hoče o tej priliki spoznati /. najuglednejšimi osobami političnega iti družabnega življenja Ogrske in sploh stopiti v bližnjo dotiko z madjarakim uarmlotn. Razoroževanie. I V Mneedouiji nadaljuje razorože-vanje ljudstva. V serčariskem vila j -tu so bili razoroženi o- | la one dežele, ko j a stoji v o-pielju imlust rijskeaa in trgov.-kega razvoja. Ni s* torej čmliti, du se 25 držav, med j temi li oftcijelno, udeleži tega kultur- j nega turnirja. Na razstavi zavzema Belgija okroglo 70.1100 štirijaških me- i t rov ne vitevši umetniško in koloni- i jalno raz»tavo, Francija s kolonija- j ni Aižir, Tunezijo. zapa luo Afriko.! Madagaskar in Indokineško 3č).000, Nemčija .'IVMtO. Anglija 22.pa!, bode pred taboj vdajala mogočna kel-ri orajnska stolnica in ob 11. uri do. poldne bo; že lahko ^etal ,|»o braselj-akih bulevardih. I/. Ljubljane torej 27 ur vožnje z hrzov lakom. Ali o tej fNei*memo bofrastvo je na svetovni rari iejo dopolnilne in nafc- ! nad ne izložbo, okolu HO kongresov, ! tekme. Tako n. pr. vršila se je dne 24. t. m. v »lavnoatni dvorani velikanska pe\>ka t» kma, koj** se je udeležilo nad 400 pevskih društev iz eele Ev-rope; nastopilo je nad 12.01 M) pevcev. Med drugim je tekmovalo tudi češko pev»ko društvo "Hlahol" iz Plina, ki »i je leta 1.000 na svetovni razstavi v Parizu priborilo prvo eeno. i a ne samo poduči jiveya nam nudi svetovna raz. tava mnogo, tudi način kali » se predočuje obiskovalcu, po-katruj« mnogo okusa in umetniškega razumevanja, t me-tnost maveeve stu-kature je n. pr. zadnji čas tako napre-do\ ala, da je v stanu stvarjati zgrad-'• niogo kljubovati stoletjem. Tako vidimo na svetovni razstavi mnoge 1 monumentalne zgradbe iz mavra. Ne- ' prest a no biva oko prijetno varano in j mnogi bo s trdim pre 1-metom otipal , zidove in stebrovje, da se prepriča o izvoru gradiva. Mavčeva stukatura je ' bila pa tudi v tako obilni meri in na toka umetniški način aponbljtua, da i bo tudi najutrožji kritik pri poznal, da i » i , ' . i na tUfeJjsita razstava prekata |H» este-i ti« nem okiv»u vse prejšnje. Prvič ko iii' * • • . J nail zr.anuHiiti umetniki svoj ta le« t j na raJ^Milago, da tudi zunanjost j zgra leb dobi pravo umetniško lice. Davil« že tekmuje Belgija v svetovnih razstavah a Francijo. Leta i je bi'o svetovna izložba v An t -werpenu, leta lf*)7. v Bruselju, leta v Lutibu. To je prizadet j«, naj- i ti nov-! vire izvoza za domačo indu- j a liti jo, k o j« Beurija, kot mala državi- ' aa proizvaja nad »v o jo potrebo. In- ' utrdit*« njen« neodvisnosti. Mnogo | bogastva se steka v Belgijo in njenih kolonij, ki so osemlesetkrat večje ne- ] ro materinska zemlja in koje postav- 'i lj«>j<» Belgijo na četrto mesto med ko- 1 loni jaluimi velesilami. I^etos ^fjj^ajo < ti>rej Pelgijei že svojo sedmo svetov- [] no razstavo. Zanin;ivo pa je , da je iz- : ložba privatno [»odjetje, na=haja.>oee se [Kid državnim nadzorstvom. Država se je zavezala v slučaju izgube deficit do visokosti enega milijona frankov j poravnati, v slučaju dobit ka dobe ak-eijonarji samo tri o.lstotke; ostali : prebitek se obnie v dobrodelne na-| mene. II. IVuseljska razstava je celo mesto -nn.o za sebe. Kar zadeva ploščevino. kojo zavzema, ne Ik» isto dosti manjša S od teritorija Ljubljane. Letos ni raz- j -tava v parku des Cinq«atenaire, ka- ' kor leta 1807., ampak je razvrščena 'ob prekrasnem paikn "Boi de la , Cambre". Kar je Ljubljančanom Ti-j I voli, Zagrebčanu Maksimir. Belgiajeu Topčider, Sofijeu Knjaževo, Dunaj-jčuuu Prater, Pražanu Ka,rIovska o-i lwira. to je Bruseljeu "Bt/i de la < *an:bre'r, javen vrt, bolj rečeno gozd. i ki je t.'ko velik, kakor pri nas nalo-i<* ji sodui okraj. Vožnja ol severnega I kolodvora do razstave traja 40 minut j ter plačate za tramway lo eentimov. ako vam je sreča toli mila, da dobite j prostor v vozu. Na "Place Bogier*' 1 ni i severnem kolodvoru oblegajo ee- 0 iHjjMddne trume tujeev električne ! vozove, označene z rdečim križcem,! vi vozijo naravnost na razstavišče. V časih >e tu bije pravcata borba za i j»r«-store, kajti tiamwayski sprevod-J iiik ne j»usti v voz niti €ue.o.a.<;ba več kakor jo i>re*lpisapo. P^ed. izkodjwn iz razstave si je bruseljska električna ■ družha uredila kaj pametno napravo:' la izključi nerednosti pri odSiolu iz' razstave, postavila je pr d glavnim s hodom velikansko čakalnico v polu- I krogu, razdeljeno po vrsti na posamez tie kletke. Vsak izxei teh oddelkov I ima označene glavne postaje te ali o- ; ne proge, tako da vsak tujec najde hih'ko pravo smei za j>ovratek v mesto kajti pomota je pri tem skoro izključi na. To je pametna uredba, če se spominjam jubilejne razstave leta l.w:8. \ Pragu Ob nedeljah zvečer je lili pie.l praško razstavo večkrat boj za življenje in smrt, ko se je šlo za prostore na t ram way u. Večkrat se tu raje ti peš v mesto, kot bi čakal |po! ure ali pa še v tč, da vjamem pro-.stor. Pred glavnim vltodnn v razstavo vas pričakujejo že e* la krdela pro-ifajalcev. Ponujajo vam razne načrte, : vo Inike in razgle jniee v seli svetov-j i ni'!i jezikih. Za en franek vstopnine preideš t urnike t in korakaš pred glavno palačo, postavljeno v flamski renesansi. pred k o jo žubori čarobna fon dane. Ta palača je dolga 2tH) metrov in učinkuje z nepopisljivimi dojmi, kajti vsa palača je izgrajena iz železa in mavca. Na to pa se odpira pred nt ni gleda lea celo ogro:i no mesto pa-vilijonov in zgradb. Paviljon mesta 1 k ušel j a je izvršen v flamski renesan-ci, istotako mesta Antwerpa. V či.do eksotičnih slogih so izvršeni paviljoni raznih kolonij, predstavljajoč tipično stavbarstvo tamošnjih krajin. Druga raizstavna panorama se na:r olpira z;i fransozkim paviljonom, in siecr na prostranstvu, ki je obrobljajo paviljoni raznih držav. Tu se prikazuje čarobna slikovitost terena, kaj ti bruseljska razstava je razvrščena na gričastem ozemlju. Ima, kar se teritorija tiče, frapantno podobnost z jubilejno razstavo leta 1008. v Pragi s j to razliko, da je mnogo obsežnejša od , praske. Celotni prostor je ogromen, kajti rastavišče zavzema ploho od 08 (ht'starjev. ZaJiimalo bo cenjene či-tateij, da ima izložba svojo železnico, ki zavzema dolžino nad 8 kilometrov. (Zelezaiico gonijo bencinovi motorji, ki I vozijo neprestano po razstavišču z nekoliko imvešenimi vozovi, ki so ved-jno gosto zasedeni. Razstavni pridat imajo Belgija. , Anglija, poglavitno pa Francija in Nemčija. Netmčija sama razpolaga z šfstnajstorico lastnih ogromnih paviljonov, ki že sami tvorijo krasno razstavno mesto. V belgijskem paviljonu nas pred in luksusnih predmetov, prirejene od prvih bruseljskih velezavodov. S po-; polnejšimi in sijajnejšimi robami, kot izstavljajo tu prvi bruseljski ateljeji. | bi se t,'ko postaril Pariz. Tu zamoteš občudovati> najkrasnejšo harmonijo barv, najelegantnejše fazone in naj-popidnejšo izjHdjavo. Posebno svetovno znane bruseljske Čipke igrajo tu pr Ivo vloge. San o delikatno pero salon-.ske dame bi zamoglo popisati vse te razkošne drobnarije in tajnosti dam->ke toalete, -.i ie postavila krasen temj>el s korint ;kimi stebri. Xa I 1.Y 1 razšlavljaleev poka-zuje airgk.T.ii katalog. Da j»ove-a Velika Urita-nija glavno pažjijo suknar-jst'vn je skoro na liani. < »ran lijozno je zastopan Manchester, tor veleto-; varne r Bradford. Hu Idresfleld in So Scotia: 1. A" < dvorani je razpostavila trgovska zborniea iz Brsdfor.la osem diai-arr;ov. ki nam pre do "n jejo ,\*se faze snknene pvo lukciie: najprvo 1 vidimo čredo ovac v gorati pokrajini j Wales, potem prihajamo v prostore, j kjer se sortira, češe, prede in barva volna. Prehajamo iz začudenja v začudenje. Zdajci stojimo v angleškem parlamentu. kjer se v pred Ivorju, "Lobby" zvane-m. izprehajajo parlamentarci; skozi okence v ozadju na j zremo v veliko dvorano. Angleži pa se tudi kaj postavljajo s svojo črev-ljarsko in lust rijo. kojo gotovo Ame-rikanri občutijo kot znatno knkureu jco. Posebno sem občudoval angleške znanstvene instrumente za kirurgijo, ■ ki so pač vredni popisa strokovnja-škega ]K'resa. Presenečajo nas modeli za ladje, ki jih razstavljajo največje angleške parcplovne drucobe, kot Cu-nard, Oceanic, British India in Union Castle. Tudi angleško ministrstvo notranjih zadev nam predočujejo vele-! zanimive zbirke o zavarovanju za ne-jzgode. rešilnih pripravah, higijeni in 1 lelavskem varstvu; jwleg te ra-zpored-be nas sili k občudovanju angleška premogokopna industrija. 15 angleških premogokopnih družb z letno produkcijo 18 milijonov ton premoga, se I je združilo v velezanimivo kolekcijo, i Noben tujec se ne more dovolj naču-jditi angleški industriji za pohištvo, j Preko 30 dvoran se odptira radovel-jnim očem, v njih poliištvo ol 15. stoletja pa vse do današnjega dneva. Za jagraree posebno zanimiva pa je škotska živinoreja, kojo jwbližje opisati, bi zahtevalo posebno poglavje. Še eno. dve o angleških strojih. Teh ni na i stotine, temveč na tisoče.- Vse vrste strojev so zastopane: za poljedelstvo, za grad bo cest, obdelovanje lesa, tiskarne, predilnice itd. Italijanska palače je, kar zadeva stilistiko, arbitekiurot in estetičeu okus, brezdvomno najlepša. Vsi največji sodobni slikarji in kiparji so se združili ter ji dali svoje obilježje. I-metiujerr samo četvorico: Piacentini, Augusto. Sezanne, Chini.Prelestna je italijanska častna dvorana z mogočnim poitalom z motivi iz citronovih, palmovih in hrastorih vej v njega sre-jdi pa grb zedinjene Italije. Brezdvomno izkazujejo l a bruseljski razstavi Italijani superlativ estetičnega okusa. Oslef^e te v svoji čarobnost j i beneški kronski lestenci; potem te skulpture ■ iz blesteče belega kararskega marmorja in dobrodejen hlal razširjajoče fontane.Maujka samo še florentinska |"dolcissima'* in beneški "amoroso" dvoranah naii italijanski sosedje ne s razstavljajo samo specijelne produkte < svoje dorrovine, temveč tuli intere- 1 santne imitacije javnih zgradb, po- s morske zgradbe v Genovi, itd. Tudi : stroje izstavljajo Italijani, ipak se ' jim vidi, da v nežnem budoirju umet- i nosti — kakor bi nazvali Italijo — 1 se ne more prav razŠopiriti kraljica ' Tehnika s svojimi jeklenimi krili. S prav posebno toploto in neodoljivim i hrepenenjem po svidenju sem vrival ; in srka! vase stise onega italijanskega paviljona, ki je nameščen na *iTe- : rasse du Commerce". Delo vrelno : nesnr.rtno>ti! P stavil ga je rimski arhitekt Piacentini z neizmerno srečno roko! Združil je vse motive reuesance 14. stoletja, te prelestne dobe italijanskega stavbarstva ter zedinil na j tej stavbi čarokrasne motive najsijaj-nejših zgradb kakor bazilike v Vi-cenzi. padovanska stolieo, " palazzo di Firence e Verona" v bajnolepo harmonijo. Dve "loggie" krasijo fa- t jeado. Umetniško polihromiško deko-! racijo cele stavbe pa je izvršil G:ilileo ! Chini. Kako grandiozno je vendar | stopnišče, veren posnetek i>: palače j"'Borghello" v Floreneiji. Vrtu ga ni : I para, kot je italijanski. Na njem je | fontana, na J njo pa verna kopija glasovite Mlchelangelove sobe " Da-jvid". Notranjost neprevelikega pavi-j :Ijona je nebeško lepa. Vsebuje spre-' jjemni salon, pravcati triumf finega ' i kusa ter etnografično zbirko ter dvorano, kjer so vsak večer predava-J jiija s spre ml j e vanj em skoptikona, kjer se naravne krasote Italije, nje in- . dnstrija, ifmetnine v neprisiljivi ob-! liki'rekel bi "eolTa grandezza", pred- 1 očujejo zadivljenim Angležem in A-n erikancem.'Italijani so na bruseljski 1'azstavi zadeli terno. v umetniškem ■oziru jim pa brezsporno gre prvenstvo. Cast, komur čast! III. 1 * V na dal jem še kratek opis palače za stroje, v koje neizmernih prostorih izstavljajo države Švica, Italija. Anglija. Belgija in Luksemburško. Samo avstrijske industrije ni,- m vile ! tu za s t opa n e I Na ša ve 1 e mo l ra |avstrijska vlada se niti oficijelno ne t udeležuje svetovne razstave! Deffici-jle est satyram 110:1 seri bere. kako skrbi Avstrija za povzdigo naše industrije! Prehitele so nas južnoameriške j države, pred 5') leti še divjaške, ki se skoio vse oficijelno udeležujejo! Kaj že res nimamo v Avstriji za nič dru-g'.ga de;iar, kot za puške in kanone ? Lanska bosanska nobilizacija je požrla 30'J milijonov, t it pa no, na bi so 1:1 milijon ček žrtvoval, ki bi prinašal stotere obresti! Za industrijalce - eks-;; 10rtei-je je trenotno na bruseljski razstavi piavc-ata svatba. Govoril sem z zastopniki razaiili francoskih in nemških razstavljalcev, ki se avstrijskim posmehu jejo, češ, saj še oficijehiega komisarja nimate! Na buseljsk i "^razstavi se sedaj sklepajo milijonske kti|>čije. naši diplomati pa na ušesih sede! Diplomacija po udobnih pojmih narodnega gospodarstva ni samo skrb za puške in topove. 11 nipu Iv tudi dobra (krušna politika! — Videl sem na raz-jstavi obilico argentinskih industrijalcev, zastopnikov koiriun it J., ki razne angleške, francoske in nemške firme i osrečujejo z velikimi narorili za kanalizacije, vodovode, mline, železnice 'itd. Seveda Avstrija in orbe ultima! Vzlic temu se avstrijska eksjnjzieija Ue precej dostojno represent nje. ali omeniti treba, da je nastala vsled požrtvovalnosti raznih avstrijskih indu-strijcev ter da ui vlada za to darovala tiičesa.-. Z li se mi vredno, da ob priliki v posebnem članku orišem avstrijsko ekspo-zirijo. Vrnimo se k s t roj a rn i. NajJxdj me i je tu zanimala veletovarna .Pont a i Mousson, nahajajoča se tik ob nemški j meji. Ta tovarna je znana tudi v Avstriji, ker ji je mesto Praga poverilo 15 n itijonsko naročilo za vodovodne cevi. Vhod k temu oddelku tvorijo vodovodne cevi najširšega kalibra. •Ta tehnika najzanimivejši oddelek nemški. S pompom in veličajnostjo so nastopili Nemci, da so v resnici brez ; tekmeca. Povsod stopa nacijonalno o-bilježje na dan. Oficijelna Nemčija ima menda eel ducat razstavnih palač. Samo za načrte tem palačam je plačala nemška osredna vlada monakov-skemn arhitektu Seidlu četrt milijona mark. Nemške stavbe razpoznaš od vseh drugih, imajo v svoji arhitekturi nrkaj prešeriio mogočnega na sebi. Vsiljuje se mi paralela z Wagncrjevi-mi oparami, ki jih spremlja vedno velik beben. Srelišee vseh nemških stavb tvori visoki" Deutsches Ilaus". Vzlic ogromnim terenskim težkočam. so Nemci svoje stavbe dovršili z prav amerikansko naglico v šestih mesecih. Več sto nemških inženirjev, arhitektov graditeljev je bilo zaposlenih pri teh stavbah. Kakor mi je pravil na razstavi zaposleni inženir, so Nemci žrtvovali 15 milijonov! V nemški hiši ima prerazkošuo stanovanje nemški državni komisar. Nemci naiogo drže na darove tega sveta ter so si uredili sijajno restavracijo "Kaiserhof". Restavracijski obrat je v rokah akeij- Isrtte družbe Kaiserhof v Bero! in n. V tej restavraciji kuhajo vsak dan za 3000 goatov! V L nadktaopju te re- '-V'* .:• ■ '- ';■;.: -'.v itavracije izstavljajo nemške polje-ielske dražbe sijaj^.j^t^orf, ^ajejo si. ii« jonosno spričevalo^ ,t4fjiffli^tudi. pr\>i igrarei sedanjosti. Vele, .zanimiva n zgradba je "Muenchener Haus". i ru je vedno pestro vrvenje, ki nema- . ra še prekaša življenje v "Hofbraeu-haus*' v Monakovem in toči se tu pivo petih monakovskili pivovarn. Pripominjam pa, da se -povsod na razstavi dobi monakovsko in plzensko ! pivo, ki ima tu tako rekoč že domovinsko pravico. Nobena naro lnost ni na bruseljski razstavi tako obilno skrbela za jed in pijačo kakor Nemci. V tem se zrcali tudi del nemškega karakterja, tie da bi hotel ravno trditi, da so Nen vse vprek epikurejei. In-teresantno pa je vendarle v monakov-ski hiši in j^iri bavarskih knedeljcih in rebrcih s kislim zeljem, zalitim s temno Gambrinovo tekočino se pa člo- j vek vendarle pošteno okrepča po več j urnem began ju po razstavišču. Nem-ri imajo tudi svojo kolosalno j "■Eisetibailiiihalle"; razsta\ljajo vse tipe lokomotiv in vse, kar je v zvezi j s tehniko železnic. Tn li nemška " Kraftimascbineiihalle" je veličastno spričevalo na vrhuncu stoječe nemške tehnike. Vsi stroji: dinamo. kompresorji. ar iaturo, vse je v polnem diru. Tu so poraja elektrika, ki razsvtlju-I je celo razstavo. Tu nahajamo parne turbine do 10.000 konjskih sil. loko-1 mobile do 1000 HiP ter eno "Torpedc-bootmaschine" s 600 IIP. skratka j s.trofe v skupni moči do 21.000 HP. Daljše poslopje Nemcev zavzema po- i Ijechlskt stroje, kojih izkazuje katn-log® nad 300l! Nemška "Hauptma- iieirhalle*' predstavlja livarno. , -troje za obdelovanje losa. usn ja. J st roje 7.3 papirnice.'ttikstlino inditsfi.i- ] jo itd. Nemška inženirska palača ima 'plastične stvari iz vo lnega stavba:-i stva. vtležanimivo fh.ito "Severo- ' t.emŠkegn Lloyda. vse ladije te paro-' , plovne družibe v miniaturi, p »tem mo- I . . bil raznih ne t.skill paroplovnih 1 ' lružb kot Vulkan, Stitiin itd. Nem-; (•'•ka "Allgomeine Indnstriehalle"* i-, ma toliko bogastva. . Cherokee. Kans. ! — 1J. Jerny LVsič, Hughes, Okla. — 14. Leo Bregar. Box 254. Maynard, Ohio. — 15. Vie Soss. 410 North Chestnut Str.. Pittsburg. Pa. — 16. Frank Wegel, Box 143. R. R. No. 4, Girard, Kans.. — 17. Vincenc Merzel, Box ~S, Carnev. Iowa. j 1. vi š le velike tekme z Vodljivimi I zrakoplovi; teli tekem se bodo u lele-!>ili belgijski, nemški in francoski '.rakoplovri. daril jo v celoti za 500. '«00 frankov. Razstava brez zabavnih atrakcij l^i j za mnoge posel nike pač ne bila razstava. V tem oziru je bogato poskrbljeno. "Stari Btuselj" jo li -no me-jsteče j-anio na s-.d»i. Čim vstopiš, te .'iprejn-jo stari meščani v r.oš:uh iz deta 1820. in stopicati moraš strmo, ozko ulico navzgor, kakoršnih je še ; lanes v Bruselju. Hiše te "rue de 1' K-calier*" s svojimi neregularnimi !proče'ji učinkuj-jo velesimpatično. ■Restavracija "Le cliien vert" je zanimivost par ezcellence tega na go--tilnah z originalnimi imeni liogatega •nesla. Tu so prodajalke rož. pevci, godci iti. Samo moderni posetniki motijo vtis starobnosti. Vsak večer j oh 10 uri je v tem zabavnem mestu j-prevo I (retraite). Kot dopolnilo k ! termi poetičnemu starobelemu mestu je neki profil ni angleški podjetnik |X>-| stavil pravcato mesto vrt iljakov, ko-jlotočev. menažeiij, elekti omehaniško J gledališče in vse možne druge živce j dražeče iznajdbe, ki nosijo skupno i-ine Luna-Park. Na jtihovzliodnem kom« razstave je celo zabavno mesto "Plaine «les Attractions" nazvano. Tu je več kot [50 vsakovrstnih zabavnih podjetij, t Med njimi tudi Zillertal. kjer Tirolci [ proizvajajo svoje ples iti j odi e rje. iS svetovno razstavo v ozki zvezi stojita še dve zanimivosti prvega reda: 1. Umetniška razstava v palači Cinquauteuairo. Predstavlja umetniško stvarjenje 17. stoletja- Vsi dvori, kakor tudi evropski in ameriški mu-:eji so s svojimi prispevki obogatili 'o izložbo. 2. Belgijska kolonijama razstava Tervueren. To je prava zakladnica zanimivosti iz belgijskih kolonij . vendar opis posa.neznosti ne spada v okvir tega spisa. ♦ * * Podal sem s temi vrsticami le prav kroir.no sliko bruseljsko razstave te sijajne glasnice napredka NX. stoletja. Mnogo bi se dalo se popisati, pa tega za danes ne dopušča prostor. Prihodnjič kaj več! Iz slovanskega sveta. Kako delajo Čehi Celii so zahtevali od avstrijsk-ga državnega zbora za vzdrževanje Ko-menskijevih šol na Dunaju podporo v znesku 100,000 kron. To prošnjo so Nemei odbili. Sedaj so Cehi sklonili. da naberejo to svo'o ined seboj do praznika sv. Vaclava, češkega deželnega patrona. ki ga Cehi obhajajo dne 28. septembra. Velika poneverjenja na Ruskem. Iz Potrograda poročajo, da so prišli na sled velikim poneverjenjem pri dobavah premoga za črnomorsko mornarico. Poneverjenja da segajo za . nazaj. V ta najnovejši škan- dali da ao zamotani nek bivši admiral gfaj&aji pristaniški zapovednik v Se-. bas opolju, ter mnogo visokih mornarjev in carinskih uradnikov. Proti Nemcem. Iz ilusije prihaja enkrat zopet vest. ki jo zamoremo pozdraviti tudi mi /. največjim zadoščenj m. Poročajo namreč, da namerava vlada energično nastopali proti naraščajočemu pan-gernianizmu v baltiških pokrajinah. V zvt zi s tem j • vlada izgnala iz žitomerskega okraja v guteruiji Vil-ua 30 nemških družin, kei si niso l.o-tele sj»r skrbeti ruskega državljanstva. kakor predpisuje zakon. Bilo I i le želeti, da bi ruska vlada nehala s prit'ska njem Poljakov i.i Fincev ter obrnila svojo poz< r.tost Nemcem, ki >o ics nevarni ruski 'drža vi. Kako se Čshi prizadevajo za narodno ohramto. V Ustju na Lahi je na prodaj 2,500.000 štirjaških metrov sveta, ki nanj špekulirajo Nemci, da bi ga zazidali, s tovarnami. Cehi poživljajo \so javnost, zlasti pa denarne zavode. i da to zemljo rešijo za Cehe. Osnovala naj bi s - akcij-ka družba, da to pokupi in zida češke tovarne. — Nekdo je za ta namen daroval lOhOO K. Pisarna Siidmarkinc podružnic? je baje v hiši kranjsk « šporkase. k"n-ko je dobra š{>orkasa! \*se podpira: Schul v< i cinove šole, Siidmarko, jiro-te.-tante. šenklavško stolnico, viško ,cerkev — morda tudi " 1 Vomo!juha " i:i tiste slovenske iisan.* ča-nike. ki njo priporočajo, družbo sv. Cirila in Metoda j»a ugonabljajo. • Sokoli pri kralju Potru. Srbski kralj Peter je S. julija o^o-ludiie vsprejel v Belgradu se mudeče slovanske Sokole in jih potem pogostil. Listi so pozdrarili Sokole v simpatičnih člankih. Nove srbske želrznice. Iz Belgrada javljajo: "Novine" poročajo. da je vlada konečno sklenila izdati še tekom tega leta za gradnje železnic 15 milijonov dinarjev. V ta znesek pa niso za sedaj š? všteti stroški za srbski del železnice od Do.iave do Jadranskega morja. v Kako preganjajo Nemci naše brato Čehe. V takozvanem zatvorjenem ozemlju na Češkem je sedaj preganjanje čeških delavcev na dnevnora redu. V Zvodavi na Falknovskem je nemška uprava ondotnega rudokopa odslovila 70 čeških delavcev z 207 otroki. V Bukvi je l«lo odpuščenih 40 čeških rudarjev. Tega gnusnega bojkota ne vitli avs rijska nemška vlada. Potovanje srbskega prestolonaslednika. Iz Belgrada poročajo, da se prestolonaslednik Aleksander v kratkr-m poda na potovanje po Evropi. Prestolonaslednik poseli najprej Carigrad, potem Pet r ograd, Sofijo in Cetinje ter nektere zapadnoevropske države. ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV ; NM ODGOVORNO NE UFRAVNI-*TVO NE UREDNIŠTVO. I Grucnwaldsko slavlje. Slaro lavnu, Zi?oi1oviu-k«> »lavno , pccHtolm) »eat« Kjrakuv spjejental je 1'». t. m. v iotilljive svoje zgodoviu-ske prostore Poljake in njihove slovanske ^»tc, ki ><> tla, kjer >o praznovali « pom in zmage proti slovanskim klevet ni kom, ki jili je takmt pri : (Iruriewaldn porazil slovanski nt«" in ki danes hujše kot kdaj pritiskajo ; svojo pest. kjer le morejo, Slovanom i na tilnik, tistim Slovanom, ki jih po- 1 padli nemški živel j nove moči, nove. ' zdrave, sv« že krvi. j« lit stari, čestitljivi Wawel gle«i» ; na na«, ki thth i jamo, da slavimo in se 1 soveaelimn |*>tj.-kega slavlja. Wawel! 1 Kake spomine obuja-, ko ga obiščeš, U Videl s« m te že preje. Hodil sem ]m> 1 tvojih mogočni 11, zapuščenih prostorih ' kj««r se je toliko stoletij odločevala p«»vestniea judj^kcga kraljestva, a kaj ■ bi rekel |wdjskega kialjestva, saj je v mogočnih tvojih zi.lovih to!ikr°.r ;' odločevala tudik povestniea zapa«lneua !' evropskega sveta. k«r so ob poljskih ru- J* sri upomkii. Poljaki v Avstriji so mix*- 8 ni, mogočni. V Rusiji in še bolj V Wm^lji *«» tlačeni. Poljakom in vsem !» avstrij-kim Slovenom bi se godilo bo- v Ije, ko bi vedno -tali in se zavzemali v Poljaki za svoje slovanske brate. A 'r danes jp praznik, proslava slovanske 'p zmage, zalo proe s "turohninif" misli- » ir;i. Mogoče, da ><> ravno krakovski |li grunwahlr-tkimi «lne\ i prijave kot znak 1 v v« čje \ zajemnosti Poljakov z ostali- t> mi Slovani. ^n Krakev j«- praznično oblečen, zdi iti -e ti, da s«i se vrniti li-ti slavni dnevi, fk ko m» KrakovJani >Iavili zmage svo- I( jih kraljev. Sa j zmaga >c res proslav-| rr ljfl. zmaga, izvojevana pre«l st«detji. ' t <■ rožen naval ljudstva! (bi ranega ju- 1 V; 1 i ,1 .rili , IV .1.1 : . /!. ' |e: i je ill \ rVMlje po - • t t .i pr. u:j.....-i-aih ulieali mo- k e a v-11 ij-ke leodei ne obmejne n, trdnjave. Vedno in vedno doliajajo ' ^ iu,ve n.no/ «• Zj.inaj - j. pripeljal.» a Krakov por« hnin vlrkov. Stt^vilo itii , do tedaj d* »»lih g.i-tov -e eeni na |rt 150.000. Nenavadno zgodovinsko sli- j* ko nudijo krakovske uline. Poljski n; /.J.« J i i - i r«',j -o ;.,.idsv to je obleče- j Ho . -lain, i- . i-llo, -O-io. illsko poljs- ji, ko nošo. V narodnih nošah so tudijd« z ii: !i-jobro.|i,a, ..i-:. 1.1 o I j oda: i i št va >Jo t h, v a n-k ri» nar«».|o\. \|i>lo Ki a kov. o zato skupna trta- L i i hm a i; j i lil ,s ii.i: < a |i!o-l( i . Li-tl j „ -o i/.-ii \ ni i liliki. krasne ji«»- 1 d« liazkošuo in sijajno je okrašen® tu n.r-i.I .Nad * s,, pia/ail-no i/.gledajo I II i ' • l« <• • : - . ■ ..... k;i!.t,- -e 1 h h le pomi- j ;m kal slavnostni izprevod* Kra-uo, na- je ravuo»t praznično je tu li vreme. Lju- j m : «'.;«' s« \al<» i.....iieali ni og.h-diijejo |-t okrašena poslopja jhi me-1 u. Povsod I ki -<* ptoiiajajo -|>«mi i ii-k«' svetinje > sli-: tli { Ko -'.i- ! • ..I j mi a ld.sk ga zmago- d; valea kralja Vla«lb4ava Jagiella, raa-iv< L»b d ii. i -i li i t';.i kuilj i Vla.ri-lava, 'p« ' U< • i . v« ' bi*!.*;r«i/.«n na- 1 a. I .»♦• k j. u.^aM-,„i dvoiaui pri " !« -di-V 11., k i-red-tavlja- j m jo prizor« iz gnnii'wald.ske bitke. Med | zaatavaoii prevladnjej«i narodno jnjlj-jše ■ , <«- . i- k rakov -ke it.esI ne -a moil Pa-be le zastave. Veliko trgovin,!-k balkon »v, oknov je «lrapirauih z na-j vi rodnitiu in krakov-kimi barvami. Po- i h« v-«il \ idi.- kijM- kralja z.:i:agovaiea j Vladislav a Jagimeink kralja v< Vladislna J a jf le tla. O«! 10. uri dopol-Jnt «lne j«, bilo slovesno eerkveuo opravi- v. U» v Marijini eerkvi ki je bila bajno jnt krasno ob tej priliki olepšana. Xa to 'ba se j«^ valilo ljudstvo na Matejkov trg. j, -r - ........k t a š« ■ n. Slav- lji% o«! k i it ja H^it. so se udeležili |m med drugim« n ili.-,ki namestnik dr. |a4 Hobrzvn iki, ileželni rali%i maršal jirol liadeiH, v-i gališki deželni odbor- \0 nitki«, krakovski lvovski in veliko dru- dr i goli gali-Aih aiestuib občinskih ivttw. Zast.ijNiiii mi biti tudi rusinski okraj-ni odWi, vsi jioljwki dria\-ui iu de-|v< želni jiurlanei na čel«, jim načelnik !n, *41'olj»kega k«da ' dr. Glabinski, vsi s. i a--1 : : K naroitii no-i. S| diči- V| . j** veliko navzoč ki pri >v alavnoatl * svojimi daimuni. ftlaličiči ' i;i m fijiiiove dame -o v -i v krasni na- z rod, . Med wbujajo -p!o-: 1« no po/.ornoM (»oljski podattet nemške-|k« ga državnega tfcar» in rn.ske gosu-Vlai »tveoe dame. kakor tudi rioveoaki, .p, hrvatskt in «■« ški dritav«ii jtoslanei teriso fa.to^tva lVajre. Zagreba in Ljublja- |j« ne, podane« ruske dume grof f\nro- 11 u .»yn in ftodlesew mi deputaei- i j« v iiff-ui narodni nosi. Slavlja se id udelr/ujejo e«lo iMlposlaeiifiiva iz A-jki ^ li-nike, t« Auglij;1 iu iz Francije. ,Jf NejM#pj«iio navdušeno »e p<>\*sod jHj-jtn f 1 zdravi ja jiianist Padarewski, ki je daroval sjKimenik. Točno «>i>oIilne s«; prične slavij odkrit,>a Vladislavovega , spomenika. Kiakov-ki pevea zaj»ojo » "Itoga li«» Izieo'' tisto starodavno . i tešem, ki so jo peti jadj-ki šlahčiči in . polj.-iko vitešHo. ka lar je Šlo v boj in ■ j*' je pelo tudi poljsko vitečtvo skup-. no s tešiko čeških zaveznikov **(io-. sp«aline i >omilu j pred no se je pričel . krvavi pJes pri Grunewaldu. Vse se je odkrilo, ko s«» zaiioneli resni glasovi stray. « est iti ji ve, junaške ]>esmi stare zmagovite Poljske, nikdar j>oražeue, a uničene in razkosane ]k> neediuosti polj-sk ih sinom, ^>esiiji, ki ji je sledilo iolik«i zmag praočetov tistih, ki skupim z vsemi Slovani ga njim i in s solzami poslu-i jo resno |>esem. Vrhu 11 ee doseiže nav lušenje ljudstva, ko ]»a«le i zagrinjalo. Pokaže >e velikansk spomenik. -delo i k. do bar je Wiwulskega. vi-soko 24 metrov, tako da se vidi glavna podolia, kralj Vladislav na konju od Vseh strani. Ob straneh so ko- 1 !o-alne skupine [»oljsko - litavskega i vite.št v i jn t .i«li vitezi nemškega viteškega reda, ki ga je porazil pri Gruiie-vvalilu slovanski, v prvi vrsti poljsko-j češki meč in pest. Žal. da glavne po-l«>be pariška livarna še ni mogla izdelati, a splošnega utiša to ne moti. iker je začasno Vladislav postavljen na spomenik v gipsu. ki je broneiran. tako da imamo pre.l seboj ravno tako 1 skupinh. kakoršua bo, k<» se j»ostavi j končno vlit Vladislavm- kip na spo-J nie iik. Malokatero molu se more ponašati s tako krasnim spomenikom, .'cakor je novi krakovski o grunewald-'-ki bitki, ki stane .">00 tistx- kroTi. Xef»opisen in neizbrisljh^ nam o-stane v-em trenotek, ko so padle za-j vese. ki so nam zakrivale spomenik; v like poljsko-slovanske zmage! Pre-. ! treslo nn- je nekaj, ko sn:o videli tu : nami spomenik, ki nas spomirj«. ; slavnih slmanskih zrnagonosnih dnL ' iln pola-tilo -e nas je navdušenje 'nI vsklilo «lo največje domoljubne ljubezni in požrtvovalnosti. pomladilo ' nam naše ituše, naše moči, ko je iz •' > tisoče tih grl za«..nil navdušeni živijo- ' klie tistemu ]>«>/.rtvovalnemu jmljske- 1 mu domoljubu, pianistu Padarevvske- 1 rmi. ki je daroval Krakom in jxdjske- * in I j m! -t vii in jk) njem vsem u Slo- ' vaastvn «lrag«»eeni zgodovinski s]»o- < met lik grunwallvkeg^ zmagovalen 1 kralja Vladi slava Jagiellona. Ko se ti J nekoliko poleže navdušenje, ti zaigra godb 1 urnnwald-ko himno. Nato je pa * nnst.-.d in govoril {xdj-ki meeen pia- 1 uist Pa lerevvski sam. V «laljšem go v o- I i u izvaja, da ni ustanovil sp«»meTiika j2 iij sovraštva j»roti kakemu narodu, ! marve* iz prekij»eče ljubezni do svoje ' ibunovine. Deloma hoče neflcoliko hva- I ležno-ti [k» vrni t i tistim, ki niso šli izd domovine, da se povrnejo domov z j bogatim plenom, marveč ki so žrtvo-vali svojo kri pravični stvari. Ljube- : jun, edinost, vera in dobra volja zdru-žuje vse, kadar se gre zato. da se bra- -ni domovina. Spomenik naj nas iz-'! podbuja, da delajmo za skupno lx>- \ «loč nos t in za novo slavo, >>0 le naj ' glasnik boljše poljske bodočnosti! Vihamo smo vsi odobravali navduševal- r ui govor velikega, požrtvovalnega l |wdj>-kega r«Hloljnba. In navdušenje se !c je šilih, ne samo na slavnostnem trgu, j V marveč tudi |x> bližnjih ulisah 111 se-p >tah. Kes. redki so taki trenutki, red-jI, ki še (-osebno nam Slovanom, ki nas -tlac-i š,» vedno ptuja in nam ne |t da. kar nam gre. Zato nas pa tu li na- \ vdajajo z noviae ognjem in z novim r pogumom, da ne opešamo in da ne o- s niagamo v hudem boju stoletij in ti- t -očletij s klevetni'ki našega ro«lu, po- j> rto-«ie naš«- matere .Slave. j„ I11 ko so se polegli valovi navdu-]^ šeuja, je govoril gališki deželni mar-K šal grof Bad«'ni. Xaglaša: Grunwal«!- [ -ka zmaga p»»nienja zmagoslavje pra- . v iee in dobre stvari, za katero se je T boril poljski kralj Vladislav. ]. Poleg Jagiellt moramo pa tudi ča- i -t-iti njegovo soprogo Jadvigo, ki je s žrtvovala vso svojo ljubezen na žrt- f veniku domovine. Prisegamo tudi da j nes. «la bon o korakali jx) jasni poti j vsakdanjega požitvovalncga in težav- > nega «lela naprej in da se borno ogt-bali stranskih potov, da tako zopet v dozi vi mo oživljen.je ljulstva. Le v i avstrijskem delu nekdanje poljske za- 1 moremo delati na razvoj in napredek s naš«ga rodu, zato smo pa tudi dolžni. 1 da z vso gorečnostjo izpolnjujemo na- z loge, ki nam jih nalaga dolžnost iu t «lomov iti a. o lies domoljubnemu govoru kipeče r domovinske ljubezni je sIe sem k lieal in dna duše živijo Bad en i- z jen im izva janjem, se mi je pojavila š ta le napif-ana mi-el. 0 Krakovski župan dr. je na (a prevzel sjK>menik v va»-#'v.j la|^ k kraljevske krakovske mest le »»l>čii%« u Njegov govor je bi! tudi glo!x*ko ifi? t moljuben, lep . . . 44Razdeljen je s VuA i- poljski narod. Kazi resen! Zatirani! «; iToJ^ i>^Jjp-ki je:oljAa ^gmijtAV i na, [ »oljski običaji in ; o neugasljiva ljubezen do do.-nače ptdj- 1 0 ske grude ga vežejo iu zat> je edin. 1 n Ko slavimo grunewaldsko ooletnieo, 11 smo priborili čez sebe moral ■ > zmago, ." 1- ker nismo hoteli "ubogati tis'ill glasov. - ki niso hoteli v spominskih dneh vi- 1 deli nič drugega, kakor da se da du- j e !šek sovraštvu nasproti mogočnemu so-] i viažnifliu. ki sebe proglaša ;:a deriča e vzorov nemškega križarskega reda, j >, njegovega sovraštva in n.jegovega na- ; i silstva. Danes smo d«*^/^!!. smo j > ;n<»čni in edini v glavnih tix-kah naše- j' - ga narodnega dela. Na.-pro t i našemu ! - sovražniku razpolagamo zgolj z 1110- j ? t a hi kn orožjem, a gotovi smo. da do- j 1 . ne.-e bodočnost zmago nam. Gotovi t - smo in pričaku jemo, da se naro-t zo-. pet oživi." i Navdušenje prikipi po županovem . govoru «lo vrhunca. Ljudstvo zapoje - poljsko žalostno, a le krasno, navdu-i sevalno nartxlno himno, tisto himno. - ki jo je tako rad pope val pred kmalu , - sto leti po naši domovini, ki mu je j . j dala drugo domovino, pregnani Ko-! . rvtko: "Još ni Poljska še propadla". Govorili so še posla 11 ea ruske gosu-, darstvene dume giof Pogodyn in Ro-j diezew in ogrski poslanec- Nagv, ki -o j klieali slava Poljakom. j- Ljudstvo prepeva ]x>l j>ke narodne ; ]M*smi. se navdušuje, ogleduje sjx»me- r nik. Počasi se razhaja Prvo .veliko M grunewaldsko slavlje je končano. Rilo | je velikansko. Krakov je daživel dan, j. kakoršnih ni videl s'toletja. Wawel. 1 pri'stoliea stari'-i poljskih kralje^ pra- ! zen v 1 oi ran.p h prostorni nemo po- 1 i z .lravlja množi-o, ki slave junaške či- j j ne svojih junaških prednameey . . '.p A danes ni prazen, tisočeri in tisočeri ga obiskujejo, spominjajo se slavnih}] dni, ki jih je videl. Tisočeri pa tudi obisku ji jo grobi 5če j>oljskih kralj ev.i < I Ljudstvo pa slavi stare dni in se na-11 vdiršuje za lx>l jš0 Ih. l«a"nost tiste Polj -ke. ki nam je kljub vsem blodnjam -j tako mila in draga, ker je Poljak ta- 1 j ko globokovrn kakor Slovenee ... j ; Pe. pol dne se je tudi proslavilo. V umetniški palači se je nami-eč otvorila , Jagiellska razstava. O'tvoril jo je pred ^ sfdnik razstavnega odbora Penikovvi-ea z lepim govorom. Jagiellovei osta- ^ nejo v trajnem spominu, ker so tudi I-zelo veliko storili za poljsko kulturo. ' (Jagiellovei so vladali, ko se je zopet j 'S jotvorilo krakovsko vseučilišče. Naj ! nas razstava zbranih relikvij Jagiel- ^ loveev navduši, da vztrajamo v boju za boljšo l>odočnost . . . Velikanska ljtnUlca veseliea v krakovskih mestnih vrtovih je zaključila prvi slovesni krakovski grunewabUki ^ I proslavili dan! Dodeti nam je k terr. slavlju še ! -!sle. julija na sam dan obletnice grune- ^ vvaldske bitke, ki se je bila med Nem- | ( •i in Poljaki 13. julija 1410. j ( Ob f) nii se je začela slovesna sv. maša, po tej -o odpeli Te deum, na- j j . kar je imel Ivovski pomožni Škof Ran- ! durski slavnostni govor. Škof Ban- ! j jdnrski, govornik kakor sem jih malo i videl, je govoril slovesno, pat riotično. * ' , 1 ? n kakor ]iri nas ne vem, kaj bi rekli za- stojjiiiki vlade, če bi kdo tako patrio- * 'lično govoril v cerkvi. Za moto si je vzel znano mesto iz psa Ima: ** Hvala ' ti. Gos|X)d. da me nisi prepustil za- j} smehu mojih sovražnikov". «»dstavka je grupa polj- j skill, a na levi litevskia vitezov; 11a ; zadnji strani je postava poljskega kmetk. Spomenik je po svoji velikosti kakor po sili izraza eden najmogočnejših v Avstriji; tudi 11a Dunaju mu ne vem dosti na stran postaviti. .Spomenik je napravil umetnik Wiwulski. umetnika in prostor je zbral veliki •poljski mecen Paderewski sam. j. Po odkritju so se eel dan trle 111110- | •žiee okolu spomenika. Potem se je ■ vršila otvoritev razstave spominov na !, čas grunevvaldske bitke. Popoldne so j bile ljudske slavnosti v parku Jorda- | na, rvečer razsvetljava mesta iu Wa-vvela. Na Visli pod Wawel«»m so pi ire- ' dili zvečer tako zvane vviauki^. Zve- eer je bil v starem gledališču raut, ki ga je priredil slavnostnim gostom župan krakovski iu slavnostna prireditev v nvestnem"*gledališču. ^=3 j V mestu je bilo živo, kRI, PRILIKE, REKI, PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30* PRI VRBOVČEVEM GROGI, 20* PRINC EVGEN, 20* PRST BOŽJI, 15* r^OD TURŠKIM JARMOM, 20* REPOŠTEV, 20* REVČEK ANDREJČEK, narodna igra, 50c. RIBIČEV SIN 15* RINALDO RINALDINI, 30* ROBINSON, broširan, 60*. RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50. ROK OVNA Ci, narodna igra 40* ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20c. SANJSKA KNJIGA, velika JO*, i SANJE V PODOBAH, 15c. SEN ILIA, 15* SIMON GREGORIČ, življenjepis 50* I SITA, mala Hindostanka, 20* j SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30* SIOVENSKI ŠALJIVEC, 3 zvezki po 20* SPILLMANNOVF. POVESTI 18 zv. i 1. zv. Ljub;.te svoje sovražnike -15* 2. „ Maron krščanski deček 15* 3. „ Marijina otroka 15* i 4. „ Praški judek 15* 5. „ Ujetnik morskegi roparja 15* 6. „ Arumugan sin indijanske- ga kneza 15* 7. „ Sultanovi sužnji 25* 8. „ Tri indijanske povesti 25* . 9 »Kraljičin nečak ______ 25* , 10. v Zvesti sin 15* 11. „ Rdeča in bela vrtnica 15* 12. „ Korejska brata 25* 13. ,, Bog in zmaga 25* 14. „ Prisega huronskega gla- varja 25* 15. „ Angelj sužnjev 15* 16. „ Zlatokopi 26* 17. „ Prvič med Indijanei 20* 18. „ Preganjanje indijanskih misijonarjev 15* SPIS JE, 15* S PRESTOLA NA MORlSČE, 20*. STANLEY V AFRIKI, 29* STEZOSLEDEC, 20* STREI.EC 20* STRIC TOMOVA KOČA. 60* f SV. C ENO VE FA, 20c. SV. NOČ, 15e. j SV. NOTBURGA, 20*. SREČOLOVEC, 20* ŠALJIVI JAKA, 2 zv., vsak po 20# Šalji\-i SLOVENEC, 75* '5 STOLETNA PRATIKA. 70*" ' ŠOPEK LEPIH PRAVLJIC, 20e. 'ŠTIRI POVESTI, 20c. TEGETHOF, slavni admiral, 2$* 4 TIMOTEJ IN FILEMON, 20* TIUNG LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ, 51 sveskav $6.50. TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjižica broširana $2.30, fino vezana $3.00. TRI POVESTI, 20c. TRI POVESTI grofa Tolstoja, 40e. V DELU JE REŠITEV, 20* V GORSKEM ZAKOTJU, 20* VOHUN, 80* VRTOM I ROV PRSTAN, 20e. ! V PAD I ŠAHOV EJ SENCI, 6 zvezkov skupaj $1.50. j WINNETOU, rdeči gentleman, tri zvezki, $1.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 50c. Z/.ATA VAS, 25* ZLATOROG, $1.25. t ZMAJ IZ BOSNE, 60* ŽENINOVA SKRIVNOST, 20* ŽIVLJENJE gv. ELIZABETE 50* Z OGtfJEM IN MEČEM, $2.50. ZEMLJEVIDI: ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE, veliki 25*, mali 10* ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10* ' ZEMLJEVID EVROPE, 25*, mati .10* r ZEMLJEVID ZJEDIN JENIH DRŽAV, 25* , RAZGLEDNICE. Kranjska narodna noša, ljubljanske in drugih mest na Kranjskem, new-yorske in raznih meet Amerike, e cvetlicami, in humorističns kakor tudi velikonočne po 3*, ducat 80 ct. Razne svete podobe, komad 5*, dueaft 33*. Album mesta New York e krasnim] slikami mesta, 35*. OPOMBA. Naročilom je priloiiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh tah eenafa že všteta. i Poljski kipar Popiel. Iz Lvova poročujo: Tukaj je umrl jrlasoviti poljski kipar in profesor na I tukajšnji visoki tehniški š«»li Anton j Popiel. On je izdelal Miekiewiczev spomenik v Lvovu in Koseiuszkuv v Wasbingtonu. Cesarska odlikovanja. Povodom HO. letnega rojstnega dne avstrijskega eesarja in ogrskega kralja Fran Josipa hode 18. avgusta kakih 8(1(1 o sob odlikovanih z rt-di. to»la samo take osobe, ki so si pridobile zaslug na človekoljubnem polju. i Najbolj varno naložen denar je v slovenski] MESTNI ' I ■HRANILNICI LJUBLJANSKI, Stanje hranih>ih ulog: Ketervni zaklad: > nad 35 milijonov kron. nad 1 milijon kron. fl 1 Za varnost denarja jaraci in je porok poleg rezervnega zaklada g mestna občina ljubljanska z vsem svojim, premoženjem in vso ' svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar.1 Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsaki daa in jih obreaUye ' l 250 - i ter pripiaiiie nedvienjene obresti nekega pol leta h kapitalu«, Dna 1. In 16. vloionl denar aa obrestuje takoj. • - . Sprejnmo se tadi vložne knjižice dragih denarnih zavodov kot gotov 1 demur, ne da bi se ofarestovanje prenehalo. i ' Rentni davek od vloženih obresti pla^ive manllnica uma ' in ga vlagateljem ne zaračuna. | Posoja se na zemljišča, menice in vrednostne papirje. < Hranilnica se nahaja v svoji palaSi ▼ Prtkrwrik, puj llini ifcit \ nasproti frančiškanskemu kloštru. I 4 F Naš zaupnik v Z jod. driavmh je le vrni let L sa Ontlaadt St, VAIIIV CilTCED TA «WSt.CWrA^ M. p «w Toaz. M. T. f KAMI jAlijfiK IV« cixvEumn. o, < ■ - ----— ^------1._ . _ -,a ■ n »n .a .a__^A Jugoslovanska Katol. Jednota. r- , * ftdborporinu&a dne 24. januarja 1901 v državi Minneaota. Sedež v EbV, 'MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: rRANK ME DOS, 0483 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomoini tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Roek Springs, Wyoming. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 106, Ely, Mina. KADCOKirZKI: ♦ ALOJZIJ VlHANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St Coram, Ohio. t IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, ILL nadzornik, 115 — 7tb Calumet lifhifu. POROTNI ODBOR: IVAN KER2ISNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Bnr" IVAN MERHAR, dragi porotnik, Bx »5. Ely. Minn. STEFAN PAVLISIC, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, UinW 6'. i P ■ o ■ Vrkovni adravnik: Dr. MARTIN J, IVEC, 711 Nortk Chicago St., • .-d* . d li. o « Drnltveno elssilo je "GLAS NARODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Delavsko gibanje. Z j silnega k<>lo-jivoia v Ljubljani iHl]>eljalo st* je v Ameriko 0 Slovencev, 81 Hrvatov in 42 Maeedoneev. Iz Reke se je odpeljalo 12 Hrvatov v Tržič. O slovenski zavednosti pripoveduje ljubljansko "Jutro" lep kapitelj. VI Ljubljani obslojita dva slovenska trgovska tečaja; |wileg teli pa ima sui- * te raj i is k i učitelj Weiuliih svoj 'Han-t del-kurs". v kterem je imel v pretek-, lem letu ."»() gojen k, med temi — 07%' Slovenk. Žalostno poglavje! | V Ljubljani je bil nedavno sliod naprednih voliveev, kterim je poročal drž. posdanee Hribar. Obrazložil je \ es hojza slovensko \ seuf ilišče. zakaj1 je liil odgoden državni zbor itd. Ob-strukeija je dosegla odložitev laške' pravne fakultete. — Izrazil je upanje. da vsled sedanjega stališča Poljakov bo jeseni položa j morda popolnoma izpremenjen; vse slovanske stranke so složne v boju za ohranitev slov. naroda. Slednjič mora priti čas, ko bo onemogočena vsaka protislo-1 vanska vlada. Najnovejša lumparija kranjske šparkase v Ljubljani. — Kako veliko! ljubezen goji kranjska špiirkasa do! Slovencev, vidimo iz njenega liajno-' vejiega čina. Ni Še dolgo tega. oti&ar! je obrtno strokovno šolo čisto navad-I no vrgla na cesto, sedaj namerava zopet od|>osedati v[x»ra bu poslopja v Vegovih ulicah. kjer je nastavljena e. j kr. višja realka. Seveda ji ni nikakor v>eč, da lo šolo obiskuje dve tretjini! slovenskih dijakov, kat rili ogromna ^ večina se nikakor noče pouemikuta- ! 5 riti. f • t .' . .. -r • ( Kazenske obravnavo pred deželnim f vwv v LjttWjwM. j Z ufo >a je udaril. Med mli-l narskaiu fK)močnilc»in Miho Koš.u-kot-* t bil tfostprnlarjem Autouum J eni burje m v'Spod. Jaršah s % je vneli prepir, ker je obdolženec trdil, da} manjka še pet minut do 7. ure zvečer, ' takrat namreč bi bil motal začeti v mlinu nočne delo, med tem ko je go- i s poda r trdil, da j - že 20 minut čez 7.; uro. Koščak je na to svojega gospodarja udaril * žepno uro jx> glavi. V tej»ež je jtosegla mlinarjeva žena, ki i .1« oMol/enea jnilila r vodo, nakar jo je Košak opet»vano sunil v trebuh z Q bat o nogo in jo poškodoval. Obsojen je bil na 5 dni zapora. Listnico n a š e r. Tvorničar L 1 vančič iz S vetja j* začetkom junija1 i>:gubi| listnieo, v kteri je bilo jsoto-vine, železniška legitimacija iu nekaj j drugih listin. To lisico je našel Jožef Lavrinc, 18 let stari delavec iz! Puštala. Mesto da bi bil najdeno tan*-! niku vrnil, skril je Its-tnieo v omari. i pri čemur ga j " opazila neka ženska ; ki je drugi dan našla listnieo s denar-1 jem v oni omari. Obdolženec prizna-' va, da je našel v strojnem prostoru; Ivančičeve tovarne I is t nieo. legitimacijo in druge listine je sežgal. d:*aar! p« »kril. OtMojen je bil na 3 mo^ecr, težke ječe. i PRIMORSKE NOVICE. Proti kolonom. Z fioriškega poro-,« čajo: goriškimi laškimi in slo-j venskimi velejH»se»ttuiki se jc pri'ela j1 zadnji ča« huda agitacija prc!i kofon-, akuji ^ahtevayi in proti vladnemu od- j I (KOMlauctv dv . nnu »vet niku Scliui-i ^iern«, l|i j' bil poslan na Goriško, da]1 *Uf> pe^adir« kolormke razmere. Zn:. | I J*> da « prizadevanja laikih i.': slov enskih ljudskih poslancev imela t a vzpeli, da se je vlada začela brigati za kolonske razmere, jih po dr. Sehul-lernu študirati in da j:' izdelala zakonski načrt, kako rešiti kolonsko vprašanje. Pred časom je dr. Schul-lern imel na Dunaju v nekem znanstvenem društvu predavanje, v kterem je opisal odkrito razmere kolo-nov na GotLškem. D. jstva, ki jih je tu povedal, so liiia nezaslišana srcer, a resnična. Tisti veleposestniki od laske in slovenske strani, ki jim je dr. Schnllern po pravici očital odenrštvo. so začeli sedaj hudo agitacijo v prvi vrsti proti dr. SehuIIernu, proti vladnemu načrtu in proti kolonskim zalit »vam sploh. V nedeljo dne 10. julija so laški veleposestniki imeli ijhod pri "Zlatem angelju" v Gorici Govoril je notar Balaben in povtiarjal. da se kolonom ne godi slabo ter zabavljal zoper Sehullerna. češ .la je agitator. Za njim sta govorila dva ju-da: Brunner iu Bollaflo. Prvi je dejal. da s." bodo veleposestniki morali združiti izven strank. — Za vse to gibanje je najznačilneje tole, kar se govori po mestu: Za stroške tega protestnega shoda veleposestnikov je jud Brunn.'r daroval $500 K. — Koloni bodo morali Še krepko nastopati za svoje pravice. Razkrit petrolejski vrelec. Iz Bo- Ijunca poročajo: Tukajšnji posestnik Anton Žerjal koplje pred svojo hišo štev. 1 vodnjad. Ko je prišel 2l/2 metra globoko, je naš d petrolejsko žilo. Na mestu se razšrja močan smrad petroleja. ŠTAJERSKE NOVICE. Uiadni umel celjskega magittrata. Marsikaj za uradovanje celjskega magistrata pod vodstvom znanega hujskača dr. Ambroschitza nečastnega smy že navedli. Graški " Arl»eit:-r-«UIe" pripoveduje v svoji zadnji številki tozadevno zopet zanianivo^god-liieo: Sor. demokratični delavk vo v < elgii je hotelo lrmaja nositi tu&i dve tabli z napisi: "Dol s podraženjem živil!" in " V»ii s starostno preskrbi«!" Celjski magistrat je to iz ozirov "tui javni red" prepovedal. Okrajna strankina organizacija se je proti temu pritožila na namestništvo, ki je prepoved celjskega magistrata razveljavilo iu tozadevni odlok odposlalo dO. aprila na celjski magistrat, ki ga r torej sprejel 1. maja a okrajna organizacija do danes še nima go t ič nega odloka v rokah. TaJco postopa vsemogočni dr. Ambroschitz napram delavstvu, tako napram Slovencem, tako napram vsem, ki niso zadovoljni z go-■ijRKlarstvom nemške klike. To je tisti dr. Ambroschitz, ki se je izrazil na-I'ram nekemu slovenskemu obrtniku, t teren m je neko zadevo krivično in [uotipos, a v no rešil in mu je ta to dokazal: "Jaz uvidim, da nimam prav, li imam toliko častihlepja v sebi, da I'oče m, da moja obvelja." Tako je! ' astiblepje gonilna sila celjskega nemškega klikarstva in m agar i pri eni trpijo gospodarski interesi vseh d oje v celjskega prebivalstva, mcgari :re v par letih vse k vralgtim — samo ■ a se zadovolji častihlepju c.djskega • amtsvorstanda". Ali bodo pač '.meruejŠi elementi, ki vidijo gospodarsko zgubo, ktera mora slediti ta-^rau ravnanju, si upaii kmalu to tu-li javno povedati? Radeckijev veteran. Umrl je v vasi favne nad Hrastnikom 801etui Glanc. Uož se je udeležil pod- Kadeekijefti ojne na Iraškem ter bil menda tudi anjen. Prt nas je fe ^{Mld redko dišati o takih veteranskih koreninah. ---W . ' 1 -- --- RAZNOTEROSTI. Kako živi morilec naše cesarice? Iz Londona se poroča: Harry De Winat, zastopnik pariškega jetniškega kongresa, je obiskal švicarsko je:nišnico Leeliere i,n vidri tamkaj tudi morilca [naše cesarice Luccbenija. Lur-eheni je bil trikrat radi nej>okorščine zaprt v temni celici. "Našel sem ga." pripo-Iveduje omenjeni strokovnjak, "z:do zadovoljnega in veselega v visok: me-tli dvorani, s krasnim razgledom na genevsko jezero, ko se je bavil s knji-jgoVeškimi deli. Delati mu pravzaprav ni treba, ako nima veselja. Star je 30 let, močan, krepak mož, ki se skoro vedno smehlja. Lueeheni se počuti, kakor je dejal, zelo dobro in dobiva vsak dan dobro jed s steklenico vina iu štirimi cigaretami. Četudi se dela včasih norega.-vendar je popolnoma i normalen in čit-a, z užitkom Monte&-jquieneja. Diderota. Dickensa in Rous-seauja. Njegova celica je dvakrat. jčja kot so druge eeliee. Ima udobno posteljo, električno luč in omaro, pol-1 i no knjig. Na stenah celice je polno razglednic, ki so mu jih darovali sojetniki. Med njimi sem videl tudi sliko cesarja in umorjene avstrijske cesarice. Ko sem na to opozoril guvernerja, je strgal ti dve razglednici raz .stene. Ljudje trdijo, da je bil Lueeheni prestrogo kaznovan; vprašanje pa je, ali je bil sploh kaznovan?" Ponarejanje oporok. Tajna policija v Moskvi je prišla na sled tolpi, ki je j kar na debelo ponarejala oporoke. — j Zlasti so sleparili s sirotinskimi de- j narji. V Kijev u in Moskvi so zaradi I teh sleparstev zaprli več juristov. Istočasno vzbuja mnogo zanimanja j enaka afera v Peterburgu. Carjev po- i bočnik grof Seremet je v, ki je večkrat- j ni milijonar, je ovadil notarja v Ilar- i kovu zaradi ponarejanja oporok. Neki daljnji sorodnik je zapustil grofu t pred leti velikansko posestvo v orlov-j skem guvernementu. Sedaj pa je našel harkovski notar neko oporoko, v; kteri je določen drug dedič. Za župana v R'.wu je izvoljen zopet jud Nathan. Zastrupljeni bonboni. V Tridentu je dal 3(i-letui ekonom Cornelij Zam-boni gostilničarjevi hčeri Juliji 'Dal-1 moneeh, ki je zavrnila njegove ljubezenske poiiudbe, strupene bonbone, vsi: d kterih je deklica v groznih bo-j lečinah umrla. Zamboni je tudi sam. zavždl nekoliko teh bonbonov, ki so bili s eijankalijem zastrupljeni, toda so ga rešili. Porotniki so enoglasno l>otrdili vprašanje o krivdi, na kar je bil Zamboni obsojen na vešala Dober lov je napravila policija v Černovieah. Zasledila je mednarodno vlomilsko družbo, ktere član je h^l tudi zloglasni vlomilec Wascinski. Glavar sedanji družbi je Jak. Goldstein. Družba je izvršila razne vlome pri raznih bankah v Belgradu, 'Sofiji iu po galiških davkarijah. Pri njili je. dobila policija a d 40.000 K denarja. Koliko so stale ogrske volitve. — Tudi Just ha so stale volitve ogromne svote. Justh je vzel za te izdatke na svoje posestvo hipoteko 800.000 K. — Neka rodbina Fern bach, ki je prav posebno delala za J ust hov o stranko, je izdala 1,000.000 kron v agi.aeijske s vrhe. Tuberkoloza ozdravljiva? Profesor Doyen je izjavil v kurzu medieinecv na pariški univerzi, da se mu je posrečilo h sredstvom, imenovanim mv-colysin, izlečiti tuberkulozo v prvi stopinji y vseh slučajih, v drugi stopinji pa v razmerju 38:54. Zdravniki še niso povedali svojega mnenja. Oporoka kneza Oginskega. Petro/ grajski listi poročajo, da ni mrfe'v knez Ogin^ki, čegar oporoko je ponaredil kapitan Konljanljarskv. Oginskega hrani njegova žena skritega v neki norišnici. Truplo, ki je bilo pokopano pod imenom Oginskega, so iz-grebli. V ponarejeni oporoki "zapušča" Oginski svoji ženi ogromno premoženje. Pšenica pogorela. Poroča se iz Budimpešte, da je v občini Dugardonv pri Vitalu na Ogrskem pogorela vsa pšenica na polju, oziroma še gori. — Vsled vetra je v nevarnosti tudi vas sama. Kako je nastal požar, ni znano. Ali hočete dobiti nekaj pojma O ANGLEŠČINI in AMERIŽKI PISAVI? Pište na nas. Poučujemo že dve leti potom dopisovanj« angleščino in le popis je. Pojasnila popolnoma zastonj. Pišite So danes t Slovenska korespondenčn a šola, 6119 St. Clair Ave. (Special Box 10) Cleveland, Ohio. MT VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuje akosi New York ▼ atari kraj ali pa ix starega kraja, naj obiŽča PRVO SLOVENSKO - HRVATSKO GOSTILNO 8 PRENOČIŠČEM Angnit Back, 1CT Waaltf^^ it, Haw Tork Oity, kjer" postrežon ia aa raa- polago so vodno data sob« m pro-nočonj«. Dobra 4/amtMt krmm. ! KRETANJE PARNIKOV. 1 LA TOURAINE odpluje 4. avgusta v Havre. URANIUM odpluje 4. avgusta v Rotterdam. PRINZ PRIEDRICH WILHELM ! odpluje 4. avgusta v Bremen. ST. LOUIS odpluje 6. avgusta v Southampton. VADERLAND odpluje 6. avgusta v Antwerpen. BALTIC odpluje 6. avgusta v Liverpool. RUSSIA | odpluje 6. avgusta v Rotterdam. , ROTTERDAM , odpluje 9. avgusta v Rotterdam. j KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 9. avgusta v Bremen. PRESIDENT LINCOLN « odpluje 10. avgusta v Hamburg. 1 OCEANIC odpluje 10. avgusta v Southampton. LA BRETAGNE odpluje 11. avgusta v Havre. AMERIKA odpluje 13. avgusta v Hamburg. SLUŽBO DOBI slovensko dekle za pomagat v saloo-nu. Plača $25.00 na mesec. Ktero veseli, naj se pismeno obrne na: Mike Bast on. j P. O. Box 527. MeCiilL Nev. | , (1-2—8)_ PROŠNJA. Gotovo je še slehernemu rojaku v j živem spominu grozna plinova raz-istrelba/ki se jo pripetila dne 31. januarja 1910 v Primero, Colo., kjer je moralo zapustiti svoje nedolžno življenje pod razvalinami skalovja toli-/ko Slovencev, od kterih je bilo rano-I go onih, ki niso bili pri nobenem pod- j pornem društvu. Da jih ohranimo v trajnem sporni-^ ! nn, je sklenilo društvo "Planinski ;raj" štev. 8 S. D. P. Zveze postaviti na njih grobe skupni spomenik in si-^cer ob času obletnice dne 31. januarja 1911. Spomenik je proračunjen na okroglih tisoč dolarjev. Ker nam pa silno primanjkuje denarja obračamo do I vseh slovenskih društev in posameznih rojakov s ponižno prošnjo, da nam nekoliko pripomorejo izvršiti gotovo plemeniti namen z raznimi prispevki: vsak najmanjši dar bode sprejet z največjo hvaležnostjo in objavljen bode v zahvalo v tem listu. Denarne svote naj so pošiljajo na uprav-ništvo tega lista, ali pa na oskrbnij-ski odbor: Michael Krivec^ John Udovič, Frank Slanovic, vsi P. O. Box 324. Primero, Colo. (30-7—4-8) Kje je FRANK GRAD, po domače Vagerček? Doma je iz Dola pri Ljubljani. Pred 14. meseci je bil tukaj pri meni na hrani in stanovanju in mi dolguje $97.20. Omenjeni je velike postave in bode v jesen šele 24 let star. Slišal sem, da se nahaja nekje v Milwaukee, Wis. Prosim cenjene rojake, če kdo izmed rojakov ve ža njegov naslov, ■ naj mi ga naznani, za kar mu bodlem zelo hvaležen, ali pa naj se sam javi. — Frank Šjan, Box 725, Eveleth. Minn. (2x v t-23^7—23-8) i) — ......... -.i^.-i.i.i —— j MLAD SLOVENEC, kteri ima tudi nekaj denarja, išče službo v kakej slovenskej trgovini ter bi tudi sčasoin postal družbenik, ali kompanijon. Pisma naj se pošljejo: Mlad Slovenec, care of Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York/ N. Y. (29-7—2-8) Kje je moj prijatelj JOSIP STRUŽ-NIKT Pred dvema letoma je bival Bear Creek, Carbon Co., Mont. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, za kar rfu bodem zelo hvaležen, ali se mi pa naj sam javi. — Frank Zimmermann, Box 408, Stone City, Kansas. (28-7—1-8) MBAVMA CAUFtMBJMU VWA. NA PRODAJ Dobro Crno in belo vino muftkatel od leta 1909 po 30 centov *aL reesliag 35c. gaL. Vino od leta 1906 Črno In mutkatel po 40 c gol., reading45 c. gal. in staro belo vino po 60 c., gal. Sladki molt 34 steklenic 9drotnik po $2. SO gal. Vino pošiljamo po 38 in 60 gal. in posodo da« zastonj. Js^fiwaisE, Kje je moj brat JANEZ SKOPECt Doma je iz PraproČ firi'T'olhrtvem Gradcu. Po poklicu je ' krojač in bival še pred 2 letoma v Wauke-gau. III. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se nahaja, da mi naznani, ali naj se pa sam oglasu — Louis Skopee. care of L. Hicks Ilickson. N. Dak. (28-7—1-S) PROŠNJA. Društvo Jed i n ost št. 7 S. D. P. Z. v CJaridge, Pa., se tem potom obrača do vseh milosrčnih sobratov S. D. P. Z. za j^moč revnim sobratom. kteri radi štrajka pri najboljši volji ne morejo več plačevati mesečnih prispevkov in bi radi tega bili primorani pustiti društvo in Zvezo. Vsak najmanjši dar bode hvaležno sprejet in v enakem slučaju bode naše društvo tudi vedno na razpolago. Darovi naj se pošiljajo na: John Rosman. Lock Box 302, Claridge, Pa. Vseh darovalcev imena bodo v glasilu priobče-na. Objednem pa opominjamo vse člane društva Jedinost, kteri že dva mesce* dolgujejo, da se osebno ali pa pismeno oglasijo tajniku: Anthony Pintar, Box 315, Claridge, Pa. Za odbor: Martin Bratkovič, predsednik. Anton Pintar, tajnik. Ivan Rosman, blagajnik. (2G-7 4x 2x v t)_ HARMONIKE bodisi kakorSnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem žs nad lč let tukaj v tem poslu in sedaj v svojeir lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike t< računam po delu Vakor£bO kdo zahtevi brez nadaljnih vprašanj. JOHN.WENZEL, 1017 E. 6 2nd Str . Cleveland. O Ne pozabite, da edino ju žgem BRINJEVEC ia importiranega bri i nja. BRINJEVEC zaboj od 12 stekle nie (5 steklenic 1 galona) $13.00.1 Manj kakor en aaboj ne raspoii- ' ljam. I DROŽNTK, galona 92.75. Razpoii ljam v sodih od 4% do 10 ali 50 i galon. TROPIN JE VE0, galona 92.60. — RazpoSiljam t sodih kakor drožnik OONC*ORD DOMAČE VINO, galona 50^; v sodih od 50 gal. CATAWBA DOMAČE VINO, ga i Iona 754\ v sodih po 50 gaL Priložita naročilo tudi deaar. JOHN KRAOKER, i EUCLID. OHIO. jfry* pozor lifi^fiMrliiflpii r°iakl! T iflarf^ri kapait am ali drnjrt ^K^Ofy^ almtnioo. naj pil« po Ispo aH. kani ilofBBMu owalk. Gmm bo u'o nizk«. ocirajo « nm bUura. Mi poSiljamo bottčn« In nc7oletna darila direktno v stari kraj In jamčimo aa sprejem PfUte daa— po ewlk. DERGANCE, WIDETICH Jk CO^ , 1622 Arapabo« St, Dam, Colorado' --——i j« POZOR RO JAKI! jgBk^ Po doljrem času se ^^BBbBMww mi ie posrečilo iz- najti pravo Afpen ^PpjjBMl^HSWCTfc tinkturo In Pom ado MYmBf^ rHSIH proti izpadanja in Mtlnm** Wlll^ zarast las, kakorfne ■HH M^s^U še dosodaj na avetg ffflH ^HjjV ni bilo. od katero ■|M "V ■■^K moškim in ienekim ^jHffl^P sosti in dolfd lašje BaMHP^MSlaHa. .•esnično popolnoma HHBMKhI zrastejo in ne bodo nffiH^V wm£ izpadali, ter ne ^HRt^^^ir osiveli. Kavno tako možkim v 6. lednih • krasni brki popol- noma zrastejo. Reomatize a v rokah no^ab in i križičah v 8 dneh popoinom ozdranim, kurja očesa | bradavice, potne noče in ozebline se pooolnrma odstranijo. Da je to resnica jamčim z $500. Fiiite j po cenik katerega poiljem zaitoju. JAKOB VAMČIČ, P. O. Sss as CLEVELAND. O U NARAVNA. J i KALIFORNIJSKA VINA i I NA PRODAJ. i M« Am rtao po 50 do 00 et. t h osle« s posodo vred. f Mn Šefa viae od 00 do 70 d. i i galon e posodo vred* J f IitiHm traaovfca od 92.80 do $3 1 ! galon e posodo vied. 4 V Msaj nego lO galon naj J L oihfle am osrofs, ker minle ko j L UOao mm moras xazpoi&fati, J f Zajedno a naročilom naj gg. na- \ J * " ' J---M«-i - «--- h-r- ) 1 r ^^MaMj^OMM oenar, oiuo J L Speilo^Mj^es Sl JO ^ n ;1 j. f Nik. Radovich* J; i i WTipsilttJlsFMKllCl^CplLjJ c0mpagnie generale transajlantique. (Francoska parobrodna družba.) Direktna črta do Havre, Pariza. Švice, Incmosta in Ljubljane. Ekapres parnik 1 ho: "LA PROVENCE" L'LA SAVOIE" . "LA LORRAINE" "LA TOURAINE* na dva vijaka na dva vijaka na dva vijaka na dva vijaka Poštni parnlkl so: "LA BRETAGNE" "LA GASCOONE" "CHICAGO" na dva vijaka. Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, j»rner Pearl St., Chesebrough Building. Parnik! odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanišča štev. 57 North River in ob sobotih pa iz pristanišča 84 North River, N. Y. • LA TOURAINE 4. avgusta, 1910.*LA TOURAINE 23. av~. 1910 LA BRETAGNE 11. avgusta 1910 »LA LORRAINE 1. septembra. * LA PROVENCE 18. avgusta, 1910.* LA 1*14 O VENCE 8. => pt. 1910. POSEBNA PLOVITBA ^ y HAVEE: H Parnik na dva vijaka " CAROLINE'' odpluje 6. av^nista ob 3. uri popoldne, j Krasni parnik *'CAiLlFORNlE" odpluje 27. avgusta ob D. uri popoldne. Parnik na dva vijaka "CHICAGO" odpluje 3. sept. ob 3. uri popoldne. Krasni parnik "NIAGARA" odpluje dne 17. septembra ob 3. uri popoldan Paraiki z zvezdo zaznamovani Imajo po d v« viiaka. Phone FRANK PETKOVSEK, javni notar - Notary Public, 718-720 Market St., WAUKEGAN. ILL PRODAJA fina vina, najbolje žganje te-izvrstne srnotke— patentov ana zdra vila. PRODAJA voine listke vseh prekornor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj r.anesljivo in poŠte no. UPRAVLJA v«e v notarski pospl spada-joča <1ela.__ Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.,NewYork. j Spominjajte se stare domovine in družbe 1----^ SV. CIRILA IN METODA e--------: Zahtevajte in kupujte Ciril-Metcdovc smodke in vžigalice Ako storite tako, spolnujete Vašo narodno dolžnost Po slovenskih naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narodnega blaga, se prosijo slavna slovenska društva, da si ga nabavijo v svrho nadaljne razprodaje. Na ta način ne bi ! podpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, atnpak bi tudi lahko vsako leto napravili lep dobiček za svoja društva. Ciril-Metodove smodke razpošiljamo tudi posameznikom širom ' Amerike in sicer r>0 komadov za $2.00, Ko kom. za $3.60, line ha-vanske pa 50 komadov za $3.80, 100 kom. «a $7.00 poštnine prosto. 1'ojasnila dajejo in naroČila sprejemajo glavni zalagatelji za Ameriko: A. AUSENIK & CO. »2 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. V. P Veletrgovina z vinom in žganjem na drobno in debelo. J GEO. TRAVNIKAR j 6102 N. E. St. Clair Ave., Cleveland, O., U. S. A. ] I Kdor rojakov po širni Ameriki želi dobro vino in žganje, naj se obr- j ne na gori imenovanega rojaka in vsakdo bode zadovoljen z naročenim blagom. Vino in žganje se pošilja v vsaki množini in v vpaki kraj. k Velika zaloga pristnih vin in najboljšega žganja. Priporoča ae rojakom todi v obilen poset svoje dobro urejene gostilne, g kjer se toči vedno eveže in priznano dobrd Leitjr-cvo pivo, izvrstno do- 1 I mače vino in prodajajo tudi CIRIL-METODOVE smodke. OEO.TRAVNIKAR, , I 0T Velika zaloga vina in žganja. % ( mjfe* Ma«-ija Qrill j j^UDBBBB> Prodaja belo t po..............70c galioi. j ^jMEH^HB črno vino po.............50c. » jjKm^Hr^ Drolaik 4 (alone ta....................$11 C€ f Brinjevec 12 steklenic n...............|12.CC ( MflMBf ali 4 gal. (sodček) sa.................»16.C0 * Za obilno naročbo se priporoča [ ^T . MARIJA ORILL, ! «303 8t* Clair Ave., IN. E?., Cleveland, O Kje je moj brat MIHAEL KAŠ1Č? Doma je iz Lipnek, pošta Trebnje, Dolenjsko. Pred 6. tedni mi je pisal iz New Yorka, N. Y. Ker sem j .pa, njegov naslov zgubil, prosim, da ise mi.javi, imam mu poročati važno '"'zadeto iz stare domovine. Naslov želi njegov brat: Anthony Ivašič 1 5523 Carry Ave., N. E., Cleveland, Ofaio. (30-7—1-8) Kja sta MAT. DEMŠAR in IVAN PRIMOŽIČ? Prvi je bil pred par mrseci v Rock Springs. Wyo., in za druzega sem pa zvedel, da se nahaja nekje v Montani. Px-osira cenjene rojake, če kdo za kterega izmed teh dveh ve. da mi naznani nju naslov, ali naj se pa sama javila; če ne. boni pa poročal, zakaj jju iščem. — John Rovšck, Ko nil wort h, U.tah. (30-7—3-8) rfiifo Ilžf " ..............................................r ji Vataa»v|)taa doe It. svjnsts I90&. nkorpori ann aprila 1909 v drfavl P© -um. • sedežem v Conemaugh, P*. GLAVNI TTKADNIK2: " Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, E- F. D. No 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa ti lami tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemangh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Box 523, Conamaugh, Pa. Blagajnik. FRANK ŠEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Ponoioi blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. 0. Box 6. Comaanangh, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, preda, na dr. odbora, Box 506, Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadsornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. ANTON STRAŽlCAR, nadzornik, Bi 511 Conemsugh. Pa. POROINIO: j ALOJZIJ BAVDEEL, predsednik porot, odbora, Box 1, Ehrnlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik. P. 0. Box 323, Conemangh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: 8. A. E- BRALLIER, Gr»er» St., Conemaugh, Pa. Tenjen« dmltva, oziroma njih uradniki §o olj a dno proieni poiiljati ■enar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pe •a glavnega tajnika. V tlncsja da ojjarijo drultveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali aptok kjfi-Mibodi t poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivoeti, naj se ta namndoma nain&ni na nrad glarnega tajnika, da se ▼ prihodnje popravi. ' Drultvana glasile je "GLAB WAJIOD* » Zmaj iz Bosne. i ____ 11 P o v f » t is u o v t* j a e bosanske zgodovine. : i -- 11 (Halje.) "Ptt,|i „,<■. pu»ti... |->tem mi 1*. b>šj*'.. . -><.!i mi ie /f /dai lo/je, u.a-a*':». Mojd v sobo Ali-jnia \ idai< . Kakor -a Jarka zagteda, vzdigne m* s sutjcjia me»ta in odide i/, »obe. Ali j ouU'la svojo ženo, vidi n.j< no zajokam* lire in čelo mu s • **Naveličal sem ne /.v tvojih >olz. Mara. Hkrliel -eni. da bi te razveselil, a ni se mi posrečilo. Vedno si žalostna, vedno otožna. Morda bodes doma |iii <>( et u ves lejša. Sne^ je že skop-1 ne I, v aekaterih dneli hode vsa plani-] mi Helena in za potovanje bode lep čas. N premiki le Inn-em na tvoj doni, Ivoie'nn ore: u iu tvojima brstom« in tamkaj lahko ostaneva, kakor dol-jio ti hode vidia " "Hviila (i. xosijmmI n1 telim si kaj lakepa. IJa.jsi ostanem tukaj." Kajf Ali res ne želi* videti oeeta. tnala, domov je, kjer si se rodila i'! "(Veta i i bra a vidim lahko tudi tukaj; njim je ložje jtotovati semkaj, ako že le "h it i okoli mene." "Mislil item, da tspolnim ž. Ijo." i "Ne, ji«spod!" «M.lgovori Mara. ' Nt mani take /.< I je. In resnično ni /(dela vrniti -e le za trenutek domu. V ečkrat .je bil« že mi-'ila kaj takega, j a vsikd.ar >e je -tre-la [iri spominu, da mora |»otmuti mirno i»n-ga mesta.) kjer j«' liilu ata nesrečna za eelo svoje z v 1 je ije, kjer je njeni dragi talijo in skunrj tudi »kije življenje. Ali domu f Tam ni ieVa1:u?la ilič *«ti r. kari bi jo vewlilo. iu Urala so bili na strani Ali j* vi iu to lu v nji. povzročalo še večjo žalost. Huseiua bi itak n" * »«»gla videti; vedela je dobro, da bi zato skrbela <»ee iu oba brata. .ledina ' stvar iz njenega domovja, ki j* jm»-: znala njeni' bolečine iu trp.da ž n jo, j •Jurka, ta je bila pa tako pi i nji. Orni je re» govorila živo resni«o, tla lie želi . obiskati svojega doma. "Kaj torej /,e!i^ f (lovori v>e ti hočem !uiti! " mi laIjitj #Vlinj»aAa po kratkem presledku. "Nič, li-paša l'' " l >a da."* pr pomni Ali-pasa kakor za- . "ti ves da to, česar si želiš, ti ne moteni izpolnili." Ma n u'oh'i, a liee ji je bledo in Dir- ] zlo kot le I. Njen molk je značil, tla je govoril paša resuieo. "l> laš mi veliko skrbi. Mara!" "Saj te ubogam v vsem. kaj torej hočeš 4' * ".Kaj hočem.'" govori Ali-paša s tresočim ulasom. Marine besede in oko mu kakor ogenj razburjajo du-&o. "Ljubezen je. katero zahtevam od tebe, od svoj- žene!" " Ljubezen t" vzklikne Mara in dvigne glavo. "Ti f-i jo zadušil s krvjo!" "%e-reeiiit a ! " zakliee Ali-pa.ša in oster nož se mu zasveti z vzdignjeni roki. "Tut-o odgovarjaj meni, svoje-UaU gospodarju T" "Na, ubij me!" reče Mara iu »lopi za korak napr j. Bolje je, ak<> jx>-^inem iu •/. menoj -.ad, kojega nosiui v telesu." Mara je res v ivklrrib raeseeih poslala mat. in to je bila edina tolažba Ali-paši v nesrečnem zakonu. "Samo re mi rodi sinka pa bode takoj bolj f" rekej je mnogokrat sam pri se- bi,. nadjaje -e. tla lnnle nežno dete. kole ii ,m n akov al tako željno, zbližalo očeta in mater. K t t> rej sliši Ali za<1 nje Marine b< >ede. v rž'.* UOŽ jezno V kot. "Pomiri se!'' izprepovori po malem }nestanku. "Bolelma si; ne veš. kuj govoriš... Ihišo tvojo ogrinja oblak /.al« »-t i, 11 la jirisijalo bode solute, ki bode prepodilo ta oblak..." V istem trenutku zasliši se v prvem .majskem dvorišču velik hrup in krik. j "Kaj li je *'" v praša Ali-paša iu i '.-koči ven i/. Marine sobe. V grajsko dvorišče je privrela veli" | ka množiea ljudstva. Kakih petnajst) I o»t oj a čev, ki ere je A li-paša rabil vi svojem pašaliku kot ogb-dnhe in vo-S.nue. pritiralo je na dvorišče pet od-lien« jših zvezanih kristjanov iu dva odlčim Turčina, ki sta pa int>s'a si o-j pala poleg prvih. Zvezani kristjani ^u bili srbska i«lposlanea, ki sta imela I uietliti mejo meti Srbijo in Bosno, j Vel ikovič in Mirosav Ijevie, in tr'je inženerji, najeti iz Avstrij.1. Tuilca pa -ta bila < akif-beg in Abdul-aga ' turška poverjenika /.a tisti i»osel. — Ljudstvo okoli njih jih grdi in psu je kakor kakšne zločince. "Kaj so zakrivili ti ljudje?" vpra-j Ali-paŠa ljudstvo, ko stopi med t rum o. "t'as'iti paša!" jame \'tdjkovič govoriti mirno, nas vseh najvišji gospodar. presvetli sultan, je oil redil, da j - n orajo urediti meje med Srbijo iu Moj gospodar, -rb>ki knez Miloš, v- kteiega službi sem. jwisla! je lueoe in mojega tovariša, da v tlružbi *>nilt dvuh uosjhmIov iz Carigrada izvršimo to ualugo. Dobili smo si one možu.'' pri teh besedah jxi'kaze na inže-ner.je. "in začeli smo m- riti po tvo-•jem pašaliku; pa pritlejo tvoji najeti ljudje, vohuni, a ne samo. da nam ne puste miriti dalje, ampak nas zvezane kakor lo|n>ve privedejo sem." "Ker so nam |iovedali, da hoč;*jo od tvojega pašalika odtrgat i preeej zemlje " zakliče jenlen izmed vohunov |Ali-ra5v "In bode tudi tako, ker bode sultan odobril to. kar boderno storili!'- jz-pregovori ošabno Abdul-aga. "Poziv-lljam te. paša," nadaljuje in gleua osti« > v Ali Vidaiča, "da oprosti t° 'ljudi, sieer nam je smatrati, da si se i 'otivil sultanu in njegovim zapcve-tiii-n." Al; Vidaič takoj razvidi svojem b:- itm umu, kako se .. i e r*e! > z^tie-1 va H rž sjMizna, tla hoče rultan v pri i >'■! -ktpa kneza Miloša razkosati Bos-'.o. kajti ta knez je bil napram bo^an--Uiu !begom ve»lno ver-n zaveznik sultanov; spozna tudi, da hoče sultan na *:i način oslabiti svoje bo>an-.k" nasprotnike. Vzravnavši visoko svojo j p« -tavo in pomerivši s ponos n m jh»-ubdoni predrznega Turka, reče: "Ako j«- res, kar sem slišal, tedaj reei sultanu, «la hoč -m jaz kot njegov sluga stoi iti nekaj, kar bode njemu (kot gosp«xlarju neprijetno: branil bo-d« m stare meje njegovega earstva. D««kler si bodem mogel opasovati svojo sabljo, iu dtikler bodem zapove«lo-I vat v sv«*.jem pašaliku. n" bode »e uiti [gruda zemlje odvalila drugam.'''1 ' "Toliko torej maraš za voljo'sufta-novo?" oglasi se jeze kipeči Cakif*-Ibeg. "Toliko, kolikor mara on za nas ^ Bošnjake! se moško Ali- ipaša. i'« ar qejr ] '"Nlr-vnednežtP zakriči Abdul-aga i in zagrozi z dvignjeno pestjo Ali-paši. Ta se mirno obrne in pomign? z roko svojim vojakom, ki so stali dalje zadaj in bili vsak čas pripravljeni na povelja svojega gospoda. "Te ljudi peljite v ječo in vkujte jih v verige!" zapove glasno Ali-paša. "Ali tudi naju?" vpraša naglo Oa-kif-beg in njegov spremljevalec in p r imet a za ročaj svoje sablje. "Odpeljite jih!" ponov^ Ali-paša 17. močnejšim glasom in vojaki popa-Itlejo najprej turška j>overjenika, razorožijo ju in ju otlvedejo z ostalo pe-torieo kristjanov v ječo, kjer okujejo vse v težke okove. Prezirljivo jih pogleda Ali-paša: '"Ivako pač lahko razveselite sultana, iker ste tako naglo dovršili mučno 'delo!" reče porogljivo za odhajajočimi in odide v svoje sobane, ljudstvo -^e pa pomalem razide prav zadovoljno. Aii-pašini jetniki so prebili v temni ječi morda najtežjo noč svojega življenja. Ker nobeden izmed njih ni bil vajen takega stanovanja, jeli so za-klinjati jeearja že zgodaj, ko jim Je | bil prinesel hleb kruha in vrč vode, naj jih odvede pred pašo. j . I Prezebli in vsled betb-nja utrujeni stopijo pred pašo. kteri je radoveden I slisa'i. kaj hočejo od njega. "Kaj hočete od mene?" vpraša jih Ali zelo kratko. "Častiti paša!** začne z mehkim gla-om prej tako oblastni Abdul-aga. ■ "Carj- vi sluge smo. a tudi kr:sijani i tukaj imajo svojega gospodarja. Je-i dni kakor drugi mtiramo ubogati, kar , nam zap«»ve gospodar. Nismo iz svoje vol je, ampak slušajoči višjo voljo pri-: -li v tvoj pašalik. da izvršimo, kar se nam je zaukazaio. l>aj nam svobo«lo j in ne zadržuj pas v ječi, kakor bi bili ', lopovi razbojniki.** "Izpustim vas naj?" vpraša Ali-paša po kratkem premišljevanju, "a kdo mi jamči, da mi zopet kmalu poleni ne nadaljujete, kar ste bili začeli ?'' "Damo ti-besedo, da ne bodemo! rečeta z enim glasom oba turška po- ' verjenika. i "Tudi mi, gospodar!" pripomn.-jo naglo srbska podanika in inženerji. "Ako je taki«," odloči Ali-paša, "in se hočete zakleti vsak pri svoji J veri. da ne bodete več stavili noge v moj pašalik. tedaj lahko odidete in povWle vsak svojemu gospodarju, kaj >e vam je pripetilo.'* 1 Komisarjem ne preostaje drugega, kakor pokoriti se volji odločnega paše. Cakif-beg in Abdul-aga priseže! a na koran, kristjani pa v prisotnosti zvoruiškega paš? prisežejo pred gore- ' t irni svečami na sveti evangelij, da ne bodo več prestopili meje zvoruiškega pašalika. I "Zdaj idite!" reče jim potem Ali-paša. "T«)da če mi še enkrat pridete v roko, takrat vas dam ponatakuiti 1 na kole ob pravi meji, da vidijo oni. j ki bi hoteli priti za vami, kako zna > Al i-]>aoznačiti mejo stare Bosne.") Komisarji odidejo ponižani pa srečni. da so odnesli žive glave. Sultan Mahni ud in knez Miloš nista pošiljala več svojih poverjenikov, f»a uredijo mejo. Bila sta zadovoljna, da j | so se čez tri leta priredili načrti nove ' meje in ko sta jih potrdila oba. poslala sta j h petrogradskemu dvoru, kteii kot zadnji potrdil tako, da se Bo-na okrši y prid nove srbske državice. * * * C z nekoliko tednov po ravno na- . vedenem dogodku s poverjeniki prinese poslanec bosanskega vezirja Mo-tali-paše v Zvornik sultanov ferman (cesarjev pismeni ukaz), s kterim se Ali-paša odstavlja vseli svojih časti. To j * bila kazen, s litero je mislil sultan uničiti predrznega upornika v Zvorniku. Pa ta se ni celo najmanj čutil v nadlogi, am|>ak je vladal v svojem pašaliku, kakor prej pred izročitvijo fermana. "Svojevoljno ne dam oblasti iz roke," rekel je Ali-paša, če kdo hoče, da mi s silo vzame oblast, naj prid?!" Toda do sile ni prišlo. Xe sultan iu ne vezir nista imela toliko moči, da bi pokorila z oboroženo roko Ali-pašo. (Dalje prihodnuc-J |-- POZOR, RO JAJCI t Kadar vam potefte aavaroTalniaa I : ua vašej hiti ali posestva, obrnite et na Franka Gkraie, edinega slovenska ga zanesljivega xavarovalnega agente v Chisholmu, Mina, in okolieL Zastopam najboljše savarovalne draibe v Z jedi njenih driavah. Pošiljam ta-di denar v staro domoviaa varno is zanesljivo po Frank Sakserja ia ia-delujem vsa v notarski poeel spada i joča dela. [• Za abtiea obisk se vam priporoia )■' Fraak Oeaie, ^ . # ... Chiahote, Miaa Iščem svojega brata MARTINA BOGATAJ. Doma je iz Žirov na Gorenjskem. Meseca aprila t. 1. je še pisal iz Superior, Wyo.. in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim, če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se mi pp sam javi. — Ivanka Bogataj, Bos 34, Fitz Henry, Westmoreland Co., Pa. * (29-7—1-8) NAŠI ZASTOPNIKI kteii so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige kakor tudi ca vse druge ▼ našo stroko spadajoče posle. San Francisco, Cal.: Ivan Stariha. Za Denver, Colo, in okolieo: John Debeve, 4723 Vine St. Pueblo, Colo.: Petar Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Bud-man. -/ Depue, HL: Dan. Badovinae. Za Chicago, HL Frank Jurjovec, 181 202nd St., in Frank Cherne, 7162 Vincennes R'd. La Salle, 111: Mat. Komp» South Chieago, I1L: Josip Kom-pare. Waukegan, III.: Frank Petkoviek. Gary, Ind.: Jo van Milit. Calumet, Mich, in okoliea: Ivan Šutej. Iron Mountain, Miek. in okoliea: Marko Badovinae. Chisholm, Minn.: K. Zgone. Ely. Minn.: Ivan Gouže. Manistique, Mich, in okoliea: John B. Kotzian. E'y, Minn, in okoliea; J. Skerjane. Eveletli, Minn.: Jurij Kotze in j Nick Miletic. Za Dulnth, Minn.: Josip Šarabon. Hibbing, Minn.: Ivan Povia. Nashwank, Minn: Geo Maurin. Tower, Minn.: John Majerle. Kansas City, Mo.: Ivan Kovačič in Ivan Rabija. St. Louis, Mo. in okolieo: Frank Skck. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee. Za Butte, Mont. I. Knezevich. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek. Little Falls, N. Y.: Frank Gre-gorka. Bridgeport, 0., in okoliea: Andrej Hočevar. Cleveland O.: Frank Sakser Co., William Sitar Oregon City, Ore.: M. Justin. Za Allegheny, Pa. in okolieo: M. Klarich, 1013 Ohio St. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Ilerminie, Pa.: Geo. M. Schultz. Frontenac, Kansas, in okoliea: Fr. Erznožnik. Za Bur dine, Pa. in okolico: Frank Petrovič. Conemaugh, Ivan Pajk. C la ridge, Pa.: Anton Jerina. Za Broughton, Pa., in okolieo: Anton Demšar iz Broughton, Pa. o J Forest City, Pa.: Karl Zalar. West Newton, Pa., in okolieo: A- j lojzij Jakoš. Johnstown, Pa.: Frank Gtbrenja. , Za Pittsburg, Pa., in okolieo: Jakob Zabukovec, Ignac Podvasnik Za Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-1 vasnik. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo -ip A. Pibernik,. Sutersville, Pa.: Louis Mrhar. Willock, Pa.: Fran Seme. Za Bingham Canyon, Utah. Milai Pavkovich. West Jordan, Utah: Anton Palčič Black Diamond, Wash.: Gr. Po renta. Benwood, W. Va.: R. Hoffman. Thomas, W. Va.: Josip Rus. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Ivan Košak, 927 Illinois Ave. 1 Rock Springs, Wyo : A. Justin in Val. Stalich. # a • Vsi naši zastopniki so s nami £e . dalje časa v poslovni zvezi, vsled Česar jih rojakom najtopleje priporočamo. ■ Samo veljajo trije zvezki "VINNETOU" Rdeči Gentleman in šest zrezkov Iv PADIŠAHOVEJ SENCI. ■ o ■■■■■ Zvezki so obiirni ter obaeza vsak nad 200 strani. (Zabavno berilo sa odgnati dolg čaa. Poštnine prosto dobiti pri: SLOVENIO puBUSHnra oo., 82 Cortlandt 8t^ Mew York. N. T. SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAF NARODA"! — — — — — — — — -— ———- -w- •• •»•.#. .f, ,41 »a* *a* ••• »w Resnica je! Kdorkoli Slovcncev je pošiljal denarje v staro domovino h- se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. Kdorkoli Slovencev se je cbrnil na tvrdko Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., New York, N. Y., ali p.a njeno podružnico Wm 6104 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, 0., da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi, kar mu je šlo. Rojakom v Minnesoti in i Wi$consinu na znanje. Naš stalni In rojakom v Ameriki le loma dobro poznani potnik ia zastopnik mHh listov, . ... „ HUC'^'--"T-r RED STAR LINE. Plo /Itba med New Yorkom )n Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih pamikov z brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND A KROONLAND 18,694 ton • 12,185 ton FINLAND jHBg|§|VADERLAND 12,185 ton 12.018 to- Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, 81ovenako, Hrvauko, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno se Se skrbi is udobnost potnikov melkrovjs. Trcjti razred obstoji iz LJtlBLJANK...................................... : 5 C0 tiftni braojav: RBKB.............................................. 35.no ALIOE, LAUBA, „ . Zagreba......................................... -g 20 MABTHHA WAf HCJUTOJI ^ r>t A KABLOVCA....................................... 25 A BO K NT IN A. w a m'"^ IL RAZBHD do OCEANIAS# ttdr! J^VCj 1 TBSTA aH RBKB ........................$50 00 do 55.00 PHELPS BROS. \ CO., Gen. Agents 2 Washington St, New York