UČITELJSKI TOVARIŠ.
^ '	Glasilo
„Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani".

Izdavatelj in urednik: Andrej Žumer,
nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik.
\
St. 10.
Ljubljana, 16. velikega travna 1891. XXXI. leto.
Vsebina: Anton Sušnik — Ljubljana: Šolstvo v pražki deželni jubilejni izložbi. — —z—: Navod za izdelovanje pridvižnih (relief) zemljevidov. — Fr. Marolt — Brdo: Učitelja-voditelja uradne knjige. — J. Marn: Knjiga slovenska. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Vprašanja in odgovori. — Književnost.
—	Listek. — Naši dopisi: Iz Ljubljane. — Iz Postojine. — Iz novomeškega okraja. — Iz kočevskega okraja.
—	Z Iga. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva.
Šolstvo v pražki deželni jubilejni izložbi.
H itro poteka čas in približala se je doba, 15. dan vel. travna, v koji se slavnostno otvori deželna jubilejna izložba v Pragi, koja ima predočiti svetu in narodu razvoj, podstavo in vednost češkega duha in češkega dela. Stotine tisoč tujcev pripravlja se, da obišče to velikansko delo čeških rok, in vreden ni, da se nazivlje Slovan, kdor bi opustil obisk te izložbe in mu pripuščajo gmotna sredstva, da vidi z lastnimi očmi ogromni kulturni napredek če-naroda.
Za šolstvo v jubilejni izložbi je skrbel šolski odbor, kojemu so bili podrejeni pododbori:zaljudsko šolstvo,obrtne šole, strokovne, srednje in visoke šole. Odbor za ljudsko šolstvo je že vlani meseca rožnika razposlal vsem okrajnim in krajnim šolskim svetom vabilo in poziv glede razstavine udeležbe, in takoj se je za skupino XXIII. priglasilo 322 čeških
in 113 nemških izložbenikov, koje število se je pa doslej še pomnožilo.
Te zglasitve obsezajo: načrte in modele šolskih poslopij, nariske šolskih vrtov in šolskega orodja, učila, prirejena po nči-teljstvu, strokovna literarna dela i. dr. C. kr. deželni šolski svet je pa iz-ložil iz vseh šolskih okrajev pravila in osnove iger ter poslovanje materskih šol (otroških vrtov) in varovalnic, po jeden izvod najboljših razpredelb ur za vsaki oddelek šol, popolne učne osnove meščanskih šol, pismene otroške naloge v spisji in računstvu, risarske izdelke najvišjih razredov ali oddelkov, vzorce lepo-pisja; dalje podatke o zasebnih šolah, učiteljskih društvih in šolstvo podpirajočih društev, pravila in poslovne osnove ter naloge šolarjev iz nadaljevalnih šol, dalje učilnic za dekleta, rokodelska dela, siro-tišča, ustanove za slaboumne otroke, in za zanemarjeno mladino in dalje pregled se-

danjega stanja ljudskega šolstva v češkem i kraljestvu.
Obrtne šole, rokodelske, strokovne in nadaljevalne, koje zavzimajo največ prostora, odmerjenega šolski izložbi, srednje šole so skoro vse priglasile udeležbo svojo v izložbi.
Visoke šole se kot take ne udeleže izložbe. V poravnanje izdatkov za šolsko izložbo je dovolilo naučno ministersvo 8000 gld. Vrhu tega je deželni šolski svet dovolil, da se pokrijejo krajevni izdatki iz prebitkov šolskih proračunov za 1. 1890. event. 1891.
Soditi po tem, česar se je učinilo za XXIII. skupino (šolstvo) v pražki izložbi, nadejati se je, da bode ta oddelek dostojno zastopan, a to tembolj, ker so vsi dotični organi (dež. šolski svet, šolski razstavim odbor, zastopniki dež. šol. sveta, med njimi podpredsednik g. Zabusch in dvorni svetnik vit. Koristka) po svojih močeh pripomogli za dosego napominane svrhe.
Dalje bode odbor „Pedagogiškega društva v Pragi" za preskrbljevanje stanovanj došlim učiteljem skrbel za primerno nastanjenje. Predsednik tega odbora je v Slovencih poznati češki pisatelj in poseben prijatelj našemu narodu g. Jan Lego. V tem odboru se nahajajo znalci vseh slo-
vanskih jezikov in francoščine. Svrha stanovanjskega odbora je, slovanskim učiteljem (torej tudi slovenskim) preskrbeti brezplačno stanovanje in v kolikor moči cenejo hrano. Na vsa pismena vprašanja daje pojasnila gosp. Jan Lego v Pragi — Žižkov, Miličeva ul. št. 472.
Izložbeni odbor je zgradil stavb za 950.000 gld. in zasebniki so postavili vrhu tega 106 paviljonov za 1,032.000 gld. Vse porabljeno površje na razstavišči znaša 76.000 štirijaških metrov, in je torej pražka izložba ne samo glede obsežnosti, temveč tudi raznosti jedna največjih deželnih iz-ložeb, koje so bile doslej prirejene v Evropi.
Izložba v Pragi bode pa pokazala, kaj pomeni češko kraljestvo v okviru države naše: da je najbolj napredna dežela v narodno-gospodarskem in šolskem oziru ter na prvi stopinji glede finančne moči in prevage svoje. Izložba češkega kraljestva bode izložba najboljših in najbrojnejših izdelkov vsega cesarstva.*)
Anton Sušuik — Ljubljana.
*) Ta članek priobčujemo z željo, da bi se slovensko učiteljstvo v toliki meri zanimalo za češko šolstvo, kakor se češko učiteljstvo zanima za napredek v našem šolstvu. Češka je bila in je še glede razvitja šolstva prva dežela v Avstriji. Medsebojna uzajern-nost bode v korist naši širji in ožji domovini. Ured.
N a v o d
za izdelovanje pridvižnih (relief) zemljevidov.
l^j aš „Tovariš" je že večkrat učiteljstvo opozoril na pridvižne zemljevide kot izvrstni učni pripomoček za zemljepisje. Tak zemljevid je ravnokar izdal vojaški zemljepisni zavod na Dunaji za štajersko deželo ki velja 35 gld.
V sledečem hočemo podati tudi kratek navod, kako lahko sleherni učitelj izdela tak zemljevid za svojo bližnjo okolico, katerega z najboljšim vspehom lahko rabi v šoli pri zemljepisnem pouku.
„V ta namen si pripravimo gladko desko v obliki in velikosti kakoršno hočemo dati zemljevidu. Da ne postane deska vegasta, napravimo na spodnji strani letvice (lašte) iz trdega lesa. Na to desko prilepimo zemljevid, ki smo ga natančno izrisali po kakem generalnem zemljevidu. Potem označimo razne visočine gričev, gora in dolin. V te točke zapičimo žič-nike (parižke čavlje = Drahtstifte) v primerni velikosti, ki smo jo posneli po merilu. Pri meritvi rabimo cirkel ter zabijemo
i
žičnike tako globoko v desko, da se njih dolžina ujema z dotično visokostjo gore i. t. d. Na ta način smo dobili nekak matematični relief, ki nam razodeva navpično izobražbo našega ozemlja (pokrajine). Sedaj natlačimo med žičnike ilovice (gline), struge potokov in rek pa iztaknemo z iglicami (knoflicami). Potem je treba natančno opazovati površino zemlje v prirodi ter z mo-delirnim klincem v glino vtisniti taiste podobe tako, da natanko razločimo razne griče, gore, ravnine in doline. Pri tem deluje treba mnogo natančnosti in potrpežljivosti.
Ko je površina zemlje v glini vpodob-ljena, napravimo okrog našega zemljevida lesen okvir ter ga oblijemo z mavcem.*) Da dobi oblika več trdnosti, vtisnemo v mehki mavec (gips) železne šibke (paličke). Sedaj smo dobili negativno podobo ali matrico, katero previdno obrnemo, potem pa rahlo iz nje glino poberemo. Ako hočemo dobiti pravo podobo zemljevida, potem po-mažemo matrico s toplo milino vodo (žaif-nico), v katero smo curili nekoliko kapljic olja, da se naredi tanka skorjica. Potem
*) Kako se to dela, najdemo natanko opisano v III. Ped. letniku str. 211 in 212, članek »O modeliranji.«
vlijemo v matrico zopet v vodi raztopljen gips vsaj 1 cm na debelo ter potisnemo v še mehko tvarino kos organtina ali platna. Gips ima sedaj dobro podlogo. Ko se gips popolnoma strdi, vzame se previdno iz matrice ter napravimo okrog gipsne podobe lesen okvir ter podrobnosti na zemljevidu izdelamo (izpraskamo) z dletu podobnim modelirskim železom. Zemljevid postane še bolj pregleden, ako ga primerno obarvamo, da se že od daloč vidi polje, gozdi, skalovje, snežniki i. t. d. Obarvanje se najbolje vrši z oljnatimi barvami, poprej pa je treba relief prevleči z redko limno tekočino in belo oljnato barvo. Posamezna znamenja naj bodo taka, kakor na situacijskih zemljevidih. Učitelj posebno lahko izdeluje pokrajinske pridvižne zemljevide, ako ima Lergetporerjev ide-jalni zemljevid pred seboj.
Ako se učenci uče po takih zemljevidih, dobe kaj hitro jasne zemljepisne pojme ter razumejo potem vsak drugi zemljevid. Dobro je tudi, ako učitelj na šolsko tablo nariše zemljevid okolice, katero jim je poprej razložil na svojem relief-zemljevidu.
—z—
Učitelja h voditelja uradne knjige.
'^'r,	Težavno, odgovorno je stališče učitelja,
^jf esten gospodar si zapisuje važne do-	a ge težavnejše ono šolovodje. Od obeh se
godke, ki vplivajo na gospodarstvo in	zahteva vstrajnosti, neutrudnega delovanja
njega razvoj, zapisuje si važne gospodarske	in v uraanem poslovanji primernega takta,
izdatke ter končno stavi nekak spregled,	■ y gvrho natančne kontrole pouka, šol-
oziraje se na dohodke in stroške, uspehe	skega obiskovanja, napredka v šoli in
in ovire, katere se mu tekom leta javijo.	mnogo druzega ukazuje ministerijalni ukaz
Tudi šola je polje umnega gospodar-	z dné 20- vel. srpana 1870. 1. v § 33., da
stva — a gospodarstva z duševnimi močmi !	je učitelj odgovoren za natančno vodbo
Vesten učitelj si beleži obravnavano tva-	nekaterih uradnih knjig, kakor: zapisnika,
rino, važne dogodke, kateri vplivajo na	tednika in razrednice.
razvoj šole in pouka, ovire, katere prêté	Solovodja, bodi si že kakeršne katego-
rednernu šolskemu obiskovanju i. dr. Kakor	rije, odgovoren je tudi, da se natančno
gospodar, istotako izplačuje tudi učitelj	vodijo: šolska matica, opravilni zapisnik,
prisluženo plačilo.	! inventar in še nekaj drugih uradnih knjig.
10*
Nikakor ni prijeten položaj mladega učitelja-voditelja, kateri, komaj iz pripravnice došel — že prevzame vso — lahko trdimo: težko odgovornost vodstva šole.
Ni mu znano, kako voditi matico, kaj in kako spisovati v opravilni zapisnik in kako dopisovati šolskim oblastvom. Ako to poudarjam, ni mi do tega, koga mlajših | učiteljev žaliti — saj sem tudi še „mlad učitelj" — a vsak, ki je to skusil, roko na srcé in „ali je bilo tako, ko sem nastopil službo voditelja na jednorazred-nici?" —
Krepak „Da!" je gotov. Zato bi bilo umestno, ko bi se ob pouku specijelne metodike pripravnikom zadnjega leta podajalo v vsaki uri nekoliko opazek o spi-sovanji uradnih knjig in o dopisovanji z šolskimi oblastvi. To bi bodočemu učitelju-voditelju izvestno mnogo hasnilo.
Do sedaj objavljeni šolski zakoni — izvzemši jednega — ne podajajo nika-keršnega navodila o spisovanji in uredo-vanji uradnih knjig. Zato naj tu še jeden-krat izrazimo željo, naj bi slavni deželni odbor blagoizvolil kmalu izdati novo urejeno zbirko šolskih zakonov, tikaj oči h se Kranjske in sicer naj bi se stvar izročila prvim našim šolnikom v izvršitev, kateri bi zbirko uredili gotovo s stališča praktične uporabe in to v korist službujočim kakor tudi bodočim učiteljem.
Namen temu spisu bodi, svoje — nikakor ne merodajne — skušnje, katere sem si tekom večletnega službovanja na več- in jednorazrednici v uradnem poslovanji pridobil, tu objaviti, opis vseh do sedaj v rabi obstoječih uradnih knjig in njih formulare, taki kakor so ali s stavljenimi premembami podati. Kakor nas naudaja želja, da 'se zjedinimo v pouku, tako naj budi tudi ta spis željo, da se zedinimo v spisovanji uradnih knjig. In v to: Bog pomozi!
Za spiso vanje in sestavljanje zapisnika, r a z r e d n i c e in tednika za vsakdanjo in ponavljalno šolo odgovoren je vsak učitelj. Šolski vodja pa je zavezan spisovati in uredovati poleg teh tudi : 1. šolsko matico, 2. šolski inventar, 3. šolski vestn ik (kroniko), 4. vložni zapisnik (eksihibitni) protokol, 5. zapisnik izposojenih knjig otroške knjižnice, 6. zapisnik knjig otroške knjižnice, 7. zapisnik izposojenih ubožnih knjig.
Poleg tega je jako umestno, ako si sestavi : 8. zapisnik spregledov šolskih zamud, 9. indeks o v kazalu šolskih zamud izkazanih učencih in učenkah ter popolnjuje vsako leto z vposlanim narastkom, 10. zapisnik knjig okrajne učiteljske knjižnice.
Uradnih knjig, kar vsak uvidi, je dovolj — še preveč ! A na stroške mirne vesti voditelja ne da se nobena izbacniti! Vprašanje je le: katero prvo urediti pri-četkom šolskega leta, kako te uradne knjige spisovati, kaka bodi njih vnanjost, kaka notranjost in kakô te knjige — saj jih ni malo — v redu imeti?
Glavna uradna knjiga je šolska matica. Smemo jo imenovati vir vsem drugim in zato treba to vsako šolsko leto popolnjevati, kar zahteva začetkom imenovani zakon in razpis c. kr. deželnega šolskega svéta od dné 8. vinotoka 1870. 1., št. 316. Dolžnost temu v prvo je krajnemu šolskemu svétu; a tacih našteti, ki bi to spolnjevali, gré lahko „na prste" in zato izvršuje nje uredbo le šolski vodja. Iz šolske matice izpiše si učitelj - voditelj (in na večrazrednicah vsaka učna moč za-se !) šologodno deco za posamezna šolska leta ter sestavi tako razrednico. To je prva uradna knjiga pričetkom novega šolskega leta, kajti prvi šolski dan treba že zamude zaznamovati. Tej sledi tednik, v katerega spisuje učno tvarino in potem z a p i s n i k ali katalog. Vsekakor treba prvo uradno knjigo sestaviti na podlagi
zapisnika preteklega šolskega leta že dva tri dni pred novim šolskim letom.
Uradne knjige naj so sešite, obrezane, v posebnem zavitnem (temno-modrem) po-pirji, snažne, s črno tinto z največjo skrbnostjo in pregledno spisane ter formelno dovršene, t. j. brez vsake slovniške in pravopisne napake. Jezik — razume se: na slovenskih šolah — slovenski (žalibog, da se še sedaj najdejo voditelji, kateri zaradi „lepšega" ali „iz navade" spisujejo na slovenskih šolah uradne spise nemški in s tem sami svoj materni jezik porivajo v kot!) bodi priprost, brez vsakih zavijač in lahko umljiv. Ne da bi jo ogledova;lec odprl, naj že zna, kaj drži v roki; zato naj ima vsaka uradna knjiga na sprednji strani napis — etiketo.
Štiri glavne uradne knjige, o katerih bodem tudi najpreje govoril, naj so vedno trdno vezane.
Uradne knjige so last šole. Kot take treba jih na glavni poli označiti z uradnim pečatom dotične šole ter inventirati, kar bodi — kakor pozneje v spisu o šolskem inventaru omenjeno — očividno na zavitnem popirji ali pa na glavni poli zaznamovano. Najbolje je, ako ima učitelj pri rokah male prazne etikete slične onim, s katerimi se značijo zvezki knjig. Na etiketo vpiše „Inv." in dotično rubriko.
Koncem ali začetkom šolskega leta izkažejo se vse nove uradne knjige kot prirastek dotični rubriki inventara. Tu gré tudi za neko važno vprašanje.
Učitelj I. službuje na šoli v A. mnogo let. Tednik spisuje si z neko nepopisljivo skrbnostjo in natančnostjo leto za letom. Ker želi imeti nekako natančno kontrolo v napredku vsacega leta v svoji praksi,
zato hrani si tednike vsacega šolskega leta. Na svojo prošnjo je premeščen na šolo v B. in — nolens volens — odnese tudi tednike s saboj. A krajni šolski svet v A. pritoži se radi tega na c. kr. okrajni šolski svet in I. kot odgovorni bivši voditelj dotične šole ima se zagovarjati, kam so te in te uradne knjige zginile.
Gospod urednik nam bode učiteljem-voditeljem gotovo jako ustregel, ako nam tak slučaj zakonito razjasni — je-li učitelj upravičen svoje z velikim trudom sestav-stavljene tednike — akopram je krajni šolski svet popir kupil in so uradne knjige, pod pogojem, da je plačal krajnemu šolskemu svetu popir, smatrati kot svojo j last?
Prijeten utis napravi na ogledalca uradnih knjig, ako se iste v posebni trdni mapi hranijo, da ostanejo vse leto nove, nezamazane in nezaprašene.*) Vsak vodja lahko na to deluje, da se za tako mapo stavi v proračun ta vsotica, kar z uljudno prošnjo do predsednika krajnega šolskega sveta lahko doseže. Seveda treba tu in tam precej „božati", a doslednost vodi k cilju! Taka mapa ostane potem last šole in je neobrabljiva.
Vse uradne knjige mora učitelj-voditelj (na večrazrednicah vsaka učna moč v kolikor je za to odgovorna) koncem šolskega leta lastnoročno podpisati, ker je le on za to, kar je spisal, odgovoren.
Štiri glavne uradne knjige, o katerih hočem najpreje govoriti, so: šolska matica, šolska kronika (ali šolski vest-nik), vložni zapisnik in inventar.	(Dalje prih.) Fr. Marolt — Brdo.
*) Knjigovez Bonač v Ljubljani naredi tako inapo prav lično v platno s trdno lepenko, trakovi in napisom »Uradne knjige« vezano za 1 gld. 40 kr. Pis.
t
Knjiga
XIX.
Matej Močnik r. 13. sept. 1827 v Zalogu fare Cerkljanske na Gorenjskem, dovršil šestere šole latinske v Ljubljani, vstopil v red Jezusov, a pustivši ga zarad bolehnosti je služboval nekoliko na Vačah nekoliko v Kamniku pri davkariji, postal ondi 1. 1855 učitelj v dekliški šoli, 1. 1864 podučitelj v prvi mestni deški šoli v Ljubljani, 1. 1870 učitelj ter do 1. 1873 šolski nadzornik za Kamniški okraj in ud e. kr. izpraševanjske komisije za ljudske in meščanske šole, 1. 1873vrednik „Učiteljskemu Tovarišu" do 1. 1882, 1. 1874—1882 odbornik v „Slovenski Matici", sicer tajnik ali tudi blagajnik Društvu na pomoč učiteljskim vdovam in sirotam, pri Društvu slovenskih učiteljev, pri Narodni šoli, katoliški Besednici, katoliški Družbi za Kranjsko, v Vincencijevi družbi, v društvu sv. Cirila in Metoda itd. Zarad bolehnosti bil je na lastno prošnjo umirovljen 1. 1882. „Močnik je mož najboljšega duha ter še danes, dasi v pokoji živeč, v raznih domoljubnih odborih neumorno delaven" (Zgod. Cerklj. Far. str. 144).
Prvikrat se je oglasil M. Močnik, pe-tošolec Ljubljanski, v Yredežu 1. 1850 1. 47 in sicer v pesmi, v kateri se nam kaže prav v sedanji svoji dobi in katero vrednik J. Navratil spremlja z opazko: „Že spet nov mlad pesnik. Nas veseli, da se zbujajo. — Za pervič dobro; le nadalje". Taka-le je:
Jesenska pesem.
Narava je zaspala, Ni solnce več gorko;
Je zeljše ovenelo, Več rožce ne cveto.
Žalujejo potoki, Tak žalostno žurče;
Veselja zapuščene Zdihujejo meje.
lovenska
v
veku.
*
Že listje je odpadlo, Čelavo je drevo,
Narava je zaspala: Več ptičce ne pojo.
In gojzdi vsi rujavi Zgubili so svoj kras;
Okoli vse žaluje, Ker hudi tare mraz.
V oblačilu prejšnjem Le jela še stoji,
Kot nade žar leskeči, In nas obveseli.
Vendar očitno Močnik ni nadaljeval pesnikovanja, kar je sam povedal v „Tov." 1. 1862 str. 74, češ, Pegaza jezdariti ne znam I „V svojih mladih letih sem se pač vsedel nanj, ali ubežal mi je in me še dobro obercal; gospod profesor namreč mi je na mojo neumerljivo pesem nekaj takega načertal, kar je konjski podkvi zelo podobno, in od odsihdob še nisem poskušal kljuse jezdariti itd." — Pač pa je poročal v Novice „Jurčkov Matevž" časih o raznih dogodkih iz Kamnika, tudi o volitvah; stanovitno pa je hkrati jel dopisovati 1. 1861 „Tovaršu" in „Danici", in potem do 1. 1890 ga ni leta, da bi ne bil priobčil v njem nobenega svojega umotvora. — „Moje misli so, da naj „Tovarš" po vsaki ceni dvakrat na mesec izhaja, ker je enkrat na mesec premalo za namen, kterega si je ta list postavil", pisal mu je iz Kamnika konec 1. 1861. Tudi se čuti, da kak daljši so-stavek tako rekoč zgubi mikavnost in veljavo, če ga bravec bere, pa zopet dolgo ne vidi... Kar mene zadene, si bom, ako Bog da, prizadeval „Tovaršu" večkrat kaj dopisovati; ali kaj pomaga, ker je moja vednost preplitva. Po mojih mislih bi bilo tudi treba, da bi „Tovarš" prinašal kaj podučnega iz slovenske slovnice in sploh iz slovenskega lepoglasja in spisja . . .
Ako bo Bog hotel in sreča učiteljska, bo naš mladi „Tovarš" postal sčasoma verli mož in cverst odgojitelj na slavo božjo in na srečo našega milega naroda itd. (str. 205)''. — V tem tečaju je spisoval sestavke „Lepa odreja" (str. 8—58) in poslovenil razpravo: „Koliko računskih načinov naj se pri začetnem nauku o računanju ali rajtanju razločuje in vadi (str. 125—177)". — V Danici pa je v spisku „Škof J. M. Vittmann" svojim tovaršem priporočil ranjkega nauke o šoli, šolski učenosti in pobožnosti, o šolarski maši itd. (str. 12).
L. 1862 ima Tovarš naslednje spise njegove p.: Zakaj pesmi niso za narekovanje pripravne in zakaj se ž njimi ne smejo jezikoslovne vaje zedinovati. Ker-šanska odreja (81—133). Telesno kaznovanje. Jeklene peresa niso pripravne za pisanje v ljudski šoli. Nauk v branji v srednjem in višjem razredu ljudskih šol (str. 18—303). Resnica in laž. Potovanje za Savo — o smerti Slomšekovi. Poduče-vanje v ljudski šoli naj bo v kerščanskem duhu. Iz zgodovine kerščanske ljudske šole (str. 21—333). — Danica pa: „Odperto pisemce gosp. profesorju žl. Radiču" o če-ščenju preblažene Bogorodnice in prečiste Device Marije nasproti njegovemu napačnemu spisku „Blätter aus Krain" 15. jan., kjer pravi naposled: „Žalostno znamnje našiga časa je, de učeniki katoliških šol vernim za kratek čas take napčnosti ponujajo (str. 27)!" — Ali je tako imenovana verska prenaredba (reformacija) v 16. stoletji kaj svet zboljšala (str. 52—60)? Kam merijo sovražniki katoliške Cerkve ? Pes-simis displicere est optimis placere — o Jezuitih, njihovem vnanjem in notranjem redu — spisal (str. 85—119) Laicus catho-licus. Glasi iz Tirol — zoper Miihlfeldov Religions-Edikt. Katolišk neduhoven. Italijo politiško zediniti, je-li mogoče? Avstrija in katoličanstvo. Pijeva družba na Švicarskem — po Wien. Kztg.
L. 1863 kaže Tovarš: Iz zgodovine keršanske ljudske šole (str. 9—374). Ko-
liko moči do mladosti ima zgodnje so-znanje lepoznanstva, in kakšne dolžnosti izvirajo iz tega za odgojitelja in jezikoslovnega učenika (str. 19—103). Praktična slovensko-nemška gramatika (str. 55—376). Keršanska odreja (str. 242—356). — Danica pa: Mnogo poročil iz deželnih zborov. Posebej: Govor kurata Auerja v tirolskem deželnem zboru — za versko edinost itd.
L. 1864 T.: Iz zgodovine keršanske ljudske šole (str. 20—167). Praktična slovensko-nemška gramatika (str. 21—213). Keršanska odreja. Laž. Obnaša v cerkvi in božja služba. Pisma dveh slovenskih učiteljev — Svetoslav in Tugoslav. Pogovor o šoli — Anžek mlajši in Anže starejši učitelj. Učiteljevo premišljevanje v začetku šolskega leta. Neprijatelji šol. Pe-dagogična pisma — Barovič pa Govoric.
—	D.: Nekoliko o Bosni in Hercegovini, spisal M. Močnik (str. 230—292).
L. 1865: Obrazi iz odgojilne povest-nice pri poganih (str. 50 — 214). Pogovor
—	Vedež in Klatež. Pašnik. Lepo cvetje, koristen sad. Kaj si učitelja dopisujeta
—	Svetoslav i Tugoslav. Izreki in pregovori. Odkritoserčne misli o sedanjih glavnih in srednjih šolah. O materinskem jeziku. Odkritoserčnost. Tudi od otrok se učitelj more učiti. Slomšek, pervi pedagog v novejših časih (305 — 360). Pogovor dveh učiteljev — Vohne in Rohne.
L. 186 6 T.: Ali res šola ljudstvo kazi? Sirovost. Keršanska odreja. Šolska postava v deželnem zboru. Odgoja v molitev. Ljubezen do poklica. Kaj si učitelja dopisujeta — Radoslav in Svetoslav. Odgovor na poslednja tri pisma Tovarševa (str. 320. 359). Istinovič, učitelj. — D.: Nektere proste misli o poslednjem deželnem zboru. Tepeži po Kranjskem, zlasti Gorenskem. Katoliška cerkev na Jutro vem 1 in katoliške družbe v Avstriji. Nada katoliške cerkve v 1. 1866 (cf. Sendbote). Katoliška cerkev — skala Kristusova. Ljudsrka šola —narodno vseučilišče. Iz zgornjega Tuhinja o misijonu. Katoliško slovstvo pa časnikarstvo podpirati je sleher-
nega katoličana sveta dolžnost. Kje je prava ljubezen do bližnjega doma (v kat. cerkvi). Posebno apostolstvo v malih šolah
—	pobožnost do presv. Serca Jezusovega. Krivica se sama tepe — po Wien. Kztg. Sveto detinstvo in njegove čuda na otoku Tsov-Mingu.
L. 180 7 T.: Tovarš tovaršu na deželi
—	o dr. Orlovi svečanosti v čitalnici itd. Učitelj in sveto pismo. Kako list „Freie pädagogische Blätter" sodi tudi o Slovencih (str. 63). Nekaj starega v novi obleki — „lepo in koristno" — v prevdarek (cf. Schulfreund). O slovenščini v šoli in v uradu — nasprot „Laibaherici;" „Tages-pošti". Izpod Grintovca. O pobalinih na ulicah. O sporočilu mestne glavne šole pri sv. Jakobu „Laibaherici". O cerkvi in šoli (Po Vaterl. posnel M.) — D.: Učiteljski zbor na Dunaju, kjer pravi proti koncu: „Modri ne gleda, kaj ljudje govore, ampak prevdarja njih djanja in potem jih sodi, sedanjost primerja s preteklim časom, in tako presojuje sedanjost in se odločuje za prihodnjost. Tako delajmo tudi mi, in ne bomo tako brezmiselno ter-dili, kar bomo druge slišali terditi, in sladkim besedam se ne bomo dali premotiti. — Učiteljski zbor bo javalne kaj zboljšal ali v šoli prenaredil, zanimiv pa je kakor znamenje časa, in glasno bučeča tromba za deržavo in cerkev (str. 223)".
L. 1868 T.: Procesije in šolska mladost v nižjih ljudskih šolah. Izobraženost. Odgoj za Boga; odgoj za ta svet. Kako pomagamo učitelju do sreče. Zgodovina v ljudski šoli. O novi šolski postavi. Beseda, ktero je govoril v štirskem dež. zboru poslanec g. Buol-Bernburg o šolski postavi. Po Vaterl. prosto poslovenil M. Močnik. Zemljepisje v ljudski šoli. — D.: Deržava in cerkev: „Iz tega smo videli, zakaj da je tako zvani jožefinizem cerkev sovražil, in zakaj da jo sovraži dan današnji liberalizem in bi jo rad vkoval v še hujši spone memo nekdaj. Spoznali smo, da med liberalizmom in katoliško cerkvijo ne more biti sprave. Sedaj je liberalizem v
cvetu, torej je najberže cerkvi marsikaj poskušenj pričakovati. Kar so dosihmal liberalci po cerkvi mahali, utegne biti predigra tega, kar ji namerjajo. Po jožefinizmu in drugih okoljnostih pa je res nastalo sem ter tje tako dremanje in spanje med katoličani, da je treba hudih viharjev, kteri svet prehude in očistijo škodljivih soparov". — Katoličani in liberalizem (cf. Hist. pol. Blätter str. 55).
L. 1869 T.: Zemljepisje v ljudski šoli (str. 4—364). Dva prijatelja si pišeta Vedrilec pa Cmernilec. Pastirski list kne-zoškofa Lavantinskega — Jak. Maksimilijana — zlasti šoli. Poterpežljivost. — D.: Razprave in odprave — za kat. politično društvo nasprot „Slov. Narodu" po geslu: Inimici hominis domestici ejus (str. 15). Pogovor med Šego in Pravdo — za veselico v Kat. družbi (str. 147).
L. 1870 T.: Zemljepisje v ljudski šoli (str. 3—284). Slovnica v ljudski šoli. Pedagogika in verozakon. Značajnost. Zo-pernosti so človeku koristne. Perva nemška slovnica za slovenske ljudske šole itd. —-
L. 18 71 T.: Šolsko in ljudsko izobra-ženje. Druga nemška slovnica za slovenske ljudske šole. — D.: O liberalizmu in liberalnih društvih — v izgled katoliškim
—	govoril v kat. Besednici (str. 192—201). Delavci in sedanji čas (str. 232—241) itd.
L. 18 7 2 T.: Iz šole za šolo. Pregovori in izreki. Jezikov poduk in vernost v šoli. Iz zemljepisja. Šolski postavi v kranjskem deželnem zboru itd. — D.: O spomenici kat. škofov v Fuldi, govoril v kat. Besednici. O slovečem Bizmarku in drugih
—	tudi domačih zadevali, o kterih pravi na pr.: „Kako pa pri nas na Slovenskem ? Mi še do abecede v politiki nismo prišli, ker ne spoznamo potrebe edinosti. — Mladi neskušeni ljudje starejiin pravila dajejo, kako naj govore in pišejo, kako naj se vedejo in obnašajo; stari jim pa pridno na vse to odgovarjajo, in s tim mladim neznansko veselje napravljajo. človek bi mislil, da smo prišli v tiste čase nazaj, ko so bili terdovratni boji med — egarji in
igarji. — Kakšni časi so bili takrat, in kakšni so sedaj! — Neprijatelji se nam po pravici smejajo, in nas imajo v takih slučajih za politične otročaje. Eneržije in poguma nam ne manjka — v domačih prepirih; Bog nam je dal um in pamet, pa jo obračamo narodu v kvar, neprija-telju v korist. — Doma smo levi, neprija-telju v očigled pa po otročje priprosti; zato pa vsak dan prosimo še za toliko Nemcev v deželo, da bi nad nami gospodarili. — Ako si nočejo naši časnikarji „Danice" v
izgled vzeti, naj se pa ravnajo po „Tag-blattu"; nikdar in nikoli ta list svoje stranke ne napada, dasiravno tudi tam ne gre vse gladko. — Ko bi politika ne bila še iznajdena, bi jo bih gotovo iznašli Nemci na Kranjskem (str. 410)". — Tako je tudi 1. 1873 modro govoril v kat. Be-sednici na pr. O Napoleonu III. po zgodovini, o liberalni, tudi mladoslovenski trditvi: Vera ni v nevarnosti, in o papeževi okrožnici z dne 21. nov. t. 1. (Vid. Zg. Danic. str. 61. 258. 410) itd. —
Ukazi in odredbi
VI.
Učiteljski tečaj za deška ročna dela. A.
Visoki c. kr. deželni šolski svet je glede udeležbe učiteljev na učiteljskem tečaji za deška ročna dela na I. dunajski šolski delarni razposlal okrajnim šolskim svetom 2. vel. travna t. 1. št. 773 nastopni poziv z naročilom, naj se da učiteljem na znanje z dostavkom, da bode tudi letos deželni odbor v to svrho delil podpore. Prošnje za podpore naj se pravočasno vlože potem c. kr. okrajnega šolskega sveta na deželni šolski svet.
Ta poziv slove:
Ferialcurs an der I. Wiener Schulwerkstätte pro 1891.
Se. Excellenz der Minister für Cultus und Unterricht hat mit Erlass vom 19. Februar 1891, Z. 2207 dem Vereine zur Gründung und Erhaltung unentgeltlicher Knabenbeschäftigungsanstalten in Wien für den im Monate Juli d. J. beginnenden Ferialcurs zur Heranbildung von Lehrern für den Handfertigkeitsunterricht unter gleichzeitiger Genehmigung der Abhaltung dieses Curses eine Subvention gewährt.
Jene Herren Lehrer, welche an diesem Curse theilnehmen wollen, mögen nachstehende Bestimmungen beachten.
> solskih oblastev.
1.)	Der Unterricht an diesem Curse ist unentgeltlich.
2.)	Derselbe beginnt Mitte Juli 1891. (Der Tag des Beginns wird den Herren Theilnehmern später bekannt gegeben) und dauert 5 Wochen. Die Übungen beginnen täglich mit Ausnahme des Sonntags, der ganz frei ist, am Morgen um 7 Uhr, am Nachmittag um 2 Uhr und währen bis 11 beziehungsweise 5 Uhr. An zwei Tagen in der Woche finden von 11—12 Uhr vormittags Vorträge statt.
3.)	Am Schlüsse des Curses werden Zeugnisse über den Besuch und den Erfolg ertheilt.
4.)	Der Unterricht umfasst: a) Arbeiten an der Hobelbank; b) Modellieren im Thon ; (■) Holzschnitzen und d) Cartonagearbeiten.
Jeder Theilnehmer wählt für die Zeit eines Curses zwei Unterrichtsgegenstände, von welchen er den einen in den Vormittagstunden , den andern in den Nachmittagstunden übt.
5.)	Das Material und die nöthigen Werkzeuge ausser Zirkel und Bleistift stellt die Schule zur Verfügung, wofür jeder Theilnehmer für die Dauer eines Curses 5 fl. Materialienbeitrag zu zahlen hat.
6.)	Die hergestellten Objecte sind Eigenthum des Erzeugers, doch steht der Cursleitung das Recht zu, von jedem Theil-
nehmer je ein Object für die Schulsammlung anzusprechen.
Der Verwaltungsausschuss macht es sich zur Pflicht, den Curstheilnehmern billige Wohnungen zu verschaffen, u. zw. für die ganze Dauer des Curses um den Betrag von ungefähr fl. 10.
8.)	Die Cursleitung verpflichtet sich, den Curstheilnehmern nach Möglichkeit in Bezug auf billige Verköstigung u. s. w. mit Rath und That an die Hand zu gehen.
9.)	Anmeldungen zur Theilnahme an diesem Curse sind bis 15. Juni d. J. an den Obmann des Verwaltungsausschusses, Alex. Riess, Wien, VII., Neubaugasse 25 zu richten.
Weitere Auskünfte ertheilt der Curs-leiter Alois Bruhns, Wien, VII., Zollergasse 41.
Für den Verwaltungsausschuss des Vereines zur Gründung und Erhaltung unentgeltlicher Knabenbeschäftigungsanstalten in Wien
Der Cursleiter u. Schriftführer: Der Obmann:
A. Bruhns.	Alex, lliess.
B.
Uradni list „Amtsblatt der k. k. Bezirkshauptmannschaft Hernais" objavlja nastopni razpis:
Z. 2042.
(Unterrichtscurs zur Heranbildung von Lehrern des Knaben-handarbeits- [Handfertigkeits-] Unterrichtes). Mit Genehmigung des hohen k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht wird an der mit der Knabenbürgerschule in Neulerchenfeld (Wien) verbundenen Schulwerkstätte in den Hauptferien dieses Jahres der fünfte Lehrcurs für obgenannten Zweck abgehalten werden. Das Arbeitsprogramm umfasst: u) Holzarbeiten, b) Papparbeiten.
Die Unterweisung erfolgt nach der von dem hohen k. k. Ministerium für Cultus und Unterricht mit der Anmerkung ausgezeichneten methodischen Darstellung des Knabenhandarbeitsunterrichtes.
Zur Erörterung der verschiedenen,
diesen Zweig der Erziehung betreffenden Fragen sind Vorträge und Discussionen in Aussicht genommen. Im Allgemeinen haben nachstehende Bestimmungen Geltung :
I.	Der Curs wird am 20. Juli d. J. eröffnet und am 29. August geschlossen.
II.	Die tägliche Arbeitszeit beträgt 9 Stunden, deren Vertheilung auf die Vor-und Nachmittage nach gepflogener Vereinbarung mit den Herren Theilnehmern bestimmt wird.
III.	Für das erforderliche Arbeitsma-teriale und die Benützung der Werkzeuge hat jeder Theilnehmer zu Beginn des Curses den Betrag von 5 11. zu Händen des Leiters zu erlegen.
IV.	Die fertiggestellten Arbeiten sind Eigenthum der Theilnehmer. Am Schlüsse des Curses erhält jeder Theilnehmer ein von der Cursleitung ausgestelltes, vom löblichen Bezirksschulrathe Hernais vi-diertes Zeugnis.
V.	Zur Bequartierung der Auswärtigen Theilnehmer hat der löbliche Ortsschulrath im Einvernehmen mit der löblichen Gemeindevertretung von Neulerchenfeld die erforderlichen Räumlichkeiten im Schulhause bereitwilligst zur Verfügung gestellt, und wird die Cursleitung die nothwendige Einrichtung derselben veranlassen.
Diejenigen Herren Theilnehmer, welche Wohnung im Schulhause zu nehmen beabsichtigen , wollen dies in ihrer Anmeldung gefälligst bemerken. Der diesfällige Betrag von 7 fl. (einschliesslich Bedienung) ist gleichfalls zu Händen des Leiters abzustatten. Auch für gute und billige Verköstigung ist Vorsorge getroffen. Die Anmeldungen sind an den Cursleiter Herrn Josef Urban, k. k. Bezirksschulinspector und Bürgerschuldirector in Neulerchenfeld, Wien, Grundsteingasse Nr. 65, bis längstens 13. Juni 1. J. zu richten.
Nachdem nur eine beschränkte Aufnahme stattfinden kann, wird die Einhaltung des Anmeldungstermines nachdrücklichst empfohlen.
Vprašanja in odgovori.
Šesto vprašanje. Ali je učitelj upravičen, svoje z velikim trudom sestavljene tednike smatrati za svojo last, ako krajnemu šolskemu svetu poravna stroške za tiskane pole, in ali sme za slučaj, da pride na drugo službo, tednike s saboj vzeti? (G. Fr. M.)
Odgovor. Po § 33. šolskega in učnega reda je šolski voditelj odgovoren, »da so ugotovljene potrebne uradne knjige in spisi«, h katerim tudi pripada tednik. Zaradi tega se vsakoletni tednik tudi vpiše v inventar in dobi uradni pečat. Z vknjiženjem in s pečatom postane tednik neoddatna last šole in učitelj, ki ga je pisal, nima nikake pravice do njega.
Sedmo vprašanje. Kje bi se kupil šolski stenski zemljevid »Avstro-Ogerske« in koliko bi veljal? (G. J. R.)
Odgovor. Najbolj navadni in sedaj najboljši šolski zemljevid Avstro-Ogerske je Baurov, založil
Edvard Holzel na Dunaji in stoji brez vožnine na platno prilepljen v mapi 7 gld., na platno napet s palicami 8 gld. 20 kr. Naroči pa se naravnost pri založniku ali pa v Ljubljani pri Kleinmayru ali Gion-tiniji.
Osmo vprašanje. Kakšni tintniki za šolske klopi se najbolj priporočajo? (G. Fr. Z.)
Odgovor. Od dobrega tintnika se zahteva: 1.) da se dobro zapre, da pri pometanji šolske sobe ne pride prah v tinto; 2.) da tinta v njem ostane čista; 3.) Da je trdno v klop vdelan in ga šolar ne more lahko prevrniti. Vsem tem trem zahtevam zadostujejo tintniki, kakeršni se nahajajo v ljubljanskih mestnih šolah. Vliti so iz cinka in se dobro zapirajo. Vdelano imajo postekleneno posodo in se dajo dobro v klop pritrditi. Komad stane z vožnino in carino okolo 45 kr. Izdeljuje pa jih tvrdka Colsmann & Comp. v Bar men na Nemškem.
K n j i ž
Knjige družbe sv. Mohorja. (Konec). Razven teh bi si družba gotovo še pridobila nekaj drugih novih in izvirnih slovenskih pripovestij in če bi jih še vrhu tega manjkalo, naj bi se pa — kakor so se že Krištof Šmida spisi — še drugi n. pr. Hoffmanove in druge pripovedke za mladino prestavljale, katero delo bi gotovo radi — če drugi ne — nekateri učitelji za majhno nagrado prevzeli.
Dobro vem, da je svetovati lažje, kakor svet izvesti. A družba sv. Mohorja bi se tu ne smela ustrašiti ne truda ne žrtve.
Vsi poskusi posameznikov, kaito knjigo med narod spečati, so se do sedaj slabo obnesli in vsa taka in jednaka podjetja so brezuspešna. Nebrižnost našega kmeta do branja časopisov ali knjig je ravno prevelika ter ovira napredek našega naroda bodi si v kmetijstvu ali drugih strokah. Družba sv. Mohorja ima pa vender že sedaj močno stališče v narodu in kar je posameznikom nemogoče, to je mogoče nji. Ona lahko takorekoč preplavi našo mladino s knjigami ter kmalu opomore nedostatku, o katerem govorim.
v n o s t.
S tem bi ne ustregla samo šolam in učiteljem, ampak gotovo tudi duhovščini, kateri je napredek naroda gotovo pri srci, kakor nam in pa veliki množini udom, kateri so roditelji. Plačilo za to, pa bi ji bilo zagotovilo, da bi vsi oni otroci, kateri bi sedaj radi prebirali družbine knjige, postali kasneje njeni udje in pa zavest, da je družba na pravem kraji pričela dramiti in vzbujati veselje do branja ter tako zdatno pripomogla povzdigniti naš mili narod na višjo stopinjo omike.	J. Likar.
„Naše domače živali". Ta naslov ima zbirka 12 tabel na debeli lepenki, ki so tako zvezane, da se more kazati samo jedna ali pa vse. Na posamnih tablah so vpodobljene domače živali pes, konj, ovca, kura, mačka, koza in kunec, osel, prašič, puran in golob, pav, gos in raca, krava. Izdal in založil ljubljanski knjigotržec J. Giontini. Velikost 20 X Hi cm. Cena 70 kr. Ta zbirka ho dobro došla manjšim ljudskim šolam, katere si ne morejo omisliti dražjih podob. Istotako bo zvezek dobro služil nazornemu nauku pri zasebnem pouku in kot darilce malim otrokom.	M. J.
Lis
List slovenskega učenjaka.
Gospod urednik! »Spoznavanje samega sebe je prvi korak k poboljšanji« je nekoč nekdo rekel, pa ta — je »švetlal«. Jaz se že zdavnej poznam, pa poboljšal se še vender nisem. Še sedaj imam tisto napako, kakor sem jo imel pred leti, namreč neko ne-
tek.
vstrajnost, katera se v tem kaže, da mnogokrat pričeto delo odložim za delj časa in drugo pričnem, predno sem prvo končal. Glejte, zadnjič sem se Vain predstavil kot optimist, danes pečam se že z drugim ; prelevil sem se v učenjaka.
Res, da se lahko optimist in učenjak strinjata v jedni osebi, vender pa bodem za nekaj časa svoje
optimistiške misli dal na stran in bodem Vam poročal le o rezultatih svojih učenih preiskovanj.
Omislil sem si mikroskop — posebne vrste seveda — in sedaj stlačim vse pod njega, kar mi pod roko pride, da vsako stvar bolj natanko preiščem ter ji — kakor pravimo — potipljem žilico.
Veliko prahu so vzdignila in mnogo govorjenja in pisanja so provzročila števila 5, 10, 35, 50. Tudi Vam so taista gotovo dobro znana. Imajo to svojstvo, da dajo 100, ako jih soštejemo. To so tisti zloglasni »procenti«, pa katerih so razdelili truplo »učiteljstvo« na štiri in sicer zelo nejednake dele.
Ker že vsak o tem govori — mislil sem si — zakaj bi tudi jaz to stvar učenjaško ne preiskal ter spravil sem vso to reč pod svoj mikroskop. »No, ta operacija se Vam pa že ni posrečila«, rekel sem z glavo zmajavši, ko sem skozi mikroskop pogledal ter videl, da je razdelitev odločila v prvi in za dobro vspevanje trupla najvažnejši del samo 27 »celic«. (Saj veste, da mi učenjaki imenujemo najmanjše dele organičnega telesa — celice). Tudi v drugem delu je vse premalo celic, zato jih ima pa tretji in četrti del toliko več. Dokazana stvar pa je, da se nobeno truplo ne more dobro počutiti, ako ima v I. in II. delu tako malo celic in glejte, to prikazen zapazimo tudi pri učiteljstvu. To truplo je bilo res potrebno operacije, da bi se bolje počutilo, pa recept: »5°/o, 10°/o, 35°/o, 50°/o«, katerega so zdravniki zapisali, ni bil pravi ter je vrhu tega še lekarnarje, kateri so imeli nalog po tem receptu zdravila razdeliti, spravil v zadrego, ker so vedeli, da bi tu trebalo bolj močnih »pilen« ; morali so se pa držati recepta. Zaradi tega
so tudi Meščan, Tržan in Selan tožili, a tožili so pre-kasno; recept je bil že napisan, in dasi so gospodje pri zeleni mizi vse to culi in vedeli, da bi bilo prav in dobro mnogo celic iz nižjega dela k višjemu privzeti; ta vražji recept 5"/o. 10°/o, 35°/o, 50"/o stavil jim je preozke meje.
Razven teh ponesrečenih zdravil je pa na učiteljstvo zelo neugodno vplivalo tudi slabo spričalo, katero so mu dali s tem, da so kar polovico njegovih celic uvrstili v zadnji t. j. IV. del. Po reku »Kakoršno delo tako plačiio« in po tej razredhi mora učiteljstvo sklepati, da ima samo 27 prav pridnih in kar 269 slabih celic. Druge so tako bolj srednje baže. Da ni tako — veste dobro in tudi moj mikroskop mi je pokazal v II., III. in IV. delu mnogo, mnogo celic, katere bi morale po vsej pravici postaviti se za jedno ali za dve stopinji višje. To je bil mrzel curek na učiteljstvo, katerega je že itak prej premno-gokrat — zeblo. Vse drugače bi bilo, ako bi bili mene za svet vprašali. Jaz bi bil s svojim mikroskopom vse bolj natanko preiskal in bi potem šele recept napisal. Ce so bili v ta števila že tako zaljubljeni, no, naj bi pa ostala, le zasukal bi jih bil ter napisal tak recept: 50°/o, 35°/o, 10°/o, 5°/o in — zastavim svojo častno besedo, da bi bilo to pomagalo in vedne tožbe bi se končale za dolgo dolgo časa. Tako pa imamo še vedno bolnika in poslušali bodete radi ali neradi njegove nadaljne tožbe. Kakor torej vidite, gospod urednik, treba bode še zdravil in sicer zdatnejših zdravil. Da bi jih le kmalu dali! To želi
Vaš
Postojinski.
Naši i
Iz Ljubljane. Dnevni red okrajne učiteljske konferencije za okolico ljubljansko dne 3. rožnika 1891. 1. ob 9. uri dopoludne v drugi mestni deški ljudski šoli (na Cojzovi cesti v) Ljubljani.
1.)	Otvoritev konferencije, določitev predsednikovega namestnika in volitev dveh zapisnikarjev.
2.)	Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o nadzorovanih šolah.
3.)	Kako je šolski vrt oskrbovati in obdelovati, da bode uzor pravega šolskega vrta. Poročevalca gg. Janko Žirovnik in Matija Rant.
4.)	Nazorni nauk v spodnjih oddelkih ljudske šole. Poročevalca gospdč. Ana Praprotnikova in g. Albert Sitsch.
5.)	Izbor učnih knjig in beril za šolsko leto 1891/92.
6.)	Poročilo knjižničnega odbora o stanji in računu okrajne učiteljske knjižnice.
7.)	Nasveti o nakupu novih knjig za okrajno učiteljsko knjižnico, katere je najkasneje do 1. rožnika t. 1. pismeno oglasiti pri knjižničnem odboru.
opisi.
8.)	Volitev knjižničnega odbora za 1. 1891/92.
9.)	Volitev stalnega odbora učiteljske konferencije za šolsko leto 1891/92.
10.	Dopolnilna volitev jednega zastopnika uči-teljstva v c. kr. okrajni šolski svet.
11.)	Samostalni predlogi, katere je najkasneje do 1. rožnika t. 1. pismeno oglasiti pri stalnem odboru.
Iz Postojine v 16. dan mal. travna. — f Filip K e t e.
Oj težka pot, oj tožna pot, Ko od srca srce se loči!' — Oj solzna pot, oj zadnja pot!
Sira. Gregorčič.
Komaj pol leta je preteklo, kar je umrl naduci-telj Alojzij Lavrenčič in že zopet je prišla koščena žena med naš stan z neusmiljeno koso. V 12. dan malega travna umrl je namreč v našem okraji obče-priljubljeni in spoštovani nadučitelj košanski gospod Filip Kete v najlepši moški dobi. Močan in krepak, kakor malokdo, branil se je do zadnjega; „le nji se uklonil je, ki mora se ji vsak." Letošnjo zimo
ulila se mu je kri in nič hudega sluteč, opravljal je vedno dalje svojo službo kot učitelj in kot orgljavec. V 12. dan t. m. odprla se mu je drugič prav močno in v četrt ure bilo je po njem.
Porodil se je blagi pokojnik 1849. na Vrhniki; učitelj je postal 1. 1868. ter služboval večinoma v našem okraji in sicer v Št. Petru, v Trnovem, na Premu, na Colu, v Zagorju in zadnji dve leti kot nadučitelj v Košani. V Zagorji je služboval jednajst let.
Povsod, kjerkoli je služil, pridobil si je s svojim odkritim značajem in prijaznostjo srca vseh občanov in z ljubeznijo do otrok pa šolsko deco na svojo stran. Hinavstva ni poznal.
Najraje v srci jezik je imel, Ko zinil je, pa srce na jeziku.
Kako je bil pokojnik priljubljen, pokazal je najbolj njegov veličasten pogreb v 15. dan t. m. Stari ljudje so pripovedovali, da tacega pogreba še ni Ko-šana doživela. Mlado in staro iz širne košanske župnije je prihitelo na njegov pogreb. Iz Zagorja prišla je požarna brainba, občinski zastop in mnogo druzih Zagorcev. Vsi veljaki iz košanske doline so bili polno-številno zastopani. Tudi tovariši njegovi zbrali smo se v mnogobrojnem številu pri njegovi krsti ter ska-zali zadnjo čast uglednemu tovarišu in blagemu prijatelju.
Sprevod je vodil prečastni gospod župnik Matija Torkar z g. župnikom zagorskim, g. župnikom šmi-heljskim in domačim g. kapelanom. Ko smo mu tovariši zapeli pred hišo »Blagor mu«, spremili smo ga v cerkev, kjer je g. župnik daroval črno sv. mašo. Na grobu smo mu zapeli »Jamico tiho« in g. tovariš Št. Jelenec naslikal je v lepih in ginljivih besedah njegovo uzorno življenje ter se v imeni učiteljstva poslovil od rajnega. Iz srca prišla mu je vsaka beseda, a segla je tudi vsakemu v srce.
Slovo nam britko seka rane, Solze rosijo nam oči, — Oj z Bogom, drago srce ti!
Niti jednega očesa ni bilo suhega na pokopališči. Šolska mladina plakala je na ves glas za svojim dobrim učiteljem, občani solzili so se za svojim svetovalcem, tovariši njegovi točili smo solze za blagim prijateljem in č. duhovščina za plemenitim župljanoin in unetim kristjanom. Pa ne samo kot kristjan in učitelj, — tudi kot narodnjak je najzvesteje spolnoval svoje dolžnosti.
— Viharjev ni se bal, Za dom, za rod je trdno stal.
V najhujših časih je stal neomahljiv ter se pokazal pri vsaki priliki kot najzvestejši sin svojega naroda.
Pokojnik je zapustil nadepolnega sina, ki se vežba na ljubljanskem učiteljišči. Bajni ga je n^d vse ljubil; marsikateri grižljej je pritrgal svojim ustom, da je sinu pomagal. Dal Bog, da bi našel usmiljenih
dobrotnikov, koji bi mu pomagali toliko, da bi dovršil svoje študije.
Mati mrtva, mrtev oče, Bratov nima, ne sestra.
Pokojnik bil je udovec in se je drugič ženil, in ta sirota je iz prvega zakona. Poleg sina je zapustil žalujočo udovo, koja bode zanaprej navezana le na skromno penzijo. Tudi njo priporočamo usmiljenim srcem.
Zvonovi, zvonite, Domov ga spremite; Gre z dela in teže Učitelj trpin!
Poslovil si se od nas za nekaj časa, a spomin tvoj ostane neusahljiv med nami in nauki, koje si cepil v nedolžna otroška srca in druga dobra dela venčajo naj te v rajskih višinah z lavorjevim vencem večne pravice
Zdaj bivaš vrh višave jasne, Kjer ni mraku, kjer ni noči.
Blagor tebi!
Saj našel si na božjem nebi, Kar tukaj bi zastonj iskal!
Spominjaj se gori zapuščenega sina in udove; priporočamo se ti pa tudi tvoji žalostni tovariši in prijatelji, da prosiš za nas in naše sovražnike! Z Bogom, dragi Filip, blagi prijatelj! Na svidenje nad zvezdami, — »kjer ni križev, težav, ne joka!"
Jakob Dimnik.
Iz novomeškega okraja. (Jakob Ancelj f). Vse je minljivo in kakor kaplja na veji, istotako tudi naše življenje nima nič gotovosti. Koliko naših tovarišev krije že danes črna prst, kateri so se še lansko leto z nami veselili prijetnega majnika; a letos — ni jih! Bog jih je poklical v boljše življenje.
Žalostno vest Vam imam sporočiti, da je v našem okraji dne 26. p. m. umrl naš blagi tovariš g. Jakob Ancelj v najlepših letih človeške dobe. — Da mu postavim skromen spomenik, naj nekoliko več omenim o rajnem tovariši.
Jakob Ancelj se je porodil I. 1865. v Suhorji blizu Metlike. Pohajal je spodnjo gimnazijo v Novem Mestu in odšel od tu v Ljubljano na učiteljsko pripravnico, kjer je 1. 1888. dobil zrelostno spričevalo. Jeseni istega leta prosi za izpraznjeno učiteljsko mesto na jednorazrednici v Podgradu, katero tudi dobi in kjer ostane do svoje prerane smrti. Lansko jesen, že bolehen, poda se k preizkušnji in o božiči je bil imenovan stalnim učiteljem, da bi tem laže in uspešneje deloval za svoj težavni poklic; a sreča mu ni bila mila na tem, gotovo mu je milejša na onem svetu, ker trpel je dolgo in jako potrpežljivo.
Blagi pokojnik je imel še kot dijak pljučnico, pa kakor večinoma dijakom, ki nimajo dobre postrežbe, ostala je tudi njemu kal, katera je začela korenine
poganjali Podgradom, kjer je jako oster zrak in stanovanje učiteljevo jako slabo (zato je tudi blag. g. okrajni glavar rekel, da bo treba šolo v kratkem popraviti, kar je jako potrebno). Ker je vedno bolehal, dobil je parkrat dopust, kakor pa se čuti nekoliko pokrepčanega, ne more pustiti nežne mladine brez pouka; ta delavnost ga je pokopala; šel je — za poklicem. Letos je dobil 4mesečni dopust, kateri se je pa žalibog spremenil v večnega.
Da je bil pa dragi Jakob vsem priljubljen, priča njegov pogreb. Gorska je vas, v kateri je bival, dan pokopa je bil pa deževen in iz teh uzrokov se sme sprevod veličasten imenovati. Pred rakvijo je šla šolska mladina, naprej dečki, za njimi deklice z venci na glavi. Za temi so stopali učitelji in duhovščina, kateri so skupno peli »Miserere«. Na rakvi si videl lep venec z belimi trakovi in napisom »Učitelji svojemu blagemu tovarišu!« Za krsto je sledilo obilo ljudstva. Preblagorodnega g. okrajnega glavarja je na-mestoval g. baron E. Schonfeld. Prihitela sta tudi dva gg. patra iz Novega Mesta, jeden g. župnik iz bližnje župnije, 7 gg. tovarišev, 1 gspdč. tovarišica in več druzega občinstva. Zahvaliti se moramo vsem, posebno še domačemu g. župniku, ki je mnogo žrtvoval za rajnega in gg. Fr. Gregoraču in Fr. Kendu, katera sta iz sosednjega črnomaljskega okraja došla in pripomogla, da smo rajnemu v slovo zapeli tri žalostinke in sicer pred šolskim poslopjem »Nad zvezdami«, po končanem opravilu v cerkvi »Blagor mu« in na pokopališči »Jamica tiha«.
Dragi Jakob! res da te krije že črna zemlje, a duh tvoj še živi med nami. Malo- časa si deloval tu, a priljubil si se nam popolnoma. Le prerano smo te zgubili iz svoje srede. Koliko solz se je prelilo za te! Tvoja, te ljubeča mati ni si mogla utešiti žalosti in glasno ihteč, Te je menila priklicati nazaj, pa — ni bilo mogoče; nič manj se ni solzila tvoja dvojčica, sestra, ki je bila vedno pri Tebi in Ti tudi v dolgi bolezni po bratovsko stregla. Za Teboj sta jokala tudi Tvoja brata; pa tudi Tvoji znanci in marsikateri prisotni si niso mogli zakriti solze žalosti v svojih očeh.
Kako tužno in z rosnimi očmi zre človek na rakev, katero spuščajo v temno jamo; kako pretresljiv je glas iz jame, ko se osuje prst na krsto in kako se prestrašeno ozira za čilim, delavnim mladeničem! Ni ga, ker koščena žena, bela smrt pretrgala mu je nit življenja. V miru počivaj!	—l.
Iz kočevskega okraja. (Dekan Martin Sku bic f) Dne 9. malega travna zjutraj je izdihnil svojo blago dušo po kratki bolezni v 70. letu svoje starosti ribniški dekan in častni kanonik velečastiti gospod
Martin Skubic. Blagi pokojnik je bil naslednik 1868. leta umrlemu dekanu Ig. Holzapflu, znanemu »Cbe-ličarju«, ki je zapustil svoje ogromno imetje v izo-bražbo gluhonemcev. Dekan Skubic je bil častni kanonik, knezoškofijski svetovalec, častni občan ribniški, zastopnik čerkve v c. kr. okrajnem šolskem svetu, predsednik krajnega šolskega sveta v Ribnici, ud kraj-nega šolskega sveta v Velikih Poljanah itd. Dne 25. grudna 1889. leta ga je odlikoval presvetli cesar radi njegovih obilih zaslug s podeljenjem vitežkega križca Fran-Jožefovega reda; dne 29. prosinca ga mu je slovesno pripel g. okrajni glavar na prsi, katero slovesnost je opisal »Uč. Tov.« v svoji 5. štev. lanskega letnika. Predsednik krajnemu šolskemu svetu storil je mnogo za ribniško šolo, kot ud okrajnemu šolskemu svetu se je pa vrlo potezal za koristi uči-teljstva. Pokojnik je ljubil učiteljski stan ter vedno želel, da deluje duhovščina v slogi z učiteljstvom za napredek našega naroda. Sijajnega pogreba dne 11. malega travna se je udeležilo tudi več učiteljev. Blag mu spomin!	Z— c.
Z Iga. Družba sv. Mohorja izdaja vsako leto šest knjig razne poučne vsebine. Med toliko tisoč udi so zastopani tudi v ogromnem številu učitelji in šolarske knjižnice, ki ne hranijo knjig doma, marveč jih raz-posojujejo mladini in odraslim. Najmikavnejše berilo so poleg kake druge knjige druge vsebine »Koledar« in »Večernice«, katere vsak z zanimanjem prebira. Povesti v teh knjigah so mične in poučne, a vender ne dosezajo tistih povestij, katere so pred leti se podajale ljudstvu po tej družbi. Veliko knjig od družbe izdanih je povse že pošlo, a tudi niso bile tiskane v tako ogromnem številu, kakor se knjige danes tiskajo, ker je družba štela le nekaj tisoč udov.
Kakor je običajno, da se prirejajo jedne in iste knjige drugi, tudi tretji natisek, bi tudi družba sv. Mohorja prav storila, da bi od nekojih »Večernic« od 1. 1860—1870. priredila drugi natisek, in to od taistih, katerih berilo je povsem kratkočasno in poučno, katere knjige bi se gotovo z veseljem pozdravljale, kakor so se v času dotičnih družnikov. Ako bi slavna družba hotela tej želji ustreči, gotovo ji bode velika večina njenih udov za to hvaležna. Kdo ne bi z veseljem vzel v roke: »Rožice« s podobo bleškega jezera, »Elizabeta ali pregnanci v Sibiriji«, »Stari Urban ali zimski večeri dobrih kmetov«, »Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov«, »Žalost in veselje«. Vse te knjige poleg drugih so tudi prav pripravne za otroške knjižnice. Gotovo bode slavni odbor ustregel, ako vsako leto vsaj jedno teh in tacih knjig ponatisne in kot šesto knjigo pošlje v dežel.	Fr. Trošt.
Društveni vestnik.
Iz našega društva. Dne 2. vel. travna je bila tretja odborova seja. Po g. predsednikovem pozdravu prečita tajnik zapisnik zadnje seje ter potem poroča o delovanji društva od zadnje seje.
Častnemu članu g. Andr. Praprotniku se sklene poslati diplomo v okviru, katero naj mu oddajo 3 od-borovi člani.
Določi se, da bode od sedaj odborova seja vedno v soboto ali pa pred praznikom.
Nadalje se sklene, da društvo letos plača letnino »Zvezi« od udov, kateri so nam plačali društvenino. drugo leto pa, ko bode »Tovariš« postal društvena lastnina in skoraj vsi naročniki društveniki, ne more društvo od vsakega uda 10 kr. letnine plačevati, ker bi list preveč trpel, društvena naloga pa je list vzdrževati; zatorej naj pri občnem zboru »Zveze« jeden naših delegatov predlaga, da bi naše društvo le od čistega preostanka 10°/o plačevalo.
Odbor prosi gg. društvenike, da naj letos še po starem plačujejo, namreč 1 gld. društvenine, 2 gld. za »Tovariša«, nedruštvenikipa plačujejo za list .3gld.
Delegatom k »Zvezi« in njihovim namestnikom se bodo povrnili vozni stroški, a se morajo sej udeležiti.
G. predsednik omeni prihodnje deželne konfe-rencije ter misli, da se mora naše društvo kot prvo tudi primerno pokazati. Napravili naj bi kakšno veselico, skrbeli za prenočišča itd.
Prihodnja seja bode prvo soboto meseca rožnika.
Iz Planine. Glavno zborovanje »društva učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega« se bode vršilo letos v Planini dne 4. rožnika ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji z nastopnim vsporedom: I. Poročilo o društvenem delovanji. II. Poročilo blagajnikovo in volitev treh pre-gledovalcev računov. III. Volitev 5 udov v društveno vodstvo. IV. Določitev letnega doneska za prave in podporne ude. V. Volitev delegatov. VI. Poročilo in razgovor o šolskih delarnah. VII. Nasveti in želje.
Po zborovanji v gostilni pri »Zamorci« skupen obed. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Vest
Osobne vesti. G. Frančišek Hojina, učitelj v Kolovratu je imenovan stalnim učiteljem na Dobrovi (radovljiški okraj); g. Martin Judnič, nadučitelj v Grmošnjicah gre za nadučitelja v Štrekljevec (črnomaljski okraj); g. Raj m und Justin, nadučitelj v Strekljevci za nadučitelja v ("irmošnjice (novomeški okraj); g. Ivan Schober, učitelj v Grmošnjicah pride za učitelja v Koprivnik na Kočevskem. G. Jožef Hribar, nadomestni učitelj na drugi mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, je izstopil iz učiteljske službe ter se podal k pošti. Na njega mesto je vstopil g. Alojzij Sachs, bivši suplent v Smledniku. Tamošnjo učiteljico gdč. Melanijo Sittig, ki letos obiskuje dunajski pedagogij, pa sedaj namestuje g. Bernard Jane. — Umrl je g. Jakob Ancelj, učitelj v Mehovem. (Glej dopis »Iz novomeškega okraja!«)
Preizkušnjo učne usposobljenosti pri izpra-ševalni komisiji v Ljubljani so z uspehom dostale vse učne moči, ki so se zglasile (glej »U. T.« št. 9) izven jednega učitelja, ki je delal preizkušnjo za občne ljudske šole.
Vprašanja za pismeno preizkušnjo so bila nastopna:
Nemščina: a) Za ljudske šole:
Wie soll die häusliche Erziehung die Schule unterstützen?
b) Za meščanske šole:
Erklärung des Gedichtes »Des Sängers Fluch«. Im Anschlüsse soll die Strophenart und die Geltung des Gedichtes, dann die Bedeutung Uhlands für die deutsche Literatur erörtert werden. Slovenščina:
Kako bodi šola učilnica in vzgojilnica ob jednem?
Katera pravila naj vodijo učitelja pri vzdržavanji šolske discipline? Pedagogika za meščanske šole:
n i k.
1.	Die Einbildungskraft, a) Begritf derselben, b) Bedeutung der Einbildungskraft für die geistige Entwicklung.
2.	Kurzer Überblick über die Entwicklung der Volksschule in Österreich.
3.	Es ist der Begriff des erziehenden Unterrichtes zu entwickeln.
<4. Was ist eine logische Definition und welcher Gebrauch kann davon beim Unterrichte gemacht werden?
5. Was versteht man unter Katechetik und wie kann sich der Lehrer in derselben ausbilden? (Kaj je katehetika in kako se učitelj leliko v nji izobrazi?)
Matematika: a) Za ljudske šole:
1.	Zu einem gemeinschaftlichen Unternehmen gibt A. 8000 fl„ B. 7200 fl. und C. 4800 11. Beim Rechnungsabschlüsse ergibt sich ein Gewinn, welcher 232fl. weniger als l(>°/o der Gesammteinlage beträgt; wie ist dieser unter die Theilnehmer zu vertheilen?
2.	Die Fläche eines Trapezes beträgt 700 dm2, seine Hohe 20 dm; wie gross ist jede der beiden Parallelseiten, wenn sie sich zu einander verhalten wie 4:3?
3.	Polumerja osnovnih ploskev pokončnega 24 dm visokega okrajšanega stožca merita oziroma 1-7 dm in 1 dm; kolika je a) njegova površina, b) prostornina? (Die Halbmesser der beiden Grundflächen eines geraden 24 dm hohen Kegelstumpfes betragen beziehungsweise 1-7 dm und 1 dm; wie gross ist a) seine Oberfläche, b) sein Gubikinhalt?)
b) Za meščanske šole:
1.	Kateri kapital treba po 41/2°/o na obrestne obresti naložiti, da narase v 5 letih na 10.000 gld.?
2.	Kaj se izračuni iz polumerja kroga stranice opisanega pravilnega deseterokotnika? (Stra-
niča krogu opisanega pravilnega deseterokot-nika jednaka daljšemu odseku polumerja, razdeljenega v notranjem in vnanjem razmerji).
3.	Ein auf der Spitze stehender gerader Kegel, dessen Grundradius r — 30 m und dessen Höhe h = 8 cm ist, sei bis zur Höhe n — 6 cm mit Wasser gefüllt. Es werde eine Kugel vom Radius c = l'o cm hineingeworfen, die ganz untergeht; wie hoch ist dann das Niveau des Wassers ?
4.	Es soll den Schülern beigebracht werden, welche Zahlen durch 11 theilbar sind.
Realije:
1.	Das Barometer, den Schülern der Oberstufe erklärt.
2.	Das Sonnenjahr und die 4 Jahreszeiten. (Slo-venisch zu beantworten).
3.	Der Baumweissling (methodische Behandlung). (Slovenisch zu beantworten).
Prirodopis za meščanske šole:
1.	Hranitba človeškega trupla.
2.	Die Gräser (Graminese); ihre charakteristischen Merkmale und ihre Bedeutung im Haushalte des Menschen.
3.	Das Eisen ist nach seinen Eigenschaften eingehend zu beschreiben und seine Gewinnung, sowie seine manigfaltige Verwendung zu erörtern.
Zemljepis za meščanske šole:
1.	Der Mond und seine Bewegung um die Erde (mit Zeichnung).
2.	Politische Geographie der Balkanhalbinsel.
3.	Beschreibung der Steiermark (mit Kartenskizze).
Zgodovina za meščanske šole:
1.	Ausbreitung der Römerherrschaft und des Christenthums in den österr. Alpenländern.
2.	Kaiser Friedrich III. (IV.) und die Gründung des Laibacher Bisthums.
3.	Kaiserin Maria Theresia und ihre Verdienste für das österr. Schulwesen.
Prirodoslovje za meščanske šole:
1.	Welche Naturerscheinungen lassen sieh aus der Eigenschaft des Wassers, dass es bei +4" C die grösste Dichte hat, ableiten und erklären?
2.	Es ist, die Atwood'sche Fallmaschine anschaulich zu beschreiben und darzulegen, wie mann mittelst derselben die Gesetze des freien Falles ableitet.
3.	Kako nastane alkohol? Njegove lastnosti in vporaba.
Preložitev počitnic na Dunaji. Po časopisih se je širila te dni novica, da je dunajski okrajni šolski svet prosil pri deželnem šolskem svetu, naj se začetek glavnih počitnic preloži od dne 15. na 1. dan mal. srpana, tako da bodo počitnice v mesecih mali in veliki srpan. Ako bi to za ljudsko šolstvo obveljalo, moral bi seve deželni šolski svet istotako pri srednjih šolah ukreniti.
Prebivalstvo v Avstriji. Avstrija ima 21,794.231 prebivalcev, po občevalnem jeziku je 8,005.352 Nemcev, 5,581.611 Čehov, 3,230.356 Poljakov, 2,794.554 Rusinov, 1,140.548 Slovencev, 563.371 Srbov in Hrvatov, 668.650 Italijanov, 190.799 Vlahov in |9887 Madjarov.
Zahvala. Prekoristno društvo »Narodna šola« je blagoizvolilo za malo vsoto tukajšnji šoli v tekočem šolskem letu poslati dvakrat mnogo šolskega blaga.
V prijetno dolžnost si šteje podpisani izreči tem potem slavnemu društvu prisrčno in iskreno zahvalo.
Šolsko vodstvo v Spodnji Idriji dne 8. vel. travna 1891.	Leopold Punčuh nadučitelj.
Zahvala. Slavno podporno društvo »Narodna šola« je blagoizvolilo ubogi šolski mladini v Ribnici proti majhnemu donesku 2 gld. obilo lepega pisalnega in risarskega blaga poslati, za kar se udano podpisani v imeni obdarovanih otrok toplo zahvaljuje.
Šolsko vodstvo v Ribnici dne 7. vel. travna 1891.
Jožef Baktelj šolski voditelj.
Uradni razpisi učiteljskih služeb.
Št. 350.
o: š. sv. V logaškem šolskem okraji je popolniti nastopna učiteljska mesta stalno ali začasno.
1.)	Drugo učiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli v Hotederšici z letno plačo 450 gld. in s prostim stanovanjem.
2.)	Drugo učiteljsko mesto na trirazredni ljudski šoli v Planini z letno plačo 500 gld.
3.)	Drugo učiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli v Begunjah z letno plačo 450 gld.
4.)	Drugo učiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli v Črnem Vrhu z letno plačo 450 gld. in s prosto sobo za stanovanje.
Letna plača začasnih učiteljskih osob je povsod 360 gld.___
Listnica uredništva.
G. — 1. v St.: Hvala! Na vprašanje odgovorimo prihodnjič. — G. Ks. na J.: Danes ni bilo mogoče
Prošnje naj se vlože na predpisani način pri tukajšnjem uradu do dne 10. rožnika t. 1.
C. kr. okrajni šolski svet v Logatci dne 10. vel. travna 1891.
_Št. 507__
okr. š. sv. Na trirazredni ljudski šoli v Leskovci je popolniti drugo učiteljsko mesto s 500 gld. letne plače.
Prosilci za to službo naj svoje pravilno obložene prošnje zakonitim potem semkaj vlože do dne 2. rožnika t. I.
C. kr. okrajni šolski svet v Krškem
dne 4. vel, travna t. 1._
prijaviti spisa. — G. Pesimist: Lepa hvala! Je že stavljen za prihodnjič. — G. J. L. v 1.: Ker se je konec Vaše razprave o Mohorjevih knjigah slučajno založil, priobčili smo ga šele danes. Prosimo zopet kaj!
»Učiteljski Tovariš« izhaja na celi poli velike osinerke 1. in 16. dan vsakega meseca; ako je pa na ta dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — List stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. Udje »Slovenskega učiteljskega društva« prejemajo list za 2 gld. na leto, za 1 gld. na pol leta.
Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljano, Poljske ulice št. 9; naročnino pa prejema gospod Fr. Kokalj v Ljubljani na Bregu št. 16. Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko.
Tiska J. R. Milic-eva tiskarna v Ljubljani.