Leto V., šžev. 7. V CeI|uF četrfek dßie i8. ianuarfa 1923. Poslnina plaüiina v gotosini. Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi za /w/z višine stolpca 50 p. Reklame mcd tekstom 70 p. Posamezna Sfevllka stane 1 Dim. Izhaja vsak torek, cefrfeH in soboto. Uredv Išlvo: Strossmajerjeva ul. št. t, I. nadst, Teles. 53. Upravništvo: Strossmajerjeva u. št. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. C c I j c , dnc J6. prosinca 1923. Pod naslovom »Aus aiii StrniinHj;ii- fang...« posncleiu po uvodiirku neniške »Ciilier-Zeitung« scan napisal na tem mestu preteeeni tcden članek. ki je bil namenjcn našim Jjudeni, naši slovenski javnosti, vscm onim, v koiili rokah lcžl danes imSe narodno žtvljenje v Cclju in po driigih podobuih mestih in krajili na- še štajerske pokrajine. Bil sic'jn mnenja, da bi tudi naškn sorojakom onstran Sa- ve na Kranjskem in še dalie oroti jugai fflnv do srca in. središea uaSü svobodue domovine ne škodovalo, ako bi se sa- di dnevnih borb in viharjev, ki pretresa- »o naše domače življenie hoteli živo spommti uckdaaijih easov in -nriUk, s ko- iinri sniu bili nii tu na sciveru tako boga- to ki tako dosledno obdarovmii. Taka razmišljanja so dancs. ko ta v.sc to že zgodovina, laliko prav niinifi in stvar- 'la, so pa zelo potrcbna in koristna za »'azurne van je in presoianie daaiašnjega spremenjenega položaia. Nato seni bil počaščen z odgovo- roni v »Cillicr Zeitung«, torej iz one sku- pmic, od lvoje niscm ničesar pričakoval, In koji' ni-so bilc nanicnjcnei nc zadnjc, ne (kninšnje mojc vrstc, ki so plsanc za naše slovenskc ijudi in tudi za one naše, ki .i*h je nekdai nemški teror iztrgal iz vr.st našega naroda ter vstvaril iz naše rodne krvi neko vrsto dvoživk, ki ie Wla. po naravr in rodn naša, ki se ie pa i.dinjala za plačilo eksponentom Nem- stva \ur vstvarjal-a mod nami ono od- pa'dnistvo — janicarstvo, ki ostane v ^Kodovini veeen madež in snomenik na- s»lia in nemske nekiiltiirc nad našo do- mino. Kcr se nas »nemsk:, sola« _ «lc, surovosti in nasilja ni prijela in je slll.v naSo wst mimo nas j„ na-Scga in- 'ndticKa znacaja. smo ten „Ä "a- peljaffimi, kujjliemin in prodamm oduu- scali in pozabili preteklost, račiinajoe" s tem, da uvidijo svojo znioto in se vrncjo med narod, kojega sinovi so. In reči mo- ramo. da je marsikdo žc obračimal s svojo znioto in odvKsnostjo iz preteklo- •stK venijemo tixli trdno, da ihr. bodo sleditt- še drn^i, ker resnica življenja je ¦^tncjša. ko znwta j„ \u^ jti so io mei\ "as nekdaj sejali tisti', ki bi radi ta svo- J« injsijo na seih od vekov na'sih tleh "adaJjeyali Sc dancs med nami. Moje sHrS,nJ^VrSM so nai"enjuie tiidi- ti- sfj11 ledkim Nemccin, ki žele ^iveti njed „«shn narodoni m^%vJ™! brfüunaio s PrctÄN^n^Vu" Ju]es Lemaitre: Kralji. (Daljej l^i ,*ü|a> d^' J)rav dobro «em slisala. kekli s e: Ce^va je vendar ta maičkc- na^ Takoj seni bila prepričana, da ima- te ttobro, plemenito src«. Gros je «dgo* vorn: Io Je eiia našMi dcklot Vprašali •^e mc ln piu>ovcdovala sem vain iz •vojega žjv-ljenja... Bilo je dolga, če- ^eklj st / ni blIa "^oUko CudaSka. PotoÄ st?6"1 ln tia: Ubü^ l»^! ^tdVoVTv^T-119 prišIa I? W«. dobro, tiL JS^er SC mi Kodl »Frida, alt se spomnitc se na ; kljuboval vsem on Im pa- lacaün, ki jih je postavjjala med nami nemska vladna roka, da bi< v njih otro- vala. našc najdražje — naso deco. Klju- bovali smo nemški gosposki. ki je na- daljevaila med nami delo ^raiščmskrh srednjeveškili valpetov: uroti neniske- iüii lvü.pitaln indnstrijc in Irgovinc je iz skroiraii'h poceikov dela pridni'li rok '/ačela vstajati naša lastua doniača slovenska iiidustri'ja in trgovhia. Nase delo za gospodarsko in knJ- lurno povzdigo naroda je bilo predmet in vzrok nailjntejših bo.iev z Nemci in neinško \iado, ki so nmetno z n.asi- Ijem v/.drževali nad nami svojo premoč hi vhiid'o. Naš inakirni' slovenski jezi-k je bil jezik »lihipcev in dekel«. kaw si smcl ž nji'm in kuka TIaleC si niogcl '/ njini — to vprašnjtc danes tisti na v'i- so>kih naših nradnrh mestih, 'kjier so ti /asniehljh'o po neskoneneni, ponižiijo- čcm čakanju, kJienii tolmača, da je na odgovoriieni meslu kak podrejen sluga tohnačil 'tvojo ponržno prošnjo, ako se niso že poprej zaprla vrata za teboj. R bito je iepo v teh časih pravienosti nem- ske, in cudwno se, da je kljub temu vz- trajalo toli'ko postenih značaiov, bili so pač tudi solidnejši easi in drugi Ijudjc, ki so trpelr, pri tem pa nikdar obupa- vali •,. Tarn ob kolodvoru v nekdanji šol- ski ulici stoji podrtija, ki je last Okoli- ški nočni zrak. Zapazil sem sedečo ose- bo •.. na tem mestu, bilr ste vi. Da sem vas našel tukaj, da sem videl vaše od- kritc. eiste oči, vasc ploineniio srcei, me je navdalo z novim navdušenjem. Knkor bi nie sprejela prijazna narava v svoje naročje ter mi izkazala. usmiljcnjc, ste se vi udali meni.« »Spomiiijam se, pray dubro se spo- nmijam ... Muren je pel ne daleč od rne- ne ... Glejtc na tem kraju. Nočni veter, ki nama je prinašal vonj cvetlic, naju je božal, veselica se je nadaljevala za za- j)rtimi oikni in midva sva bila tako sama, tako srečna pod prost im, sirokim nc- bom.« »Živcl sem novo življenje. Nosil sem svoje breme udano. Sredi tega go- ljufivega hkiavskega sveta, ki je tako brezsrčcn, ste mi bili edini vir veselja in resnice. Cetudi sem se prejc toliko trtidil in učil ter dclal, sem spöznal, da nc znam nKesar, kajti vi ste ine vsega naučHi.« »Jaz vemlar nisem iičena, Ijubi rnoj gospod.« «Ne Äworite taiko, prijateljica nioja. Da, res. bili ste mala ikfklica, teda vklcli gfed občinc celjske, nekdaj je no si-la dvojezičen napis »Ljudska sola Celjske okolicc — Volksschule der Umgebung Cilli1«, bila je to do 1. 1919. na naših tleh za slovensko prebivalstvo Celja in oko- lice edhia naša žola, ki je dala gosto- Ijubno streho h razrcdu »des k. k. Un- tergymnasiums mit deutsch -• sloweni- scher Unterrichtssprache«, ki se je je- seni 1. 1895. začel tu v eni sobi, kjer vns je seidelo 117 sinov tistega naroda. ki je živel proti volji nemških gospodar- jev. Da je ta padrtija še danes na svo- jem mestu ter se imenuje v uradnem zaznamku še vedno sola, je izključna zasluga neinškega kulturnega Cclja, ki rtf d'öpustilo graditi sole, ki bi odgovar- jala šolskim in zdravstvenini zahtevam. Da je cclo velika okoliška občma šc danes brez dekliške :>ole je tudi1 zasluga kulture nemškega Celja, ki je gradilo s podporo »Schulvereina* šolske palače, kojih vrata so bila na stežaj odprta slo- venskemu ljudstvn — iz same prijazno- sti in ljubezni do njega! Ob Savinji pred kapneinskim mostom stoji pritlična hi- šica, last Posojilnice v Celjn. ki je hote- la tarn gra'diti primerno stavbo — ni bilo v interesn ncmškc kulture, in pra- vica je oni bajti sc do danes ohranila obstan'ck. Slovenska požrtvovalnost je zbirala prispevke za Dijaški dorn, g. dr. Jos. Scrnec je kupil ob periferiji mesta nasproti Sokolskemu dornn v Gaberji'h zemljišča in poslopja, ki bi se n-ij preuredMa enkrat v prihodnjosti v moderen dorn za našo ueečo sc rnladi- no. Mestni stavbni načrt je u previdno- sti že viiaprcj presekal ves svet za ce- ste in ulice. Rh bilo je Iepo, in vse je šlo vsc tako niirno v redn, vsp no prarvici, samo za tiste ne, ki se niso prodaK. O bojin za razne koncesije bi se dala na- pisati ccla knjfea, odlocala ni'. usposob- Ijenost, ako si se zapisal za tiijo službo, je šlo — sicer vsi pnragra.fi zarnanj, ker si-hi! Je voC- ko pa ras ras. Po ieim načclu so gospadarHi Ncmci z nami1 v državi narodov, mi pa danes v naro4n:i državi, kjer ie bil po svetovncm miru dan rok optiranja vsem tujorodnim elementom, da ostanejo mcd nami ali pa gredo med svoje rodne brate, iščemo naragrafc, da bi ž njiii pomočjo sankcionirali nek- danja nasilja. Kar je nad nas postavila sila tujca, (o mora odstranrti1 volja na- TO'dla, to je najvišji para.graf pravice, ki je zapisan v cTuši rn v sreu vsakega na- roda, ki hoče životi in biti gospodar na svojem. O pri'liki born priobčeval ra'zne Iri- storiene 'doknmente za nas in našc Iju- di, ker junakom zgo'dovine nemške kul- ture na naših tleh so itak znani. Naš lo- kalni list je dolžan se ¦marsiikaj otetf pazabljcnju, zlasti šc zato, ker ga inorda vendarle čita še kdo razun tistih, ki smo nekdaj za zaklcnjenimi durmi Na- rodnega doma slavili svoje skromne druzabne prireditve. medtem ko jie zu- naj divjala in besncla in tulila poživi- njena mestna druha! pod vodstvoin l>o- slancey in prvili mestnih intcligentov ter s kaincnjcm bombardirala edino slovensko hfso v Celju, ki je imela v:\ nas streho. Ivan Prekorsek. ste življenje boljše in bližje kakor jaz. Spoznali ste bedo in revščino. Vaše živ- Ijcnje v revščini vas je seznanüo s soci- jalnimi razmerami, o vsch stvareh ste sodili odkrito in pošteno. Samo ko ste priipovcdovali zgodovino vašega življe- nja, ste mi razodeli človeško trpljenje. Vi- ste mi dali navodila, katera toočem tudi izpeljati1. Vi ste me nnncili usmi- ljenja. vi sfc povzročili, da se jc nnoj razum oklenil srca. Kako bi vas mogel zapustiti'. draga moja?« Božal je z ro- fravom roko mlade dcklico. Počasi je skrila roko. »Frida!« je prosil. Ne da bi kaj Lzpregovori'la, se um je prifoližala in oba ginjena, sta se rahlo dotikala eden drugega in glcdnla svctle zvezdicc. Naenkrat je pövzdignila Frida gia- vo, kakor bi se prebudiln i/ snnj ter iz- pregovorila: »üospod, če vas prosim za nekaj, ali bi bila uslišana?« »(jovorite, prijateliiea.« »Prosim vas za milost za Avdocijo Lataniicif.« Politične vesti. Demokratski voHlni proglas. Glav- ni odfoor demokraiske stranke ie na svo- ji plenarni seji soglas no odobril proglas na narod1, katerega priobčimo v pri- liodnji številki. Minister Svetozar Pribičevič bo nosilec liste v požeški žuipani.ii. Politično agitacijo v Prekmurju za- čenja vlada. Kakor čujemo, obi.^ceta te dni uradno naše tako zancmaTjeno in pozabijeno Prekniurje ministra Hribar in Zupani'c. Ob volilvah vse, po volitvah nič. Stare rnetode! Definitiven razkol v radikalni stranki. — Protič nastopi samostojuo. Pašič se tru-di 'kolU. nadalino prodajanje žita po ceni stroškov iz kre- dita 55 milijonov dinariev. Nadalje je odobren kredit 7 miljjonov dinarjev, iz katerega naj bi se dala posojila onim, ki nhnajo denarja, da bi si kunili- lurano. Vojna škoda za Srbijo in Crno goro se pla-cuje iz kredita 200 milijonov dinar- jev. Minister gradb je dobH šc 3 milijo- ne Din za gradnjo ^es^ in državnih gradb. /•..-'^¦'»>-- Zborovanje NSS v Mariboru. V Ma- riboru je zborova'la narodno sooiijalna stranika I6.tni. Shod je pokazal, kako je »MHost za Avdocijo? Alt vestc, kaj je storila?« »Da, pri zadnji. sta\iki je nosila črno zaslavo. Približalo sc je nekaj ijudi' in čma zastava je biJa okrvavljena oti Avdocijeve krvi. Vrglt so jo v jefčo, v katerr ječi že tri niesece, radi usmilje- nja do on ill, ki trpijo.« »Morala bi custvovnti tudi z ubogi- m\ vojaki in stražnikj; ki tudi trpijo.« Jasni glas Fride se je pričel tresti. »Avdocija ima usani'ljenjc z vsemi. Ona je pač naziranja, da pravičiia vla- da-ne pozna nasilja. Sploh pa ona ne razmišlja, pač gre, kamor jo vlcce sree. Morda. je to nespanietno, kakor trdijo. toda ona je plenienita du5a.-< »Ali jo poznate?<^ Spoznala sc:n io v Parizu, ko sem bila še sirota.« «Tega mi niste še razodeli, Frida.« »MisliJa sem, da ste vsemogočnil Kralj jo ne bo pomilostil nitt na vašo prosnjo.« »In npate, da jaz?« »Da, gospod, prepricana sem. da boste to storili. Bila mi je dobra. Ona nvo jc naučila spoštovati spoinin na ^^^H ^^^B ^^^B^^^V ^^^M ^^^B j^^B j^^^B ^^^B plačano do '^^f ^^B ^^B^^V ^^^^^^^B ^^m ^^M ^^m Študijska knjižica I ^Bh|F ^Hh j^^^^^^^B. mBBBt ^BH ^o1ž> iztiS vLjubljana! Stran 2. »NOVA DOBA Štev. 7 stranka v Mariboru nazadovala. Zbra- nih je bilo komaj 300 ljudi, a še med te- mi mnogo radovednežev. Govorila sta bivši podžupan Roglič in poslanec Brandner. Prvi je razpravljal o komu- ualni politiki mariborske občnie ter na- vajal vzrokie, zakaj je NSS lizstopila iz koalicijc. Povdairjal je da so demokrati nar. socijaliste v naiodnih vprašanjih vedno podpirali. Posl. Brandner je go- voril s frazami in šlagerji in napadal v prvi vrsti klcrikalce. Gledc volrtev ui povedal ničesar toencga U-r je nagla- sal, da NSS ne bo dala nobenega glasu kaki kapitalistični stranki. Proletarska straiika prepovedana. Dne 15. tm. so bill pozvani nai upravo mesta Beograda znarti koinunistični vo- Üitelji in ustanovitelji Proletarskc stran- ke Triša Kaclcrovie, dr. Topalovič, Mo- ša Pijade, Rajko Jovanovič, Rajevič, Štefainovič in Še več drugiih. Upravnik raesta jim je naznanid, da so na podlagi zakona o zaščiti države atetiraiii. Na seji ministrskega sveta je notranji mini- ster Vujičič poročal o aretacijL ter o tem, da je prepovcdal ustanovitev Pro- letarskfci strankc in da1 jc odloeen za- braniti vsako kandidaturo, kjer bi so- cielovali pr.ipadnitki brvše knmunistiČTie stranke. Vtis demarše na Madžarskeru. Dc- marša Velikc in Male antantc je napra- vila v Budimpešti porazen vtis. Prevla- 'duje mnenje, da se bo daia vsa zadeva jrešiti mirnim .potom. Vlada bo izjavila, da je pripravljena vzdržati red *n mir, da ipa ne more ukiniti svabode tiska in govora. Opozicijonalni krogi zahtevajo, da vlada protcstira proti dcmarši. Diil- 15. tm. so posetili anglcški, češkoslova- ški in italijaiiS'ki poslaniik zunanjega ml- nistra. Na madžarski meji se zopet o- pažajo pojačenja madžarske obmejnc straže, ugotovljeno je, da se med ob- mejnhni stražniki nahaja mnogo voja- kov. Madžarski emigrant! so imeli zbo- rovanje v Beogradu, na katerem so go- vorili proti madžarski vladi in naglasaili potrobo čim tesnejših prijateljskih od- nošajev med Madžarsko in Jugoslavijo. Ministrski predsednik Bethlen o demarši. O dcinarši Velike in Male an- laute se je razpravljalo na sett zunanje- niga odsc'ka, ki je bila tajna. Na seji zbornice se o demarši ni govorilo, pač pa se je vršila dcbata o demarši na seji parlamentamega odseka, v katdri je govorilo več govornikov. Orof Bethlen je izjavil, da se trdno nadeja. da bo z od- govorom madžarske vlade odstranjeno vsako vzneinirjenje. Posrecrlo se je, prepričafi vse na tern vprašanju inte- resiranc dele, da vodijo Madžarsko le ¦miroljiibne namere. Kakor se poroča iz Birdimpcište, bo podal min. predsednik Bethlen radi demarše Velike hi Male an- tante s svoiim kabinetom nsiavko. NeračHa demonstrira proti Fraiico- zom. Manifestacija meščanskih strank. ki se )e v.ršila v nedelio v Berlinu, k potekla zelo impozantno. Na Könrgs- platzu se je zbralo okoli 50.000 oseb. Raz his vihrajo ali erne ali pa na pol droga in s črnim florom narodnc zasta- ve. Že pred dvanajsto uro so pričele pTJhajati množice, ki so prenevale pa- triotfone pesmi. Opoldne so začeLi v znaik žalosti zvoniti zvonovi v vseh ber- linskih certcvah. Voditelji posameznih statega očeta, ki je umrl v Srbiriji. Na- tanko vem, da je Avdocija svetnica. Ta žena, ki sanja le o socijalnem prevratu, je čista dobrota in Ijubezen. Se jo vi- dim v črni obleki, še jo slišim proklinja- ti stari svet in naznanjati spremembo s počasnhn povdarjajočim glasoin. Vse da dTiigim, bila je mati tibogim in sestra bolnikoin. Zatrjujem vam sveto, da je Avdocija dobra, dobra kakor ste vi do- ber, le navidezni svet je odprl prepad med vania. Prepričana sem, da imate vi enake misli kakor ona.« He-mian se je obotavljal: »Da je Avdocija Latanief v božjih očeh poštena kakor trdite, nc dvomim več in veste, da bom to vpošteval. To- da soditi moram dejanja hi nc duš. I- mam rešiti jako važne rcči.'^ »Vi se preveč trudite. da bi morali sedai reševati važne reči. Ne mudi se tako, gospod.« »Pomislite Frida, vase prijatoijice n« morem pom najemnini krivična, posebno radi te- ga. ker ravno obrtništvo ta davek te- žko zaidene, posebno v sedamjih časih krizc. Toda za ta krivičen korak naj se priinejo socijalisti za nos, ne pa da stratikarsko demagogijo s tem zavija- njem uganjajo. Ravno tako krivično je bilo udrihauje po bivšem ministru dr. 2erjavu, ki bi ga radi za dejstva neka- terih brezvestnih hišnih Dosestnikoy delali od'govorncga. kakor }C, tudi kri- vlčno sumnicenje dr. Zerjavn da je on kriv iiradniške bedc in zavlačevanja uradnfs'kc pragmattke. Vsak noziiavalec razmer dobro ve, in to so brezuvomno tudi javni uradni'ki, da se ie ravno dr. Zerjav mnogo trudil sprav.iti uradniško pragmati'ko prcd razpustom parlaincnta pod streho. Ako so sTi radikalci preko tcga viprašanja brez srea, ni to krivda dr. Zerjava. Vse to zavijanje resnice, je pölcvarilo brez dvoma ta potrebni shod na jemnikov in se kaže potreba, da vza.nieio to drustvo v roke resni in iiepristranski možje. Sedanjemu vod- stvu je v takih razburljivih momentiih ležeče, na domagoški način strankarski kapital kovati. Tu je treba poštenja in resnosti! Iz državne službe. Imenovan je okr. komisar g. dr. Anton Farčnik pri tuk. okr. glavarstvu za začasnega vodjo po- litione ekspoziture v Mozirju, konceptni Praktikant pri oddelku za notranie za- cltfve g. Dragotin Škrinjar pa je pre- meščen k okrajnemu glavarstvu v Celju. Opozarjamo občinstvo na razglas mestnega magistrata o električnih in- stalacija]]. Dijaška kuliinja v Celju je prejcla od1 1. do 31. dec. 1922 razun že objavlje- nih darij še sledeče prispevke: p-o 250 Din: g. dr. Vinko Hudelist, adravnük v Brežicah; i>o 165 Din: uradniki podriiž- nice Kreditne banke v Cellu: r>o 100 D: ga. Terezija Pikl, posestuica v St. Pav- lu pri Preboldu in obč. urad v Trbov- Ijali; po 62 Din: g. Rajko Vrečer, učitelj v Zalcu, nabral v veseli družbi na vi- nogradn g. Iv. Naraksa v Ložnici, o priliki njegovega godovanja; po 50 Din: Hraniilnica in posoiilnica v St. Jurju ob Talboni, pisarna gg. dr. Laznika in dr. Ooričana, odvetnikov v Celju in pisama g. dr. Juro Hrašoveca, odvötnika v Celki; po 38.25 Din: nameščenci davč. okrajnega oblastva za akt.. nov in dc- ccmber; po 37.50 Din: g. St. Kovačič, ravnatel'j trg. sole v p. v Celju; po 25 Din: pisarna g. dr. Šandorja Hrašove- ca, odvetnika v Šmarju iz kaz. porav- uave in g. Vr. Roblek, velcposestmik v 2aleu po gdč. Hodnikovi; po 20 Din: g. Fr. Pečnik, župnik v Podgorju pri Slo- venjgradcu in g. Josip Brmar, ravna- tclj mešč. sole v Celju; po 10 Dim ga. 1. Leskovšek, poštna uradnica v Celju; po 5 Din: g. Fr. Založnik, trgovec v Zibiki. V živilih so darovali: e. Jagodič. trgovec v Celju, mast, g. dr. Sadnft, zobozdraviiik v Celju, 300 kg jabolk, g. Drofcnik, trgovec v Celju, krompir, g. Rebevšek, mesar v Celju, ipljuca, g. Junger, mesar v Celju je pri izplačHu za svinjo odpisal 1 Din pri kg. g. Ur- bančič, mesar v Celju je brezplačno ko- linfl in g. Vinko Kukov.eic, stavbenfk r Celju, izvršil brezplačno nckatera po- pravila. Vsem dobrotiiikom srčna hvala! Dijaški kuhiiiji v Celjis so darovali: po g. Jakobu Blažonu, davč. nadupra- "v-ttclju v Celju, gg. dr. Kailam, Strupi, Ko- ren, Leskovšek, Bernardi in JagodiL kot čhnii ceniilne komisije svoje dijete a 10 Din, skupaj 60 Din; g. Ivan Ravni- kajr, trgovec v Celju, 40 Din, ki jih je prejel kot dijete pri cenitvi in g. Vinko Kukovec, stavbenik na Lavi pri Celiu 50 Din, mesto venca na grob umrlemu g. Ferd. Qolograncu. Hišni posestnlki se opozarlajo, da posujejo vsako jutro hodnike pred svo- jimi hišami s pepelcin ali žaganjem, da sc ne pripcti kaka nesreča. Dogodi se lahko, da pasant pade na roinrznjenem hodniiku in si zlomi roko a!i nogo ali se mu prigodi tudi kaj huj^egu. Poinaujkajiie mesa Krozi Celju, kakoir tudi drugim mestom Slovenije. Vsled forsiiT-inega izvoza je prvovrstne živine že začelo priiiKi.iijkovati. Cene pa so tako poskočile, da bo prišlo rne- so drugo- hi tretjevrs-tn-:; živine kg na 72 K, tako da ga navaden xemljan že ne bo mogel več kupovatr. Žeparice. Prod tukajsnjim okrožnlm sodiščem so se zagovarjale delavka Ma- rija Meiri, poljedelka Mariia Novak in posestnica Mariia Pa!:i, ki so prišle ?8. oktobra v Celie, da bi S2 okovistile s tujo lastnino. Meri je izmaknila uenar- nico z vsebino 8020 K iia ta način, da je vrgla čez košaro kos svojega pleta. Tudi .Palfi jc pokradla razne reC-i, Novak- pa je v gostilni shranjevala nlen. Meri jc dobi'la 5 meseocv, Novak 2 in Palfi 3 mesecc tcžke ječe. Kino Gaberjle. Do petka se pred- stavlia V. (Cpoha senzacijonelne dranic »Tat mMijonov«. V petek dve predstavi ob 6. in 8. uri. Ob 6. uri tudi za mladdno. D o p i s i. Store pri Celju. (Zahvala.) Šolsko vodstvo v Štorah se tem potom najpri- srčnejše zahvaljuje vseni plemcnitiini darovalcem za božičnico, posebno rav- nateljstvu tukajšnjcga plavža in rudni- ka, ki jc nakupilo učencem raznih šoJ- skih potrebščin, d^lje »Kolu jugostov. scster« za darilo 100 Din, tovarnarju g. Pertinaču tudi za 100 Din in domacttm trgovcem ter vsem drugim darovalcem. Hvaležuost mladine in zavest, da so storili dobro delo, naj jim bode v placilo. ŠoŠtanj. Prostovoljno gasilno dtu- štvo jei prirodilo dne 6. Januaria tl. lepo uspelo društveno prireditev s tonuboio in plesnim vcnčkom v hotelu »Jugosla- vija«, katera ie nudila vsem gostom krasen uzi'tek. Gmotni uspeh, ki: ga je društvo doseglo, je nad vse pričaico- vanje razveseljiv. Velik del k temu gmotnemu uspehu se je zahvaliti vtJhti šoštanjskiun gospem in gospodičnam, katere so požrtvovalno" sodelovale v šotorih, ter oskrbele šopke. in pecrA'o- Društvo se ?.a.hval)juje vsem onim, ka- tcri so bilr zadržani- ter vkljub temu vpo- slali vstopnino, dalje vsem darovalceiTi dobitkov ali da so na drug način prilx)- niogli k uspehu. Prav posebno zahvalo pa izreka društvo g. okr. crlavarju v Slovenjgradcu ter uradnistvu gla-var- stva za veledu^tii dar. Dalje grc zahva- la brat skim društvom Druzniiirjc in Vc- lenje za obilno udeležbo, gospej jn ff. Schwarz za brezplačno prepustitcv pro- storov im izborno postrczbo, godlf« »Drava« te Marilx)ra, ka-tera ie neinnor- no in krasno igrala. Veselimo sc fa v naprej, da jo bodemo 27. 2. na drugom obrtnem plesu Obrtncga društva Sa- štanj v hotelu »Union« zopct slišali. Ci- sti dobiček te prireditve ic namenjen podlpornemu skladu in obrtni nadaljeval- ni soli, katera je letos brez vsake tfrž. Štev. 7 »NOVA DOB A« Stran X poclpore. Koniur je uapredek obrtništva i'i njegovteiga naraščaja pri srcu, na;j pri- de ta dan v šoštanj, da se pri lcpi god- üi in ncpfisiljeni zabavi razvedri. Dnevna kronika. Dr. Miroslav Ploj, viliki ži.pan za mariiborsko oblast in glavui zastopnik našc državc v reparacijski komisiji, je prispel v Ljubljano. Odlikovani ueitelji. Z redoin sv. Sa- ve V. r. za zasltige na literarnem in pro- svetauun polju so bill odlikovani: gg. ^ran Koebek, iosip Kajšp, Matcj Lihten- valneir m Ljudüvlt Cenic.i. Iskrono ee- siitaimo! Umrla je v Rušah gospa frna Go- riiokava, vdova zdravnika ii; bivšega ctolgoletnega župana dr. Milana Oor?- šeka. Bila ;io vcdna vncla naroüüa cTc- liavka ob nasi narodni meji. Blag Ü spo- min! , , Demonstraeije proti pokr. namest- Hikti Iv. Hribarju. V nedelio dopoldnc se jc vršilo v Ljubljani v hotelu »Union» y.borovanje »Zveze delovnega ljudstva--. Zbralo se je več tisoč klerikalcev, ko- munistov iti PeriČevcev. Urcdtoik Krem- žar jc napadel via do, zlasii nokraj. na- mes tnrk a Hribarja radi zavlačevanja iconstitim'üiija občinskcga sveta. Na po- ziv sklicateljcv je šla množica z dr. Pe- ričem na eelu pred palačo pokraiinske upravc. Množica je vpila: »I3ol z vlado! Ool s koruzniki! Zivela rennhlika! Dol s Hribarjem. Dcputaciio jc sprcjel po- kradiiiski namestn-ik Hribar. ki sc je v tem rreiuitku pripelj:il z aviomobilom. Triglavanski pies v Mariboru. Ka- kor smo že poroeali, se vrši dnc 3. fcbr. v Mariboru velik triglavanski plcs, ki bo brezdvomno najkrasneisa prircditev sezonc. Plesa se udeleži eez 250 akade- ntikov iz Ljubljane, Zagrcba, Duriaja in Oradca ter vse napredno občinstvo iz bivšc Štajerske in deloma tudi Kranjskc. Vafoila za Ccljc in okolico sc tvj dni raz- oošfljajo. Če pa kdo po po-moti ne bi i>rcjel vabila, se naj o?lasi pri dr. Milkn Hrašovcu, odvctmku v Cr.lju. Zmrznil je v Kristando'ii riacl Doloni pri Hrastniku kmet in rndar M. Debelak. Vračal se je r.amree v nedeljo iz Dola domov, pa se je hotl br/Cas nokoliko otf- počiti, a je zaspal in se ni \eč prebudil. Stekel pes ogrizel pet oseb. V Ma- riboru sc je Dojavi! v soboto pes, ki Jc imel vse po.iavo stekline na sebi. Na Ko- roški ccsti je ogrizol pet oseb, katerc so proved'li v bohuSnico v svrho ušotovitve diaKnorc. Zagrebški veliki župau podal o- slavko. Ker so so zadnjc dni izvršile neke izpremcnibe osebnc narav.e v za- grebški oblasti brez vcdnosti velikcga žiiipana Franja Kukuljeviča, ie isii podal os-ta\ko. Štiri voiašnice zažgal. Ncznan zli- kovec je zažgal v selu Kr&tac štiri vo- jašnice, ki so pogorele do tal. Vojašnice so bMe prazne, ker so nastaniene od vojakov samo za časa vojaških vaj. Samomor. Pred par dnevi se je vrgla ncka ženska na kolodvoru v Mi- ramatrn pod lokomotiivo, katcra jo je rct^mesarMa. Samomorilka jc stara ka- kih 40 let. Oblečena jc kot kmetica. 50.000 lir ukradenih. V noči od pct- ka na soboto so vdrli tatovi v čisti-lnico olja v Zavljah. Prevrtali so železno btagaino in odmesli 50.000 lir. Posrcčilo se jhn je izvršiti tatvino kljub temu, da varajejo tovarno trijc čuvaji, ki so pri zasHšanju iziavili, da niso čuli najmanj- Segajopola. ' Kmetijski pouk po deželi. Oddelek «¦a kmetijstvo priredi v drugi polovici ^eseca januarja tl. sledečc poučne te- cajc in prcidavanja na Stajcrskem: 1. V «edeljo 21. I. v Prevaljah (anketa za mozisko dolino v svrho določitve smer- •ic za pospcševanje kmetijstva. okr. e- fconom Wernig); v Mali Nedclji po zborovanju kmet. podružnice (o važno- sti Teje dobnh plemcnjakov, živ. in- struktor Zupanc); v Brstrici v Prek- murju (o živinoreji, o izboljšanju hle- vov, okr. ekonoin Vojsk); v Krajnl v Prekmurju ob 13. iiri (o gnojenju z ume- tnimi gnojili, pomoč. okr. ckonortia Pav- lica); v Rogaški Slatini ob 10. UT{ v Ro. stüni Stern (o kletarstvu, pomoßnik okr. ekonoma Stamberg>e:r). 2. V nedeljo 28. \- v Vuzenici (o pospeševanjn živmore- jß. o sadjarstvn, okr. ekonoin Wemig); v Trbovljah pri zborovanin kmet. po- družnicc (o svinjereji. o povečanju pro- wweije mleka, živ. instniktor Zupanc); v I urnišču v Prckmurju (o živinoreji in o izboljšanju hlevpv, okr. ekonom Vojsk); v Krogu v Prekmurju ob 13. uri (o gnojenju z iimetr.iini gnojili, pomoč- nik okr. ekonoma Pavlica); 3. V ponde- ljek 29. I. pri Sv. Marktt no zborovanju kniet, podružnicc (o izboljšaiijn krine, o vzgoji plemenjakov. živ. instrnktor Zupanc) ter isto prodavanjc dne 30. I. v pondeljek v Hrastniku po zborovanju kmet. podružnicc. Deček na lovu za zajcem izgubljien, umrje v mrazn. Prsd nekaj dnevi sc je v Junction v Kansasu igra! Hletni de- ček Marvin Koepke s svojo I21etno sc- stiico Myrtle in par sosedovimi otroci. Ova dwnaca ovčarska psa sta izslcdila nekega zajca. Otroci so slcdili psoin preko ceste, a so se knialu vsi vrnili razen malega Marvina, ki ie z beseda- mi: »Jaz hočeni y.ajčkri'<, sledil prega- ujajočim psom. Otroci so ga poskušali odvrniti. od tega skkpa in so kričali za njim, da se naj vrnc, ker .so volki na hribih. Toda Marvin jih ni hotel poslu- šati, temveč jo je hitro nbiral za sle- dom. Dciček se ni vrnil. V ncdeljo zve- čer je toplota precej padla a v pondeijek "v jutro je nastopil hud mraz. Skrb tn surah starišev si je težko popisati, ko ni- so moglii najti dečka in se tudi sam ni povrnil. Sosedi iz bližnjih vasi in mest, do 2000 po številu, tri vojni zrakoplovi in konjenica iz Fort Riley so eel flan prciskovali okolico, a dečka niso uašli. Čez teden dnt šele je našcl oddelek ko- njenice truplo malega dečka v ozki so- teski, tri in pol milje od njegovega do- ma. Nesrečni otrök je nmrl v hudeni mrazu. Roparji ugrabili 200.000 dolarjev. V Denvt'irju v Ameriki so roparj? ubili Charles Lintona, stražarja denverske podružnice Kansas City Federal Reser- ve Banke ter ukradli 200.000 dolarjev papirnatega denarja. Denar so prenesli na tovorni avtomobil rezervne bankc, ki je sta'I na oglu pred kovarno. Bilo ie petdeset zavojev, v vsakem 4.000 do- larjev. Ko je policiia zasledovala ro'par- je, je bil eden izmed ujih težko obstre- ljem. Stražnilv ga je ranil, ko se jc ropar obrnil na z največjo naglico bežečim av- tomobilom.da bi oddal še en strel na slraže. Policija je našla nedaleč od ko- varno pusko z odrezano ccv.io, kainor so jo zagnali roparji. V avtomobilu je bilo sedem niož, dva sta iinela maske na obrazu, eden je slonel na robu avto- aiwbila in je zclo krvavel. Za avtoino- biloni so bili nemudoina ,pos!ani poHcij- ski avtomobili. To je največji in naj- drznejši rop, kar se jih je kedaj izvrSMo v «clržavi Colorado. StraŠito pomaiijkan.ie v R«slj!. Mecl- nurodni odbor za pomoč Rusoni. katc- remu načeluje Fridtjof Nansen, poroča, da manjka okroglo 1,000.000 ton make za prcskrbo Rusije preko zrme. Osem milijonov ljudi se mora vzdrževati s po- močjo iz inozemstva. Padel z Vezuva. Tc dni je neki če- škoslovaški tiiri-st plezal v družbi neka- terih i'taliganskih turistov na Vezuv. Ko ie bil že na vrhti, je padel ter se kotalil v nižavo. Polo mil si ie rokn in noge. Koliko ljudi se rodl na morju. V prošlem letu ie bilo na aiiglegkih paro- brodih rojenih 273 otrok, leto preje 276, a leta 1919 saimo 151. Otroci so pripad- niki one države, pod katerc zastavo plo- ve parobrod. Rojstvo vpisuje kapitan, po'zn&je pa se protokolira v matici mc- sta, iz katcrega je parobrod odpluj. Umetni potres. Ncmški geofiziki so pri red ili v noči od 23. na 24. in od 25. na 26. dec. umetni poires, cigar sredi- šče je bilo na gori Heidelstein (bavar- sko-pruska meja). Na točno določenem mestu so razstrelili večjo množino tre- skaivi'h snovi, katerih učinek so točno zabeležile seismografi^ne Dostaje. Ta poskus služi v znanstvene svrhe1. MJsterljozna tragedija neke družlne. V Esslin-genu se je vrgel pod vlak trgo- vec Ernest Weinkauf. Ko je njegov hi§- ni gospodar izvedel za nesrečo, hitel je, da to oprezno pove njegovi obitelji. Ko je priišel v stanovanje, je našel trgov- čevo ženo in dete mrt^o. Sodi se, da ie Weinkauf najprcje umoril svojo ženo in dete, potem pa je Še sam hitel v smrt. Odkrito staroslovansko svetlšče Retra. V vojvodini Meklenburg - Stre- , litz so odkrili v bližini FeWborga teme- i Ije veličastiiega staroslovanskega sve- tišča Retre. Izkopali so nadaljc nasipe mesta, mnogo porušenih, starodaivniih 1 lesenih zgradb in troje mestnih utrdb, o katerih poročajo zgodavinarji, da jih je poTiišil leta 1066 Burkhard von Halber stadt, ko so se Slovani uprli zoper kri- btjaiic. Že v 16. stoletju so fskali zgodo- vinarji sledove velikanskega slovanske- ga sveti§ca iz pogamske -dobe. toda še lc sedaj se je to posrečilo. Na podlagi izkopin si je še lei mogoče predstavljati pravo velikost tega velikanskega slo- vanskega svetisča s svojiini visokimi stolpi in stol'pici in žrtveniki. Vslod zi- me je izkopavanje ustavljeno ter se bo nadaljevalo prihodnjo pomlad. Razne vesti. Zauimiva ieča. V Angleskem mestu r^rod'inor se nahaja ječa, ki je med ljud- stvom dobro znana. Ta ječa je obenem tudi blaznica, v katero devaj^o vse take bolnike, o kateiih zdravniki izjavijo, da niso popolnoma normalni. Za o^roniurmi zidovi igrajo ti kaznjenci, ki so več ali nianj tudi blazneži, nogomet, tenis, goll kriket. skratka vse marnfo Sports, a po malem tudi delaja na vrtovih jetnišni- ce. Hrana je izborna in dobivajo jo pet- krat na dan, a opoldne d'obivajo tudi pr- vovrstno pivo (o, srečniki! — Op. stav- caj. Dvakrat na teden imajo khiemato- grafične predstave in dvakrat pa gleda- liske predstav. Kot igralci nastopajo ču- vaji in njih ženc. in hčere, rnedteni ko kaznjencüin ni dovoljeno da bi nastopali na odrn. Cuvajev ie zclo veüko in vsi i- tnajo gumijaste .podplate in pete, da ne povzročajo nobenega glasu pri hoji. Po- tebno .pa'zijo, -da nobeJc; kaznjenec ne izvrši saniouniora, in labko se trdi, aa je bradmarska jetniSnica edlna take ve- iikosti, v kateri se ni pvipetil še nobeden si'iTiomor. Zelo pogoslo se ptipeti, da zločinec - blaznik popolnoma ozdravi in tedaj ga takoj spuste na svobodo. Novi budlmpestanski krvnik. Svoj čas so listi poročali, kako se je za mesto badlmpeštanskega krvnika oglasilo zelo mnogo prosilcev, po večini rnesarjev. A'iestno državno odvettjištvo je končno poverilo to »cast« Ivaun Razcu, bivše- mu tramvajskemu uslužbciura. Novi krv- nik je star 24 let ter je služil v vojni prj ye^ih krvnikih. končno pa je ta posel že sam opravljal. Pozneje se je bavil ^ pievažanjem mrtvecev. Na iemclju teh •prei/kušenj, misli državno odvetniStvo, da je Racz izmed vsch prosilcev najbolj sposoben izvrševati posel krvnika. O PLEŠI IN LASEH.) (Revija »Cas<.) (Dalje.) Pleša je veliko nianj razvita med ženskaim kot pa med mošktmi. Mogoče ie vzrok ta, ker se morajo ženske če- sa-ti vsaJc dan. S teni se nala-hko matsi- rajo, kar povzroča svež dotok krvi. Mo- derna žemska se sicer striže oziroma nosi prirezane lase. In ni dolgo tega, ko smo čitali od nekega strokovnjaka sva- rilo, da se s striženjem las bližajo pleši. Ta avtoriteta trdi, da je mode ma pleša največ posledica strtženja, kar vtegne biti tudi res. Vsaj vidt se nikdar ne tako plesaste ženske kot mos'kega. Res je, da si ženske pomagajo z umetnimi lasmi, ampak je pravtako res, da iih je brez piimere manj plešastih. Med ljudmi je razširjena vera, da dobi močnie1 lase, kdor se večkrat striže. In so eni, ki1 se vedmo strižejo, pa nSmaio las, dnigi pa malokdaj in so pravtako brez las. Striženje ias ne more pomagati do boljših ias, k vecjemu do slabšrh. Vzrok je tako naraven, da ga lahko vsak zase reši. Koža, kjer rastcjo nasi lasje, je mehka, oljnata, vlažna. Obdr- žati se more taka Ie tedai. ?«» ima do- volj las na glavi. Ako jih preveč striže- mo, izgublja koža vlago, postaja tcda, luskasta, kar seveda ni dobro za lase. Da smo ljudje neradi brez las, do- kazuje najbolj to, ker se na leto proda samo v naših državali na milijone galon raznih »zdravil« za lase. Kljub temu pa je od due do dmc več plcšastili ljudi. Resnica je ta, da nimanno danes zane- sljivega in dobrega zdravila za novo rast las. Ker so lasje zunaj naše kože, jiiislimo navadno na razua mazLla, kate- ra naj pomagajo do boljse rasti. Ce bi kak človek dajal drevesu inane s tern, da br ga niazal po lubju mi pcrju, bi se um smejali. Ali je kaj drugačnega, če se maze mo z vodanni in maziili po laseh? Hrana pride v lase prav tako iz krvi kot v vse druge dele našega telesa in če je kje kak a pomoč, mora biti ta'ka. da bo iasišče dobivalo več dobre krvi. pa se bodo izboljšali lasje. Pleša ni vsaka cnaka. Koi s:nu ra/- lični ljudje, tako so različne uleše. Neka- tcrim lasom se da pomagati. ee človek dobi dobrega specjjalista, ki prouči la- sKče in najde vzroke prezgodnjega iz- pada-nja. Lasje rasto iz mailine jamice, ki ji pravimo z latinskim izrazom iolli- culus. Ta jaruicu je prevlečena s tanko kožico in ima na spodnji strani majhno mošnjico, kjer jo zrno. V to zrno drže jako inajhne krvne žilice in živci - - za- to nas boli, ce nas kdo pocuka. Ce si las s silo izfuilimo, vidinio, da ie na spodnjem koncu belkast in pravimo, da smo ga izpulili s korenhio. To pa ni pra- vilno, korenina ostane spodiai. Ie nekaj tistega mešička se drži. Kakor hitro gre las na ta ali oni način z glave, se takoj začne napravijati v koreninah nov na ta način, da se strjajo listi soki, ki pride- jo iz krvi. Ko se napravi en del lasa, ga sila od spodaj izrine in na tistem me- stu se napravi zopet nov. Tako las ra- ste. Viedno se pri koži oziroma v glavi uapravljajo novi deli las, ki pomikajo iz glave ves las. Poleg iasa so mikro- skopično majhnc bezgavke, ki izločajo barvo. Tudi mast pride od tarn. Ce pregledujejo lasišče z močnnn drobnogledom, se kmalu prepričamo, da ni las kar v kožo zataknjena roženina. ampak da je tako umetiio in fino sestav- ljen kot vsi drugt deli našesra telesa. Pred vsem zapazimo tri locljive plasti, ki so druga v drugi. Notranja plast do- vaja hrano iz tistega tesnega zrna. Sre- dnja plast daje našim lasem barvo, fca- koršen je sok, ki ga izloča, taka je bar- va- Zunanja plast pa je za varstvo. Če torej pomislimo, kako fini so vsi deli našega lasa, potem se ne čudimo, če slabo ravnanje povzroča plešo. Pleše ne smemo smatrati za nekaj takeffa, kar jc niogoče Jicprijetno samo za oko. Pred vsem pomonja izgubo le- pote naše glavie/ in je zajedno kolikor toliko zna'k načetega zdravja. Nadalje so lasje jako slabi prevodniki toplote in nas poztani grejejo, poleti pa hla^e in varujejo pred vročino. Zdravniki, ki so se začeli nazadnje pecati tudi z našimi lasmi, ločijo tri raz- lične vrste človeške pleše. Najbolj na- vadna je tista, ki je v rodu. Kot vse drugo, tako se podeduje tudi pleša. Je rod, ki ima krepke lase in ljudje ne po- stanejo plešasti, pa če se kaj brigajo za svoje lasei ali ne. Kar pazi+^ malo: če je bii oče Ie nekoliko plešast, bo sin že malo bolj, zlasti če živi kje v kakem mestu. Kjer je pleša podedovana, ne iz- padejo samo lasje, aimpak sploh prene- liajo rasti. Kaže se ta p_odedovanost po- sebno pri moških članih tistega rodai. Zensk se ne pTime podedovanje ple^e v toliki meri. Ampak imamo pri tem tudi Zcinimive slucajc. Zenska plešastega ro- du ima recimo dobre lase. Njeni otroci pa zopet slabe — če vsi ne vsaj neka- teri. (Konec prih.) No site za^adl n) ibovih velikth or ednosii l^a-učulopoi- ä^peznik^fn pol- plate Stran 4. »NOVA DOB A« Šr.ev. 7. Telefon ätev. 75 In 76 ^Podružnlca PoStnl ček rač. 10,598 Ljubljanske kreditne banka v Celju, centrala v Ljubl 142 | Deitnä** gtaymca in rezer vni zaRladft ca. 15O.OOO.OOO frrora I 50-41 Fodpužnioe v Bf*exicah9 Soric?, Kratiju, fflaribog'Ut, Metfcoviču, Nov. Sadu, iF3uju, S^raje&u, Splitti, Tr»stu« Sprefema VlOge na Rliffžtce in teKOČl JHJJffi Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račltn protl ugodnemu obrestovanfu. #^S^S valut in dovoljuje vsa&tovrstne liredßte. Px»odLaja> si»ečke dLr»žanrra& pazpedne lotex>ije. Ro0i«tpo«. kroditna in «tavbana Ktttiruga z om. at«w. Jceuu "LASTNI DOM" Sprejjema liranilne vioge fn jih obrestuje po 6% to je 6 Din od «to, proti odpovedl po B'/2°/o Din od sto. Prl večjih naložbah -------- po dogovoru. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Sltunlc. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Štev. 4235-22. Razglas. Uradnj popravki v staliiih voliliiili imenikili. V smislu člena 2 zakoiia o voliinih imeniikih z dne 30. maja 1922. štev. 184, Uradni list za Siovcnijo štev. 67 mora mestiii magistrat v časn od 1. do 31. prosinca tl. uradoma izvršiti popravke v volilnHi imcnikiii. Pri tem vpiše s svo- jim sklepom v v-olilne imcnike vsc ose- be, iki imaio volilno pravico, a dotlej ni- .so vpi«ane, tcr črta na isti način one, ki so izgubile to pravico. Mestni magi- strat vpisuje vojake, ki so odslužili svoi rok, uradoma v volilni ^menik po od- služitvi roka. Istotako vpisuje vojake, ki v letu 1923 odslužijo svoj rok. Volilno pravico imajo vsi inoški državljani kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, ki do 31. f. 1921 dovršijo 21. lcto in do tega dneva vsai žc eno leto, odnosiio o mesccev redno bivajo v ob~ čini. (Za volitve v naroduo skiipšči-no, odnosiw oblaslno in srezko skupščino se zahteva šestniesečno bivanje, za volitve v občinski zastop pa cno.lctno bivanje.) ()b islih (pogojih imajo pravico vo- liti tudii onr SlovanJ po plicnicnn in je- ziku, iki sicer niso naši državljani, ki pa so se do tcdaj, ko sc prične rok za nrad- no popravljanjc volilnili imenikov, stal- no naselili v občini Vse osebe, ki imajo pravico do vpi- sa v stalnc volilnc imcnike, nai se zgla- se v času od 18. do vključno 25. tm. med 9. in 12. uro dopoldne in 3. in F. tiro po- poldnc v vSobi St. 5 mestnetfa magistra- ta. Priuesti jc seboj: Krstni 3isr, potrdi- !o o državljamstvu kraljevi'ne Srbov, Hrvatov in Slovencev in o bWanjn v obcini. MESTNI MAGISTRAT CELJSK1, dnc 17. iannarja 1923. Zupan: dr. Hrašovec s. r. Stcv. 2641/22. Razglas. Ker se p-ogosto dogaia, da izvršuje- jo posaniezniC; strankc od tnjih instala- terjev v svojih stanovanjih, pisarnah in ubratovaMčih clektrične instalacije, se občinstvo oi>ozar}a na § 1 splošnih po- gojev za dobavo toka iz mestne elek- trarne. «Naprava stikov, to je napeljava od cestnega omrežja v notraniost ln§ k razdelilmi plošči ter nanjo priključenili hišnih odvodni'h nanrav ie izklju-cna pra- vica ekiktrarne. Elektrarna daie na željo vsa toza- devna poiasnila in proracuno brezplač- no. Obračtma se po i'zmeri porabljene- Ka materijala in porabljenega delovnc- ga časa.« Strankam i>ri katerih bi se instala- cije električnih naprav, stikov, svetilk, likaWkov, ströjev itd. napravljenih od tuji'h instalatcrjcv pri vedno sc vršeči 'kontroli našle, se bo odvzcla 4obava e- lcfktričnega toka, MESTNI MAGISTRAT CELJSKI, dine 13. jannarja 1923. Za žnpana: Subic s. r. Susilnico za hmel] še prav malo rabljeno (srednje velikosti) prodam po zelo ugodni ceni. 85 4-1 Graščina Gutenbichel, Soštanj. PozarS URADN1K«. ¦Č-oezna tisfcarna v (žefiu -"- ~ ¦§¦ Dame ¦§¦ katerim izostaja ali popolnoma izostane mesečno perilo, naj so brez skrbi. Jaz pomagam in Ščitim njih zdravje in pri- našam noyo veselje do življenja. Obla- stveno preizkušeno in potrjeno. Obrnite se takoj na 1345 K« Fesq 26~7 Hamburg A 118. Papenstr. 95. Prodajalka staiejša, prvovrstna nioč se sprejme s 1. marcom pri tvrdki KAROL SIMA, Poljčane. 63 2—2 C. občinstvu naznanjam, da sem na novo otvoril Wo IMco ter izdelujem čevlje od priprostih do najfinejših, kakor tudi vsako luksusno delo. — Izvršitev hitra, cene dnevne ! Franc Plewcak, Gaberje - Ctolje nasproti DrŽ. einkäme. 3-3 Kupujem suinec (slar—odpadki) Janko BODNM, 6 Celje. 3 Razširjajte „Novo Dobo