gospodarske, obertniške

iiaroane
»
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane začelo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr.
pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn.
V Ljubljani v sredo 6. m arc a 1861.
Nove velike postave za vse cesarske dežele

Cesarski diplom (patent") od 20. oktobra lanskega leta
dunajski vladni časnik 27. dan p. m. oklical. Al ker so skor debele bukve, kar
le
važniše reci
cesarski razglasi zapopadajo
moremo
iz njih posneti, da bravci naši hitro hitro
je obljubil narodon bistvena reč je to
trijanskim novo
danje, kterega zvedó, kako in kaj.
i
da
prihodnje ne bo cesar vec sam le
Na čélu velikih novih postav stoji
Oklicni patent cesarski.
V 7 razdelkih tega patenta razglaša Njih veličanstvo cesar 1) da gledé na cesarski diplom od 20. oktobra se določi za vse cesarske dežele deržavni zbor in se mu
dodeli moć deržavne ustavne postave, 2) da za Ogersko,
^^ ^^ —■*
ustavne Horvaško in Slavonsko in pa Erdeljsko so že pred dane
P
zaslišanji svojih ministrov
i
dei
deželnih poglavarjev postav in ukazov dajal
»
iretovavstva in davkov nakia-
dal itd., ampak da boj
v
m tem imeli tudi p
govoriti in skleniti, ki jih bo ljudst
volilo v d
b
in v d
b
Čeravno v teh pravicah, ki jih dodelujejo te nove po
rreša dokaj, kar je bistvo prave
stave, se še po ali konštitucijne vlade in kamor posebn ministri deržavnemu zboru odgovoru
brez 2
to
pada, da so
bile deželne ustave
i
danes podelijo vsem drugim
za vse to
i
kar
aslišanja deržavnega zbora v posebnih okoljšinah storé
(kt
voljo je spodtika)
odg
pa v tej ustavi ni izrečena in
tega
13 ustave
moremo vendar
derzavueg
zbor
po p
V •
najvecj
dežela m ustavo s to izjemo, da Dalmacii dodeljena de želna ustava še ne more popolnoma veljavua biti, ker raz-mera med Dalmacijo in Horvaško-SIavonskim še ni do dobrega sklenjena, 4) za Štajarsko, Koroško, Salcburško in
zdaj zadovoljni biti s tem
kar
za
smo přejeli. Velika oblast je vendar dana ljudstvom, in njih naloga v deržavnih in deželnih zborih bo, da po postavni
Tiroljsko poprej oklicana deželna ustava se prekliče, lombardsko-beneško kraljestvo naj na enaki podlagi izdela
tistega
časa naj kongre
česar zahte
in mirni poti dosežemo scasoma vse, ustavna vlada. Saj ena krepka kor so nara cesar 26. svečana t. 1. dali, ustavnému d
P
bo to dr donašalo da nar«
našem zasajena; to je gotovo po krepko rastlo, se čversto
N
je s tem, kar
i v da
deržavno ministerstvo ustavo; do gacija ima pravico poslati zbornike v zbor; v 6. razdelku oklicujejo cesar slovesno zapopadek vseh ustavnih postav za
ustavo cesarstva in obetajo

ne
le sami se zvesto
bo
zvesto po nji ravnati, temuč nakladajo to dolžnost vsem ijalo in lep sad svojim naslednikom, zagotovljaje, da jo hočejo s celo
naloga,
i
kaj t
stara resnica je in poterjena po zgodovini,
svojo mocjo varovati
vsakega napada,
pa tudi
d
sicer tudi

imaj« da po
k
si sami
V •
m
J
12 ustave za deržavni zbor mora
Res je Đa t0 gledati, da jo vsak spolnuje in se po nji
ta patent z vsemi ústavními postavami se ima
ravna
ka
reč
v
béh zbornicah deržavnega zbora skle
shraniti na Dunaji v cesarskem arhivu, v arhivu vsake de
njena biti
ako
hoče
priti
cesarj
v
poterjenje
in da ze^e Pa se posebej ustava
pm ' ■
deržavnega
ornja ali gosposka zbornica utegne marsikaj podret
kar
deželnega zbora.
zbora in njenega
je zbornica doljna ali zbornica poslancov sklenila. Al taka je tudi v drugih deželah, ktere imajo dve
Ustava za deržavni zbor.
nekako drugač
v Belgii in na Pru skem. Ce je reč pametna, pravična, potrebna, je go spôska zbornica, če
zbornici, kakor na Anglezk
jo tudi enkrat, dvakrat overze
iikrat ne bo
mogla
lahko pod klop
vreči

tret
ker zoper take
Vse dežele avstrijanskega cesarstva, ali krajše rečeno, deržavo avstrijansko zaetopuje deržavni zbor.
Deržavni zbor obstojí iz zbornice gospodov (zbor-osposke) in zbornice poslancov (zbornice po-
nice
g
enostranske sklepe, ako bi se přiměřili, je

t n o s t naj
bolj
zdravilo
9
pri
d p e r t i h
tah se ne stavi lue
slánské).
Udje zbornice gosposke so polnoletni cesarjeviči (princi), polnoletni glavarji tistih avstrijanskih žlahtnikov,
tako lahko pod mernik kakor pri zapertih, in hvala Bogu! ki imajo velike grajšine, in kterim cesar dedno čast der da bojo IHHMH
vsi zbori očitni in odperti vsakemu. Bodimo tedaj
zadovoljni s tem
J
ktere
ka
bom<
i
imamo, in prizadevajmo si, da nam 80 knezi.
žavnega zbornika podělí, veliki škofi (nadškofi) in škofi, ki
sami volili v zbore, ne boj
po
e nekterim drugim posebno slovečim, za der
gubili
pridob papirji;
kar nam je dano, marveč da ua postavni poti še
*
kar nam je treba. Sedaj je res vse le še na
zavo ali cerkev, za vede ali umetnije zasluženim možem si pa cesar prideržuje, čast deržavnega zbornika podeliti.
al cesar, oklicaje novo ustavno vladanje
) 6. d
enem določili, da v 15 deželah se boj
so ob i p r i-
Zbornica poslancov bo štela 343 zbornikov
m
hodnjega m
prii
ob
enem začeli d
b
b

29
dan prihodnjega mesca pa d
h dezel avstrijanskih na Dunaji. Ze uni mesec Koroško 5, za Krajnsko 6, za Bukovino
bo tedaj začela beseda resnica postajati
Po tem vvodu prestopimo k naznanilu
tega,
kar je
sicer tako-le: za Ogersko 85, za Cesko 54, za Lombardo-Beneško 20, za Dalmacijo 5, za Horvaško in Slavonsko 9, za Galicijo in kar se k nji šteje 38, za Avstrijo pod Anižo 18, nad Anižo 10, za Salcburško 3, za Štajarsko 13, za
za Erdeljo 26, Istro, Gorico.
za Marsko 22, za Slezijo
za Tirole 12, za
*
Te nove, že tako dolgo pričakovane postave so toliko važne za nas vsakega, da jih, opustivši vse drugo, kar sicer dev-Ijemo na pervo stran, postavimo današnjemu listu na ćelo.
^^	1	Vred.
Gradiško, Terst in okolico njegovo 6.	IHH^H
Deželni zbor vsake dežele naravnost voli svoje poslance v deržavni zbor; kdor dobi čez polovico glasov v deželnem zboru, je za deržavnega poslanca izvoljen ; pri tej volitvi je pa gledati na to, da po deželni postavi v de-
zelni zbor dotočeno stevilo poslancov posamnih okrájev, in e s t in s k a p s č i n jih pride v primeri v deržavni zbor.
Cesar izvoli izmed deželnih zboruikov predsednika in podpredsednika deržavnega zbora.
Vsako leto se skliče deržavni zbor.
V oblast ali opravilstvo celega ali vkup-n ega deržavnega zbora spada: 1) vse, kar zadeva re-krutbo (rekrutirengo ), 2) kar se tiče kovanega ali papir-natega dnarja, colne in kupčijske, postně, telegrafne in železnočestne zadeve, 3) dnarstveni stan deržave, to je, dohodke in stroske, posojila, prodajo ali zadolženje nepře-makijivega deržavnega premoženja, povišanje obstoječih in vpeljanje novih davkov, davšin in dacov.
Zraven tega celega ali vkupnega deržavnega zbora, v kterem se snidejo poslanci vseh avstrijanskih dežel, je pa še drug ožji deržavni zbor, v kterega ne pridejo poslanci pod ogersko krono združenih dežel, ampak le vsi drugi, ako gré za reći, ki te samo te dežele brez Ogerskega
zadevajo.
Če misli vlada, da so nove postave potrebue ali se imajo premeniti stare, jih předloží deželnemu zboru. Pa deržavni zbor ima tudi sam pravico, sprožiti nove postave,
Da kaka reč ob veljá za postavo, morate obé zbornici v tem e d i n e biti iu cesar jo p o t e r d i t i.
Ce je za kaj sila, pa ravno takrat ni deržavni zbor zbraň, ima ministerstvo dolžnost, prihodnjemu deržavnemu zboru razodeti, zakaj je to ali uno storilo in s kakošnim nasledkom je to reč opravilo.
Da kakošna reč za sklenjeno veljá, mora več kot polovica pričujočih zbornikov jo skleniti.
Ce zbornici mislite, da naj se kaj v tej ustavi pre naredi, morate najmanj dve tretji u i v vsaki zbornici za to biti.
Poslanci ne smejo od svojih volivcov nobenih napotil
ali zaukazov sprejeti.
Ministri, dvorni kancelarji in predstojniki glavnih obla stnij imajo pravico zmiraj pričujoći in vselej zaslišaui biti ; glasovati smejo pa Ie tadaj, ako so ob enem tudi zborniki.
Seje obeh zbornic so ocitne. V posebuih okoljšinah se sme pa zbornica zapreti, ako predsednik ali 10 zbornikov to terja, in potem, ko so se poslušavci umaknili, zbornica skrivno obravnavo sklene.
Deržavni zbor se odloží ali razpustí, če cesar ukaže.
Pervi deržavni zbor je poklican na Dunaj 29. aprila t. 1.
Pisrni cesarjevi do ogerskega dvornega kancelarja Vay-a in do predsednika horvaško-slavonskega Ma z u rali i ca naročujete jima, naj berž nasvetujeta, kako naj se skličejo iz ogerskega in horvaško-slavonskega deželnega zbora poslanci v skupni deržavni zbor na
Dunaj.
Ustava za deržavni svèt.
Cesar si po tej postaví, ktere pa ue bomo na drobno razkladali, zato, ker nam ni tako imenitua, še izvoli za-se in za s v o j e m i n i s t r e nekoliko svétnikov, da so jim s svojimi svéti na pomoč, preden se kakošna postava ali kaj tacega podá deržavnemu zboru v prevdarek in sklep. Koliko jih bo, bo še le pozneje določeno. — Stari stano-vitni deržavni svčt je tedaj s tem razpušen.
I stava za deželne zbore«
Ustav za deželne zbore je oklicanih za 15 dežel avstrijanskega cesarstva, namreč za Česko, — Dalmacijo, — Galicijo z Vladimirijo in Krakovem, — za Avstrijo pod Anižo, — Avstrijo nad Anižo, — Saleburško, — Štajarsko,
Koroško, — Krajnsko, — Bukovino, — Marsko, — Slezko, — Tiroljsko in Vorarlbersko, — Istro, Goriško. Gradiško in Terst z okolico njegovo.
Vsaka «ležela bo ua svojem mestu imela svoj deželni zbor, ki se bo letos povsod začel 6. dan aprila (malega travna).
Iz ustave za deželne zbore posnamemo sledeče pogta-vitniše postave:
Deželne zadeve zastopa deželni zbor. Kar spada deželi v oblast, to spolnuje ali deželni zbor (Landtag) ali pa deželni odbor (Landesausschuss).
Po velikosti dežele ima deželni zbor več ali manj zbornikov (poslancov). Tako jih irna štaj arski deželni zbor 63, namreč: knezoškofa graškega in labodskega,
rektorja graškega vseučilišča, in 60 izvoljenih poslancov, namreč: 12 velikih posestnikov (grajšakov), — 25 poslancov, ki jih volijo mesta in tergi (tako, na priliko,
voli Gradec 4, Marburg 1, Celje, Brežče, Laško, Sevnica, Gornji grad, Ljubno, Mozirje, Žavce in Vojnik skupaj 1, Slovenji Gradec, Slovenja Bistrica, Soštajn, Muta, Marbeg in Vozenica skupaj 1, Ptuj, Ormož, Središče, Lutomer, Rogatec skupaj 1, Radgona, Cmurck, Stras in Gnas skup 1, itd.) — 6 poslancov, ki jih volite kupčijske zbornici v Gradcu in Leobuu, — in pa 23 poslancov, ki jih volijo soseske (občine) na kmetih, razverstene po političnih okrajih (becirkih). — Krajnski deželni zbor bo imel 37 zbornikov: knezoškofa in 36 izvoljenih poslan-
cov, namreč 10 grajšakov, — 8, ki jih volijo mesta in tergi (Ljubljana voli 2, Idrija 1, Kranj in Loka skupaj
1,	Teržeč, Radoljca, Kamnik 1, Postojna, Verhnika, Lož 1, Novomesto, Višnjagora, Cernomelj, Metlika, Kostanjevica, Kerško skopaj 1, Kočevje in Ribnica 1), — kupčijska zbornica voli 2, — soseske na kmetih, po cesarskih liau-tonih razverstene, jih volijo 16. — Koroški deželni zbor bo imel tudi 37 zbornikov, namreč knezoškofa. 10 grajšakov, — 9 iz mest in tergov izvoljenih, namreč: Celovec voli 2, Belak 1, vse ostale mesta in tergi pa skupaj 6, — kupčijska zbornica jih voli 3. — Za Terst z okolico njegovo je mestni odbor deželni zbor, — Goriško in Gradiška imate v Gorici svoj deželni zbor, ki bo štel 22 zbornikov, namreč kneza in vélikesra skofa, 6 grajšakov, 5 poslancov, ki jih volijo mesta, tergi iu obert nijski kraji, namreč: Gorica 2, Kor-mons iu Gradiška skupaj 1, Cerviojan, Teržec (Monfalcoue) in Grad skupaj 1, Torniu, Bovec, Koborid, Kanale in Aj-dovšina skupaj 1, — kupčijska zbornica v Gorici 2. občine (komuni) na kmetih jih volijo vse skupaj 8. — Istra bo imela svoj deželni zbor v Poreču s 30 zborniki, namreč: škofa teržaško-koperškega, skofa po-
reško-pulskega, in škofa kerškega (^Veglia) , 5 grajšakov, 5 poslancov iz mest in tergov, namreč 1, ki ga voli Rovinj, 1 Pirano, Koper in Isola skupaj 1, Poreč, Umag, Novigrad skupaj 1, Vodjau, Pulj, Labin in Plomin skupaj 1, Montona, Buje, Vižjan in Buzet skupaj 1, Pazen, Volovska, Kazina, Lovrana, Moščenice 1, Lošinj mali, Cres in Kerk skupaj 1, — kupčijska zbornica v Rovinji
2,-12	poslancov pa volijo skupaj občine (komuni) po kmetih, razverstene po kantonih.
Cesar izvoli za vodnika deželnega zbora izmed zbornikov moža, ki mu je v večjih deželah ime „deželni maršal'4, v manjših (kakor na Stajarskem, Krajnskem, Koroškem, Primorskemitd.) pa deželni glavar (Landeshauptmann), in njegovega namestnika. Opravilo njih kakor vseh zbornikov terpi 6 let. Volivci ne morejo več preklicati volitev takih mož, ki so jih za poslance v deželni zbor ali za zbornike izvolili. Po preteku 6Ietne dobe izvoljeni zborniki se smejo spet voliti.
V zbor izvoljeni poslanci ne smejo od svojih volivcov nobenih zaukazov sprejeti.
Cesar skliče zbor vsako leto in sicer v poglavno mesto dežele, če se kam drugam ne ukaže. Vsaki čas more cesar zbor razpustiti.
Namesto prisege poslanci pri dohodu v zbor sežejo v
77
roko deželnemu glavarju in obljubijo cesarju zvestobo in pokoršino, spoštovanje postav in vestno spolnovanje svojih
dolžnost.
Deželni odbor (Ausschussj šteje pod predsedništvom glavarjevim po več ali manj odbornikov (štajarska, krajn-ska, koroška. primorska dežela jih imajo po 4), med kterimi enega volijo od grajšakov izvoljeni poslanci, enega od mest, ter gov in kupčijskih z b o r n i c izvoljeni, enega
od kmetiskih sosesk (občin) izvoljeni, enega pa vsi poslanci skupaj. Za vsakega odbornika se voli tudi en nain e s t n i k.
Opravilstvo odbornikov in namestnikov terpi 6 let, to je, tako dolgo, dokler terpi doba deželnega zbora, pa še toliko dalje, dokler ni od novega zbora nov odbor izvoljen.
Odborniki morejo v mestu deželnega zbora svoje stanovitno stanovanje si izbrati in prej mejo za svojo službo iz deželne kase plačilo, ki ga določi deželni zbor.
Deželni zbor je za to, da pomaga po določilih ces. diploma od 20. oktobra 1. I. pri postavodajanji v deželnih
zadevah.
Vlada predloži postave deželnemu zboru v prevdark in gklep; pa tudi deželni zbor sam ima pravico, v deželnih zadevah nove postave nasvetovati. Da pa kakošna reč ob-veljá za postavo, mora deželni zbor, to je, čezpolović-nica poslancov, ž njo zastopljen biti, cesar pa jo poterditi.
Postava, ki jo je zavergel cesar ali pa deželni zbor, se ne sme v ravno tisti seji vdrugič predložiti.
Deželne zadeve, ki spadajo v opravilstvo deželnega zbora, so: vse uravnave zastran deželnih reči, ki zadevajo kmetijstvo, deželne stavbě (zidanja), iz deželnega premoženja plaćane milodarne naprave { bolnišnice, ubožnice itd., dohodki in strošk deželni, prevdark in rajtengo čez to, nakladanje davkov za deželne potrebe, posojila na rajtengo deželne lastnine, srenjske, cerkveue in šolske zadeve, vojaška priprega (foršpan), ukvartiranje soldatov in več druzih reči, ki zadevajo blagor ali potrebšine dežel, ktere bo še posebej vlada deželnim zboram izročila.
Deželni zbor je dalje poklican posvetovati se in svete sprožiti o tem, ali so za celo cesarstvo oklicane postave tudi dostojne za deželo, in takega več. Deželni zbor skerbi za dobro gospodarstvo deželnega premoženja ; zavoljo cesarskih davkov mu je izročeno čuti nad tem, ali so davki prav razdeljeni ( razparteni ), da se davki po předpisu izterjajo in cesarskim kasam izročijo ; tudi ima pravico za deželne potrebe davek razpisati kot priklado k cesarskim davkom, toda ne već kot 10 gld. na 100; za višjo priklado ali celó novo priklado mora pa dobiti popred cesarsko do-
voljenje.
Deželni zbor voli poslance v deržavni zbor.
Deželni zbor določi, koliko vradnikov naj si udinja deželni odbor za svoje kancelijske potrebe in kako naj jih plačuje.
Seje deželnega zbora so očitne, in le takrat, kadar predsednik ali 6 zbornikov želi skrivno obravnavo kakošne reči. se morajo vrata zapreti, ako to zbor sklene.
Vse, kar deželni zbor v svoje posvetovanje vzame, pride pred njega ali 1) kot vládni predlog ali 2) kot predlog deželnega odbora ali kakega druzega od zbora izvoljenega odbora, ali 3) kot predlog kakega posamnega zbornika, ki pa mora svoj predlog poprej predsedniku podati, da se v posebnem odboru sklene, ali se predlog ima vzeti v posvčt deželnega zbora ali pa odbiti.
Da ktera reč za sklenjeno veljá, mora čez polovico pričujočih zbornikov za njo biti.
Ce bi se hotla ustava deželnega zbora tú ali tam premeniti, morajo saj 3 četertiue vseh zbornikov priču-joče biti in saj 2 tretjini za to premembo glasovati.
Deželni zbor ene dežele se ne sme z nobenim drugim deželnim zborom meniti.
Deputacije (poslanstva) niso pripusene v deželni zbor;
peticije (prošnje) pa sme deželni zbor le tadaj sprejeti, kadar mu jih izročí kak zbornik.
Deželni zbor sme v svojem imenu deputacijo (poslance ) do cesarja le tadaj poslati, ko je poprej dovoljenje za to
od cesarja dobil.
Kako pa se voli v deželni zbor.
Pri teh volitvah je dvojni razloček: veliki posestniki (grajšaki) , mesta in tergi volijo po volitni postavi svoje poslance naravnost, to je, tisti, ki imajo pravico voliti. (namreč v srenjah s temi volitnimi razredi vsi volivci 1. in 2. razreda, v 3. pa tisti, ki plačajo najmanj 10 god. davka,
v srenjah z manj kot 3 volitnimi razredi pa perve 2 tretjini srenjčanov, ki naj več davka placujejo) se naznani, ta dan bo tu ali tam voiitev; oni pridejo skupaj in kakor pri volitvah mestnih odbornikov volijo tega ali unega; kdor dobi čez polovico glasov, je za poslanca deželnega zbora izvoljen. To se pravi voiitev naravnost ali nepo-srednja ali direktna voiitev. Drugače pa je pri so-seskah na kmetih, ki tudi po postavno določenem šte-vilu prebivavcov, v en voliten kamp skup vzetih, volijo poslanca v deželni zbor, pá ne naravnost, ampak oni volijo najpred volivce (može), kterim se bo pravica dala, poslanca voliti. Ta voiitev bo tedaj le po tem ovinku, da izvoljeni možje bojo volili še le poslanca; ta se imenuje voiitev ne naravnost, ali posrednje ali indirektno.
Kako pa ima ta reč od rok iti, naznanuje volitna postava na drobno, ki bo tako vsaki soseski po kantonski gosposki kmali na zuanje dana.
Za poslanca v deželni zbor se more vsak voliti, ki je do mač v našem cesarstvu (naj je kdor koli, naj stanuje kjer koli hoče, v tište m kraji ali pa kje drugod deleč preč), le da ima pravico tudi sam voliti in pa izvoljen biti, — da je saj 30 let star, in da vživa čisto vse deržavljanske pravice (da ni bil nikoli zavolj kakega hudodelstva, pregreška itd. kriv spoznan ali le zavoljo pomanjkanja dokazov izpušen, ali na kant djan itd.).
To je iz zlo obširnih cesarskih oklicov posnetek na kratko, s kterim hitimo berž na dan, da naši bravci poglavitne reći vedó in se bojo vedili ravnati pri volitvah za deželni zbor, kterega imenitnost je toliko večja, ker je deželni zbor e d i n a lestvica, po kteri se iz deželnega zbora pride v deržavni zbor.
Volivcom slovenskim vsem za deželne zbore!
Kakor Vam je ravno razloženo	bilo, je nastopil ime-
nitni čas, kakoršnega še nikoli ni	bilo, da si volimo
sami može v deželni zbor, ki bo	imel toliko važne reči v svojih rokah.
Kakošni tedaj morajo biti ti možje?
Pervič: Morajo iz vsega serca biti za to, da se svoboda konštitucijna, ki nam jo je podělil světli cesar, ob-derži iu razširja po potrebi; zraven morajo taki biti, da jih ni strah vsakemu v oči povedati vse, kar so spoznali za resnico v naših zadevah kakor tudi v zadevah ob-čuoavstrijanskih. Kdor misli, da je vse dobro, kar je do zdaj bilo, ne more pošteno razviditi naših ran; kdor ne zná ali se boji govoriti o njih in priporoćati zdravilo, ne bo nam v korist. Kaj moremo morebiti iz ternja prićakovati grozdja?	r
Drugi č: Ni dosti pa, da je naš poslanec v obče (sploh) konštitucijnega duha, da ljubi pametno svobodo, — mi imamo še posebnih hudih ran, ki zadevajo narodne naše pravice. Kdor ni človek za naš narod, kdor
se po dozdanjih delih ni izkazoval čistega prijatla slovenskega naroda, ne more poznati naših ran; in če bi jih tudi poznal, ne bo prave in čverste volje imel, da se uam pomaga. Posebuo pa se ogibajte onih domaćih mož, ki bodo
78
po vetru plajšč zasukavši zdaj naenkrat, ko bi treuil, spre-inenili se iz protivnih ali mlačnih ljudi v tople , vroće pri— jatle mile naše slovenščine. Ni večjega gada kot so taki veterujaki; ti bodo berž drugače plesali, če bi se jirn druga kakošna zagodla. Pazite dobro na volkové v jagnečjem kožuhu ! Ločite pleve in ljuliko od čistega zernja!
Trctjič: Ker je posebno na tem, da se mnogo kaj starega odmakne in novo nadomesti ali dodá, ni samo dosti, da zamore razumeti, kar nam je treba, in kako da se to stori; ampak treba je, da zamore jasno reči iu drugim dokazati svoje misli. Poslanci morajo omikani, z vedeni ljudje biti, ki jim tudi jezik gladko teče. Kaj pomaga dobro blago, če ga prodati ne znaš? če boječ in m u tast sediš v zboru vélikem? Zgubljeu si z vso dobro voljo!
Dobro prevdarite to troje. Ce pride na to, da hoćete voliti koga za poslanca, denite ga na to trojno zlato vago. Ce ne tehta na vseh teh treh vagah, in če je le na eni prelahák spoznan, odbacnite ga; tak ni za nas; izberite si pravega korenjaka! Saj se Vam jih ne manjka, iz „Novic" jih poznate! . ; / /	■	-
Volivcom za deželni zbor po mestih in tergih
na Krajnskem. #)
Red za deželne zbore, kteri nam je bil ravnokar na-znanjen, določuje po Krajnskem , — Ljubljana in ïdrija niste tukaj štete — volitviue kroge, obstoječe iz več meet in tergov, kterih glavni kraj je soseska v kakošnem tergu ali mestu.
Ker so pa posamesni kraji volitvinih okolic deleč s a k s e b i, ni mogoče srečne volitve, to je, takošne, ktera bi zadostila vsem skupaj in posamesno tem, ki se volitve udeležujejo, napraviti drugače kakor da se poprej vsaka volitvina okolica od enega kraja do druzega poraz-ume zastran tistih mož, kteri se za poslance priporocujejo, in da se zvé, kterim misli saj većina volivcov svoje glasove dati.
Sila potreba je tedaj, da se pametno volitvino gibanje natanko uredi, in sicer brez za m u de, ker morajo volitve kar hitro sklenjene biti.
Najvišjega namena , da ee Avstrija na novo srečno ustanovi, ni mogoče drugače spolniti kakor tako, tako se bo tudi ubránilo, da se glasovi ne razgubé in cesarskim uradnijam se bo njih opravilo zlajšalo.
Tedaj se nasvetuje:
1.	v vsaki soseski mestne volitvine okolice naj se zberejo, kakor hitro je mogoče, potein ko se bo vlada za privoljenje prosila, k volitvi opravičeni in naj odločijo
med sabo odbor (komitč) od treh do pet mož ;
2.	pri teh volitvinih odborih (komité) naj se oglasé tisti, kteri želijo poslanci postati; ti odbori uaj skerbé, da se volivci večkrat snidejo in med sabo pogovoré, kteri možje so priporočenja vred ni in da se predvolitve (Vor-wahlen) napravijo; — posamesni odbori (komitč's) volitvine okolice naj stopijo precej eden z drugim v posvčt zastran posamesnih kandidatov, kteri so jim bili naznanjeni, in zastran njih programa; tudi naj eden drugemu nazna-nijo, kako so se predvolitve v vsaki soseski posebej ob-
nesle ;
3.	prav bi bilo in potrebno povedati, da se kandidatje (možje, ki želijo izvoljeui biti) sami oglasé in ponudijo, ali
pa da jih odbori naznanujejo;
4.	odboram naj bo poslednjič skerb, da se volivci po-glavitne volitve obilno udeležé; na dalje naj jim bo izro-čeno, da take inožake (kandidate), kteri so po vseh vo-
*) Ta svet se nam tako paraeten zdi, če hoćemo kaj prida mož
izvoliti v deželni zbor, da ga priporočamo tudi vsem drugim
slovenskim deželam, kamor „Novice" dohajajo.	Vred.
volitvinih soseskah ravno tište volitvine okolice največ
glasov dobili, krepko podpirajo v ta namen, da bojo izvoljeni.
Zló bi bilo želeti, da bi se po posamesnih politiških okrajih (kantonih) po deželi, kteri so skupaj v eni volitvi ni okolici, potem ko bojo volivci izvoljeni, ravno tako ravnalo.
V Karnniku 2. sušca 1861.
Matevž Močuik.	Dr. M. Gauster. *)
Nemški časnik za pravice slovanské.
„Ost und West".
To je naslov ali nadpis toliko zaželjenih novin . ki bodo , kakor je že unidan v tem listu oznaujeno bilo , od 16. t. m. izhajale na Dunaji. — Vrednik slovanskim literatom ni nepoznán, na svitlo je dal med drugimi spisi prelepo spomenico ali memorandum o Serbii in njenih zadevah do Turčije in Europe; za tem krasno pisano delo: i,Das serbisehe Staatsrecht", ki ga še posebno Nemci ue-avstrijanski posebno hvalijo, in ki je za nje od ruskega cara prelep diamanten perstan, od serbske vlade pak 200 zlatov ali cekinov in prelepo zahvalnico dobil. Tudi ua polji novinářském in to v slovanském duhu dobro je poznán, ker je on bil pravi in duševni vrednik bivšega časopisa: „Siidslawische Zeitung", in ki je po njegovem odstopu začel tamueti. Prebravši njegov program jasen in bister rad priznam, da se imamo veliko radovati, da nam se je ravno v eedanjem času tak list prebudil, in to pod takim vrednikom kot dr. Tkalac, ki je rojen in do mladenča odrastel v ogerski konštitucii, in dalje po raznih neavstri-janskih vseučiliščih (posebno v Heidelbergu kakor večleten privatdocent) v vseh višjih znanostih in lepoznanskih, zatem pa ko muogoleteu tajnik horvaške tergovške komore v zadevah tergovških do uialega omikan in izurjen; veseliti se imamo, da je tak mož, ki ima mnogo znancov po vsem slovanském svetu, poprijel se obraue občeslovanskih političnih iu literarnih zadev. K temu še gré, da mu po osebnih njegovih okoljnostih bo mogoče vse na svitlo dognati, kar se Ie sme javno reči iu na beli svet iznašati. Značaj njegov, kakor ga od desetletnega prijatelstva poznam, na vse strani je samostalen in ueodvisen, iu poznam ga za moža, kteri bo raji list svoj kot svoje načelo, svoje v programu izrečene misli, opustil in pokopal. Živo tedaj priporočam to zvezdo na slovanském svetu.	Ivan Macuu.
0 slovenski zemlji.
(Dalje in konec.)
Drugačne zveze med slovenskimi stranmi so se začele 8 koucom enajstega stoletja. Ko je cesar Henrik IV. leta 1093 Udalriku, oglejskemu patrijarhu, podělil v last Furlanijo, Istro in Krajno, so te dežele za dolgo združene ostale; patrijarhi so se imenovali vojvodi furlanski, markezi isterski in krajuski, ter so čez Furlanijo stavili lastne glavarje, Istro in Krajno pa so dajali v najem ali fevd ; s Krajno je bila združena tudi Slovenska stran, tako da se je večkrat oboja skupaj štela za Krajnsko. Po takem so bili spervega koroški vojvodi Henrik IV. in V., iu Ed-gel be rt I. in II. od leta 1090 do leta 1161 tudi markezi
isterski in krajnski; za njimi so sledili knezi meranski Ber told I. in IL, Henrik II. iu Otou od leta 1161 do leta 1230. Potem so patrijarhi do vničenja svojega gospodarstva leta 1420 stavili posebne glavarje za Istro in Krajno; vendar velik del isterske dežele so kmali Benečani na-se potegnili; čez Krajno pa in slovensko stran sta si
*) Z Vašim programom smo popolnoma edinih misel; mili Bog daj, da bí resnica postal v vaši volitni okolici in povsod, in da bi vsi izvoljenci bili navdani takega, se vé da po nobeoi ceni nepremakljivega duha!	Vred.
zaporedoma gospodstvo lasUla F rider i k IL, vojvoda avstrijanski leta 1233, in (Jlrik Ili., koroški vojvoda leta 1246. Gornjo in doljno korotansko stran je leta 1148 združil Oto kar VIII., knez trunske straní v sedanji gornji Avstrii; in od tedaj se je vsa dežela skupaj imenovala štajarska strau (Steiermark), od mesta Štajarja, kjer je ta knez imel svoj sedež; tudi se je začela šteti za vojvodstvo. Štajarsko je potem leta 1186 došlo avstrijanskemu vojvodu Leopoldu VI.. dalje Leopoldu VII. in Fridriku II.
Ceski kralj Otokar II. je v sredi trinajstega stoletja vedil časoina večidel slovenske zemlje združiti s svojo krono. Po smerti avstrijanskega vojvoda Friderika II. je leta 1246 za dedšino nase spravil z Avstrijo vred tudi Stajarsko; po smerti koroškega vojvoda Ulrika III. je leta 1269 zopet v dedšino dobil Koroško, Krajnsko in slovensko stran, in nektere posestva v Istri in Furlanii, ogerskega kralja Stefana V. pa je prisilil mu to dedšino pustiti. Vendar to veliko gospodstvo ni imelo dolgega obstanka. Cesar Rudolf I.
je leta 1276 Otokarja zmagal, in mu vse posebej pridob-Ijeno posestvo vzel; leta 1282 pa je Avstrijo, Stajarsko, Krajnsko in slovensko strau podělil svojima sinoma Albertu in Rudolfu, in leta 1286 je Koroško dal gori-škemu knezu Maj nard u IV. Po smerti vojvoda Henrika je tudi Koroško došlo avstrijanskima vojvodama Albertu in Otouu, in tako je bil veči del slovenske zemlje združen pod avstrijanski m i vojvodi iz habsburške rodo vine, in je ostal v njihovi posesti.
Med tem se mora pomniti, da so nekteri deli slovenske zemlje imeli še posebne gospode. Gorica je bila po oglej-skih patrijarhih krog leta 1079 dana knezoma Maj nard u iu Engelbertu; ujuni nasiedniki, goriški knezi, so si ča-
soma mnogo druzega posestva pridobili, in so se potem bolj samosvojue šteli. To min so goriški knezi dobili leta 1320 v najetn. po raznih prepirih s patrijarhi jim je časoma v last ostal. Vipava in Postoj na z doljno Pivko sie iz rok oglejskih patrijarhov krog leta 1320 došle go-riskim knezom v nájem, potem pa leta 1336 avstrijanskim vojvodom; leta 1351 jim je cesar Karol IV. obojo posest poterdil. Kras je za en del leta 1266 přišel U go u u De-viuskemu v najem, ravno tako gornja Pivka s Pre m om; njegovi nasiedniki so si časoma še drugi del Krasa do Reke polastili. Poslednji deviuskih knezovUgon je leta 1374 svoje posesti zročil v oblast avstrijanskih nadvojvodov, ter se je odpovedal oblasti oglejskega patrijarha.
Pa ženska k nežij a v Istri, in Metlika v slovenski strani ste po cesarskih podeiitvah že leta 1090 došle v last koroškim vojvodom, krog leta 1156 pa meranskim knezom; po smerti kneza Otona je leta 1248 obe knežii podedoval Maj nard III., goriški knez, in za njim sta jih
imela v delež Albert III. leta 1279, in Albert IV. leta 1302. Ko je poslednji knez leta 1374 umerl, je Metliko iu Istro zapustil avstrijanskima nadvojvodoma Albertu III. in Leopoldu III. za dedšino. Ta nadvojvoda sta po tem ravno leta 1374 v Ljubljani zbrala stanove iz Krajn-skega, slovenske strani, Pivke, Krasa in Istre: stanovi so se v eno zediniii, in so si zbrali Ljubljano za središče.
• jĚĚ	u ^	+	S
Sumberški kraj se je kdaj in celó do novejšega časa prišteval k slovenski strani, iu je bil po takem poprej podložen koroškim vojvodom, po tem pa avstrijanskim vla-
darjem. Pričajo to stare listine. Leta 1248 in 1251 je vojvoda Bernard veliko posestev pri Šumberku in starem Priseku podělil Kastanjevskemu samostanu; leta 1286 sta Nikolaj in Gerloh Su m ber s ka zvestobo prisegla vojvodu Maj nard u zastran svojega grada; iu leta 1476 je cesar F r i d e r i k IV. ondi postavil J e r n e j a Mindorferja za oskerbnika.
Reka, ki sicer po narodni strani je šteta k Horvatii, je bila vendar v srednjem času vedno ločena od tište. Kar je cesar Karol Véliki Istro in Liburnijo spravil v svojo
last, je Reka ostala pod oblastjo frankovskih in po tem nemških cesarjev; poskušoje Horvatov leta 820 in pozneje, je niso mogle osvojiti, in leta 1026 jo je z drugimi pri-morskimi kraji vred cesar Konrád II. dal puljskemu škofu v dar. Reko so potem razui gospodje imeli v najemu ali fevdu, in leta 1300 jo je prejel Ugon devinski; ko je njegov rod imel izmreti, je zapuščina prišla leta 1374 avstrijanskim uadvojvodom v oblast, namreč Albertu III. in Leopoldu III., in po takem je ostala s Kraj ns kim združena.
Terst je iz oblasti bizantinske leta 788 z drugo Istro vred přišel v roke cesarju Karolu Velikem u, gospodstvo čez mesto je potem leta 948 kralj Lotar II. podělil ter-
žaškim škof om. Mestnjani so se pozneje leta 1236 od gospodstva škofovega odkupili za denar, ki so ga dali škofu Janezu; ker pa so jih večkrat Benečanje nadlegovali, ki so nekterekrati tudi mesto posedli, so mogli pomoci iskati pri oglejskem patrijarhu in goriškern knezu; leta 1382 pa so se zročili v varstvo avstrijanskemu vojvodu Leopoldu III. Odslej je bil Terst v zvezi s Kraj nskim, dasiravno ne
prav na tesno.
Celjska k nežij a se je iz štajarske dežele izločila, ko je cesar Lude vi k IV. leta 1341 saneškega gospoda Friderika povzdignil v grofovski stan. Knežija se je povečjala po fevdih, ki so jih oglejski patrijarhi, avstrijanski vojvodi in nemški cesarji podělili Frideriku in njegovim mlajšim na Krajnskem in Koroškem, zlasti Radoljco, Lož, Ribnico in Kočevje; od cesarja Sigismunda pa je prejel več gradov in tudi celó Zagorje na Horvaškem, to je gorati svet od izvira Sotie do njenega iztoka v Savo. Pa poslednji knez Ulrik II. je bil po razžaljenih sinovih junaškega Jaueza Hunjada v Belem gradu leta 1456 umorjen. Celjska knežija je potem došla cesarju Frideriku IV. z vsemi gradovi ua Krajnskem, Štajarskem in Koroškem; Zagorje pa in horvaški gradovi so zopet prišli k horvaški kroni.
Po teh razlagah iz srednjega časa se kaže, da slo-
«■•i	^wfí ' '1V -"V	ff*'»	ïWt^^^ *" * -m	Jk>	r~ rt	■ " J^it	i,, "*Jf uf"	! '	l	*<
venska zemlja ima na južni strani ob štajarski in krajnski meji zadosti zaterjene mejnike; će bi južni sosedje na Horvaškem hoteli kaj sebi prilastiti, bi se jim poprej utegnilo reči: Šum berk, Reka, Terst je naš: pustite Terst, dajte Reko in Šumberk nazaj. Na zahodnji strani v Furlanii so sicer nekteri slovenski
v	_
kraji, namreč Sempeter in Režija, leta 1420 prišli Bene-
čanom v oblast, ko so tisti ustajo furlansko podpíraje de-želsko gospodstvo oglejskih patrijarhov vničili ; pa posestvo oglejskih patrijarhov je bilo več slovensko kot italijansko, in še ostale slovenske kraje na Furlanskem so dostikrat koroški vojvodi in goriški knezi imeli v najemu ali v la-stini; in tedaj bi slovenska zemlja ne samo po narodni, temuč tudi po zgodovinski strani še nekaj nazaj smela tirjati, ne pa tjè dajati. Razun furlanskih Slovencov je
tudi mnogo isterskih bilo pod beneško oblastjo, ki so blizo do najnovejšega časa ločeni od bratov bili. Kar pa se tiče izhoduje strani na Ogerskem, so sicer ostali Slovenci med Muro in Rabo že od leta 900 v madžarski oblasti, vendar so se po narodnosti vedno obranili, in će bi samo postava narodnosti veljala, bi jih slovenska zemlja še smela nazaj tirjati. Daleč pa bodi sila madžarska po še kterem kosu slovenske zemlje; zakaj če je kteri ogerskih kraljev, kot na pr. leta 1270 in 1290, svojo roko stegoval po Štajarskem, slovenski strani ali Metliki, je bil tudi junaško nazaj zavernjen.
Toliko o srednjem času ; bodi še nekaj besede o novem času.
V
V začetku novega časa leta 1492 je bilo tedaj Stajarsko iu Koroško, dasiravno v severni strani že zlo ponemčeno, dalje Krajnsko, slovenska stran, Metlika, Pivka, Kras in Istra, tudi Terst, še celó
y
Reka in Sum berk skupaj združeno pod oblastjo avstrijanskih vladarjev. Koje leta 1500 poslednji knez Leonard umerl, je tudi goriška knežija za dedšino prišla ce-
80
sarju Mak 8 i milij anu I.; in tako je bila skoraj vsa
slovenska zemlja skupaj pod enim gospodstvom, in je tudi tako ostala. Cesar Ka rol V7. je leta 1522 sicer hotel en del te zemlje od Avstrije k Španii predjati ; pa stanovi so se uperli, in početek je zastal.
Vendar slovenska narodnost se je kmali po tem na južni strani začela nekaj manjšati. V7 sili grozovitih turskih napadov je mnogo keršanskih Horvatov in Serbov pobegnilo iz prejšnih stanovališč, in si je iskalo novih seiisč na južni meji slovenske zemlje — Us kok i se irnenujejo ti pribežniki. Med letom 1532 jn 1540 je tacih pribežnikov mnogo prišlo čez Kolpo proti Cernomlju, Vinici in Poljanam; zatoraj je ondi sčm ter tjè govorica ne toliko horvaška, temuč serbska, in obred deloma greški. Takrat so tudi Viahi ali Rumuni prišli na Kras proti Munjam in Roču, ki še hranijo svoj jezik. Zopet so se med letom 1545 do 1550 iu še leta 1595 takošne trume vseiile na šumberškem svetu, pri sv. Križu, Catežu in pri Metliki; samo od kostanjevskega in pletarskega samostana ee jim je dalo 107 kmetij, in posestnik priseškega grada si je svoje stanovališče sozidal v to stran Gorjancov; zatoraj se je tudi tukaj jezik pohor-vatil in poserbil, obred pa tudi po greškem ustavil.
Nekaj pozneje leta 1579 so greški naselniki prišli proti Pulji, dalje v druge isterske strani Arbanaši leta 1592, 1623 in 1647, Horvatje leta 1517, in Morlaki leta 1624.
Po vseh teh naseljencih je bila tudi v Istri slovenščina na manjši prostor stisnjeua.
Vendar pri takem naseljevanji horvaškega in serbskega ljudstva meja slovenske zemlje ni bila precej ukrateua. Šumberški kraj se je le še štel h krajnski zemlji, po-veljnika vojaških naseljencov so stavili, in vojake same so pročevali krajnski stanovi skoraj do najnovejšega časa, kakor popisuje Valvazor v svojih bukvah, in tudi kaže na svojem zemljovidu. Še le v dneh cesarice Marije Terezi je krog leta 1764 je bila vojaška meja po novem redu osnovana, in takrat je bil šumberški kraj res pridjan Sluinskemu polku; fari Šumberk in Vivodina pa ste bile leta 1787 pridjaue k zagrebški škofii.
Tudi Reka je le še dolgo ostala ločena od Horvatije ; sicer s Krajnskim ni bila neprenehoma združena, bolj po vojaško je bila obravnana, in je imela svojega glavarja, po cesarski volji postavijenega. Še Ie leta 1776 je bilo to mesto z bližnjimi kraji kot horvaško primorje pridjano k drugi horvaški zemlji; leta 1814 pa, ko je po kratkem ptujem gospodovanji zopet došlo k Avstrii, je bilo dano k teržaškemu primorju, in še le leta 1822 od ondot zopet odločeno, in za ogersko primorje šteto; vendar leta 1848 je bilo zopet k Horvatii pridruženo. Temu nasproti se mora pomniti, da so leta 1547 z ogersko krono vred tudi ogerski Slovenci prišli pod avstrijanske vladarje.
Teržaško mesto sicer v novem času ni hotlo ostati v tesneji zvezi s Krajnskim, temuč se je samo vladalo; vendar po takem ni bilo odcepljeno od slovenske zemlje, razun kolikor se je samo sililo poitalijančiti se. V najnovejšem
času leta 1797 pa je tudi kos slovenske zemlje v Istri in v Fur lan ii, ki je bil pod beneško oblastjo, přišel pod avstrijansko gospodstvo, in tako je ćez več sto
let cela slovenska zemlja pod edino vlado bila združena.
V francozki vojski se je slovenska zemlja še enkrat med dvoje gospodstvo razcepila; Stajarsko in pol Koroškegaje leta 1809 ostalo pri Avstrii, Krajnsko, Primorje in pol Koroškega je spadlo k Francii, in tista je tudi meje slovenskih strani po svoje razstavila. Vendar to raz-cepljenje je le kratek čas terpelo; leta 1813 je zopet vsa slovenska zemlja skupaj prišla pod avstrijansko vlado. Sicer so Slovenci razdeljeni v več kronovinah, pa v poslednjih časih vendar vlada nekako več čista njih narodnost, iu je namenjena tista pravična biti. Sicer ostaja to
resnica, da slovenska zemlja, dasiravno pod enim vladarjem,
vendar ni združena v eno deželo ali kronovino, temuč j* razdeljena med več dežel, in njeni uarod je pomešan s ptu-jimi narodi, z Nemci, Italijani in Madžarji, pa tudi s sorod-nirni Horvati. Vendar je zdaj slovenski svet manj razdeljen. kakor kratke leta francozke vlade od leta 1809 do 1813u Takrat je bilo Koroško razcepljeno v dva kraja, namreč francozkega in avstrijanskega ; Krajnsko je zgubilo kraje v Primorji in Istri, ki jih je več ko 400 let štelo med svoje; Devin in Vipava sta spadla k Istri, Prem, Novi grad, Kastav in Pazen k Horvatii. Avstrijanska vlada je leta 1814 zopet soedinila Koroško, in Kranjskemu povernila Prem in Vipavo; Kastav, Novigrad in Devib pa je dala k Istri in Gorici ; od Koroškega pa je odcepila kanaljsko dolino in jo dala Itálii.
Po takem je slovenska zemlja razdeljena v šestero
V	y
strani, v Stajarsko, Koroško, Krajnsko, Primorje, Beneško iu Ogersko; pa samo na Krajnskem je slovenski narod v veliki većini, v druzih deželah je na manj-sem, zlasti na Ogerskem in Beneškem. Na Krajnskem
je med 457.330 stanovavci 432.890 Slovencov, bodi si, da
se malo Horvatov pri Metliki in Kostanjevici ne odšieva., in le 24.440 Nemcov, zlasti v Kočevji, Weissenfelsu in Ljubljani. Na Štajarske m je med 1,070.750 stanovavci 328.200 Slovencov v južni strani, in 742.550 Nemcov v severni strani ; meja slovenskega naroda gré čez Radelj, Remšnik in Plač proti Muri, po tem za to reko, in prestopi Dravo pri Radioni. Na Koroškern je med 332.900 stanovavci 110.500 Slovencov v južnem delu, in 222 400
Nemcov v severnem delu; meja slovenskega jezika gré od Pontabla čez hřib v Ziljsko dolino na Berda, po tem čez Dobrać, prestopi Dravo pod Beljakom, gré nad celjovskim jezerom proti Gospejsveti, prestopi Kerko, gré nižje na Grebeuj, se bliža Dravi pri Labodi, in gré zopet višje proti
Radiju. V Primorji je med 539.430 stanovavci 226.100 Slovencov na Goriškem, v Terstu in v severni Istri, 115.830 Horvatov v Istri in na kvarnerskih otokih, in 187 500 Ha-
lijanov, meja slovenskega naroda gré na Goriškem čez
Monfalkon, Gradiško in Karmin, v Istri od morja pod Piranom ob Dragonji, po tem čez Jelovice in Novigrad proti Bistrici. Na Beneškem je med 2,484.250 stanovavci 30.450 Slovencov, drugi so Italijani; Slovenci stanujejo v farah sv. Petra in sv. Leonarda pri Cevidatu, potem v Režii iu na Beli do Pontabla. Na Ogerskem po starih mejah je med 8,550.000 stanovavci le 49.350 Sloveucov, drugi so Horvatje, Serbi, Slovaki, Rusnjaki, Madžarji iu Rumuni; slovenski narod ima svoje meje od Rabe pri sv. Gothardu čez Hodoš,* Kobilje in doljno Lendvo do Mure.
Pri sklepu razlaganja srednjega časa se smejo pristaviti nektere politične ali deržavnopravne opazke. Ko su koroški vojvodi zraven Korotana, Krajne in Istre dobili tudi Furlanijo in še Verono v najem, se s tem Korotan, Istra in Krajna niso pritalijančile, namreč se je s Furlanijo vred tudi Verona prihranila za lastino nemških cesarjev. Oglcjski ali akvilejski patriarhi so se sicer deloma šteli za italijanske kneze; pa s tem njih posestvo, ko so iz cesarskih rok přejeli Furlanijo, Istro in Krajno, tii spre-minilo svoje prejšne lastnije; Krajna in Istra in Furlanija so ostale vrata, nemškim cesarjem odperte do Italije. Bene ča uje so patrijarhom vzelidel Istre; za to pa Istra, ravno tako kot Dalmacija, Moreja, Moreja in greški otoki, ni še dobila italijanskih mejnikov. Enako tudi na drugi strani. Celjski vojvodi so poslednji čas přejeli horvaško Zagorje, tudi imć horvaškega in slovonskega bana; zatoraj pa Celje ni še spadlo pod ogersko krono, ravno tako kot Zagorje ne pod nemško. Bilo je to le združenje po osebi, ne po reči (Personal-Union, ne Real-Union).
Dalje 80 višji deželni gospodje posamezne strani, mesta in grajšine dajali v najem ali fevd malim gospodom; take najemšine pa višje lastine ali krajevega značaja ni se kar v prek spremenile. Na primero: Vipava je iz patrijarhovih
rok leta 1275 došla Iliriku Sofenberskemu, io leta 1313 okrutni Ali Vidač
Vernerju Portiskemu, ki sta bila oba iz italijanske strani;
mi
v
ti psi
dei
y
naslednik pašaluka Zvorničkega

ako
Za manoj
zadere se nad vojniki
v Cerknici in na Pivki je leta 1299 kmetije prejel Čudo golih jataganov zablišči v zraku
Janez Videmski ; Postojna je bila I. 1327 zrocena Ber nardu Strassoldskemu, in v Jami grad Bertoldu Atem skemu. Vsi ti kraji pa se za tacih na pol italijanskih go
duki
5)
Škoda za vas trud"
odzovejo hladnokervno haj
zastava
spodov voljo niso še ločili od Krajne in Istre. Enako je
in v rokah najstarejega zmed njih vihrala je bela
„Mi gremo na dogovor k pašu novopazarskemu".
»
Ne pljavaj na brado svojemu gospodarju, vražji gad!"
tudi tukaj zopet na drugi strani. Medjimurje je dobil leta zagromi Ali Vidać
?
izbleknejo li še en samkrat tvoje
1406, in Zagorje celjski knez Herman leta 1421 iz rok « ogerskega kralja Zigismunda, pri tem je bilo vender le slanstvo maščevanja našega
adne usta paševo častito ime, ne reši te tudi tvoje po
u
horvaško Zagorje kot Medjimurje, in ne Štajarsko. Tako
fih posmeh prešine obličje hajduko
r>
Slabo bi se ti
tudi je Metlika bila leta 1578 kot v zastavo prodana grofu zahvalil paša za tvojo postrežnost, oholi Vidač
od

Alapskemu, za njim je prišla na grofe Frangepanske, in mu mirno dalje na zagrebški stolni kapitel; krog leta 1670 jo je
rt
življ
naše hčere je naše življenj
Povej
nam le, kje da je, kajti s taboj nimauio nikakega pos
u
zopet kupil grof Volbenk Vincenci Vacenberski, od njegove rodovine je zopet pred letom 1727 prišla na zagrebški ka- ker mu ni dauo, se zmaščevati
Vidač je divjal o prederznosti hajdukov, še bolj pa
pitel, kteri jo je pa leta 1792 prodal Jožefu Zavinšeku za
v
Revni cucek
je zaškripal z zobmi
ohaj z
40000 gl. Zatega voljo se je vender Metlika vedno stela nosom sled našega gospodarja
Mirno so sedeli hajduki
k avstrijanskim nemškoslovenskim dezelam in stala pod krajn- na svojih čilih konjičih. Tamuo so jih pregledovali Turčini, skimi glavarji in stanovi; ravno tako kot M eh ovo pod ki so bili obstopili cesto na obedve straní in svedočili s
Novim mestom, ktero je leta 1393 kupila Katarina vdova svojimi žarećimi očmf, kako bi nažgali hajduke po gla
&tefa
na Modruškega. Naj to služi v pojašnjenje drugotnih ako bi ne šio za življenje Emire
vgovorov.
Kar je tukaj pisano o slovenski zemlji iz srednjega in
činu
r>
Glej jih

t
pasjih dus
govori Tur
V •
Tur
ne da bi orožje odložili, ne da bi lica proti zemlji
novega časa, se opira vse na pravne listine in zanesljive obernili pred svojimi pravnovernirai gospodarji. Kdo je kdaj naznanila, kterih marsiktero se je še le v poslednjih letih še kaj takega doživel?"
odkrilo
vsacega ni bilo mogoce v tem spisu posebej na
ne drugo
vestiti. Ta sostavek pa noče nikogar žaliti, rodnih sosedov na severni, izhodni iu zahodni meji, še manj
drug
n
Kako derzovito pa nas gledaj
Ci
ecei
serdito
»
Velik je Allah in Mahomed, njegov prerok"
pre
pa naših sorodnih bratov na južni strani, ki se vsedanjih dneli govori neki Turčin zdaj glasno
glasijo in borijo ne samo za svoje narodne pravice, temuč
y
vam pravi junaki
cc
„jaz jih poznam, to so
tudi za tište bratov Slovencov. Deloma je hotel ta sostavek razširiti historično vednost, in če vsemu ni zadostil, naj njega razodenejo drugi. kteri so kaj več našli ; deloma je hotel
»
Ne saujaj nam, polutan^
ne junaki
y
„Robovi so to,
arahljajo tovarši v
u

Dušo
eljá

je resnica
?
to so Glavač. Seravica
pravico slovenskega naroda pojasniti, ce tako pojašnjenje in mlada Mladenoviča
Kaj utegne pomagati k temu, da bi se Slovencom tudi dalo,
kar je pravo.
Hicinger.
Lepoznanski del
$
Vsi zdaj omolknejo. Bošnjak, akoravno Turčin, spoštuje hrabrost svojega tudi najvećega dnšmanina ; imena zdaj iz-govorjene bile so glasovite o hrabrosti, ponos in tolažba stÍ8kanih kristjanov, strah in trepet pa muslomanski.
Tur ki
i n
raja.
V
Glavac!
Seravica!
Mladenoviča!"
razlegalo
Poleg ilirskega.
(Dalje.)
IV.
Runjeno solnce razliva svoje mile žarke čez Novipazar in Kosovo polje. Krog Novopazara vse mergoli ljudstva;
se je po taboru, probudivši v vsakem radovednost, z last-nimi očmi viditi možé, o kterih se je toliko govorilo. Vse privré zdaj skupaj okoli hajdukov, da so ti komaj mogli
naprej
5)
To je tedaj Glavač
prašajo eden druzega
cc
kar je v Bosni odličnih Turčinov, vse se je zbralo krog Novopazara, da oprostijo kinč Bosne, krasno Emiro, da kaznujejo derzovite hajduke in da kristjane okolice novo-pazarske pokoré za zdaj iu v prihodnje. da bi ne podstopili se zopet prešerno povzdigniti svoje glave. Svetio orožje bliskeče v solnčnih žarkih; berzi vojniki švigajo sčm ter tjè na čistih konjičih; drugi se zopet veselo razgovarjajo o prihodnjem boju, kajti nemirnemu Bošnjaku je vsaka pala po volji, in to toliko višej, ker daje priliko velikašem bo-sanskem, ohladiti serce svoje nad revnimi kristjani ter pokazati svojo moč in hrabrost zoper povelja štambulske.
, kar je hrabrilo ohole Turčine k boju zoper haj-
ki je sam pobil deset pandurjev pašu skupoljskemu, ko so ga bili vhvatili v gorah?
Čudno golemo
bila
In drugi je Seravica, ki je vtekel veziru travniskemu?
takrat sem tudi jaz pole
n
Da
odgovori nekdo
»
or ©
n
Hajd! povej nam kaj Dobro vam je znano'
cc
poslušatelji. pricne berkasti Turčin
ga nazeno
i
kaj je uganjal po cestah. Naše gospe skorej so ze obupo-vale, ker jim je Šeravica zavstavljal na Balkana lepo di-šeče mazila, ki dohajajo iz daljnega Parsistana, bulgarsko
se vse to;
Druso
pa
duke, je bila otetba lepe Emire iz rok hajdučkih.
cvetlično vodo in štambuljsko rudecico. Pa kaj saj si celó noben Turčin še upal ni podvzeti kam kak pot
iz strahú pred hajduki".
Mujezin zaklice zdaj iz šibkega minareta k molitvi, in vsem taboru nastane mertva tišina. Ni še skončana pobožnost, in glej, že jih skoči nekoliko kviško, ojstro gledavši
rt
E, da bi ga turška puška ubila
zarencijo raz
serdeni poslušavci.
»
proti Vuciternu. Njihova raztresenost vname tudi druge tako, da v hipu vsa pobožnost prestane in vseh pozornost
oberne zdaj proti goram. Po cesti namreč prijezdijo
se
čveteri jahači — naši hajduki. Derzovito prihajajo vedno
bliže] in bližej, kakor da bi prezirali zbrano množico v taboru tuiškem.
Kaurin je zvit, to je do duše resnično: al pravoverm
Turčin ga s svojo modrostjo tako nadkriljuje, kakor slon
komarja. Ni li zmed vseh najmodrejši travnički vezir? Bog
ga bogoslovi! Pa, da v kratkem zveršim povest. Vezir, je
odpravil mnogo robe v Skopje; robe je bilo dosti in fine
so navadno po-
robe! ha, ha, ha!
Razun pandurjev, ki

Glej!
cr
lei!
U
zarenčijo nekteri beguni
dohajajo kakor bi nas zasmehovati hotli.
r>
ti kauri
potnike spremljevali, je visil še na vsakem konju koš v taistem ha ha ha je bil namesto robe skriti pandur.
i
in
v
Nikdar naj ne gledam svitlih nebesa
r>
Velik je Bog!"
zaženejo zopet osupnjeni poslu
zarujove
šavci, res ni je zvijače nad modrostjo pravovernih".

y	i
,,Šeravica nas napade, kakor je bilo že pričakovano. Bilo je hajdukov deset, in on enajsti; kako se toraj pre-
zega ne dalo kakor
davke plačevati, služiti in kri pre
plaši, ko zapazi blizo sto pandurjev. Pa, kar je prav, je tudi Bogu drago; ko namreč Šeravica vidi, da mu kropca
priliva, zaupije nad hajduki, da naj se resijo. Kakor bi jih bila kafra vzela, so minuli hajduki; on sam pa je ostal in se nam dal prostovoljno vjeti
c;
»
Pa zakaj
ga
v •
niste seme prec zivega na
meh oderli?"
nekteri vprasajo
livati za druge! Zanašaje se na Cesarjevo besedo upamó, da to mora drugače biti, da bodo razsvitljenih rodoljubov in druzih pravičnih mož besede tudi kaj veljave imele, da bode tudi pri nas ustavno življenje ukljub všemu silnému nasprotovanju obveljalo. Zato pa je treba delà in pravde l
Iz Barke na teržaškem Primorskem 28. sveč.
21. dan t. m. smo začeli iu 24. dan smo dokončali volitve
v Travnik, da Sarajevo in vsa Bosna vidi, kako se bo Šeravica gugal na konop-
„Mi smo ga zvezali in tirali
srenjskih mož vélike Nakelske
srenje
tej
priložnosti
glasov bil
ljini.
Al, akoravno pčs gjaurski, je vendar junak, to je
gotovo kakor Bog nad nami. Ko smo ga peljali na vislice, naše je ljudstvo skakalo radosti; al Šeravica primakne se nekako k veziru, porine ga iz konja kakor bi jaz porinil
očitno pred zborom razodeti. Rekel sem, da vse
ar
mlađega cucka v blato, in preden se mi razabremo, skoči on na krasuega vezirovega vranca, in blisku enako zgiue zmed nase srede. Očaral nas je menda vse bil potepúh
u
y>
Primaruha, škoda, da je gaurin
u
zamermrajo Turki iu
gledajo za hajduki, ki so bili ravno dospěli do vrat novo
pazarskih.
(Dalje prihod.)
je med nami ustal prepir, ker sem jez po većini za svetovavca izvoljen, pa sem se branil to službo in opravilo na-se vzeti; nazaduje sem bil primoran svoje uzroke
osposke
so le nemske in laške, in da jez teh jezikov ne razumem kakor tudi kancelije ne mojega; zavoljo tega nočem, pa tudi ne morem te službe vzeti. Nemška stranka je govorila, da naš slovenski narod je premajhen in da njegov jezik ne more kancelijsk jezik postati. Ljube in serčne „Novice"! ponižno prosim vas, ker se že 19. leto zavolj te sila važne in imenitne zadeve mučite in ker nam je po vas veliko iu veliko slavnih in zlo učenih mož
zg
Dopisi
lahko
teh ljudi
odi, dajte nam jasen
zagotovilio,
odgovor
da vse to se
na to. Ce je beseda
resnična

Na Dunaji 2. sušca. H. E. Kar nam je oktoberški di
, so vsa slovenska pismenost iu vse učil-nice po deželi, vse naše upanje in vsi kupi natisnjenih
knji
S
le zgolj sanjarija! In če je temu tako, naj vse tù
or £
plom napovedal, cesar smo dosihmal željno pričakovali, dobili ugasne, naj se naš jezik prekliče in uam hitro hitro dru smo 26. svečana. Dobili smo nov deržavni zbor in za jezik dá, zakaj brez jezika ne moremo nikakor obstati. Že vsako deželo posebne deželne zbore. Kako je bilo vse to pred veliko sto leti je ajdovski deželni oblastnik Pilatus
drugim preveč, nekterim Mi se ne borno tù spušali v pretresovanje
sprejeto ? Enim je vse to premalo ravno prav.
narodne jezike čital, kar se iz
tega
vidi.
ker je uzroke
i
tega ; le eno hoćemo zapomniti si absolutizmom zdaj enkrat za vselej pr
da je
našega ečnim tinsko.
Odrešenika pisal po judovsko

ar »
regovsko in la
kraj
Nazadnje, ljubi Slovenci, vam pa moram prav ve
in da je bolj selo novico povedati, ktere niso ne
naši
ko kdaj si bodi zdaj potreba pravega resničnega rodoljubja doživeli.
očetje in ne mi
Bog
daj srečo in zdravje takim možakom ! Pri tej
in poštenih vnetih odkritosercnih domoljubov, ki naj po novih zgorej imenovani volitvi so se naš žlahni gospod kantonski
ustavnih potih svoje ljudstva vodij

blagostanje
svojega poglavar proti celemu zboru obernili in nam rekli: Kai
kraja in skupne deržave veksaj
res tudi meso in dušo in tako tudi življenje zadobila, da
uterjujejo, da bo ustava koli boste nam v našo pisarnico po slovensko
It V # 1 •	•	i I • 1	V	m	m •	*	A	*	A	*	»
bo res k vesoljnemu blagostanju
odov
da se ne vrine
kak nov birokratizem vanje , kar bi ne bilo napredovanje
pisali, vse vaše pisma in dopise bomo z r a-dostjo sprejeli in vam v vašem jeziku odgovo-
imenu vseh Slovencov rečem: Naj bode temu
• i • r 111
u
V
razvijanje ustavnosti, ampak nesrečna rakova pot. Naprej gospodu slava, nam pa veselje, ker s temi besedami so bili
tedej Slovenci ! se klice tudi nam naproti, naprej demo do zaželjenega ci
f
da pi
vsi naši prepiri dokončani in vsi smo šli veseli vsak na
čijo besede slavnega pevca
konca kd
naprej
da
svoj dom!
5>
m et uj
s e
m
i
V Mariboru 22. febr. +
Jože Ambrožič.
Dobi! sem te dni po pošti
po dl aga se tujč
p et

dober dar pride le od zgorej

ga tudi tu prositi
In če je res, da vsak iz Tersta 22 iztisov 3. šestke Vilharjevih pesem z na-
pevi. Mislil sem, da so pesme, ki jih je gosp. Vilhar v Novicah" in „Glasniku" I. I. naznanil, in za ktere sem
od Oceta luci, ne nehaj mo , da s svojim obilnim blagoslovom blago-
slovi to novo setev (ustavnega življenja), da bo zamogla
»
22 naročnikov v Celovec poslal. Pa to ne more biti, kei
lepo rasti, se uterjati in zazelj
sad prinesti. Pomôzi naznanjenih je 25, v teh zvezkih jih je pa le sedem
in
nam ! Sicer pa naj obvelja tudi tu pregovor : „Pomagaj si pri naznanilu ni bilo opombe, da bojo pesme z napevi. Zato sam in Bog ti bo pomagal !" Y7i pa, nemškutarski pisavci, prosim gospoda, ki mi jih je poslal, da mi to reč razjasni, ki v dunajskih časopisih še zmiraj z nami Slovenci ravnate — Ko sem ove pesmi v roke dobil, je bil razte r ga n
kakor Turk s kristj

ecite: ali je to priprava za novo závitek. Ker se mi neverjetno zdí, da bi se bilo to po
ustavno življenj
Ce imate vi prav, in mora
obveljati
y
naključbi zgodilo,
ne morem
drugega
Slovenci! zastonj čakamo ustavnih pravic, ustavnega živ- zlobna roka se stegnila, zakaj že nekteri gospodje so tožili, ljenja, zastonj so vse cesarske pisma, če bi še tako resno da ne dobivajo redno pisem s slove nskimi napisi in pisane bile, in bi se še toliko in toliko na Božjo pomoč nekemu gospodu so tudi na „Novicah" ime pokvarjali. Tako
misliti, kakor da je
opirale! Goljufna zvijača je, če se v eno mer le trobi
da
se maščujejo naši sovražniki nad nedolžno slovenščino! Bos:
ima tako imenovana „intelligencia" prednost, da le ona pomagaj!
tudi v tej zadevi veljá, in da se mora ves
od po nji
Iz Stare vasi. +x+
Štajarski Slovenci! Volitve
sukati in
V
kozj
molitvicou moliti, kakor dozdaj. Narodu za deželski zbor se bližajo. Koga bote volili? Spomnite se
potem takem že spet ne ostaja druzega, kakor vedno, vedno
svojih
mož
i
zopet jih Vam v spomin zakličem, da
se
le služiti, davke pridno plačevati in kosti glodati, ki padaj
zedinite in se
glasi
ne razletijo na drobne edinice.
Živo
z mize ,,intelligencij
Ubogi
od!
so se tvoje
se
vam
priporoča: Dohtar Štefan Kočevar v Celju

ustavne pravice? Da le za priliko opomnim, kje so si dr. Jože K r a j n c - Steržev iz Škal, profesor v Sibinju Kočevarji več zaslužili, kakor ves slovenski narod? in dr. Jakob Razlagv Gradcu, Martin Terstenjak.
y
narod
vender ima ta pešica ljudi (ne bodi jim pa oponošano!) profesor v Mariboru,
več pravic
naroda ! Služi
gosp
i
Ivan Macun, Štajarc, pro-več prednost, dá, vse memo vsega slovenskega fesor v Ljubljani, Vincenc Zevnik iz Malega verha
• » J>
je deržava, uradnija in cerkev
Potlej
blizo Brežc, svetovavec c. kr. komitatne sodnije v Oseku.
pa vpijete: zaupanje imejte itd., kako ga bo clovek dobi! Pristavite še ktere druge, ki so vam gotovi rodoljubi.
in imel, če bi se narodu
po mislih naših nasprotnikov di
Iz slovenskih Gori© 22. sveč. G. Zivko.
V 6.
83
broj
»
Novic" priporoča iskreni domorodec
gosp
P. mari- p
sloveuščiui pisan
Reče naj še kdo, da naši
Gotovo
borskemu bogoslovju graško slov. knjižnico vsakega poštenega Slovenca hvalevredno priporočanje raz
je
gospodje uradniki ne znajo slovenski pisati, da
jezik
za kancelije ugoden
oboj
je ugodno: uradniki in naš
veselilo. Kaj pa berem
v 8. listu „N
55
Gosp. Drazek
jezik
Le tacih predstojnik
kaj
9

pise

da je
raško seminarsko vodstvo mariborskemu knj
• *
nico že ponudilo, pa je nece.
Cud
se nad častitimi
g°-

drugi uradniki že svojo dolžnost storili.
Iz Jesenic na Gorenskem 1. sm
potem boj
tudi
26. in 27
natelji. ki so vsi verli Slovenci, da se branijo knj
• V
svecaua so bile pri nas volitve župana in srenjskega od
Zakaj? se tega bojijo, je nam zastavica, ki je nikakor bora vpričo občespoštovanega kantonskega poglavarja gosp.
niti ne moremo. Ako so njene knjige graški bogoslovci Levičnik-a. Ker smo bili od treh srenj skupaj in premalo
edinih misel. smo za vsakega dvakrat volili. Izvoljeni so
smeli prebirati, 2 goslovci so iski
drug
raznimi védami, d
h slovanskih narecij z
kaj ne bi jih mariborski? Mariborski bo
domorodci ; bistreje glavice se učijo
namenom se obogatiti z
?
blagim
bili za
5
župana gosp. Franc Gril, ki je že pred
župan
bod
mo
li enkrat domovini hasniti
Ni
bil in moz vsem poštenim po volji; veseli smo, da ga spet
imamo: za 1. svetovavca je bil izvoljen gospod Sim
li to
lep
V eu a tu i}	wuMw	~ ~ ™w '	" —------)	Dvviuiavv« j un izjvuijuu ^ u n j
0 in hvalevredno? Ali ne zaslužijo, da bi jim na Schrey, c. k. poštar in zdravnik, tudi mož, k
ga imamo
vso moc pomagali? Oni že zdaj previdijo, da bo jim treba vsi radi iu nam more s svojo umnostjo in domoljubjem
Pi
enskesa jezika dobro znati; saj jim bo vsakdanji kruh. veliko pomagati
mm	M	•	•V V	•	.	_ _
tedaj častito vodstvo
j
mariborskega
5
za 2
svetovavca pa je bil
seminisca

naj
gospod Matij a Rob
olj
sprejme p< nujani kosček domaćega kruha; prosimo pa tudi bornik bil
B
iz Rovtov, ki je tudi že pred od
Njih milost
slavnega
knezo-škofa Antona Slomseka
ktei
a	^lumocno, n^»« jenih, iicmcii ua novu izvoljeni. iLepo je za vsa
ćelijo še to. Zapustivším ako mu ljudstvo v znamenje, da je prav délai
je se vec starih odbornikov vdrugi
nekteri na novo izvolj
Lep
je za vsake
so
V
ze
toliko ran zacelili
5
naj

poter-moža
i
Koroško so se štajarski Slovenci z
--- —i	— — -j — ~ » - ~ . uuHiuvujv, um jv jjiuv uwiui, zaupanje
ečenim veseljem skaže, da ga vdrugič voli, kadar volitev pride. Al preveč
pod Njih krilo podali. Bukve so v Gradcu peto kolo. Letos
je 6 slovenskih bogoslo
in rekel bi, da so ti, berz ko voliti in s svoji
je tudi takih ljudi, ki ne zastopijo, kakošne može je treba
svinja z mehom ;
, ... — -—? glasom delajo kakor
ne
y
?iu V C lio IVIII UU^UOlUVvU V, 111 i	""	« )	------O dm;juh j,iaowiu uciaju u
adnji, ker so vse slovenske fare sedaj pod labodsko namesto da bi volili pravega možaka
kofij
prišle
Prosimo tudi vas častite utemeljite knj
volij
raji šemo, brez
5
pomislika, da
da se tudi vi za njo potegnete, saj imate pravico, ker ste počasi se bomo že zmodrili
so srenj8kim možem važne reci izročene.
Pa
ji na noge
pomagali.
Iz bližnje okolice Vranskeg
17. sveč.
Y
do
pisnik iz Vranskega 8. svečana t. 1. Vam je pisal o novih
Iz Ljublj
A. P. odbornik jesen, srenje
V petek in saboto je volil 1. volitni
ed 10 mestnih odbornikov. Gosp. L. Lukman
pinilin Ili T I UIlvUV^M w • ^ • v	- • '	J " I------- - -------	* V »A ^MVllUl VMM vi 1JI1&U r •	JJ« JLitl (\II1UI1 ^
soseskinih volitvah, ker pa jo je slabo zadel, terjam, da se dr. N. Recher, gosp. J. Miihleisen, gosp. A. Krišper,
popravi
sperve

kar je napačnega. Res je, da so se Gomilj temu nekoliko upirali,
al ne za t
ker niso bili
Fidelis Terpinc, K. Holcer so bili izvolj
gosp gosp
gosp. A. Malič, gosp. G. Heiman in gosp
v pervi volitvi, gosp. dr. Kaveič
I I BWk ^i I. m ■^■■■^■■■^^■■■P HHHHHHi M	so
ploh tudi o volitvah posebno v našem kraji svojo dolžnost volitve končane, ki so, ako se ozremo na vse, kar se
od dusnega pastirja v tem zadosti podučeni; dusni pastirji in gosp. Fedor Bamberg pa v drugi volitvi
dobro poznajo in jo zvesto spolnujej
Ni
res, kar omenjeni
doni
s
o uekem župniku zaseglivo gov
j
zakaj besed
5
ki
je teh 14 dnih godilo, ocitno pokazale
da veliko naših
voliv
se mu ondi prilastujejo
nikdar nikoli govoril ni. Vsa so
se ni godno za take volitve, ker jih pri volitvah
seská in tudi c. kr. okraj
š
osposka mora pričati

da je
oni župnik ne le pri soseskinih volitvah, temuč veduo je
ne vodi občni prid, ampak le osebni ali zgolj sebični nagib Ne bomo pa popisovali gnjusnih dogodb ,,chronique scan-
bii
unet, služil
in je za bia

SI
svojih rojak
v djanji
živo
daleuseki, ki smo jih ta cas doziveli; le eno posebno debelo
hočemo
in si. kar mu oni dop
V «
tuj
nikdar ne bo za
povedati, da
tista stranka, ki je pošiljala s podpi
cli
priimka „nemškntarja
CC
som „Mehrere Wâhler" zelene liste po mestu
5
St
čan.
w *
U
Iz Selske doline 2. si
uuega mesca so pri nas volili
v
v>/ jt/
Zadnj
dní
celó za njene lastne ljudi na z v zakotno tiskarnico, ktera jim je tiskala b
ki so bili
narejeni, je imela
ena tis-
5
m
P
in druge srenjsk
m
Volitev je bila mirna, kakor ni morda nikdar v
karnice njih liste, kar je po tiskarni postavi (§ 2. in 3.) prestopek, ki se ima po 26. kaznovati z 25 do 200 gold. Naj to edino bo našim bravcom zadosten dokaz, ka-
zborib svobodné Amerike. Obnašali so se nazoci kmetje košnih pomočkov se je neka stranka posluževala
prav
omikano svobodno
5
tako
da gospod komisarju ni bilo
5
da je
po
kar ni šio po odkriti
treba kar nič opominjati. Volili so prav pametno ter vidilo
pošteni poti. In tako
se j
• V
nic Kranj
e pri vseh, da nimajo kmetje novih svobodniših naredb več za otročarije. Veliko parlamentarnega duha ima
Veseliti so mogle vsacega v redu dokončane
da
Veseli so dočakali
„rcquiescant in paceu volitve mestnega odbora! Učile
nas marsikaj
?
volitve; iu komaj so pošteni srenjski možje čakali dné so šli prisegat v kantonsko kancelijo.
>
Novičar iz domačih in ptujih dežel
—^	V
Iz Dunaja 3. marca. Se nekteri
ces. razglasi, ki so
dn
ko so prisegli, da bojo po vesti in pošteno ravnali, se v zvezi z
veseliši pa so pi
zaj iz kancelije, ker kantonski pred
m w
JeJ
te dní
nimi postavami od 26. svečana, se pričaku Pravijo,
da
gerski kancelar Vay je
po
stojnik gosp. vitez H ôff
so tako ginlj
s
k
svojem prihodu na Dnnaj podpisal oklice ustavnih postav
besedo dolžnosti in naloge županom in prisežnim mozem od 26. sveč.
Minister dnarstva
pripravlj
pri hod nj
na serce govorili, da so se vsi čudili
in kakor gospod dervani zbor predloge v dnarnih in davkovskih zadevah
predstojnika ljubi in spoštuje vse ljudstvo zavolj njegove Pravijo, da nadvojvoda Mak s bo predsednik deržavnemu
ljubezni in odkritosercnosti do svojih podložnih
je ta
svétu
bezen in odkritoserčnost danes može tako rekoč na-nj pri
Lánsko leto se je posmodilo v vsem cesarstvu 838
klenila. Ne samo, da so gospod HôfFern lepo gladko, čisto milijonov smodk (cigar).
slovenski gov p a n i j a m
vidili smo še tisti dan
evo čuda uevidj
P
z u
v cisti, g 1 a d k
5
*
Drago
nam
bo!
Vred.
**) Gosp. dopisnik iz Vr. bo gotovo z ravno tolikim veseljem citai
to obrambo in obžaloval, da je bil slabo podučen , kakor jo vredništvo radostno natisne, da se popravi poinota. čeravno ni
pritekla iz hudobnega izvira.
Vred.
Iz Tersta. 2. sveč. Mestni zbor je sklenil zavoljo
podeljene ustave cesarju zahvalno pismo poslati.
Horvaško. Iz Zagreba 1. sušca Županija naša se
verlo obnaša ne le v brambo narodnih pravic domaćih, po kterih Magjari prederzno segajo , temuč tudi za pravice serbskega in slovaškega naroda, ki je v veliki nevaruosti, da bi ne zgubil, kar mu gré; poslala je tedaj si. županija
84
našo
prošnjo do Njih Veličanstva
9
naj
v
se
pred
ogerekim
deželnim zborom pokliče srbsko narodno skupscino.
Dalje
da bi dobro bilo, ako bi še svetna oblast papeževa zedinj
bila z duhovno
Iz tega je očitno, kaj čaka sv. očeta
je sklenila prošnjo, naj cesar sara odprč deželni zbor horv. papeza, za kterega eepotegujejo zdaj spet prav uneto škofj
francozki in Napoleona spravljajo v hude zadrege.
slav. dalmatinski in se dá v
Zagrebu
o
za kralja trojedine
kralj
kronati
V „Pozoru" od 28. p. m. smo čitali te dni dopis iz e na Stajarskem, ki se pritožuje, da so seljaci
med vsemi je besedo povzdignil škof Poatješki (P
_____ r^ •	• i • v • ■ -	.	_____	__	^ _
Naj
S e v n i c e
(kmetje) na Krajnskem in na Stajarskem za Di
tiers) gosp. Pie, najmlajši in za odetavljeno kraljevo hišo
francozko najbolj vueti škof, ki, pretresovaje Lagueroniero^o
in za zoper papeza pisano brošuro

j e Na p
Savo slabo podučeni o tem, kaj se sedaj godi na Horvaškem v rimskih homatijah primerja s tem, kar je Poncij Pilat * ' * ^ *	* " '% * ' ' ' A da Horvati storil nekdaj s Kristusom, ko ga je přepustil judom, da so
* •	v	___ 1 • » . 1»	• V •	.	.	.	...	_	'
iu kako, in da ne vejo nič druzega kakor to,
so nemít
y
podložni biti itd. Te
oni se zoperstavljajo cesarju, mu nocejo vec ga križali, vmivši si roke, da ni kriv kervi tega pravič
- . .	__.	.	» • v	I» V,	,	________.X« 1 _	•	m i	» «	_ _	_
slepote „su najviše upravlj
prostoga
nega
Škof
pravi: Tisučkrat prekleto ime moža, ki je Kri
puka kri
*
njihova je dužnost puk obučavati in sve od stusa ob življenje pripravil, ni bil ne Herodes, ne Kaifas
njega odstraniti, sto je lažno in ki
pisnik
ne more „dosta načuditi
Nazadnje se do- ne Judas, in ne kak drug rabelj judovski ali rim*ki
ude
y
da se toga posla vec odavu
lezili so sicer hudodelstva vsi
podhvatile nisu naše medju Slovenci vrlo razprostrte 5>N
bilo zgodilo b
>
al nič
bi se nazadnj
ne
Pilata; Pilat bi bil lahko Kristusa rešil
vice
Za danes na ta dopis Ie samo to: Kar gosp. do- brez Pilata bi ga ne bili k smerti peljali. In zato še dan pisnik iz Sevnice zastran seljakov za Dravo in za Savo in današnji molimo: „Verujem v Jezusa Kristusa, sinu Nj
9
o njih krivih mislih do Horvatov piše, je p
• v 4
njem vredništvo sliši; ue besedice nismo o tem dosedaj
JJ ---J--- •	». .^lUKJV. , U..1U J.1JV-
kar po govega edinega, gospoda našega, kteri je spočet od sv.
duha
?
čuli ;
bed
nam o tem tudi ni besedice pisal. Ker pa Pilat
rojen iz Marije Device, terpel pod Poncij em
Ta pastirski list je deržav-
križan bii" itd
nismo ne vsegapričujoči ne vsegavedni, kar se po svetu nemu svetovavstvu v preiskavo izročen.
9
godi, nas noben nepristranec obdolževati ne more, da smo zanemarili dolžnost svojo. Toliko bolj pa se čudimo mi nad
tem. da z
legram
Husovsko. Iz Petrograd
2. t. m
9
da 27. svečana je bila v V
naznanja te pet rabuka
> — *08P
dopisnik iz Sevnice, ako so mu slepote Hor- přivřelo je na ulice veliko ljudi in velik hrup je nastal
vatom sosednih štajarskih in krajnskih kmetov res tako
vojaki

s kamni metani
y
9
dobro znane
9
kakor jih v „Pozor-u
«
so začeli v ljudi streljat
popisuje
9
kaj mu da je 6 oseb smert storilo, 6 pa ranjenih bilo. 28. svečana rodoljubno serce že davno ni peresa v roko stísnilo, da bi je vse mirovalo; ako se vžgč vnovič nemir, bo Varšava v
Začele pa so se te
9
bil v „Novicah" odkril te res obžalovanja vredne krive
misli in Podravce in Posavce pod
v •
>
ker so res pod
bsed
žalostné
t
reči
Tako telegram
26. svečana
>
uki potrebni. Saj je dandanašnji vsakega domoljuba sveta let
ko so v Varšavi obhajali
vojske poleg G r o h
ob-
v kteri so se leta 1831
dolžnost, da preganja krive misli
9
ki
I—	V--- ' """	---- " ~ w '	f	V. . V u v v a ^ V niuil Dl» BC
azderajo bratovsko Poljci bojevali z Rusi. Car se ni branil Varšavlj
ljubezen, in razjasnuje kar vidi okoli sebe temnega iu na- povedati ta praznik
ces
9
pacnega
ne more, vendar je bilo armade veliko zbi
inom preda se jiin w*moliteva prepovedati
Snidlo se
Ogersko.
Vsi
ogerski časniki terdijo, da nova der- je ljudstva okoli 30.000, ki so se iz kloštra sv. Pavla v
žavna ustava, ki je bila 26. svečana oklicana, ni Ogrom procesii pod
dalj
Zakaj so naenkrat koujiki prihajali
celó nič
po volji, ker jim krajša pravice deželnega zbora, med trumo ljudi, se ne vé pi
ki po ogerski ustavi ni závisen od nobenega druzega zbora.
ljami mahali in ranili muoge.
9 »
otovo pa je, da so s sab-Od tega časa je hrup velik
Česko. Iz Prage. „Narod. Listy" pravijo, da nova v Varsavi. Kaj bo dalje, ni znano. Mestjani so poslali 2 ustava za dežel ne zbore ni sicer taka, kakor smo jo že- dan t. m. pismo caru, v kterem ga prosijo, naj bode pra
_	^	____•	« â	a	V	a	«	m	ê y	i	ant a •	>	fl	-	-
9
vendar bodimo za zdaj zadovoljni ž njo, posebno zato, vicen do Poljcov, ker brez narodnih pi
leiiHHHH^m^ÊKÊKÊ^KÊÊÊgÊM
ker ta ustava ne bo, kakor marsiktera prejsna postava
> 9
S
ni sreče in bla-ostanja za narod poljski. Večletno terpljenje, ker nimajo
samo mertva beseda ostala, ampak berž berž v djanje stopila, postavnega organa, jih je prisililo, s přelito kervijo razodeti
V Ostrovu, nekem loktiškem okrožji, je že dve svoje reve.
leti ondi stanujoči, na Laškem odstavljeni nadvojvoda to
Cerna

Iz Cetinja. 26. sveč. smo obhajali slo
skanski Leopold bil unidan za župana izvoljeti in je ze vesni cerkveni spomin za rajnega Hank
y
tudi županoviti začel; pervemu odborniku, prejšnemu žu- starešinstvo, vojvodi in
rr
lavarj
cernogorsk
panu, je izročil navadne opravila.
Tursko. Francozka armada osta
Knez Nikolaj
bili so nazoči. še 2 mesca v
V-
Lasko 1. sušca. Po premagani Gaeti se upira še
Sirii
9
angležka
in turška vlada ste bile zoper to, avstri
terdnjava Mes in ska; zato jo bojo Sardinci te dni na- janska vlada pa je podpírala potrebo podaljšane francozke padli. — Sardinska vlada, kteri ni prav, da kralj neapoli- posadke, in to je obveljalo.
tanski je še zmiraj v Rimu odhod njegov.
y
terja
od papeževe vlade
Listnica vrednistva. Gosp. Sabrt v Št. Jaji: Izročili ti-Francozko. Iz Pariza 2. sušca. V včerajnem zboru skarnici. — Gosp. Fr. Hraš. v S: Naročeno, pa pervi listi so pošli.
Gosp. J. Lap. v Kr: Založniku povedali. Astramontane nimamo
starešinstva je
govoril
princ Napoleon o laških homa
tijah.
Besede njegove so toliko
važniše
9
ker menda odkri
vec; v apoteki pa ne delajo ekstrakta.
vajo misli cesarja Napoleona. Milovaje Benecane, da se niso zedinjeni z brati svojimi, vendar pravi, da še ni čas přišel, da bi Lahi napadli Avstrijance, in meni, da bi bilo napak, ako bi to že zdaj storili. 0 Rimu pa je tako-le govoril: „Vidim, da zedinjena Italija bo terjala Rim za poglavno mesto. Težava je le to, kako zagotoviti papežu samostojnost, zakaj sveti oče ne more biti podložnik
Posebno
lepe jajčica židnih červičev
krajnskih in čisto zdravih, ljubljanski kmetijski družbi dobro znanih, prodaja po nizki ceni
v
kakega
drugega
vladarja. Ako bi se papezu dala desna stran Rima z množico armade za posádko in z dost oj nimi dohodki, ki mu jih zagotovijo vse vlade skupaj, bi se po tej poti obvarovala papežu samostojnost. Vest mu (princu Napoleonu) ne pripusti misliti,
J. Vj. Stokel, tergovec štacuni blizo špitalskega mosta v Theatergasse Nr. 44.
Kursi na Dunaji 5. sušca.
5% metaliki G5 fl. 10 kr. Narodno posojilo 7G fl. 40 kr.
Ažijo srebra 48 fl. 50 kr. Cekini 7 fl. 8 kr.
Odgovorni vrednik :
Dr Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik: Jožef Biaznik