TRST, petek 6. junija 1958
Lelo XIV. - Št. 134 (3979)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30	lir
Tel.: Trst 94-638,	93-808,
37-338 - Gorica	33-82
Poštnina plačana v	gotovini
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-10* IN 94-63* — PošUli predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 28 —	NAROČNINA:	mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 ltr — Nedeljska številka mesečno 100 lir. letno 1000 1
Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338	— CENE	FLRJ: v tednu	10 din, nedeljska 20 din, mesečno '250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Fflstnl tekoči racim. zaiozniaiv
OGLASOV:	Za vsak mm višine v širini enega stolpca:	trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.	tržaškega tiska	Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani bO-KB-i-z^s
De Gaulle napoveduje po referendumu splošne volitve v Franciji in Alžiru
Včeraj je general govoril v Costantini in Boni - Buren razgovor z generalom Massujem - Kolonisti hočejo Soustella - Zaklenjena ministra
General De Gaulle je danes obiskal Costantino in Bono. V obeh mestih je govoril pred množico kolonistov in v glavnem ponovil, kar je že včeraj izjavil v Alžiru. V Costantini je bolje pojasnil tisti del govora, kjer je govoril o volitvah in je izrecno omenil referendum, ki se nanaša na reformo ustave, ter je napovedal nove volitve.
Jutri bo De Gaulle obiskal Oran in zatem Mostaga-nem. Po govoru, ki ga bo imel v Mostaganemu, se bo vrnil v Oran in od tu bo ob 18.45 odpotoval v Pariz.
V Costanvini so generala na-ttlesto luksusnih avtomobilov po mestu spremljali tanki, ker je na tem področju »francosko - muslimansko bratstvo* iti nog o bolj «goreče». Generala so na r.jegovem potovanju spremljali Soustelle, minister za oborožene sile Guillaumat, minister za Saharo Lejeune, državni minister Jacquinot in general Salan.
Pred paačo prefekture se je tudi v Cc9tantini zbrala velika množica francoskih kolonistov in tudi manjše število domačega prebivalstva, od katerih so nekateri prišli iz radovednosti, drugi pa, ker so bili prisiljeni.
De Gauhe je med drugim ponovil, da je bila vloga vojske odločilna in da mora vlada sprejeti to na znanje. »Izjavljam, da je treba napraviti vse, da med skupnostmi m kategorijami ne bo nobene Pregrade, da ne bo več privilegijev za nobeno skupnost in za nobeno kategorijo, 'a 10 milijonov Francozov, ki živijo v Alžiriji, imajo enake Pravice in enake dolžnosti.
Potrebno je, da se čez tri me sece deset milijonov Francozov, ki živijo v Alžiriji, udeleži z vso Francijo velikega referenduma, s katerim bo Francija odlcčala o svoji usodi: potrebno je, da to napravijo v enakih pogojih, da njihovi glasovi štejčjo prav toliko kakor glasovi drugih Fran-" cozov. To bodo napravili v ravninam volilnem okrožju. Ko ho to napravljeno, in ko bo Francija z Alžirijo določila svojo usodo, Tedaj bo treba tu kakor drug;e izvoliti predstavnike za jutrišnje javne oblasti. To bo moralo napraviti deset milijonov alžirskih Francozov brez razlike v enem samem volilnem okrožju. S predstavniki bo i ato potrebno pregledati vse, kar bo treba e-šiiti v tej deželi, zato da bodo stvari takšne. kakor morajo hiti. Potrebno je, da pri tej manifestaciji obnove, pobrate-nja sodelujejo vsi alžirski Francozi, vseh deset milijo-
nov, tudi tisti, ki so prijel ?(T orožje iz obupa.*
Ko je De Gaulle končal govoriti, je množica kolonistov začela vzklikati «Soustelle» n zahtevala, naj bi govoril tudi °n. Toda Soustelle je dal znamenje, naj ne vztrajajo. Tudi ko so prebrali arabski prevod De Gaullovega govora, s° kolonisti ponovno začeli Vzklikati Souslellu.
Na tribuni m bil minister z* Saharo Lejeune, ker je tamkajšnjim kolonistom njegova navzočnost nezaželena Znači->en je tudi dogodek v Alži-tu, ko je De Gaulle prišel_ v vladno palačo. Ko je prišel v prvo nadstropje v spremstvu ministra Jacquiftnota in ministra Lejeuna, je nekdo °ha ministra povabili v neko sobo in ju zaklenil. Tako se j* De Gaulle prikazal na bat-r0n sam z generalom Salanom *n Soustellom.
Iz Costaniine je De Gaulle °dpotoval v Bono. kjer je spet govoril množici kolonistov z alkona prelekture. Med dru-g'm je izjavil: «Vse, kar ie n a vodstvu dežele in države, treba obnoviti. Dobil sem mandat za to. in prepričan Sem, da bo dežela to z menoj Papravila. Prepričan Bern, d; ~®do pied alžirskimi skupnostih padle vse pregrade in vsi Privilegiji, Za deset milijonov
'.rancozo-v v Alžiriji mora bi-samo ena pravica in samo ina dolžnost.* Ponovil je za-®m, kar je že izjavili v Co-/antini in je pripomnil, da
0 vojska porok, da se bo be-t?da. ki jo daje Francija, spo-^°yala. Na koncu je ponovil djziv o Alžircem z besedam;:
Tudi tisti, ki so iz obupa In . Pogumom vodili borbo, k' j®. kruta in bratomorna, naj Pridejo, da po zakoniti poti -Vročijo, kakšna so njihova Vni-Va 'n kakšna je njihova ulja. Na vsak način so jim (jdta odprla, in sem jaz. De ^uhe, ki jim to Dravim.* jj Medtem izjavljajo v Krogm m® Raulla, da njegov včerajs-h govor v Alžiru ni dokončuj Podlaga za rešitev alžirske-Vprašanja. Pripominjajo, itn g°vr,r morda nrva fazi ,ategracije, toda general ni V*PN
vrata za drugo rešitev.
1 t«tih krogih poudarjajo, da ,, E>e Gaulle izključil mož-
da bi odbori narodne r»-Fo? P (vstali izvršni organi čftali bodo samo «državljan
alžirskim zarotnikom niso všeč. Zatrjuje se, da -je De Gaulle sporočil, da bo osebno vodil ministrstvo za Alžirijo. Neki član alžirskega odbora je včeraj časnikarjem izjavil, da je De Gaulle dejal: »Alžirija, 'to sem jaz»
Vendar pa vse kaže, da kolonisti in fašisti v Alžiriji ne bodo popustili.
Poselili dopisnik pariškega lista »Pariš Presse* v Alžiru Jean Larteguy piše, da so se jasno pokazali znaki nesoglasij med De Gaullom in alžirskim zarotniškim odborom-Dopisnik trdi, da je imel De Gaulle zelo buren razgovor z generalom Massujem. Baje je Massu izročil De Gaullu izjavo, s kattro opravičuje svoje ravnanje pri dogodkih 13. maja in zahteva od De Gaulia, naj se izreče o integraciji ter naj prizna odbore narodne l-ešitve »kot državljansko o-grodje, ki je potrebno deželi*.
Dopisnik nadaljuje, da je De Gaulle neprijazno sprejel to izjavo. Med kratkim razgo vorom, ki ga je imel z Massujem, je baje «zelo ostro nastopil*. Terjaj se je Massu obrnil na generala Salana m pozneje je De Gaulle imel nov zelo kratek razgovor z njim. Dopisnik zaključuje, da je posledica bila ta, da se general Massu ni pokazal na balkonu.
Alžirski odbor je imel nocoj sejo, na kateri je razpravljal o nadaljevanju gibanja v Franciji. Pred vladno palačo se je na poziv anonimnih letakov zvečer zbralo več francoskih faš-stičnih mladeničev, ki so vzklikali proti raznim članom francoske vlade. Podpredsednik alžirskega odbora Delbecque pa je govoril po radiu i;n je med drugim izjavil: «Zločinsko bi bilo z naše strani, če. bi zadremali. Si: bomo do kraja s tem, kar smo začeli 13. maja. Zahtevamo, general, da Vam nudimo sredstva, da se ustvari Vaša vlada narodne rešitve in da se dosežejo smotri, ki ste jih v 12 letih jasno označili. Svojim patriotom v metropoli pravim: «Odbqri narodne rešitve, ki naj pridejo iz ilegale, se morajo organizirati in zbrati okoii nacionalnega odbora. V državi bodo do referenduma imeli državljanske in propagandistične dolžnosti.* Predstavnik alžirskega odbora Neuvv.rth je nocoj izjavil, da bodo odbori v Alžiriji ostali na oblasti in da ni govora. da bi jih skušal Da Gaulle ukinti. Dalje je Neu-wirth izjavil, da je De Gaulle uradno priznal alžirski odbor, s tem da se je včeraj sestal z njegovimi člani. Vendar pa je priznal, da general ni še jasno povedal, ali želi, da odbori še dalje delujejo.
ski
organizmi*. Nekateri dru
i izjavljajo, da bodo ti od-y h morda šli po enakem raz-r, Iu> kakor osvobodilni odbo-t>teP° v°in!" ki so polagoma Shehali vsako delovanje Or	—
opravka s koalicijo vseh, ki so se združili, da bi zrušili sedanji režim*. Potem je govoril o neredih med volilno kampanjo ter je zatrdil, da je vlada storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi opoziciji omogočila, da se udeleži volitev. Potem pa je rekel, da se bo treba pripraviti na hujše čase, ki bodo zahtevali večje žrtve, kot pa kake volitve. ((Pripraviti se bo treba na trd boj in v teh težkih časih ne bo nikomur zajamčena njegova lastna varnost, če ne bomo k temu pripomogli vsi*. Svoj govor je pa zaključil z besedami; »Ostajamo brez vsakega strahu*.
Volilni odbor opozicijskega kandidata generala Delgada pa sporoča danes, da so bili aretirani štirje njegovi člani, trije iz centralnega volilnega
odbora in eden iz odbora v Oportu.
Včeraj je v bolnišnici umrl 14-letni deček Fernando Dos Santos Jorge, ki je bil nenamerno ranjen pri neredih v Oportu v torek. Ta deček je prva oseba, ki je v sedanji volilni kampanji na Portugalskem izgubila življenje.
Mnogo mrtvih zaradi ciklona
MENOMONIE (Wisconsin, ZDA), 5. — To noč je razsajal močan ciklon nad severnimi in vzhodnimi pokrajinami VVisconsina. Javljajo, da je 16 mrtvih in najmanj 82 ranjenih, vendar se boje, da bodo pod razvalinami hiš, ki
jih je ciklon porušil, našli še kako smrtno žrtev. Oblasti namreč mislijo, da je samo v pokrajini Dunn najmanj trideset mrtvih. Materialna škoda je ogromna, a je še ni mogoče oceniti. To je že drugi ciklon nad temi pokrajinami v času treh tednov.
Guverner Vernon Thomson je ukazal nacionalni straži, naj pazi, da ne pride do ropanja. Delavci so začeli odstranjevati ruševine.
Izjava koordinacijskega odbora alžirske osvobodilne fronte
De Gaulle prevzema odgovornost za nadaljevanje vojne v Alžiriji
General se postavlja proti mednarodnemu javnemu mnenju, ki se je izreklo za alžirsko neodvisnost - Ferhat Abbas poziva De Gaulla, naj ima pogum imenovali vsako stvar s pravim imenom - Burgibove izjave
WASHINGTON, 5. — Zahod, nonemiki zunanji minister von Brentano se je danes popoldne razgovarjal z Dullesom. Po razgovoru je predstavnik državnega departmaja izjavil, da sta ministra med drugim govorila o NATO, o položaju v Franciji in o nemškem imet. ju v ZDA
KAIRO, 5. — Koordinacijski odbor alžirske narodnoosvobodilne fronte, ki se je sestal nocoj v Kairu in razpravljal o zadnjem razvoju dogodkov v zvezi z izjavami generala De Gaulla, je objavil uradno izjavo, s katero zavrača De Gaullove načrte glede Alžirije. Izjava dodaja, da De Gaulle prevzema vso odgovornost za nadaljevanje vojne in za morebitno njeno razširitev na vso Severno Afriko.
Izjava koordinacijskega odbora dodaja, da je general De Gaulle zamolčal pomen in vsebino borbe alžirskega ljudstva za svobodo in neodvisnost, ki traja že štiri leta in terja ogromne žrtve.
«De Gaulle misli tudi ignorirati voljo, ki jo je ljudstvo arabske Severne Afrike jasno izrazilo na tangerski konferenci, in ki poudarja, da je neodvisnost Alžirije edina rešitev
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIItlIHMIIHIIIIHIinillllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHimillllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHUmiNItfMimillHIIIIIHIIIMmilllllHIIIUtlltlllllllllIHMIlllMIIIMIIIIIIIIMIIIII
Pella pripravlja svojo kandidaturo za predsednika vlado desnega centra
Značilen zaključek proslav desete obletnice ustave na Kvirinalu Nenni bo čakal, da za KD dozorijo pogoji programske obnove Saragat pa čaka na sklepe glavnega odbora KD
(Od našega dopisnika)
RIM, 5. — Danes je bila na Kvirinalu značilna svečanost, ki označuje nekak zaključek proslav desete obletnice republikanske ustave. Poglavarju države so izročili prepis publikacij, ki so bile objavljene ob priliki dosedanjih proslav. Navzoči so bili poleg predsednika častnega odbora De Nicole tudi vsi ostali člani, med katerimi predsednika
obeh delov parlamenta, predsednik vlade Zoli, številni ministri in drugi državniki. De Nicola je imel krajši nagovor, v katerem je med drugim obrazložil vsebino vseh petih zvezkov omenjenih spisov in dejal, da bodo koristni za pouk v šolah, kjer ustavi še vedno ni posvečena tista skrb, ki jo zasluži Nato je vzporodil italijansko ustavo s francosko, ki jo bodo morali sedaj spremeniti, kar se ne more reči tudi za italijansko. Dejal je dalje, da so skoro vse določbe ustave postale sestavni del državne ureditve. Za tiste določbe pa, ki še niso bile uresničene, je De Nicola izrazil mnenje, da obstajata dve rešitvi: lz.vajanje določb ali pa sprememba ustave po posebnem postopku. Nato je še Zoli izročil Gron-chiju zlato kolajno, ki jo je m desetletnico ustave izdelal kipar M a rezu.
V razvoju povolilnega položaja pa je bil važen sestanek vodst /a PSI. na katerem so sklepali o opcijah ustih senatorjev in noslancev, ki so kandidirali v dveh ali več vo. lilnih okrožjih. Med drugim ro sklenili, da bo Nenni poslanec za Milan, bivši milanski župan Greppi prav tako, i.ussu bo ostal senator, Perti-ni pa poslanec. Nenni je na kratko poročal o političnem položaju. Uradno poročilo pa bo objivljeno šele jutri ko bo zasedanje verjetno zaključeno. Med drugim je dejal, da krščarsaa demokracija ne bo mogla korenito spremeniti svoje programske koncepcije.
Salazar poudarja da ga ni strah
LIZBONA, 5. — Portugalski ministrski predsednik Salazar je danes zaključil volilno propagando za nedeljske predsedniške volitve z govorom v lizbonski športni palači. »Volitve. je dejal, bodo preizkušnja moči. Prvič imamo namreč
Na izredni seji parlamenta 24. julija
Libanonski poslanci
bodo volili predsednika
Varnostni svet spet odložil za 24 ur razpravo o libanonskem protestu proti ZAR
BEJRUT, 5. — Iz parlamentarnih krogov poročajo, da je predsednik libanonskega par-lamenta sklical vse poslance na sejo 24. julija, da izvolijo novega predsednika republike. Po libanonski ustavi mora biti izvoljen nov predsednik republike točno dva meseca pred potekom mandata predsednika; sedanjemu predsedniku Sa-munu pa poteče mandat 23. septembra. Za predsednika ni bil določen še noben kandidat, toda na podlagi ustave mora biti kandidat maronitski krist-
)an-	.	u
Generalni tajnik zveze libanonskih industrijcev je izjavil, da bo imela sedanja kriza kar najhujše posledice za državno gospodarstvo, ker vsem tovarnam grozi, da jih bodo morali zapleti, če se sedanji položaj kmalu ne spremeni.
Ni izključeno, da ne bo libanonska kriza povzročila tudi krizo v Arabski ligi. Libanonska delegacija na izred-
j^hevajo, da je De Gaul m^^egel, da je odbor «nn- .
."dne rešitve* v Alžiriji spre- nem zasedanju Arabske lige v-, sestavo njegove vlade, v [ v Bengaziju je baje prejela teri so nekatere osebe, ki navodila, naj se umakne, če
svet lige ne sprejme odločitve še danes; potem bi se z zadevo ukvarjal naprej Varnostni svet OZN. Libanonski zunanji minister Malik je že v New Yorku, pripravljen, da podpre libanonski protest. #Ce se Arabska liga ne bo izrekla proti Združeni arabski republiki, ki bilo to dokončni polom lige,* je izjavil Sami Solh, libanonski ministrski predsednik, časnikarjem.
Pet arabskih držav, in sicer Libija, Jordanija, Irak, Saudova Arabija, Sudan podpirajo Libanon proti ZAR (E-gipt, Sirija, Jemen), vendar se Libanon boji, da bi liga sprejela kak spravljiv predlog, ki ne bi predstavljal rešitve, ki bi bila formalna obsodba vmešavanja ZAR v libanonske notranje zadeve.
Varnostni svet OZN, ki se je danes sestal, da bi razpravljal o libanonskem protestu proti ZAR, je sklenil na prošnjo libanonske vlade, da razpravo odloži za 24 ur. Prošnja je bila takoj sprejeta in tako se bo svet sestal jutri popoldne.
Zaradi tega bo PSI ostala v opoziciji in čakala, da za krščanska demokracijo dozorijo pogoji programske obnove. Glede socialistične združitve pa je Nenni poudaril da se lahko uresniči le v primeru, da ostanejo tudi socialdemokrati v opoziciji. Ko je govoril o odnosih s EPI, je dejal, da bodo ti odnosi še nadalje povezam s skupnimi interesi ielavskega razreda. Govori se tudi, da je Nennd obsodil popuščanje francoskih socialistov pted generalom De Gaullom m generalskim uporom ter kri.
ziral hkrati tudi francoske komuniste, 'k,i po njegovem mnenju niso bili «na višini položaja*. Glede medvolilnih napadov KPI na PSI pa je Venni dejal, da so bili ti napadi «nepravični in neupravičeni*.
Za Nennijem je govoril poslanec Foa. ki je dejal, da se z Nennijem strinja Sledil je govor Locoratola. ki je govoril o vprašanjih Sicilije, nato pa so prenesli razpravo na ju. ri. Končno se je zvedelo tudi, ■Ja bodo voditelji »Unita Po-polare*. ki se je spojila s PSI, imeli štiri parlamentarce, ki ;0: Ferruccio Parri in Calef-fi v senatu ter Codignola in Comanriini v poslanski zbornici.
Glede sestave bodoče vlade je objavilo glasilo FSDl članek tvojega glavnega urednika Pretija, ki poziva socialiste, r.aj bodo dosledni s tistimi hvalami, ki so jih izrekli za Gronchijevo poslanico 11. maja 1955 v poslanski zbornici. List piše, da je «da-nes mogoče uresničiti misli le poslanice, in če so socialisti zares dosledni, bi morali predložiti prihodnjemu pred-edniko vlade program, ki je v skladu z Gronchijevo posla, nico pred tremi leti*. Ce bodo -avnah drugače in postavljali drugačne pogoje, bo to dokaz njihove «slabe vere*. Preti piše dalje da danes ni več Malagoaija, na katerega bi se izgovarjali, in zato je PSI postavljena pred določeno odgovornost.
Danes se je zvedelo tudi za Pellovo stališče do bodoče vla. de. Napisal je namreč članek v tedniku «Oggi», iz katerega sledi, da po mnenju zunanjega ministra levica po zadnjih volitvah sploh ni napredovala; prišlo je le do zmage centra ter je krščanska demokracija prejeli okrog 30 odst. desničarskih glasov. Pella vidi naslednje možnosti;
1 Ca bodo socialdemokrati, liberalci in republikanci pripravljeni sodelovati s krščansko demokracijo, bi imela taka vlada v poslanski zbornici trdno večino 318 glasov Toda verjetno je, da ta kombinacija ne bo uspela.
2. Zato ostane možnost, da se krščanska demokracija nasloni -.a socialdemokrate in republikance ter bi imela vla. da v tem primeru večino 302 glasov v primerjavi z 299 koliko-- jih potrebuje,
3. Ali pa se bo KD naslonila na liberalce in bi imela za seboj vsega 289 glasov, kar h' zahtevalo podporo še drugih desničarskih glasov izven vlade
«Obe formuli nudita zelo tesno večino Zato je verjetno, da bo prevladala druga formula. Taka vlada bi se sčasoma «ut<rabila» in bi prišlo po. tem do tretje formule. Toda
ne glede na formule je potrebno poudariti, piše Pella, da je netočno govoriti o levem centru ali desnem centru; vedno gre namreč (ali bi vsai tako moralo biti) za politiko centra z nekaterimi posebnimi poudarki v smeri “ocialnih potreb ali pa v sme. ri reševanja nekaterih osnovnih vprašanj in za utrditev ustanov za obrambo svobodne demokracije.*
Končno se Pella vprašuje: »In če ne bo možna nobena koalicija? KD bi morala še enkrat sestaviti vlado sama: toda ne poletno vlado v pričakovanju, da se razne politične formacije otresejo dvomov, da bi njihovi sklepi dozoreli. Stranke lahko čakajo. Toda država ne! Prav gotovo predstavlja enobarvna vlada s programatično vsebino celo vrsto tveganj; toda v tem primeru gre za tveganja ljudi ne pa za idejo, nikakor ne za Italijo, kajti stvar, za katero se vodi borba, je nad ljudmi*.
V Rimu tolmačijo Pellov članek tako, da je hotel z njim samega sebe kandidirati za predsednika prihodnje vlade v sestavi desnega centra, medtem ko je Fanfani tudi v svoji včerajšnji izjavi postavil sebe za predsedniškega kandidata vlade levega centra.
Kakšna je torej razlika med desničarjem Pellom ir. Andreottijem, ki je pred kratkim izjavil, da se dejansko strinja s Fanfani,jem? Politič-
ni opazovalci trdijo, da te razlike v bistvu ni. Oba trdita; vlada mora biti tista, ki se prilagodi programu, in ne narobe. To pa je v nasprotju z zahtevami socialdemokratskih prvakov in levih strank, ki zahtevajo od krščanske demokracije v prvi vrsti pro-gram.
Kot smo že večkrat poudarili, je vse odvisno od sklepov prihodnjega zasedanja de mokristjanskega glavnega odbora. Na tem zasedanju bodo desničarji zahtevali od Fanfa-nija, naj poskusi sestaviti via-do štirih strank, in verjetno je, da bo to bitko proti Fan-faniju vodil ravno Pella.
Saragat pa se še vedno ni oglasil; enostavno je odpotoval v Salsomaggiore in vrnil se bo šele po 10. juniju. Očitno je, da čaka na sklepe de-mokristjanskega glavnega od bora. Kot je znano, je levica PSDI trdno na stališču, da o stane stranka v opoziciji; Mat-teottijevi avtonomisti so za o-pozicijo, ki bi od časa do časa demokristjansko vlado podprla; Simoninijevi desničarji so za vstop v vlado, toda hoteli bi, da bi Fanfani prej formalno povabil na sodelovanje Nennija (za katerega so prepričani, da bo odklonil), ker bi tako odstranili vsako nadaljnjo možnost pogajanj za socialistično združitev. Saragat s svojim centrom pa čaka ...
A. P.
za francosko-severnoafriški spor, ter da je odločeno delovati, da pospeši uresničenje te neodvisnosti.*
Izjava pravi dalje, da je gen. De Gaulle zaprl vrata za vsako rešitev s pogajanji na podlagi alžirske neodvisnosti; ni se oziral na priporočila Združenih narodov ter se je postavil proti mednarodnemu javnemu mnenju, ki je naklonjeno alžirski neodvisnosti, kakor se je to poudarilo na konferencah v Bandungu, na Brionih, v Kairu in v Akri.
»Zaradi tega je alžirska narodnoosvobodilna fronta mnenja, da general De Gaulle, s tem da gre po sledovih reakcionarjev v Alžiru in da pfav tako kakor njegovi predniki zavrača mirno rešitev alžirskega spora, prevzema vso odgovornost za nadaljevanje vojne in za njeno morebitno razširitev na vso Severno Afriko.*
V Kairo je danes prišel iz Ženeve tudi alžirski voditelj Ferhat Abbas. V razgovoru z dopisnikom švicarskega lista «Gazette de Lausanne* je izjavil, da general De Gaulle ima možnost rešiti alžirsko vprašanje in je v ta namen dobil tudi sredstva. »Toda, je dodal Ferhat Abbas, če gen. De Gaulle govori, kakor je govoril včeraj, to pomeni nadaljevanje vojne. Ce pa bo imel pogum imenovati vsako stvar z njenim imenom, izja viti, da kolonije in njih ljudstvo imajo pravico do neodvisnosti in do izvajanja lastne suverenosti, šele tedaj se bo lahko govorilo o pogajanjih z alžirsko narodnoosvobodilno fronto in o miru. Z mirom je združeno prijateljstv in sodelovanje Alžircev s Francijo in perspektiva federnclje 25 milijonov Severnih Afričanov, ki bi se svobodno pridružili Franciji.*
»Alžirci ne bodo nikoli mogli biti Francozi in tega tudi ne bodo hoteli, ker do sedaj niso to mogli biti. Ce so Alžirci francoskega porekla iskreni, čemu se ne vključijo v pravo alžirsko republiko? Lažje je sožitje 800.000 Alžircev evropskega porekla z 10 milijoni Alžircev, kakor pa spojiti 10 milijonov muslimanov s Francijo. Alžirska narodnoosvobo dilna fronta noče razhoda Francijo, pač pa ločitev od vseh formul francoskega kolonializma. Sedaj je mesta samo za spoštovanje pravice narodov ter za njihovo svobodo in neodvisnost. V to smer bi morala De Gaullova vlada obrniti svoje napore za rešitev alžirskega vprašanja. Fronta je pripravljena spoštovati pravice F'raneije, če ta prizna in spoštuje neodvisnost Alžirije. Vprašanje ostaja torej odprto: prej ali slej bo potrebno pogajati se z alžirsko narodnoosvobodilno fronto.*
TUNIS, 5. — V tuniških krogih odklanjajo vsak komentar včerajšnjega De Gaullovega govora. Vendar pa so nekateri krogi v vladni palači izrekli mnenje, da integracija in asimilacija alžir-kega ljudstva, ki jo je napovedal De Gaulle, ne bo mogla rešiti alžirskega vprašanja.
Glasilo stranke Neodestur «A1 Amal* objavlja danes uvodnik, v katerem omenja potrpljenje, ki ga je Tunizija pokazala štiri mesece v svojem sporu g Francijo, in pripominja, da De Gaulle ni povedal, na kakšni podlagi misli rešiti sporna vprašanja; ni govoril o potrebi umika francoskih čet in ni odgovoril Bur-gibi, da bi jasno obrazložil svoio politiko do Tunizije.
«Prvi korak, ki ga je napravil, nadaljuje list, da bi nam obrazložil svojo politiko do Severne Afrike, je bil njegov govor v alžirski prestolnici ki se v ničemer ne razlikuje od tega, kar je isti general izjavil v Brazzavillu pred 14 leti, medtem ko se je svet razvil, in — kar je se bolj važno — se je položaj obrnil. Nekatere države so postale neodvisne, v Alžiriji pa je izbruhnila vojna, ki ‘raja že štiri leta. Nobenega dvoma ni, da alžirsko ljudstvo ni šlo junaško v to vojno, zato da bi general De Gaulle prišel povedat mnenje, ki ga ima o njegovem pogumu in da mu predlaga popolno spojitev s francosko republiko predpostavljajoč, da bi enakost in pravice bile celotne.* List dodaja, da če general De Gaulle ne prizna potrebe umika, tako kakor je odrekel Alžiriji pravico do neodvisnosti, bosta dva tedna potekla popolnoma zaman in Varnostni svet se bo znašel pred nespremenjenim položajem.
Pariški list «Express« pa objavlja intervju, ki ga je predsednik Burgiba dal njegovemu posebnemu dopisniku, še preden je dobil De Gaullovo pismo. Burgiba je med drugim izjavil, da je bil on prvi državnik v Afriki, ki se je obračal na De Gaulla. Pripominja, da je De Gaulle morda bil edini v Franciji, na čigar besedo se lahko računa. ((Seveda sem še tega mnenja,* dodaja Burgiba. «Ko bo reke! da ali ne, bo ta pomenilo, da se je francoska politika obrnila v to ali ono smer. To je že mnogo. Vedeti, s kom se ima opravka, in vedeti, na koga se lahko računa. Ce je njegova politika totalna vojna v Severni Afriki, se bo to vedelo in se bomo temu prilagodili, in to bo jasno in dokončno. V nekem smislu gre za velik napredek, ker konec koncev nas taka politika, tudi če bi se nagnila k vojni, nc bo našla nemočne, tudi ne presenečene in razorožene. Uvideli boste, da smo po Sakjetu iskali prijatelje, da smo se obrnili v določeno smer, nismo več sami in naš položaj v svetu je močan, V Tangerju se je to dobro videlo. Sedaj ne gre več za majhno državo, s ka-
tero bi se lahko po volji igrali s prezirom ali paternalizmom, ko ji je treba pomagati, ter z grožnjami in bombardiranji, ko nameravamo poudariti našo popolno suverenost. Vse to spada sedaj v preteklost.* «Odidite. Naj vaša vojska odide, naj jaz ne bom več izpostavljen uniformam, naj mi ne bo treba več pogajati se pod pritiskom. Potem se vrnite: tedaj boste bolje sprejeti. Govorili bomo, in če boste prišli do tega čudežnega spreobrnjenja, bomo govorili učinkovito in koristno.*
Tudi v maroških uradnih krogih so še vedno rezervirani v zvezi z včerajšnjim De Gaullovim govorom. Maroški radio pa je De "aullov govor komentiral takole: »General gre naproti največjemu porazu svoje politične kariere.*
IIIUIIIIHIMIimUHIIIHIIIIIIlUitlllllllllHIIIIIIIIIinillllllliaitlinillUIIIIIUIIIIIIIIIIMIIIIUIIIIItCIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllMIIIIMIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIHIIIIIIIIlillllHlIlllllflllllllllllllHII
Nezadovoljstvo skrajnežev in kolonistov
Govori se že o bližnjem merjenju sil» med De	Gauljomin fašističnimi
Niti «integracija» jim ni všeč, ker se bojijo 150 alžirskih poslancev v pariškem parlamentu - Finančne težave naraščajo
PARIZ, 5. — Politični opazovalci pričakujejo pri tolmačenju De Gaullovih izjav v bližnji prihodnosti pomembne politične srremembe v Franciji,
De Gaulle je namreč danes pojasnil, da namerava po referendumu o ustavni reformi razpisati nove volitve, katerih se bo udeležilo tudi «deset milijonov F rancozov v Alžiriji*. Pripominja se, da De Gaulle ni pojasnil rešitve, ki jo namerava dati alžirskemu vprašanju, toda je sprožil mehanizem. ki bi utegnil privesti do logičnega zaključka Nova skupščina, v kateri bi moralo biti tudi 150 alžirskih poslancev, bo namreč odločala v pogoj‘h, ki se jim ne bo mogel nihče upirati
Politični komentatorji v Parizu pa na splošno obravnavajo s previdnostjo dogodke v Alžiriji. Pri tem poudarjajo, da včerajšnji De Gaullov govor odpira samo zelo splošno perspektive glede rešitve alžirskega vprašanja in da ni še mogoče v celoti tolmačiti generalovih misli s tem v zvezi.
V Parizu menijo, da Dc Gaullova napoved, da bodo vsi Alžirci glasovali v enakih pogojih kakor ostali Francozi, pomeni, dr bodo v Alžiriji glasovale tudi ženske. S tem 01 število alžuskih volivcev znašalo tri milijone proti pol milijona francoskih volivcev. Pr> bližno polovica alžirskega prebivalstva je mlajša od 21 let.
Toda kolonialisti in fašisti niso prav nič zadovoljni s tem, saj bi tudi s tako politiko zgubili vse svoje dosedanje privilegije v Alžirijj. Poleg tega se boj.jo, da bi s časom tudi ta postopek utegnil privesti do neodvisnosti Alžirije. Ce bi volitve v Alžiriji potekale res kolikor toliko svobodno, b; bilo izvoljenih v pariški parlament 150 alžirskih poslancev. Ti bi se vsekakor v parlamentu borili za alžirsko neodvisnost in pri tem bi jih vsekakor podprlo veliko število francoskih naprednih poslancev.
Spričo rakega programa se že pojavlja V nekaterih krogih odsnto nezadovoljstvo. Dva elementa sta pri tem značilna: reakrija pariških finanč nih krogov in nejasnost gleda odborov narodne rešitve-
Borza, ki ie ob prihodu De Gaulla na oblast pozitivno reagirala, je d-.nes pokazala povsem nasprotno: višanje vrednosti francoskih vrednotnic se je nenadoma ustavilo in danes je njih vrednost začela celo padati. Mednarodni vrednostni papirji in tečaj zlata pa so pridobili na vrednosti. Ta pojav tolmačijo v borznih krogih kot dokaz resnih težav, ob katere bo zadela rešitev alžirskega vprašanja.
Kar se tiče odborov »narodne rešitve*, pa se ustvarja skrajno hejasen položaj. Namesto da bi se njih število manjšalo, sc izredno naglo veča na vsem francoskem ozem-
lju. Namesto da bi priznali, da je njihova funkcija izčrpna, se zdi, da postajajo vedno bolj bojeviti. To kaže, da imajo njih pobudniki do generala De Gaulla enako nezaupanje, kakršno so imeli do njegovih prednikov. Ker so skrajni desničarski in fašistični krogi, s katerimi so ti odbori tesno povezani, ostali e-lo razočarani nad De Gau,-lovimi izjavami, postavljajo nekateri pedtični opazovalci nocoj domnevo, da bi utegnilo v kratkem priti do »merjenja sil* med De Gaullom in temi odbori.
De Gaube, ki je predvsem skušal doseči okrog sebe e-notnost vojske, bi moral razpolagati z zadostno avtoriteto za vsak primer.
Nocoj pa so spet prišle v ospredje prve zahteve za zvišanje plač. Uradniki pri bankah, zavarovalnicah in poldr-žavnih ustanovah so zahtevali 15-odstotno zvišanje plač. Jutri se bo sestala spravna komisija.
Medtem pa je predstavnik finančnega ministrstva potrdil, da bo Francija ta teden zahtevala od ameriške in kanadske vlade odložitev plačila 54 od 72 milijonov dolarjev, ki bi jih morala Francija plačati konec junija na račun povračila posojil. Francija bo plačala samo 18 milijonov.
V p miških gospodarskih in finaDČnih krogih zatrjujejo tudi, da bo De Gaullova vlada
morda razpisala v kratkem novo veliko posojilo 2e GaiL lardova vlada je mislila na tako posojilo toda vladna kTi-za je vso zadevo pokopala
Strauss odstopil
WASHINGTON, 5. — Predsednik ameriške komisije za atomsko energijo Levvis Strauss je danes sporočil svoj odstop, ki stopi v veljavo 30. junija. Predsednik Eisenhovver je o-stavko sprejel. Strauss je sprejel mesto posebnega pomočnika predsednika pri novi ustanovi «atomi za mir*.
Kakor je znano, so Straussa posebno v zadnjem času ostro kritizirali zaradi njegovega na-sprotovanja številnim predlogom o prepovedi jedrskega orožja.
Londonski avtobusi še ne bodo vozili
LONDON, 5. — Na pobudo glavnega sveta Trade Unions in vlade so se danes obnovili razgovori, da bi se zaključila stavka uslužbencev na londonskih avtobusih.
Današnji razgovori so trajali pet ur, vendar niso dali nobenega rezultata. Frank Cousins je odšel na sedež sindikatov poročat izvršnemu svetu.
Hrušecv ponuja ZDA milijardne odkupe
MGSKVA, 5. — Agencija Tass je danes objavila besedilo pisma, ki ga je ministrski predsednik Nikita Hruščev poslal v torek predsedniku Ei-senhowerju. Hruščev trdi v svojem pismu, da je SE pripravljena skleniti nov veliki trgovinski sporazum z ZDA. Sovjetske nabave razne ameriške opreme in materiala bi lahko znašale več milijard dolarjev v dobi prihodnjih 5 let. SZ bi to opremo in material potrebovala za pospešitev novega in širokega programa razširitve proizvajanja potroš-nih dobrin. SZ bi lahko plačevala te nabave z dobavami blaga in moderne opreme, zlasti pa mangana in kromove rude, platine in paladija.
V svojem pismu Hruščev tudi ponuja sodelovanje med SZ in ZDA n» področju proizvodnje sint^tič(ijji. snovi ter trdi, da bl^se to lahko izvedlo z izmenjavo specialistov med obema ciržavama. Končno bi SZ lahko nabavila ameriško industrijsko opremo za popolne tovarne in bi lahko izdelovala z licenco ameriško opremo.
Sovjetska zveza je pripravljena v prihodnjih letih nabaviti večjo količino ameriškega blaga, kot pa ga namerava s svoje strani prodati Ameriki. Na koncu svojega pisma pravi Hruščev, da bi po mnenju vlade SZ plodna razširitev sovjetsko - ameriške trgovine predstavljala dragocen prispevek k spodbujanju za mednarodno trgovino.
ČLANEK «BORBE»
0 napačnih ocenah jugoslovanske politike
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 6. — Poslabšanje odnosov med Jugoslavijo in Sovjetske zvezo je dalo po. vod za razne komentarje — kot to ugotavlja jutrišnja »Borbe* — tn napačne ocene. Medtem kot so na Vzhodu podcen evali moč neodvisnosti Jugoslavije tako glede lastne poti v socialistični izgrodnji, kakor glede samostojne marksistične ocenitve v sedanji fazi družbenega razvoja in mednaiodnega položaja, so na Zahodu pripisovali Jugoslovan, svi politiki kolebanje. «Tako danes nekateri za Zahodu popolnoma napačno pišejo da se ;e Jugislavija, ki da je bila že na poti v socialistični tabor, danes streznila in osvobodila svojih iluzij glede politike najbolj odgovornih sovjetskih voditeljev)>.
«Bo> ba» ugotavlja, da Jugo. slavijo stoji tam, kjer je vedno stala. '(Normalizacija odnosov s Sovjetsko zvezo se je ugodno razvijala, ker je to bilo v skladu z znanimi in nespremenljivimi načeli jugoslovanske zunanje politike, privrženosti socializmu, miru ir enakopravnemu sodelovanju. Ce je jugoslovansko stališče bilo glede vrste mednarodnih vprašanj enako s sovjetskim, tedaj je bilo zaradi tega, ker se je Jugoslavija za. vzemalu za konstruktivno mednarodno sodelovanje na enakopravni podlagi. Ce so zadnje čase nastopile v jugoslovansko . sovjetskih odnosih neke, ir. sicer negativne, spre. ■nembe niso nastopile zaradi tega, *-er se je spremenila jugoslovanska politika, temveč prav zato, ker se ta politika ni spremenila,), zaključuje »Borba*. «Samo če bo do ostali doumeli, da v jugoslovanski dosledu■ socialistični politiki miru in enakopravnih odnosov niso možne nikake načelne sp-emembe, bodo lahko z lugoslavijo ustvarili res iskre, ne in konstruktivne odnose in si prihranili razne napačne o-cene.s
B B
BEOGRAD, 5. — Hladni val, ki se je po dolgotrajni vročini in suši razširil z alpskega področje na področje severozahodnega dela Jugoslavije, je (.ov-zročil v Vseh višjih prede. ,’h Slovenije deževje, v gorah pa sneg. Na Kredarici je za-
i' padlo oikrog 13 cm novega enega.
Vreme včeraj: Najvišja tempe-ra-t-ura 26.4, najnižja 15.3, tračni tlak 1012.9 stalen, veter 12 km vzhodnik, vlaga 32 odist., nebo 3 desetin« pooblačeno, padavine 3.2 mm, morje skoraj mirno 20,3.
Vreme danes: Delno oblačno.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK. 6. junija
Norbert, M Huttri Sonce vzide/ ob 4.16 in zatone ob 19.50 Dolžina dneva 15.40. Luna vzide ob 23.10 in zatone ob 9.U3. Jutri, SOBOTA. 7. junija Robert, Devin
Problemi naraščajočega obmejnega prometa
 r —-----------------------------
Poenostavitev nekaterih predpisov bo okrepila zlasti turistični promet
Imetniki propustnic želijo, da bi poenostavili postopek za podaljšanje bivanja na obmejnem področju ter da bi ne bil obvezen povratek čez isti blok
Zaradi zgodnje poletne sezone in lepega vremena gre zlasti ob nedeljah in praznikih veliko Tržačanov in okoličanov na izlete in obiske v obmejni pas onstran meje, tako na Kras kot v Istro, na Goriško, Tolminsko in zadnje Čase ooio v Kranjsko goro, ki spada tudi v obmejno področje. Statistični podatki o prehodih čez mejo kažejo, da izkorišča ugodnosti videmskega sporazuma vedno večje število prebivalstva z italijanske kot jugoslovanske strani. Tržaška kvestura je na primer «zdala do sedaj že približno 115.000 obmejnih prepustnic. Spričo tega se nam zdi pogrebno, ponovno poudariti nekatere predloge, oziroma priporočila ter želje prebivalstva glede obmejnega prometa.
Predvsem moramo opozoriti vse lastnike propustnic, da veljavnost starih obmejnih propustnic zapade 31, avgusta. Od 1. septembra naprej bo zaradi tega lahko šel čez mejo le kdor bo imel novo prepustnice. ki je veljavna za eno leto. Morda se bo zdelo marsikomu, da je še čas za vložitev prošnje za novo pro-pustnico. Tako si verjetno mi. sli velika večina lastnikov starih propustnic, saj si je do se. daj obnovilo prepustnice sorazmerno še malo število u-pravičencev. Lahko se zgodi, da bodo vsi čakali na zadnje •edne, pa bodo razočarani in se jezili, ker pristojni uradi ne bodo zmogi’ velikega dela. Za. redi tega toplo priporočamo vsem, ki imajo še stare prepustnice, naj čimprej vložijo prošnjo na pristojni komisariat za novo prepustnico, Kakor je znano, je treba napisati prošnjo na navaden papir in pri ožiti dve sliki. Poleg .mena in priimka, imena očeta in matere je treba navesti tudi vse ostale podatke, ki sc* napisani na osebni izkaznici ter številko osebne izkaznice.
Glede priporočil in želja lastnik jv obmejnih prepustnic, čeprav smo jih pred časom že nakazali, moramo ponovno poudariti, da bi bilo zelo potrebno ter koristno, če bi dovolili prehod, oziroma vstop in izstop čez različne obmejne bloke, tako da se ne bi bilo treba vračati po istem bloku. Lastniki motornih vozil in avtomobilov pa pričakujejo, da bo mešana komisija čimprej razpravljala in sklepala o ukinitvi karneta, »lasti po sklepu jugoslovanskih oblast., da ni potreben več karnet za vstop s potnim listom.
boljšar.je obmejnega prometa in za razširitev obmejnega pasu bomo še pisali. Zaradi poletne sezone in bližnje po-č.tniške dobe pa se nam zdi potrebno prav zdaj poudariti, da bi bilo potrebno poenostaviti nasedanje birokratske predpisa za podaljšanje bivanja na obmejnem področju. Marsikdo bi namreč rad šel ra letni dopust k svojcem in znancem, ali v razne turistične kraje, tako na jugoslovansko stran, kot na italijansko področja toda do seda, je ta zadeva še nekoliko komplicirana m zaradi tega le posameznik1 izkoristijo to ugodnost, ki jo nudi videmski sporazum Ce pa bi poenostavili predpise, tako da bi bilo dovolj le da se prizadeti prijavi bližnjemu poveljstvu policije ali na občini-, ki naj bi mu dovolila podaljšanje bivanja, ji prav gotovo marsikdo izkoristil to možnost. Jasno je, da bi to imelo poleg drugega ugodne posledice za turizem na tej in oni strani meje.
Ob zaključku pa moramo navesti še željo mnogih Tržačanov, ki jim je že leta zelo priljubljeno kopališče v Sv. Nikolaju. Potrebno bi bilo, da bi iz Trsta uvedli v poletni sezoni direktno avtobusno pro. go v Sv. Nikolaj z odhodom iz Trs:a zjutraj in povratkom zvečer. Vsekakor pa bi morali podaljšati urniki obmejnega doka pri Sv. Jerneju, ki se do sedaj zvečer prezgodaj zapira. Se najbolje pa bi bilo, da bi bil ta blok ob sobotah in nedaljah odprt vso noč in da bi dovolili tudi prehod s potnim’ listi. Na ta način bi v pole ni sezoni znatno razbremenili mednarodni obmejni blok pod Škofijami, kjer je vedno velik promet posebno pa ob praznikih in med polet, no sezono.
Zdi se nam. da glede tega ne bi bilo posebnih ovir, ker kaže, da bi oblasti upoštevale ta pre liog.
Za potovanje v Avstrijo ni več potreben potni list
Qd 1. junija naprej se lahko potuje v Avstrijo brez potnega lista, in sicer z novo osebno izkaznico, kot velja to že za Francijo, Zahodno Nemčijo in Belgijo. Za potovanje v Avstrijo veljajo sedaj ista pravila kot za omenjene države. Oseba, ki ima novo izkaznico, mora pred potovanjem iti na kvesturo, da ji postavijo poseben pečat. Za mladoletne,
dostuje rojstni list s sliko ih s podpisom kvesture.
Tržaška občina izdaja nove osebne izkaznice že od preteklega februarja. Zato opozarjamo vse tiste, ki niso še obnovili osebne izkaznice, da stara izkaznica velja samo do 31. decembra letos, tudi če je bila izdana v začetku letošnjega leta, preden so začeli izdajati nove izkaznice. Zato je najbolje, da si vsakdo poskrbi novo osebno izkaznico pred koncem leta.
Kongres profesorjev
V glavni dvorani tržaške u-niverze se bo danes ob 10. uri začel deseti kongres vsedržavnega združenja stalno nameščenih univerzitetnih profesorjev. Slavnostni otvoritvi bodo prisostvovali predstavniki oblasti in razni gostje.
Izjava Združenja za kulturne
stike s SZ
Za sklenitev sporazuma s Sovjetsko zvezo
Pokrajinska sekcija Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo je izdala poročilo, v katerem pravi med drugim:
Predlog sovjetske vlade italijanski vladi za sklenitev pogodbe o prijateljstvu m nenapadanju je važna pobuda za mednarodno pomiritev ter odpira Italiji znatne možnosti bodisi glede njtne varnosti bodisi glede trgovinskih, turističnih, kulturnih in znanstvenih odnosov s SZ. Zlasti okrepitev trgovinskih odnosov 'bi bila sedaj velike važnosti spričo ppsledic ameriške recesije.
Zaradi tega izraža Združenje željo, da bi novi parlament in vlada takoj proučila s Sovjetsko zvezo konkretne oblike takšnega sporazuma V duhu medsebojnega razumevanja in -.-.kupnih interesov.
* * *
Na pobudo svetovnega gibanja za mir — odbora v Italiji — in Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo bo odpotoval v mesecu avgustu v Sovjetsko zvezo «vlak miru in prijateljstva«.
Vsi, ki se mislijo udeležiti potovanja,naj se oglasijo na sedežu Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo v Trstu, Ul. S. Nicold 11/11. - tel 29403 za zadevna pojasnila.
Nekatere podrobnosti zasedanja na trgovinski zbornici
Za okrepitev posredniške vloge Trsta z Jugoslavijo in vzhodnimi državami
Težnje ministrstvo za zunanjo trgovino so ugodne, vendar še niso rešena vsa vprašanja - Potrebno je izboljšati delovanje avtonomnega računa
Nedvomno je predstavljalo vprašanje trgovinskih odnosov z Jugoslavijo in raznimi vzhodnimi državami eno izmed najvažnejših vprašanj, ki so bila na dnevnem redu sestanka med tržaškimi operaterji in ministrom za zunanjo trgovino Carlijem, ki je bil v sredo v prostorih trgovinske zbornice in o katerem smo včeraj že podrobneje poročali. Vendar pa gre za zelo važna vprašanja, katerim je treba posvetiti posebno pažnjo.
Operaterji so nekako ločili ta vprašanja na dva dela. Trst ima za promet z Jugoslavijo poseben avtonomni račun in poseben regionalni trgovinski sporazum, ki naj bi predstavljal nekak dodatek k splošnemu trgovinskemu sporazumu, katerega lahko tržaški operaterji izkoriščajo kot vsi ostali v Italiji, medtem ko lahko izvažajo in uvažajo v okviru avtonomnega računa izključno tržaška podjetja.
Gre za zelo skromne vsote
iiiimiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiimiHtiiiiiimiiiiiiiiimtiiiiiiiiitHtiitiiiiiiiitiiitinmmnitni
O dingih predlogih za iz- ki imajo manj kot 15 let za-
iitiiiiiiimiMMHiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiituiiiiiiiii
HiimiiiiiiiiiiiiiiiMifiiHiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiimii*
23. junija zasedanje beneških pokrajin
Obravnavali bodo vprašanje avto ceste Trst - Benetke
Za gradnjo cette bodo potrošili 17 milijard
V nedeljo dopoldne v Bazovici
36 koscev našega področja bo pomerilo svoje sposobnosti
Tekmovali bodo v treh skupinah - Kako bodo razdeljene nagrade Začetek tekmovanja ob 9. uri na travniku ob cesti Bazovica-Trst
V nedeljo dopoldne bo v [ Nagrade bodo razdeljene
‘ ■’ H|  ------------- med zakusko, ki jo priredi
lastnik travnika. Prva nagrada je pet tisoč lir, druga 3.500 lir, tretja 2.000 lir in četrta
1.000 lir. Poleg tega bodo prvi trije prejeli še spominske diplome, tekmovalci, ki se bodo uvrstili na 5., 6., 7., in 9. mesto pa bodo prejeli bon za
1.000 lir, s katerim bodo lahko kupili kakšne potrebščine v Kmetijski zadrugi, ki je dala bone na razpolago.
Tekmovalci se morajo zbrati v Bazovici najkasneje do 8.30, in sicer pred Križman-čičevo gostilno (nasproti karabinjerske vojašnice). Travnik, na katerem bodo tekmovali, leži na desni strani ceste, ki vodi iz Bazovice v Trst, nekaj sto metrov od prve hiše v vasi. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri in bo trajalo približno eno uro in pol za vse tri skupine.
To so v glavnem vsi podatki, ki se nanašajo na prvo tekmovanje koscev našega področ-
Od 23- do 24. junija bo zasedanje beneških pokrajin, posvečeno cestnemu omrežju, na katerem bo v ospredju vprašanje avto ceste Benetke-Trst. V Trstu je bil pripravljalni sestanek, na katerem so razpravljali izključno o vprašanju avto ceste in na katerem je inž. Visintin, delegat družbe »Autovie venete«, izjavil, da so rešena nekatera najvažnejša vprašanja, tako da se že lahko predvidi, kdaj bodo urejena vsa vprašanja in kdaj bodo pričeli graditi omenjeno avto cesto.
Računajo, da bo gradnja avto ceste veljala 17 milijard lir, kar bodo delno pokrili z državnim prispevkom, delno pa s sredstvi občinskih in pokrajinskih ustanov odnosno s privatnim kapitalom. Država je že zagotovila prispevek 8 milijard lir, katerih ne bo treba vrniti. Za preostala potrebna sredstva pa bodo izdali obveznice, za katere bodo J81)1' čile krajevne ustanove in Jih bodo amortizirali s pristojbinami, ki jih bodo plačevali avtomobilisti.	.
Vse te operacije bo izvršna omenjena družba, ki je dobila koncesijo za to avto cesto za rok 30 let, kot bodo tudi veljale omenjene obveznice.
Pripravljajo že urade, ki bodo vodili vsa dela. tako da pričakujejo, da bodo lahko v začetku prihodnjega leta pričeli z dražbami za dodelitev gradnje posameznih odsekov. Računajo, da bodo cesto dogradili v dveh do Štirih letih, kar je odvisno od težav, na katere bodo naleteli med gradnjo, od časa, v katerem se bo posrečilo kupiti zemljišča, in od morebitnih upravnih težav.
Pomen te avto ceste je tako za tržaško gospodarstvo kot za gospodarstvo vseh zaintere. siranih pokrajin zelo velik, saj je znano, da dobre cestne zveze ustvarjajo nov promet in je promet po avto cesti, čeprav je na njej potrebno plačevati pristojbine, cenejši kot promet po običajnih cestah.
Praznik karabinjerjev
Včeraj je praznoval zbor karabinjerjev 144. obletnico svoje ustanovitve. V Trstu je bila ceremonija v vojašnici v Istrski ulici, ki jo je pri-
Bazovici tekmovanje koscev našega področja. Kljub temu da je poziv Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov za udeležbo na tekmovanju prišel nepričakovano in brez kakršnihkoli priprav, se je k tekmovanju prijavilo 36 koscev, in sicer iz Bazovice, Jezera, Trebč, Cola, Gropade, Pa-drič, Sv. Barbare in Milj. Vsekakor velika udeležba, kar kaže na veliko zanimanje naših kmetovalcev, in sicer onih, ki bodo na tekmovanju sodelovali in oni, ki se ga bodo udeležili le kot gledalci. Teh bo seveda mnogo več in kdo ve, če se ne bo prihodnje leto, ko se bo tekmovanje ponovilo, prijavilo še več tekmovalcev kot letos.
Včeraj dopoldne so v Bazovico prišli predstavniki Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, da še enkrat proučijo vse podrobnosti in se pomenijo z nekaterimi člani o-cenjevalne komisije. Z njimi je prišel tudi geometer Buka-vec, ki bo jutri premeni in razdelil tekmovalne proge, medtem ko je že včeraj določil tekmovalno površino. Tako sedaj vemo, da bosta za tekmovanje določena dva kosa travnika, ki je last trgovca Ivana Mahniča.
Na prvem kosu, ki ima površino 40x31,5 m, bo tekmovalo 12 koscev, na drugem kosu s površino 40x62,5 m pa 24 koscev. Tekmovalci bodo kosili v skupinah po 12, in sicer tako, da bodo najprej pokosili manjši kos, nato polovico večjega in končno še o-stalo polovico. Vsak kosec bo pokosil dve redi, in sicer navzdol in navzgor v širini dveh metrov in pol.
Vsako skupino bo ocenjevalo 8 članov komisije, ki jo bodo sestavljali kmetovalci ter predstavniki kmečkih strokovnih organizacij. Pri ocenjevanju bodo v glavnem upoštevali hitrost, to se pravi, kdo bo svojo progo pokosil v najkrajšem času in pa seveda, kdo bo lepše oziroma bolje pokosil. Komisija bo pri ocenjevanju vodila računa tudi o morebitnih razlikah med eno in drugo tekmovalno progo, ki bodo izžrebane.
Vsak tekmovalec mora prinesti s sabo koso in vse drugo, kar se mu zdi potrebno. Uporabljati pa sme le eno koso, kajti rezervne kose niso dovoljene.
ja. Omenimo naj še, da bo prostor med cesto in tekmovalno progo pokošen, ‘tako da bodo ljudje lahko od čimbolj blizu prisostvovali tekmovanju. Vsekakor pa moramo že danes naprositi vse, ki bodo tekmovanju prisostvovali, da ne gazijo po nepokošeni travi in tako preprečijo škodo. Upoštevati moramo namreč, da je zaradi suše trave malo in je zaradi tega toliko bolj dragocena.
Vse torej kaže, da bo tekmovanje koscev dobro uspelo. Jutri popoldne bo geometer Bukavec dokončno izmeril tekmovalno progo in jo zakoličil, v nedeljo zjutraj pa bo treba med količke samo še napeti vrvice, ki bodo točno označevale, kaj oziroma koliko mora vsakdo pokositi. Potem se bodo na travniku zbrali kosci in na znak z zastavico se bo tekmovanje začelo.
Vse okoličane, pa tudi meščane vabimo v nedeljo dopoldne na prijeten izlet v Bazovico, kjer bodo lahko prisostvovali pristni kmečki prireditvi in s svojo prisotnostjo spodbujali kosce, da bodo s še večjo vnemo pomerili svoje moči in sposobnosti.
Padec dečka
Zaradi možganskega pretresa in bruhanja so včeraj pozno popoldne sprejeli na ne-
redila »karabinjerska skupina - Trst«. Najprej je bila v vojašnici maša, ki so se je udeležili karabinjerji v slav; nostni uniformi, predstavniki civilne policije in javne varnosti, gasilcev, vojske in vojne mornarice in predstavniki karabinjerjev v rezervi, ki jih je vodil predsednik tržaškega združenja odvetnik Morgera.
Med predstavniki oblasti so bili navzoči poveljnik vojaške posadke general Ferrari, poveljnik karabinjerjev v Trstu polk. Loretelli, podprefekt Molinari, podkvestor dr. Ca-merlengo itd.
Po maši je polk Loretelli prebral dnevno povelje generala Morosinija, poveljnika vseh karabinjerjev. Nato je pozdravil karabinjerje poveljnik posadke general Ferrari.
  «»-----
General Ferrari odhaja
Poveljnik tržaške vojaške posadke general Ferrari odhaja na novo službeno mesto.
Poveljstvo tržaške posadke pa bo prevzel general Vismara, ki je do sedaj poveljeval diviziji alpincev v Bellhnu.
Nagrade za dijake
Tudi let 03 je dala tržaška posojilnica na razpolago tržaškemu županstvu 2,600.000 lir za nagrade dijakom za šolsko leto 1957-58, in sicer za dijake tržaške občine ob svetovnem dnevu varčevanja (31. oktobra).
Dodelili bodo 153 nagrad, in sicer: 47 nagrad po 10.000 lir dijakom nižje srednje soie, 48 nagrad po 10.000 lir ucencem strokovnih šol, 50 nagrad po 25.000 lir dijakom višjih srednjih šol ter 8 nagrad po 50.000 lir dijakom, ki bodo letos maturirali, ali študentom, ki so vpisani v prvi letnik univerze. Prošnje za natečaj se morajo napisati na poseben vzorec ter jih je treba poslati do 30. avgusta opoldne v sobo št. 32 občinske palače na Trgu Unita. Prošnje je treba opremiti z vsemi do-kument:, ki jih predpisuje natečaj. Oa-razce za te prošnje dobe prizadeti v sobi št. 100 VI. od- i	.
delka za šolstvo in dobrodel- (geometer Bukavec pri merjenju travnika, na katerem bo
Is
nost tržaške občina-
v nedeljo tekmovanje koscev
— komaj 3 odst. celotnega u-voza in izvoza. Kakor smo že včeraj poročali, žal tega sporazuma sedaj ne izkoriščajo v celoti, saj predvideva promet 2 milijardi 150 milijonov lir v obeh smereh, medtem ko ta promet znaša stvarno le 1 milijardo 300 - 400 milijonov lir.
Glavni razlog, da se sporazum dokaj slabo izkorišča je v sistemu uvoznih dovoljenj, saj je do nedavnega bilo vse blago, katero so uvažali ali izvažali, strogo kontingentira-no, in so pazili na dosledno uravnovešenje računov, kar vse je nujno privedlo do številnih ovir. Tržaški operaterji so upravičeno mnenja, da bi bila potrebna večja elastičnost, ki je bila delno že dosežena v okviru italijansko -jugoslovanskega trgovinskega sporazuma, tako da so v tem okviru že odpravili sistem licenc za vrsto blaga. To je ministrstvo pred kratkim za določene vrste blaga uredilo tako, da je pooblastilo lokalno direkcijo za zunanjo trgovino, da izdaja licence v določenih mejah za blago, ki ga vsebuje tabela izvoza splošnega jugoslovansko - italijanskega sporazuma. Vendar pa to ne zadostuje in operaterji predlagajo, naj bi odpadle vse omejitve in da naj bi povečali obseg licenc za tisto blago, ki je še vedno strogo kontingentirano.
To so dokaj skromne zahteve, ki nikakor ne bi prizadele resnejše škode italijanskemu gospodarstvu in bi prav o-bratno lahko mnogo koristile Trstu, zaradi česar se je o njih tudi minister za zunanjo trgovino povoljno izrazil.
Vendar pa se težnje tržaških operaterjev s tem ne izčrpajo in je brez dvoma važnejše drugo vprašanje; tržaški uvozniki in izvozniki so zaradi iz-premenjenega mednarodnega položaja izgubili določene tradicionalne trge, obstajajo pa ugodne možnosti za’ delo prav na vzhodnih trgih in lahko tudi v tem okviru Trst opravi pomembno posredniško vlogo.
Novi sistem multilateralnih lir in splošne težnje ministrstva za zunanjo trgovino so za to ugodne, kar pa seveda še ne pomeni, da so rešena vsa vprašanja in da so uresničene težnje, da se lahko kupi blago kjerkoli in prav tako proda v katerikoli državi.
O vseh teh vprašanjih bo konkretno ponovno govora v okviru tržaškega velesejma, ko se bodo sestali predstavniki
uimmiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimmiiiiiiMi
Čudna nesreča pri Nabrežini
Prijatelja sta padla v globoko kraško jamo
Odstranila sta se za trenutek iz avta in stopila med grmičevje ter nista zaradi teme opazila brezna
vrološkem oddelku 13-letnega Giorgia Pietrobona iz Ul. Mar-tiri della Liberta, katerega je spremila v bolnišnico njegova mati.
Ta je tudi povedala, da je otrok zvečer prej padel z mize in je udaril z glavo ob trdi kuhinjski tlak. Če ne bo komplikacij, bo otrok okreval v desetih dneh.
Požrl je klas
S klasom v ustih se je 19-letni Giovanni Pacor iz Gornje Carbole sprehajal včeraj po Gorici, kamor je šel na izlet. Nepričakovano pa mu je klas ušel po grlu, a fant je mislil, da ne bo nič hudega. Med povratkom z vlakom proti domu pa mu je nepričakovano postalo slabo in je začel bruhati. Policijski agenti so mu priskočili na pomoč in brž ko je vlak privozil na tržaško postajo, so fanta poslali z rešilnim avtom v bolnišnico. Po nudeni zdravniški pomoči so ga odslovili s prognozo o-krevanja v 1 ali 2 dneh.
tržaške trgovinske zbornice in tržaške delegacije italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice s predstavniki zbornic iz Ljubljane in Zagreba. Prav tako bodo ta vprašanja prišla na dnevni red ob dnevih, ki bodo posvečeni drugim zalednim državam, ki bodo prisotne na tržaškem velesejmu.
75 let «oricnt-expressa»
Včeraj je poteklo 75 let, odkar vozi na progi med Parizom in Carigradom znani vlak orient - express. S tem vlakom so se v teh letih vozili številni cesarji in kralji, diplomati in ministri pa tudi navadni smrtniki. Okoli njega so se tudi spletale razne legende, pisali so o njem pustolovske romane in predvajali filme. Konec koncev pa gre za običajen brzi vlak.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOl
Novi prostori Del. zbornice CGIL
Danes ob 18. bo v Ul. Zonta 2 seja izvršnega odbora Delavske zbornice CGIL, ki bo razpravljal o otvoritvi novega sindikalnega sedeža in razpisu nabiralne a-kcije za kritje stroškov.
2e na prvomajskem zborovanju je pokrajinski tajnik Delavske zbornice CGIL To-minez sporočil, da bo v kratkem otvoritev novega sindikalnega sedeža in da bo treta nabrati prispevke za kritje stroškov. Novi sedež bo v Ul. Por.dares v stavbi kjer je kopališče »Bagno romano«. pokrajinska delavska zbornica CGIL je v tej stavbi odkupila drugo in tretje nadstropje, kjer so uredili prostore za urade glavnega tajništva in tajništev raznih strok ter ma-10 sejno dvorano. Stroški za nakup in preureditev so precej visoki in jim sama zveza, kljub rmatni pomoči osrednje organizacije, ni kos. Prav gotovo pa se bodo delavci in nameščenci z vsega tržaškega področja, tako člani kot simpatizerji CGIL in razne ustanove, odzvali vabilu pokrajinskega rejništva ter prispevali 'Voj delež, da bo delavska organizacija imela svoj dostojni sedež. Prostori v Ul. Zonta 2, kjer je bil do sedaj sedež pokrajinskega tajništva CGIL in raznih strok, ki so vključene v tej sindikalni organizaciji. zares niso bili primerni in ne ustrezajo potrebam take organizacije.
Kakor smo izvedeli, računajo. da bo otvoritev novega sedeža prihodnji teden
vi minil n iiiilliulliMiiiiiiiiililiiiiiiii u m ii.muiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiililliilliiiiii ii Hlinil h
Precej čudna dogodivščina se je ponoči med sredo in četrtkom pripetila 37-letnemu Marcellu Moselliju iz U-1. Mo-lin a vento in 34-letnemu Egi-dij-u Cavi z Gornje Grete, ki ■ta se v nočnih urah vračala s prijatelji z izleta. Moža sta l ila v fiatu 1100 in ker je Mo. selli hotel izstopiti, n-i preostalo drugega, -kot vozilo ustaviti, To se je pripetilo nedaleč od Nabrežine, kjer je Moselli stopil na cesto in od tu v grmičevje. V temi pa ni videl globoke jame, ki j* postala zanj in tudi za prijatelja neprijetna past.
MoselU je iznenada stopil v praznino in trenutek, zatem se je zavalil po strmem kamnitem pobočju oziroma steni, in se znašel ranjen na dnu 30 metrov globoke jame.
Njegova predolga odsotnost je Cava precej presenetila in ker se mu je mudilo domov, se je odpravil tudi on med grmovje. Prijatelja ni našel in v svojo smolo je tudi on šel po isti poti zaradi česar_ se je tudi Cavo iznenada znašel na unu jame poleg ranjenca.
Oba sta se seveda precej potolkla zaradi česar so ju morali odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so Mo-sel-lija tudi zaradi verjetnih kostnih poškodb sprejeli s prognozo okrevanja v 60 ali 90 dneh. Tja so prenesli tudi Cava. kateremu pa ho verjetno zadostovalo 10 do 40 dni zdravniške nege.
 «#-------
Huda nesreča v kopalnem bazenu
Včeraj zgodaj popoldne so morali bolničarji Rdečega križa nujno do pokritega bazena, kjer se je malo prej pripetila 21-letnemu Lucianu DelTAgnoli iz Korza Italia huda nesreča. On sicer ni mogel govoriti, ker ima verjetno prebito lobanjo, a njegov prijatelj Claudio De Gasperi iz Ul. sv. Frančiška, ki ga je spremil v bolnišnico, je povedal, da se je fant kopal in se je odločil tudi za skok s 3-me-trske skakalne deske. Se preden pa je prišel na skrajni konec, je DelTAgnolo zdrsnil in padel v globino, pri čemer je priletel prav na cementni rob bazena,
Zdravniki so se zaradi Del-1’Agnolovega resnega stanja pridržali prognozo.
Jetnik je spodrsnil in padel v Koroneju
Bivši boksar Umberto Mancini iz Rima je že nekaj časa v zaporu v pričakovanju procesa, na katerem se bo moral zagovarjati skupno z dru gim pajdašem zaradi obtožbe tatvine gnjati. Da ne bi o-stal brez dela, je včeraj čistil stranišče, a je pri tem ne preveč težkim delom zdrsnil in padel vznak.
Iz koronejskega zapora so mladega tata prenesli v bolnišnico, kjer bo ostal 15 do 20 dni ne le pod nadzorstvom zdravnikov, kar je povsem razumljivo, temveč tudi pod strogim nadzorstvom policijskih organov.
Nesreči z motorjema
Nekaj minut po 13. uri se je 30-letni Vittorio Gregori iz Ul. Rigutti vozil s svojim motornim kolesom proti Sv. Soboti. Za njim je sedel tudi 29-letni Ignazio Azzelini iz Ul. del Rivo in oba sta še precej hitela po Istrski cesti. Drzna hitrost pa Gregoriju ni prinesla sreče: na ovinku pri hiši s številko 170 je vozilo zašlo s ceste in vrglo oba potnika na tla.
10 minut kasneje sta bila o-ba v bolnišnici, kjer so ju sprejeli na 11. kirurškem oddelku, kjer so Azzeliniju ugotovili poleg zloma nosnih kosti verjeten zlom desnega ramena, Gregoriju pa številne rane po obrazu in rokah in če ne bo hujšega, se bo moral zdraviti mesec dni, medtem ko bo Gregori okreval v 10.
Malo prej so morali sprejeti na istem oddelku in s prognozo, ki velja za Gregorija, tudi Danila Turka iz Ul. sv. Vida, ki je v začetku Ul. Kolonja med vožnjo z vespo proti mestnemu središču nerodno padel. Turk, katerega so pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, se ni mogel spom niti, kako se je udaril v čelo in druge dele telesa.
Včeraj na Reški cesti
Otvoritev novih prostorov zavoda za deco <Sergio Laghi>
V treh letih je porabila pokrajinska oprava za razna dela za zavod 47.-100.000 lir
Včeraj dopoldne so na Re-1 nakar je podprefekt dr; Pa-
ški cesti otvorili nove prostore pokrajinskega zavoda za deco «Sergio Laghi«. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblasti, ki jih je ob prihodu v nove prostore zavoda sprejel predsednik pokrajinske uprave prof. Gregoretti v družbi s podpredsednikom pokrajine dr. Franceschinijem, pokrajinskim tajnikom, porajinskimi odborniki in pokrajinskimi svetovalci.
Po formalni otvoritvi je pokrajinski predsednik prof. Gregoretti imel daljši govor o pomenu in zgodovini tega zavoda. Čeprav je bil zavod u-stanovljen komaj leta 1933, je vendar postal ena najvažnejših socialnih ustanov za pomoč in vzgojo otrok, ki jih upravlja pokrajina. Prof. Gregoretti je dejal, da je vojna prizadejala temu zavodu veliko škodo, ki je bila v povojnih letih popravljena. Glede na obnovo tega zavoda je predsednik pokrajine poudaril, da se je obnova zavoda »Sergio Laghi« začela leta 1950, ko je bilo zgrajeno športno igrišče. Nato so bila v letih 1952, 1953 in 1954 izvedena velika obnovitvena dela, ki so bila finansirana v okviru gospodarskih načrtov pokrajinske uprave in so stala skupno 47.400.000 lir. Pokrajinska uprava pa je za opremo teh novih prostorov porabila 10,5 milijona lir.
Z omenjenimi deli je bila zgrajena nova stavba, kjer’so tile nameščene tudi spalnice, učilnice in kapela. Poleg tega so bili preurejeni tudi stari prostori, ki niso več ustrezali svojemu namenu. Toda pokrajinska uprava je že tedaj mislila na nadaljnjo razširitev prostorov, ker je dobivala vsako leto več prošenj za sprejem otrok v ta zavod. Nove prostore, ki so jih včeraj otvorili, so začeli graditi leta 1955. Skupni stroški za ta ' nov del zavoda «Sergio Laghi)) znašajo 28 milijonov lir. 24 milijonov lir je prispeval vladni komisariat, o-stalo pa pokrajinska uprava iz svojega rednega proračuna
Nova zgradba, ki so jo sedaj sezidali, je neposredno povezana s prejšnjimi prostori, kar omogoča neposredno povezavo med vsemi oddelki zavoda. V tem novem del i so jedilnica, dnevna soba in u-čilnica za predšolsko deco, dnevna soba za otroke, ki imajo več kot šest let, spalne sobe za otroke otroškega vrtca in za določeno število otrok, ki so do Sedaj spali v pretesnih prostorih. Po predsedni kovem govoru so si gostje ogledali vse prostore zavoda
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
sino izrekel nekaj priložnostnih pohvalnih besed pokrajinski upravi za njeno socialno delovanje.
Čitajte in širite
PRIMORSKI DNEVNIK
PETEK, 6. Junija 195» TRST POSTAJA A
/.00 Juura-nija glasba; U.30Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in... Zivuj-enja in usode: »Grace Meta-liouB, pisateljica romana .Grešniki Peyton PHacea’«; 12.10 za vsa-kogar nekaj; 12.45 V svetu kulture- 12.55 Orkester Marek VVeber; 13.30 Glasba po zelja-n,
17.30 Plešite z nami; 18-00 Koncert tria «Ars Nova«; Brahms-Trio za klarinet, čelo in klavr op. 114- 18.20 Kubanski orkester Armando Orefiche; 18.40 ^Koncert basista Ettora Gerija, pri klavirju Rara Aves; 19.00 Beneška fa -tazija; 19.15 Znanost in teJM*-«0 šestem čutu«; 19.30 Pestr glasba; 20.00 Šport; 20.30 Mantove i-n Tomčeve vokalne kompozicije; 21.00 Umetnost im prireditve v Trstu; 21.25 Kvintet Ar Van Damine; 21.40 Orkester George Melaehrino; 22.00 Dante M-gbieri: Božanska komedija
kel- 17. spev; v prevodu dr. Aioj-zija Gradnika — razlaga dr. Janko Jež; 22.15 Na orgle igra F«** Sowa-nde z ritmično spremljavo-
22.30 Toscanini dirigira wagner-ja; 23.00 Trio Dave Brubeck.
TRST I.
11.30 Operna glasba; 12-00 i 41-kolesarska dirka po Italiji; l*.i Orkester Seg-urin-i; 14.30 «TretJ stran«; 17.45 Operetna g13®*’
18.30 Nekaj ritmov Gian-mja o«; freda- 19.00 Orkester Cergom 19.20 ‘ Koncert tria »Ars Nova«,
21.00 Simfonični koncert.
KOPER Poročila v siov.: 7.00, 7.30, 13.30,
15.00.
Poročila v Ital.:	6.30,	12-30,
17.15, 19.15. 22.30.
5.00-6.15 i-n 7.00-7.15 Prenos RL> 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.0U-
12.00 Prenos RL; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasvetu 13.45 Popoldanske melodije; 14-3“ Gospodarska oddaja:	"Cenejša gradnja — več stanovanj«; 14-Tt Popularne skladbe; 15.25 Donvaci pevci in ansambli pred mikroto-
17.00 Prenos RL; 17.00 Ri-tim ** nom: zbor /gorniških fantov; popevke; 17.25 Od melodije ou melodije; 19.30-22.15 Prenos Kt».
SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8-®®’
10.00	13.00,	15.00,	17.00,	19JU>
22.00.
5.00 Pisan glasbeni spored; 8-®? Orkestralna matineja; 9.00 Radijski roman — Vladimir Ba-buia-Planet treh same; 9.20 Prisluhnite in izbira .rte!;	10.10 Dopoldanski
koncert solistične glasbe; ID'” Pesmi in plesi raznih narodov,
11.30 Za dom in žene; 11.40 Išra orkester Morton Gould; 12.00 rf' lix Mendelssohn: Peta simfonij« »Reformacijska«; 12.30 Kmetijs«1 nasveti; 12.40 Ivan Matetič-RonJ"
IZLETI
D
GLASBENA MIHCA TRST
Zaključni nastop
ŠOLE GLASBENE MATICE
v Trstu
bo v
nedeljo 8. junija ob 20.30 uri v Avditoriju
Sodelujejo: solisti, klavirski trio, o-troški godalni orkester, orkester Glasbene Matice, pevski zbor prosvetnega društva dSlavko Škamperle«, sopranistka Elvira Piščanc in tenorist Renato Kodermac, dirigent prof. Oskar KJuder.
Prodaja vstopnic danes in jutri v Tržaški knjigarni ter eno uro pred pričetkom prireditve v Ul. Roma 15 11.
Prosvetno društvo «s. Škamperle« pir-iredi 22. t. m. izlet z avtobusom v Log pod Mangartom in nta Predli. Pozivajo se 61 a-ni, da se čimprej prijavijo za vpis, ki bo vsak večer v društvenih prostorih na stadionu «Prv! maj«, Vrdelska cesta 7 od 20. do 21. ure.
* * *
Izlet k Izviru Soče. Slovenska prosvetna zveza v Trstu organizira 22. t. m. enodnevni izlet k izviru Soče z ogledom Mlinaric, Kugyjevega spomenika in botaničnega vrta. Vpisovanje vsak dan do 14. t. m. na sedežu SPZ v Ul. Rema 15-11. od 8. do 12. i-n od 15. do 18. ure, razen v soboto popoldne in v nedeljo. Vabljeni vsi člani prosvetnih društev in prijatelji.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v juniju
Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. P. Revol-tellia 42; Depangher, Ul. San Glu-sto 1; Alta Madonna del Mare, L argo Piave 2; Zanetti . Testa d'oro. Ul. Mazzini 43.
T F K — L. KOŠIR
Filatelistična
razstava
III. filatelistična razstava ob 5-letnici kluba.
Oglejte si nad dvajset zanimivih zbirk znamk.
VSTOP PROST!
(Ul. Roma 15-11.J
Danes in jutri bo razstava odprta od 17. do 20. ure.
( Šolske vesti ]
Ravm-.leljstvo eržavnt nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča da je čas za vlaganje prošenj za nižji tečajni, vstopni in sprejemn' izpit do 10. junija Podrobnejša navodila daje taj ništvo šole, Ul. della Šcuola Nuova št. 12/11.
SOLSKE PRIREDITVE Osnovna šola na Repenlabru bo
imela svojo zakjjuč-no prireditev v soboto 7. t. m. ob 19.30. Razstava pa bo v nedeljo 8. t, m od 9. do 18, ure.
MALI OGLASI
A D I O
gov: Rožemice; 13.15 Od arije
do
arije; 14.05 Radijska šola za nlZP stopnjo; 15.40 Iz svetovne KdP ževnosti — Robert Graves; Nav-sika-a i-n njeni snubci; 16.00 Koncert ob štirih; 17.10 Za vsakogar neka-j iz arhiva zabavne 18.00 Iz naših kolektivov; 18-»“ Viški fantje igrajo; 18.45 Turistična oddaja; 20.00 Igra zabavi" orkester radia Beo-grad; 20.15 ro-denski zunanje-političmi p-regle“'
20.30 Josi-p Slavonski: Simfonij« Orienta; 21.15 Oddaja o morj« in pomorščakih. ,
TELEVIZIJA
16.30 41. kolesarska dirka P3 Italiji — Spored za otroke; 18-J“ Poročila; 18.45 Oddaja za žensk*;
19.30 Pisma TV; 20.30 Poročil3-20.50 »Carosello«; 21.00 PosebiP oddaja o 41. kolesarski dirki Italiji; 21.15 Enrico Bassan«-»Uporni pelikan«, komedija v dejanjih.
L.
K I M
ODREZKI BLAGA -— nova pošiljka svile, najlona itd., predaja na težo. Izredna prilika glede cenc in kakovosti, »EMPORIO DELLO SCAMPOLAME«, Trst, Ul. Mazzini 40.
Ezcelsior. 16.00: «Mož, ki rti hotrf ubijati«, Don Murray, D. Varz>-Penice. 16.00: »Zaprta cesta«, *■ Martin 1-n D. Dors.
Nazionale. 15.00: «Pekel obtožuje«, R. Colman i-n H. Lamarr. Fiiodrammatico. 16.30: »Žeja P” zlatu«, G. Ford. Variete; ‘N zgode med potovanjem«. ' Grattacielo. 16.00: «Jolly je zn rel», F. Sinatra, M. Gaynor. Supercinema. 16.00: »Džungla greha«, Marina Vlady.
Arcobaleno. 15.30: «Dolgo vr”/ poletje«, J. Woodward, P. Nev
Astra ' Rojan. 16.30:	«Poslednj»
-nebesa«. Prepovedano ml30 letniim.	.	-,
Capitol. 16.30; «Petrolejska din« stija«, D. Bogarde, B. MurraJ’ Cristallo. 16.30: «Daljna obzorj3«-A Ladid, V. Ma-yo.
Alaba-da. 16.00: «Globoke vod«" A. Ladd, D. Forster. . -Aiclebaran. 16.00; »Ura zločin« ’ E Purdom, I. Lmpl-no, A. 11 din*.
Arision. Glej kina na prostem-Aurora. 16.00: »Neprekosljivi GO" frey», D. N-iven, J. Allison. # Garibaldi. 16.00 (na prostem u 20.15 in 22.00): «TihotapstvO * Vzhod«, G. Montgomery Impero. 16.30: »1 dri-tti«, V.
rico-ni, M. Carotenuto.	D
Ideale. 16.30:	«Tamango»,
Dan-dridge, Curd Juergens. Italia. 15.45: «Ka-dar je ljubez' roman«, Ann Blyth.
Moderno. 16.00: »Pepelka v r rizu«. A. Hepburn.	iha,
S. Marco. 18.00: »Dolarji prm jajo«, A. Sord-i, N. Taram Billi iti Riva.
Savona. 16.00; «Rdeči suknji«
G Cooper, P. Goddard.
Vtale 16.00: «Poročila se bova Capriju«. T. Pica, M.
Vitiorio Venelo. 16.30: «Te S|Ca.
Amerike na smučanju«, T- -g-Belvedere. 16.30: »Nanš«. Prcro vedano mladoletnim. ,,, Marconi. 16.00: »Zenska n**1 G. Pečk in Laureen Bacau. Massimo. 16.30: «Vitez s mečem«, Sieve Harc!ay. f. Novo cine. 16.00: «Gua-gli°h ' Pica, M. Girotti in C. v m Odeon. Danes zaprto.	,,k
Radio. 16.00:	«Najemni vwj,
smrti«. Technlco-lor. J. lr B Ga-r-land.
KINA NA PROSTEM
Arena del flori. 20.30: «Ž-eh^Vv. na pojedina», Bette Davis* Borgnine.	,he-
Paraduo. 20.15: »Tiger v "f sit.«, A Ladd in J.
Ponziana. 20.15; »Pred nevih« A. Ray, M. Freeman.
Valmaura. 20.15: «Zenska z rek ■ S. lx>ren.	,,j_
Arena Diana. 20.30:	M-
na na dvoru«, M. Kocn> Cratner.	jn
Ariston. 20.30 in 22.00: »Očetje sinovi«, De Slca.	-j.
Arena Armonia. 20.30 in *on, »Incasova skrivnost«, C. t*«5*’
R. Voun*.	o.
Garibaldi. 20.15 In 22.00: «* taipstvo za Vzhod«, G. gomery.
Stadlo. 20.30: «Bil sem voja ()p))i
Marconi. 20.15: »Zenska i«j®
G. Pečk in Laureen Bacai . ^
Rolano. 20.30: »Pred nevihto«-Hay, M. Freeman.
Praznik svete
Catavia ponoči ne spi. Ob tsa ki uri srečuješ na cesti 0udi, ki hodijo, se ustavljale, kot bi hoteli dati duška ,voji življenjskosti, fizični in duševni ki ji dan ni dovolj. Toda v noči med 9. in 10. Majem je bilo v nočnem o-ttačju nekaj nenavadnega, nekakšno pričakovanje. Policijski avtomobili so krožili, drugi avtomobili pa so se privali med okrašene in pobarvane vozove in vozičke, Med tovorne tricikle, polne Viva, mineralne vode in ple-lenih košev. Vse to je polzelo po Ulici Etnea navzgor Pod slckom uličnih svetillc. Sedel sem na robu fontane in gleaal revne ljudi v sraj-cah, zbrane pred stolnico, ki 10 obdaja železna ograja. Pričakovali so nekaj in besedičili, se prepirali, se poganjali dcug proti drugemu za prelep, vtem ko so jih drugi za-drževaU. karabinjerji pa gručo od gruče ločili, Za baročnim profilom Sv. Agate se ie raztezalo od lune obsijano "ebo,
Nenadoma je iz teme pod obokov. Porta Uzeda pridrsel pol nag in bos moški v belih hlačah. V njegovem dir T,t je bilo opaziti le rdečo futo, opasano okoli bokov. Na desni rami je nosil veli-kansko svečo, okrašeno z rdečimi pentljami, svečo, ki je bila kot steber dolga. Prihi-lel je v diru, odsuval stran me, ki so mirno stali pred s*Opniščem cerkve, za trenu-lek pokleknil, se nato spet dvignil in nadaljeval svoj lek po Ulici Etnea ter ves '»s z visokim in eksaltiranim dasom kričal:	«Sant’Alfio!
ScnfAlfiohi Po tej prvi prikazni sc vsako minuto prihajali drugi. Vreli so od vseh Hrani in ne da bi se ozirali okoli, nosili debele in dolge '»eče in vsi kričali isti krik. Vsi so dirjali, kot bi jih bljuvala noč.	Bil	je	to	začetek
cchianate	d’i	nu div,	svete
tekme golih vernikov svete-Va Aljia v Trecastagni. To *o nemi	ljudje,	ki	hočejo
spregoi,briti	razni bolniki,
kilavci in vsi oni, ki so se zaobljubili in ki brez pretanka tečejo s svojimi svečami prot! cerkvi svetnika, do koder je od tod IS km, tli pa ljudje,	ki	se	stekajo
'z daljnih krajev in zaprti vase v noči rjove svojo monotono prošnjo.
Skleci, sem stopiti tudi sam v Trecastagni. Po vzpe-,;ni so se mi v luči žarometov kazala bela telesa in z tdeče rute rjovečih maratoncev svetega Alfia. Bili so posamič ali v skupinah in v temi je z vseh strani odmeval krik aSant’A’1 Sant’A’b> ‘Joški in ženske v črnini so stali na vratih obcestnih hiš *ti opazovali ta mimohod. Po vzpetin' so se premikal' poleti vozovi družin pod šotor-tttmi krili in s svečami v rokah, Bose ženske z dremajočimi otroki ob vratu, v rdeče svetlečih se oblekah v noči. Na nebu je rdela Etna, obžarjena od lave. Množica le proti Trecastagni naraščalo- Po temnih uličicah se je Pripravljal praznik: gore česna so polnile zrak z duhom, hi je premagal vonj košeniči-Cfe. Okel’ ognjev so se zbirali branjevci, ki so prodajali Semenje,	slamnate	klobuke,
*vete pc dobe in jedila Cerkev je vrela ljudi. Mo-fhi in ženske, kmetje: v pričakovanju čudežev. Vstopali so v cerKev in njihov krik je Postajni močnejši. Utirajoč si P°t skozi množico so ti goli ‘Judje z zadnjimi silami pospešili tek pod težo sveč, 'Več, Pi so tehtale 20, 30, 50 ^-0, svec, okinčanih z rdeči-Pt> pentljami in podprtih z senirit	stebrički:	«Sant'A’!
S“tit\4’/»
Prihajali so, ne da bi se izirali na okolico, kot bi jih POffaujai barbarski, poganski, ±rtonotoni	krik: vsi	v istem
Sirovem	iv izčrpanem gla-
si fanatizma, vse do oltarja. Tu so odlagali vsak svojo spečo i roke strežnikom in Po klekali. Te neštete sveče ‘o halo	prižigali,	drugo z
č-rugo, rdeče trakove so od-'tranj.i/ ali tn cvetje polagali Pa ograjo. Medtem pa so ka-rnbinjrrji skušali zadrževati Pol množice ln vernih tekačev
je nilo vedno več: «Sant' *’l Sant’A’!» Iz vsega srca !° kričali «Sant’A’!» Siromaš-"ejši, s skromnejšo svečo, to-z enakim krikom Nekateri
so prinesli le šop cvet-
la
Neka kmečka starka je priti v : deči halji vse do oltarja tu jo je preko glave S‘ekla in jo položila v dar na P*tar, sama pa ostala v črni ^Podnji obleki. V rdeče oble-(ne otroke pa so slekli kar Pfed c’tarjem. Neka starka, * sivim, lasmi čez ramena, a svojo svečo m cvetjem ter Jeklen,,,, pogledom kriči: *^«nt’A!r> Ob mojih nogah *e vleče neka ženska po ko-sptli, druga po vseh štirih 1,1 z okrvavljenimi stopali: *s0nt’.4'l» Goli hrbti verni-v°u se belijo v siju rdečih !*t. Pod temnimi obrazi ko-ki ni videla sonca: «Sant’ ;» Or gledajo srepo, sveče P'*Pota;o, usta rjove. Svet *Unje n< postaja, le krik ,n
teža in dolgi tek v popolnem brezumju; «Sant’A’!»
V cerkvi množica kmetov sedi na tleh in potrpežljivo čaka na čudeže. Crne tančice, obrazi kmečke ilovice, žareče oči gole noge, ekstatična potrpežljivost. Na tleh po kotih skrčeni med nogami vernih tekačev spe moški in Ženske. 7, nekega stebra v cerkvi vise bankovci po pet in deset tisoč lir. V teku prihiti gol moški z nenavadno veliko svečo, na katero je o-oesil sliko «ex voto», ki jo je takoj obesil na steno. Na eni stiani predstavlja neko-ga, ki z mostu pada z motornim kolesom, na drugi pa istega človeka v postelji ob veliki jeklenki za kisik in s cevjo v ustih. Je to nekdo iz Caltagirone, ki se je čudežno rešil: slika je delo odličnega slikarja sicilskih vozov Domenica di Maura iz Aci SanfAntonio.
Na eni strani cerkvene ladje je vhod v sobo, katere stene so prekrite z obeski «ex voto». To so krasne slike, povečini dela istega slikarja; nadalje vise tu noge, stopala, roke, grudi, kolena, drobovje, lasje polomljene puške: vs i znaki čudežev in o-zdravljcnja. V drugih sobicah v notranjosti spe pc tleh kmetje v rdečih nogavicah, drugi stoje alt sede v svojih črnih oblekah. So kot bi bili na rbišku ali v razgovoru, kot v kmečkih hišah kjer slave poroko ali objokujejo mrliča. Drugi so naslonjeni na zidove temnega dvorišča: za njimi se razprostira temno polje in zvezde. Ponovno grem skozi cerkev med kriki t ovih prišlecev s svečami in s culo na hrbtu, v kateri je zvita obleka za vrnitev. aSanfA’:	Sant’A’!» zvonijo
zvonovi.
Iz cerkve sem stopil ob prvem svitu. Piazza delVlmpe-ro pred cerkvijo je polna kmečkih ljudi v črnih oble-uah: kol bi poljski delavci pričakovali gospodarja, da jih najame. Na trgu med ognji, osi' in blodečimi kozami se pripravlja praznik: iz košev se začenja jemati česen, slanina in sir in že se slišijo prvi udarci bobnov. Beli in rdeči strahovi pa še vedno prihajaj" v diru: iz zasede ob robu ceste jim ženske mečejo v roke otroke, da bi jih skupno s svečami odnesli k vetemu Alfiu. Od povsod prihajajo glasovi:	šepet in
nočni ropot, rahlo topotanje korakov in topot konjskih kopit. Nekdo v temi krikne: «Ah!» Je to krik kot riganje osla. Enak glas iz globine, močan in ponižen. Tek se nadaljuje in je vedno bolj težaven, neoseben, barbarski in rjoveč. Iz osmerokotega zvonika zvone zvonovi in čuje se ropot bobnov. Je že zora in plamen Etne je na snegu in svetloplavem nebu komaj še rožnat.
Na povratku srečujem nove skupine tekačev, svetnikovih maratoncev, vozičke z vprežemm oslom ali s cvetjem in perjanicami okitenim konjem, z opletenim repom ali z venci česna; in kolesarje, ki so kolesa okinčali z rožnatimi ali modrimi trakovi in družine, ki sede na stolicah ki so jih z vrvmi pritrdili na vozove in kočije, in srečujem še ženske, ki no-s jo darila «ex voto». Srečujem vsz ljudstvo, ki se premika, rdeče in belo ljudstvo vted čudovitim i barvami, ki so ob zori nežno svečanostne. Veliko rdeče sonce, podobno oetleči se pomaranči, vzhaja iz morji, za Catanio.
Na aanašnji dan je praznik. Na trgu v Trecastagni tekmujejo v piskanju piščalke maranzani; «Fi.„, ji..., ti..., fi...y> Čudoviti pisk norih I tic, ki jih zvočnik poveča v udež. Neki solist piska z u-sti z ričko in štirimi piščalkami. Kmetje plešejo tarantelo. «Mo’ pigghiatevi l’ag-ghieh kriči jo prodajalci. Ce-, te so na tlačene z ljudmi, balkoni so jih polni. Iz cer-ve prihajajo trije svetniki: v, Alfio z mlajšima bratoma sv. Filadelfijem in sv. Cirinom; trije nedolžni jagenjčki, ki dajejo ime kraju. Ljudje ponujajo darila neme otroke dvigajo k svetnikom, slačijo rdeče obleke in ‘ih izločajo moškemu, ki nosi škat.lp za darila. Je to biv-
ši gluhonemi moški, ki med duhovništvom in njihovimi svečanimi oblekami neprestano kriči «Sant’A’!»
Nenadoma cela baterija topov začne z zvonika streljati salve in možnarji izstreljujejo dež raznobarvnih papirnatih trakov. Zvonovi pojo, bombe odmevajo, sveče in o-troci v o mole iznad glav množice proti odru svetnikov. Dva goloba, ki ju je verjetno ubila eksplozija, padeta mrtva ob meni na tla, drug pa z rdečo ozko pentljo okoli vratu se prestrašen kuša zgrabiti za pročelje cerkve.
In glej, v smeri prot' Etni vse okcli vasi bušne v zrak umetn: ogenj: velikanski u-metni ogenj, ki se v svojih eksplozijah nadaljuje in pokrije nebo z vrtinci dima in ognjenimi marjeticami. Je to velikanski bombni napad ognja, ki zajame in zaduši krike in zvonjenje zvonov in vzbudi bitje srca v mučnem strahu, vse do svojega finala, ko zruši ves čar in orgazem. "rije svetniki se napotijo kozi vas: «Sant’A’!»
CARLO LEVI
V nedeljo zvečer bo v Avditoriju zaključni letošnji nastop Glasbene šole Glasbene Matice. Med drugimi bo nastopil tudi mnogo obetajoči trio
II SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA V ANGLIJI
Industrijsko razsodišče
Odločbe tega razsodišča sicer niso zakonsko obvezne, vendar pa so jih delodajalci in delavci pripravljeni sprejeti
Mezdni spor med nameščenci londonskih avtobusov in Korporacijo javne lastnine, ki jih upravlja, je minister za delo predložil industrijskemu razsodišču Velike Britanije. Obe stranki sta pristali na ta poskus, ker dosedanja pogajanja niso privedla do uspeha.
Oglejmo si na kratko, kaj je to jazsodišče in kako posluje. «Razsodišče» ni najprimernejši izraz za to sodišče treh oseb. Le-to nima določenega mesta v angleškem sodstvu in njegov postopek se vrši z minimalno legalno formalnostjo. Hkrati je razsodišče povsem neodvisno in ni podrejeno kontroli ali vplivu vlade.
Industrijsko razsodišče je v bistvu sestavni del mehanizma za prostovoljno arbitražo v Angliji, Posluje na osnovi načel, ki jih je Wdtleyev odbor proglasil med prvo svetovno vojno Ta odbor, ki je proučil obsežno področje industrijskih poročil odnosov v
industriji, je svetoval ustanovitev stalnega arbitražnega sveta, kateremu naj bi predložili «nesoglasja glede, splošnih načel in ona, ki zadevajo celotne, industrijske veje, v primerih, da strankam ne bi uspelo doseči sporazuma po rednem postopku in ki bi bi-<e pripravljene predložiti svoj spor o arbitražo. Tako sodišče bi moralo vključevati med svoje elane osebe s praktičnimi izkušnjami, spoznavanjem industrije in ki so povsem na tekočem o stališčih delodajalcev in delavcev»,
Zakon iz leta 1919, ki je u-stanov’’. Industrijsko razsodišče, določa da mora predsednik iebrati .člana iz obeh strank, enega, bi naj zastopa delavci in drugega, ki naj zastopa delodajalce.
Trije člani, ki sestavljajo danes industrijsko razsodišče, so naslednji; sir John Forster, ki je predsednik in ima hkrati obsežne izkušnje iz industrijskega prava; Kenneth
UMI ■■■«—>	]
(Poseben dopis
NEW YORK, 4. junija. — Ko so včeraj iz Cape Cana-verala srečno izstrelili raketo vrste «Redstone», smo zvedeli. da bi ta raketa bila sposobna poleteti do Lune. Komentar nekoliko preseneča, ker vemo, da so tukajšnji strokovni krogi, začenši s samim von Braunom bili glede večjih trenutnih ameriških u-spehov na tem področju hudo skeptični. In še danes so. kljub temu pa je vredno o-membe mnenje, ki ga glede ega ima šef ameriške državne agencije ki se ukvarja s tovrstnimi načrti, dr. Johnson n o njegovih izjavah bomo spregovorili.
Združene države bodo še le-os, morda celo med samim poletjem, izstrelile raketo na ,uno. Tega mnenja ni le ohnson, ampak se ta glas zelo vztrajno širi med tukajšnjimi stre kovnimi krogi, ki vedo marsikaj povedati. Poleg te verzije ie še ta, da bi za letos pl g n ali na Luno raketo, ki bi bila le poizkusna raketa, dočim predvideva konkreten načrt izstrelitev rakete na Luno šele v prihodnjem letu. Ta načrt predvideva izstreli-ev rakete, ki bi krožila okoli Lune Naslednje leto, 1960, pa bi pognali raketo tudi na Mars. Pc mnenju Johnsona bi bili raketi za na Luno ali na Mars opremljeni s televizijskim oddajnikom, ki bi posnel tudi one strani planetov, k: jih z Zemlje ne moremo nikbli videti, ker so stalno o-brnjene od nas.
Kar se Lune tiče, se zadeva niti ae mudi, veliko važneje je pohiteti z Marsom, kajti vsako odlašanje bi bilo lahko usodno, ker bi se s tem izgubi’a redka priložnost. Mars bo leta 1960 najbliže Zemlji, in sicer okoli 80 milijonov Vm Od tedaj se bo začel naglo oddaljevati in bo ob višku svojega ciklusa do-segel razdaljo 180 milijonov km. Ker bo leta 1960 «komaj» 80 mi! jonov km od nas, njegova oddaljenost po mnenju Johnsone ne predstavlja nika-ke pombne ovire, ker se s sedanjimi sredstvi ta razdalja da doseči. Brez dvoma je ta ckolno-t VDlivala na Američane, ki o tem odločajo, da s svojimi načrti pohite.
To so torej načrti. Kako pa j’h nameravajo izvesti?
V tukajšnjih krogih se veliko govori o nekakšni kombi naciji sodelovanja več skupin
> iiiii m m iiiii mu lini milima imun
POMENEK 0 JEZIKU
Slo bil hiler Ste bila mirna
SLABO:
Kako ste bil hiter! Zakaj ste pa bila tako mirna? Včeraj pa niste prišla. Komaj da ste nas pogledal. Le kod ste hodila?
DOBRO;
Kako sie bili hitri! Zakaj ste pa bili tako mirni? Včeraj pa niste prišli. Komaj da ste nas pogledali. Kod ste hodili?
* * *
SLABO:
Ker je prejel ponarejeno menico, je moral pred sodišče. Vsa* dan sprejme brzojavko Igor pa ni hotel prejeti službe, zato se je za meril.
DOBRO:
Ker je sprejel ponarejeno menico... Vsak dan prejme brzojavko. Igor pa ni bot el sprejeti siužbe, zato..
Prejel je Sprejel je
Scott, ki predstavlja delodajalce, m G. B. Thorneycroft, m je bivši sindikalni funkcionar. Vse tri imenuje minister /a de:t>.
Spričo okoliščine, da je to lazsodišče stalno in se redno sestaja, si njeni člani stalno Dogatiio svoje že itak obsežno znanje iz industrijske pra-■\se. Do sedaj so imeli priliko seznanit1 se s primeri, ki zadevajo med seboj zelo slična področ’a, kakor na primer civilni letalski prevoz in izde--ovanje, košar, gasilska služba m sidorurška industrija. Od časa do časa si oni ogledajo kako tovarno ali delovno mesto, kjer je nastal neki spor, v določenih primerih pa more razsodišče zapustiti London in oditi v kako podeželsko mesto, ko gre za kak krajevni prime’'.
Mezdni spor predlože temu razsodišču na predlog ministra za delo, ko je le-ta ugotovil, da se obe stranki strinjata s tem, da razsodišče prouči zadevo. Razsodba tega razsodišča ni zakonsko obvezna, toda v splošnem — spričo dejstvi’ da se obe stranki že vnaprej strinjata s tem — sta tudi pripravljeni sprejeti njegovo odločitev. Ko je ena od strank uveljavila razsodbo, postane le-ta normativna za sprejem na delo.
Zasedanja industrijskega razsodišča so navadno privatna, če obe stranki nista zahtevali, da se razprava vrši javno. Zainteresirane stranke, kakor na primer člani nekega sindikata, ki je .zapleten v spor, pa morejo vendarle prisostvovati razpravi, toda le kot gledalci. Zainteresirani stranki moreta pred razsodiščem nastopiti tudi z lastnimi odvetniki in zagovorniki, toda ta svoj r.amen morata sporočiti pred začetkom postopka.
Trajanje razprave je različno, toia pogosto mine manj kot en mesec od dneva, ko minister za delo predloži razsodišču spor, do objave razsodbe.
Ker se priznava vrednost tega postopka, da bi premagali mrtvo točko, ko so odpovedali vsi ostali poskusi za poravnavo mezdnega spora, so mnoge industrije vnesle v uvoje kolektivne pogodbe posebne določbe, s katerimi se obvezujejo, da -bodo predložile vse spore industrijskemu razsodišču in da bodo sprejele tudi njegove razsodbe. Hkrati imamo tudi primere, da zakonodaja, ki urejuje po-slovan e različnih industrij, kakor na primer industrije prekajene slanine, filmske industrije in industrije civilnega letalstva, omenja industrijsko razsodišče kot razsodnika v primeru, da bi nastali spori glede mezd in delovnih pogojev.
Od svojega nastanka pred 39 leti je :ndustrijsko razsodišče pretresalo nad 2600 primerov. Da bi bilo kos upravni plati, razpolaga z maloštevilnim u-[•ravnim osebjem, ki mu načeluje tajnik Tajnik mora poskrbeti za potrebno dokumen-
 .................................................................................................................................................................      umnim	j	iacjj0 na razpravi m skrbeti
za to, da se strankam vroči j razsodba. Vse razsodbe so | sporočene strankam uradno in •o tudi javno naprodaj.
VELIKE NAPOVEDI V NASPROTJU S TRDITVAMI VON BRAUNA
Združene	države
izstrelile	svoj	sa
Za leto 1960 nameravajo izstreliti raketo tudi na Mars - Ker se boje, da bi jih Sovjeti prehiteli, delajo sedaj s polno paro
i
.n več raket, ki so že do se- bi se ponovno usmeril k Zem- izstrelit’ satelit na Luno in to
daj pokazale, da so uporabne Najprej bi prišla v poštev kombinacija raket «Vanguard» m «Tho.r», katerima pa bi dodali še eno — tretjo fazo.
«Thor» je raketa s srednjim iometom in izdelalo jo je a-merišk-j letalstvo. Posebno tekoče gorivo ji daje brzino 16 do 25 tisoč km na uro, njen > perarvni domet pa znaša 2500 km.
«Vanguard» pa je raketa a-meriške mornarice in njeno «rojstvo>: ni bilo prav posebno posrečeno. Končno pa ji e uspelo ponesti v jonosfero najmanjši ameriški satelit. Vanguard« razvija brzino do 29.000 km na uro. Pred tremi meseci pa je delno uspela tudi izstrelitev «Vanguarda» v kombinaciji s «Thorom».
Satebt, k’ bi ga pognali o-koli Lune, bi bil težak nekaj nad 10 kg. V tukajšnj;h strokovnih krogih predvidevajo, da bi satelit le enkrat obkrožil Luno, posnel s televizijskimi narravami temni del planeta m morda celo ostal v območju Lunine gravitacije. Drugi menijo, da bi mogel lebdeti nekje med Zemljo in
uno, tretji pa računajo, da
■ji in v njeni atmosferi seveda zg m el. Zadnja možnost bi oila še najbolj sprejemljiva /a prvi Lunin satelit, kajti šele poznejši poskusi bi verjetno omogočili izstrelitev satelita, ki bi trajno krožil okoli Lune.
Priprava televizijskih naprav za posredovanje slik neznane Lunine strani, bi ne predstavljala več kdo ve kakšne težkoče, vsaj relativno ne. Bila bi to posebna fotoelektrična celica televizijskega tipa, ki bi jo s sedanjim zna-njerp te tehnike mogli izdelati.
Za »atelit, ki bi ga pognali na Mars, bi pa zadeva bila nekolike težja. Ce bi kombinacija raket mogla razviti br-/ino 40.000 km na uro in bi se mogla sprostiti gravitacije Zemlja bi potrebovala še najmanj dva dni, da bi opravila pot do Marsa. Potovanje bi bilo vsekakor dolgo in zato bi terjalo izpopolnitev baterij, ki danes služijo v umetnih satelitih in katerih trajanje je zelo omejeno.
Po zelo optimističnem mnenju šefa omenjene agencije bi se dal še v letošnjem letu
popolnejši satelit, ki bi krožil okoli svojega planeta. Ameriška vojska je v ta namen dodelila vsoto 2.850.000 dolarjev kalifornijskemu tehnolo-?kemu zavodu, ki je že delal za uresničevanje načrtov za raketo «Jupiter», ki je zelo oodobna raketi «Thor».
Kolikor se da v tukajšnjih krogih zvedeti, so začeli sedaj izdeloviti kombinacijo «Thor»-«Vanguard» z velikansko balistično raketo «Redstone», ki smo o omenili v začetku in k, spada v domeno ameriške s uh ozimne vojske.
Raketa «Redstone» je dolga okoli 91 m in razvije brzino 12 do 13 tisoč km na uro. Njen domet znaša okoli 800 do 100,1 km. Kombinacijo vseh teh treh raket bodo imenovali «Junona» in pričakuje se, da bo predstavljala prvi poizkus poleta tudi iz zemeljske atmosfere.
Za prihodnje leto in za leto 1960 imajo ameriški vojaški inštituti v načrtu izstrelitev večjega števila satelitov okoli Zemlje Med temi so v načrtu tudi sateliti, ki bi bili težki tudi več ton. Poleg tega račun a j-’ tudi z vrnitvijo po-
sameznih satelitov ali vsaj nekaterih njihovih delov nepoškodovanih na Zemljo. Glede lega menijo, da so na boljšem kot Sovjeti.
Prej omenjeni težfki sateliti predstavljajo poglavje zase /n za nekatere se izdelujejo fantastični načrti. Ne bomo govoril’ o vrsti nalog povsem znanstvenega in tudi vojaškega značaja, ki jim jih pripisujejo oziroma jih od njih pričakujejo. pač pa bomo za konec omenili sledeče;
Sam von Braun je veliko govoril o zaostanku Amerike pred SZ. Tukajšnje obveščene ir. odgovorne ustanove zatrjujejo, da bi SZ mogla vsak trenutek izstreliti svojo raketo na Luno Nekateri celo menijo, da so Rusi to že poskusili, le da je bilo nekaj malenkostnih napak, ki se dajo z lahkoto odstraniti. Ti dve dejstvi na.agajo Ameriki nujnost, da pohiti, kajti sovjetska izstrelitev prvega satelita na Luno nred Američani bi še bolj prizadejala močno poko-leban sloves ameriške tehnike in znanosti. Poleg tega gre tudi za vojaški in strateški pomen t»ga uspeha ali neuspeha	DR. J. H W
T
Isrs < sw •	•,	•+	,,,
^ *-
Preden raketa zleti v zrak so potrebae velikanske in po drobne priprave
BARBARSKI OBIČAJ
«Kitajske noge»
Se danes je moč videti na ulicah kitajskih mest in naselij stareje ženske z barbarsko skrivljenimi nogami, ki se komaj premikajo s palico. Za nas Evropejce je tako deformiranje nog povsem nerazumljivo.
Kako je nastal ta barbarski c bičaj? Poznamo sicer razne druge eokrases tudi pri drugih azijskih in afriških narodih. Naj omenimo le deformiranje ustnic, razna tetoviranja in brazgotine pri azijskih m afriških plemenih, kar je pogosto tudi oznaka za plemensko pripadnost
Povezovanje nog, da bi jih zmanjšali, se na Kitajskem spominja prvič v 10. stoletju po našem štetju. Ze star kitajski pregovor pravi: eVsak par povezanih nog pomeni tone solza*.
Imamo vrsto domnev o izvoru tega čudnega običaja. Po mnenju nekaterih naj bi nastal za- časa pogostih vojn, ko so nomadska barbarska plemena vdirala na Kitajsko. Ko je oropal deželo, je sovražnik odvedel s seboj tudi žene. Ženam naj bi deformirali noge, d.t bi si jih sovražnik ne poželel, ker niso mogle hoditi. Mnogi učenjaki pa odklanjajo to domnev o
Bltžt stvarnosti je druga domneva, po kateri naj bi se ta običaj razširil iz aristokratskih krogov, kjer ženi ni bilo treba delati in je ona služila le za sokras» doma m za uzabavo možu», ker i1a]c ni bila sposobna za nobeno hišno delo. Hkrati pa je taka žena večala njegov ugled! Aristokrati in Književniki stare Kitajske so nosili posebno dolge noh-
te, da bi mogli vsem dokazati, da ne žive od dela svojih rok. Povezovanje nog izhaja verjetno iz istih razlogov. S tem, da je skrivila stopalo svoje hčerke, je mati mogla biti gotova, da bo dobila zeta iz bogatejših krogov
Nekateri celo zatrjujejo, da si Je kitajski vojak, podobno kot tudi srednjeveški i itez v Evropi, zagotovil na ta način zvestobo svoje žene To b' nam potrjevali neka-eri starejši kitajski pisatelji, ki pravijo, da se ni smela žena zadrževati s rilo v moževem domu. S lem, da so ji deformirali noge, je bila ona na to prisiljena
Mnogi stan kitajski pisatelji poudarjajo izredno erotično draž take oblike noge. Dejstvo je, da se zaradi spremenjene statike stopala razvijejo določene mišice in da celotna noga dobi posebno obliko, ki se je smatrala izredno rafinirana. Zin-fu-Tang, znani stari ki--ajski pisatelj, pravi med drugim sMajhna zavita noga daje najsubtitnejšo sljko Kitajke. Moškega očara ne le lahkotna ženska hoja, ampak tudi majhno stopalo, ki je ideal ljubezni. Zares majhne noge popolnih oblik so redek pojav; le-te nas prav tako navdušujejo, kot najbolj prefinjena poezija....»
Ta barbarski običaj se je zelo 'azširtl. V preteklem stoletju so si mlada dekletca, ne glede na svoj socialni položaj, povezovala svoja stopala, da bi tako postala dosmrtni invalidi. Ljudska republika Kitajska je ukinila ta barbarski običaj.
FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI
Devet novih znamk
■y\y tv:
Tržaški filatelistični klub L. Košir je ob 5. obletnici obstoja priredil v Ul. Roma 15 veliko	razstavo dvajsetih
zbirk znamk
V Jugo&laviji je že postal Beograda, avtor številnih dru-
običaj, da izdajo vsako leto zb. maja ob prazniku mladosti serijo znamk, ki bi bile morale biti posvečene mladini, ki pa v resnici prikazujejo rarzr.e živali, cvetlice in podobno, ki jih je dobiti na jugoslovanskem ozemlju. Vse te znamke so bile do sedaj zelo 3krbno izdelane in tudi letošnje nas niso razočarale. Motivi so bili to pot vzeti že tretjič ie živalskega sveta, in sicer iz ptičjega sveta, in bodo prav gotovo dobrodošle vsem temat.kim zbiralcem širom po svetu. Edina škoda je le v tem, da se je tudi to pot jugoslovanska poštna direkcija ravnala na stokrat obsojeni način, da je namreč dala v l.refct-o prodajo le manjšo količino popolnih serij; sicer pa je bilo to pot nekaj bolje Kot v preteklosti Osnutke za znamke je napravil akademski slikar Mate Zlamalik. iz
gih jugoslovanskih znamk v zadnjih letih. Znamke je tiskala v večbarvnem tisku svetovno znana tiskarna «Cour-voisier S. A,» v Švici.
Podajamo sedaj podroben pregled devetih znamk:	10
din; divja raca (Anas platyr-hyneha) barve: rjava, čmosi-va, temnozelena in rdečkasto-jkerna
15 din. divji petelin (Tetrao urogaRus), barve; vijoličasto-karmieska, črnorjava, temno-oranžrerjava in črnozelena;
20 din; navadni fa^n (Phali anus colchicus), banie: vijo-ličastoskrilasta, rdečkastooker-ra in modrozelena;
25 din: črna liska (Fulica a-tra), barve: zelena, modročn x:a in črnovijoličasta;
30 din: mokož ali capovoz-nik (Rallus aquaticus), barve: ‘emnozelena, vijoličastočma, t;ava in rdečkastookerna;
35 din; velika droplja (Otis
'arda), barve: olivnorjava, čr-nosiva, rdečkastookerna in črna;
50 din: skalna jerebica (A-leotom graeca), barve; tem-norožnatovijoličasta, črnosiva, rumena in rdečkastookerna;
70 din. gozdni kljunač (Sco-xopax rusticola), barve-, ko-baltnomodra. sivorjava, rdeče-cranžna in rjavorumena;
100 dm: žerjav (Grus grus), barve:	rjastorjava, črnosiva,
črna ’n rumenkasta.
Znan ke bodo za frankiranje veljavne za nedoločen čas.
M. V.
Prejeli smo
nNaša žena», glasilo Zveze ženskih društev Slovenije. «SatelliU al servizio della scienra». Izdaja United States Information Service. — Rim, via Boncompagni 2.
HOROSKOP
 ZA DANES__
OVEN. Naj vas nestrpnost t e premaga.
BIK; Kmalu se boste povsem pomirili, nič bi vam bolj ne škodovalo kot nervo-
DVOJCKA; Ne imejte u-
smiljer.ja z nasprotniki. N« tvoji strani imate pravico.
RAK; Zadoščenje v ljubezni, i\a vidiku tudi večje darilo.
LEV: Spletkar bo prej razkrinkan, kot si sam misli.
DEVICA: Izvlecite se iz zagate. potrebna je odločna poteza.
TEHTNICA:	Napredovali
coste do zadnjih možnosti, seveda k uspehom.
ŠKORPIJON; Pripravite se na razprave ideološkega zna-
STRELEC- Spoznali boste, od kod zapletljaji, ki jih niste mogli razvozlati.
KOZOROG; Pospešite vnemo, ker gre pot vaših gmotnih zadev navzdol,
VODNAR: Kdor hoče napredovat’. ne pozna ovir. Na pravi poti ste.
RIBE; Kmalu boste na cilju, ne bod.te preveč neučakani.
0
— Ve« prej sem stanoval na številki 3, pa sem se preselil na številko Zdi se mi, da je ta lepša
Goriško-beneški dnevnik
Po uradnih podatkih namestitvenega urada
Brezposelnost v goriški pokrajini se je v 3 letih znižala za 3000 enot
Do tega je prišlo zaradi ustvarjanja novih delovnih mest s prosto cono in krožnim skladom ter zaradi emigracije
n
io
Tudi
Kolesarska dirka po Italiji
etapi Ireh vrhov
Baidini nesporno najboljši
Podatki o brezposelnosti, ki jih je zbrala trgovinska zbornica v publikaciji, v kateri obravnava gospodarski položaj naše pokrajine v letih J952—1.957, kažejo, da se razen v Izrednem razdobju pozimi leta 1953—1954 število brezposelnih delavcev, ki so že bili zaposleni, pa so izgubili zaposlitev, ali pa mladincev pod 21 letom starosti, ki iščejo prvo zaposlitev, polagoma toda stalno zmanjšuje.
Na ta pojav vplivajo različni vzroki, ki so v glavnem sledeče povečanje števila majhnih industrijskih podjetij, ki delujejo po režimu proste cone, delno izkoriščanje krožnega sklada za modernizacijo industrije m gradnjo novih tovarn ter emigracija delavcev, ki so si poiskali zaposlitev v Švici, Franciji, Belgiji m drugod.
Jamarja 195(2 je bilo brezposelnih 11 809 oseb; od tega 5251 brezposelnih te:	4260
mladincev pod 21 letom. Proti koncu leta se je brezposelnost med odraslimi delavci zmanjšala, zelo pa je narasla brezposelnost med mladino pod 21. letom starosti; 4917 enot v mesecu novembru.
Kot rečeno, se je brezposelnost zelo povečala konec leta 1953 in v začetku 1954 Tedaj so bili v glavnem prizadeti delavc.. ki so bili že zaposleni. Od januarja 1953 do januarja 1954 se je med njimi povečala brezposelnost od 4652 na 6093, med mladinci pod 21 let pa se je to število od januarja do decembra 1953 povečalo od 4920 na 5306 enot.
Število brezposelnih se je co konca leta 1954 ((normaliziralo*. Od januarja 1954 do januarja 1955 se je število vseh brezposelnih znižalo za okoli 3 500 enot. V letu 1955 se je (opravka imamo z uradnimi številkami o brezposelnosti, ki so nekoliko manjše od resničnega stanja brezposelnosti) število brezposelnih prvič znižalo pod 10.000 enot, in sicer v mesecih junij, julij, avgust. V letu 1956 je število brezposelnih vedno pod 30.000, lam pa smo ta pojav *e bolj omejili in se približali 7.000 brezposelnih Zaradi točnosti naj omenimo, da smo imeli lanskega junija le 6.909 trezposelnih, in sicer 3.625 odraslih delavcev ter 2262 mladincev pod 21. letom starosti,
Ce na kratko še enkrat pre. gledamo najbolj značilne številke o stanju brezposelnosti v gonški pokrajini, tedaj bomo ugotovili — če izvzamemo izredno obdobje v zimi 1953 do 1954 — da smo po uradnih podatkih pokrajinskega namestitvenega urada znižali število brezposelnih od leta 1952 do leta 1957 za okoli 3.000 enot. To je nedvomno zadovoljivo, prav gotovo pa bi brezposelni želeli hitrejše odpravljanje tega nesocialnega pojava in ustvarjanje novih možnosti zaslužka, da bi si lahko zboljšali življenjski .standard.
Sinoči na dvorišču pri Usarju v Sovodnjah
Uspela predstava ^Poslednjega moža»
Sovortenjska igralska družina je sinoči doživela še en u-speh z uprizoritvijo veseloigre ((Poslednji možu. Ta uspeh ni le v tem, da so igralci res.
lepo zaigrali, kot se spodobi .•aradi odnosa do sovaščanov, impa» je prireditev doživela velik uspeh tudi zaradi številnega občinstva. Organizatorji so imeli pri izbiri prosto, ra srečno roko.
Težko bi našli primernejši kraj kot je vrt gostilne »Pri Usarju*. Prostor je z vseh strani obdan s španskim bezgom na vogalih pa z murvami. V ta naravni okvir so postavili železni oder in stole za občinstvo. Ce k temu dodamo še to, da je dež, ki je padal ponoči, spravil kmetovalce v nekoliko boljšo voljo in nekoliko ohladil ozračje, potem smo v glavnem povedali vse o izbiri prostora, ki je služil za predstavo ((Poslednji mož* in ki bo naslednje dni služil SNG iz Trsta za 3 predstave, k bodo občinstvu predstavljene pod naslovom ((Poletne igre v Sovodnjahii,
V POLETNI SEZONI
Avtobus Gorica - Sesljan
Avtobusno podjetje Ribi je uvedlo avtobusno zvezo med Gorico in kopališčem v Seslja-r.u, V juniju bodo avtobusi vozili samo ob nedeljah, od julija dalje pa vsak dan. V nedeljo 8., 15., 22. in 29. junija bodo odpeljali avtobusi izpred avtobusne postaje v Go-,ici ob 8 15, 11.30. 14. in 17.15. Iz Sesljana (kopališče Gastel-reggio) pa se bodo vračali v Gorici ob 10, 12.30, 17.30 in 18.30.
DAROVt IN PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob pokojnega Emilija Plesničarja je •družina Stefana Viatorija da-(ovala 5.000 lir za gojenke za. voda Contavalle
Obletnica ustanovitve orožniških cdinic
Včeraj zjutraj so v vojašnici v Ul. Sauro proslavili orožniki goriškega oddelka 114. obletnico ustanovitve svojih oddelkov. Ob tej priliki so odlikovali nekatere zaslužne orožnike. Podobne svečanosti so bile tudi v drugih krajih pokrajine.
Rojstva, smrti in poroke
V tednu od 25. do 31 maja t. 1. se je v goriški občini rodilo 12 oseb, umrlo jih je 12, poroke ni bilo nobene.
ROJSTVA: Andrea Furlan, Silvia Quala. Maria Perissini (mrtvorojena), Dorina Bosca-rol Luca Anteniconi, Ruggero
Slovensko narodno gledališče iz Trsta bo nastopilo na dvorišču gostilne pri Ušarju v So-vodnjah v soboto 7. t.m. ob M.' "■ uri z igro
TOPAZE
V nedeljo 8. t. m. ob 20. uri z otroško igro
Rdeča kapica
V sredo 11. junija ob
20.30 uri z igro
Naši ljubi otroci
lluala, Daric Brancovig, Paola Viola, Diego Susterini, A-n-na Pozzecco Federico Tantil-lo, Gianfranco Bensa
SMRTI; 83-letna gospodinja Rosa Ipaviz vd. Zanotti; 65-ietni zidar Pietro Russian; 72-letna gospodinja Edvige Val-le. vd. Amoroso; 69-letna gospodinja Leopolda Germek, vd. Žigon; 61-letni upokojenec Ferruccio Buffon; 76-letni u-ookojenec Domenici Culot; mrtvorojena Maria Perissin; 52-letni delavec Car.o Martel-iani; 6-dnevni Ruggero Huala; 42-let.ni delavec Riccardo Vi-gnola; 59-letna gospodinja Vik. torija Pertot, vd. Gorjup; 81-letna gospodinja Angelica Pic-coli vd. Marchi.
OKLICI; železničarski urad. lik Ezio Gandini in gospodinja Erina Božic; skladiščnik Antonio Rizzon in uradnica Letizia Sdrigotti; brivec Federico De Benedetti in gospodinja Rosa Anatelli; agent civilne policije Angelo lurlaro n uradnica Antonietta Pasco--o; uradnik Bruno Caneva in učiteljica Ada Ma-sserotti; a-gronom Sergio Zucchini in u-citeljica Gianna Cervellati
PO SUS1 NEVIHTA
Strela v Marianu povzročila milijon lir škode
Kmetovalci so se že bali, da se bo suša ki je trajala že več kot petnajst dni, nadaljevala, ko je v sredo zvečer le začelo deževati. Ni bil sicer samo navaden dež, ampak prava nevihta, ki je povzročila tudi nekaj požarov, zaradi če sar so morali na delo goriski gasilci.
Ob 0.55 uriso šli gasilci na železniško postajo, kjer je v bližini nadvoza v Ul. Aquilii.i strela udarila v električne žice in povzročila majhen požar, ki so ga gasilci kmalu pogasili s pomočjo službujočih železničarjev. Uničen je bil samo majhen transformator.
Hujši požar je nastal ob 1.15 v Marianu, kjer je strela udarila v strehe gospodarske stavbe last Niccodema Pleta. Gasilci so bili na delu do sedme ure zjutraj. Skoda znaša približno milijon lir, ker je bilo uničenih naa 150 kvadratnih metrov strehe, 100 stotov slame, 10 stotov sena 12 oken in 2 vrati.
Kino v Gorici
CORSO. 17.00: «Jaz, mammete in ti», R, Salvatori in M. Merlini.
VERDI. 17.15: «To noč ali nikdar*, J. Simmons, P. Douglas in A. Franciosa. VITTORIA. 17.15:	«Zgodba
Esther Contelloveii, J. Craw-ford in R. Brazzi. CENTRALE. 17.00:	«Prednju
postojanka Štukasov*. J. Hansen in M. Koch. MODERNO. 17.00: »Upor ujetnic*.
DEŽURNA LEKAJRNA Danes posluje ves can in ponoči lekarna Pontoni e Bas-si, Raštel 26, tel. 3349.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 24,4 stopinje ob 16. uri, najmižjo 14,4 stopinje ob 3. uri.
Devet kolesarjev istočasno privozilo v Bočen ■ Brankart prvi na Pordoiu in Campolongu, Caul prvi na Gardeni
BOČEN, 5. — V 17. etapi kolesarske dirke po Italiji od Levico Terme do Bočna, v etapi, ki je veljala kot kijuč do končne zmage in ki bi s svojimi tremi vrhovi (Pordoi Campolongo, Gardena), morala povzročiti selekcijo tudi v ozki skupini najboljših, je pričakovano, ali pa tudi nepričakovano, zmagal Ercole Baidini na čelu devetorice. v kateri so bili vsi predvideni favoriti od zmagovalca Baldini-ja prek Bobeta, Defilipipisa, Nencinija, Plankaerta, Brar,-karta pa oo Gaula, povrhu pa še Španec Lorono in Nemec Junckermann. Seveda je tak zaključek etape povzročil tudi znatne spremembe na prvih mestih splošne lestvice, v kateri je mo-al Coletto odstop.ti drugo mesto Brankartu, La Cioppa če.rto mesto Bobeitu, Gaul pa se je s sedmega pomaknil na tretje mesto.
Naskok Baldinija znaša sedaj 4’17” pred Brankartom, 6’7” pred Gaulom, 9’58” pred Bobetom m po njegovem današnjem podvigu je težko videti, kdo bi mu mogel v preostalih etapah ogroziti končno zmago.
Kronika današnje etape je v glavnem naslednja:
Tempo je takoj hiter *n prvih 14 kilometrov so kolesarj' prevozili s povprečno hitrostjo 50 km na uro. V Segonza-nu je na prvem letečem cilju za nagrado zmagal Gaul. Na peščenem cestišču je nato preluknjal Brankart in z njim vred še kakih 20 drugih. Na vzponu na Castello di Fiam-me je potegnil Bahamontes. kateremu se je pridružil se Baldinijev pribočnik Falaschi. Tedaj so iz glavnine nenadoma ušli Pambianco, Fabbri ;n Bartolozzi, ki so skupno s Pel-legrinijem dohiteli ubežnika. V Predazzu je vse skupaj dohitela glavnina. Na vzponu S. Giovanni di Vigo je ušel Gi-smondi, katerega so kmalu dohiteli Pambianco. Fabbri in Pellegrini. Fred Fontanazzo so Gismondi. Fabbri in Pambianco padli in Pellegrini je ostal sam v vodstvu z naskokom 150 metrov pred glavnino, ki jo je vodil Baidini.
Malo prel Canazei. to je v začetku vzpona na Pordoi. je zapustil glavnino Geminia.v. Pridružil se mu je Baidini in oba sta amalu ujela Pellegri-nija, ki je počasi začel izgubljati stik z njima. V vodstvu sta se poslej izmenjavala Baidini in Geminiani, medtem ko je glavnina z Ranucci-jem, Nencinijem m Fallarinijem na čelu kmalu vsrkala Pellegri-nija.
Potem je začel vleči Gaul. Pod njegovim pritiskom se je glavnina raztegnila in redki so vzdržal4 Luksemburžanov temno. Med temi sta bila t*-di Bahamontes in Plankaert. Glavnina se je medtem vedno bolj drobila in končno je samo Gaul lovil ubežnika in ju dohitel po 10 kilometrih vzpona. Počasi so se vodilni trojki pridružili še Plankaert. Junckermann, Loronoč, Brankart. Defilippis, Adriaenssens in Bahamontes. tako da je bilo v vodstvu 10 dirkačev, katerim je sledila skupinica z Nencinijem. Bobetom, De Bruynom, Ranuccijem, Pobie-tom in Ferraro.
Na vrhu prelaza, pokritega tu in tam s snegom, je Brankart osvojil prvi cilj za gorsko nagrado. Drugi je bil Baidini, tretji Bahamontes, nato pa Gaul, Brankart, Junckermann, Adriaenssens, Lorono. Defilippis m Geminiani. Z zaostankom 1’45" so dosegli vrh Poblet, Nencini, Bobet, Forna-ra in Ranucci, z zaostankom 1’50” La Cioppa, z 2’10” De Bruyne, z 2’40’* osmorica z Co-lettom in z zaostankom 3’40” glavnina s Coppijem.
V spustu je zaostal Bahamontes, prvim pa so se pridružili Pob'et, Coblet. Nencini, La Cioppa, Fomara in Ranucci. Toda že je bil na vrsti vzpon na Campolongo, ves posut z gruščem. Vodilni so na težkem vzponu ostali skupaj
in Brankart je osvojil tudi drugo gorsko nagrado pred Baldinijem, Gaulom, Plankaer-tom, Junckermannom itd. V spustu je preluknjal La Cioppa. Skozi Corvaro, kjer je bilo leteče okrepčevališče, je vozil prvi Defilippis pred Baldinijem, Nencinijem in ostalimi. Na začetku vzpona na prelaz Gardena je zopet prvi napadel Defilippis. Prvi mu je odgovori' Baidini, za njim pa Gaul, kateremu so se pridružili še Lorono,. Brankart, Junkermann in Bobet. Drugemu sunku Defilippisa pa so sledili samo še Baidini, Gaul in Plankaert. Sledil je Brankart z zaostankom kakih 29 metrov in nato Lorono in Jun-ckermann. Na približno pol vzpona se je Brankart pridružil prvim .štirim. Na vrh je prvi privozil Gaul in osvojil tretjo gorsko nagrado. Drug; je bil Baldrni, tretji Brankart, četrti Defilippis in peti Plankaert.
V spustu proti Bocnu so se vodilnim pridružili še Bobet. Lorono. Junckermann in Ne.i-cini, tako da je poslej bilo v vodstvu 9 kolesarjev. 20 kilometrov pred Bocnom sta imela Poblet in Geminiani minuto zaostanka, Fallarini 1’45”. Ranucci jn Adriaenssens 2’5” Fornara 2’25’, Mancini in La Cioppa 4’50” in Bahamontes 5’25”. Toda na stadion v Bocnu je medtem že privozila prva devetorice in vodstvo je takoj prevzel Bobet pred Nencinijem. Na zadnjem ovinku pred ciljem je nezadržno prodrl Baidini in dosegel odločno zmago pred Bobetom in Defi-Jippisom. Na deseto mesto z zaostankom 2’54” se je uvrstil Poblet pred Geminianijem, vsi ostali pa sc še bolj zaostali.
Vrstni red v 17. etapi Levice Terme—Bočen (198 km):
1. BALDINI 6.04’25” s p. h. 32.599; 2. Bobet L., 3. Defilip-Dis, 4. Nencini, 5. Plankaert, 6. Junkermann. 7. Brankart, 8. Lorono, 9. Gaul, vsi s časom Baldinija; 10. Poblet 6.07' in 19”; 11. Geminiani; 12. Fallarini 6.08’52’; 13. Fornara; 14. Adriaenssens; 15. Ranucci itd
Splošni vrstni red po 17. etapi:
1. BALDINI 76.32'28”; 2. Brankart z zaostankom 4’17”; 3. Gaul S’07”; 4. Bobet 9’58”; 5. La Cioppa 10’33”; 6. Nencini 11’07”; 7. Poblet UT*”; 8. Coletto 11’28"; 9. Lorono 11’42”; 10. Moser 12’43”; 11. Pettinati 13’12”;	12.	Geminiani 13’40
13. Barale 13’45”; 14. Fornara
14’13”
itd.
15. Adriaenssens 15’25 '
ITALIJANSKI POKAL
Triestina - Udinese 22. junija v Trstu
Po sporazumu med US Trie stino in AU Udinese ter s pristankom Nogometne zveze je bilo sklenjeno, da bo tekma med Udinese in Triestiuo za italijanski pokal, ki bi morala biti 22. junija v Vidmu prenesena v Trst. Ker bo istega dne v Trstu otvoritev mednarodnega tržaškega velesejma, je predsedstvo velesejma zato, da omogoči številnim skupinam športnikov, ki bodo prišle ob tej priložnosti v Trst, ogled velesejma, odobrilo številne olajšave za vse skupine, ki jih bodo organizirali razni turistični uradi v Furlaniji.
NANTES, 5. — Flamengo (Rio de Jareiro) - Nantes FC 6:1 (1:1).
Nasprotniki Jugoslavije na Švedskem
Francija -	d
Jugoslovani so doslej že dvakrat zaporedoma izločili Francoze v tekmah za svetovno prvenstvo - Kopa - up in steber francoske reprezentance
Drugi nasprotnik Jugoslavije v izločilni skupini finalnega dela svetovnega nogometnega prvenstva je Francija. Francija je že star rival Jugoslavije v tekmah za svetovno prvenstvo, saj se je v kva. lifikacijskih tekmah že dvakrat znašla v isti skupini z Jugoslavijo, ki je bila za njo obakrat nepremostljiva ovira. Prvič sta se Jugoslavija in Francija v kvalifikacijski tekmi za prvenstvo srečali v Beogradu. Rezultat je bil neodločen 1:1. Tudi povratno sre. žanje v Parizu se je končalo z neonločenim rezultatom in obe reprezentanci sta morali odigrati tretjo, odločilno, tekmo na nevtralnem terenu v Italiji in sicer v Florenci. Bila je to zelo ostra in razburljiva borba, saj je šlo za to, kdo pojde v Brazilijo in kdo Oo ostal doma, Jugoslavija je takrat igrala znatno bolje, toda vse do 7 minut pred koncem igre je bil rezultat neodločen 1:1. Tedaj je desno krilo Francije izvedlo komer. Mrkošič je žogo kratko odbil in levi half Lissiano je zatresel mrežo. Tako so
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIlllIlllllllllllllllllllllllflllimilllllllNIIIIIIIimilimimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Zadnje vesti iz Švedske
Jugoslovani imajo težave s sestavo reprezentance
Trenutno so poškodovani Beara, Milutinovič in Šijakovič, toda Tirnanič še upa...
VESTERRAS, 5. — Zvezni i da si je zlomil kost v rami, kapetan jugoslovanske nogo- | potem pa se je izkazalo, da metne reprezentance Ale-ksan- je poškodba lažje narave.
der Tirnanič je danes novinarjem v Vesterra-su izjavil, da bo v prvi tekmi proti Škotski nastopila Jugoslavija verjetno v naslednji postavi:
Krivokuca; Tomič, Crnkovič; Boškov, Zebec, Krstič; Peta-kovič, Veselinovič, Ognjanovič, Sekularac, Rajkov.
Zaradi poškodb so trenutno neuporabni Beara, Šijakovič in Milutinovič, vendar pa je zvezni kapetan Tirnanič dejal, da še ni izgubil vseh upanj, da jih bo lahko Vključil v reprezentanca. Beara se popravlja in bo od njegovega zdravstvenega stanja v nedeljo zjutraj odvisen njegov nastop Isto velja za Milutinoviča in končno tudi za Šijaikoviča, za katerega so prvotno mislili,
iiiiii mil ih iiiii (lili iiiiiiitiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiim iii um im iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiti
Po prvem dnevu srečanja za Davisov pokal
Italija-DansKa 2:0
Sirola premagal Kurta Nielsena, Pietrangeli pa Torbena Ulricha
KOPENHAGEN, 5.	—	Po
prvem dnevu teniškega dvoboja za Davisov pokal vodi Italija proti Danski z 2:0. V prvi igri posameznikov je Si-rola proti pričakovanju premagal najboljšega danskega tenisarja Kurta Nielsena v petih setih po težki, tri ure trajajoči borbi z rezultatom 6:2, 4:6, 7:5, 12:14, 7:5. V drug. igri posameznikov pa je Pietrangeli o-dpravil Torbena Ulricha v treh setih s 6:2, 6:3, 6:1. Ta dvoboj je nudil tenis visoke kvaLtete predvsem po zaslugi Pietrangelija, ki je igral naravnost izvrstno.
 «»------
Športne stave
TOTOSPORT 2 1 1, X 2 I, 1 2 I, 1 1 — X, 1
Vsota za razdelitev 41.730.882 lir.
Kvote: 13 točk — 491.000 lir, 12 točk — 16.300 lir.
TOTI P
2 1,1 X, X 1, X X, 1 X, X 2
Kvote: '2 točk — nihče, li točk — 570.056 lir, 10 točk -43.457 lir.
BOKS V MESTRAH
Barbadoro (Trst) premagal Milana
Scarabeilin premagal De Klerka
MESTRE, 5. — Rezultati nocojšnje boksarske prireditve v Mestrah:
Mušja kat-: Rampin (Padova) - De Mentanari, neodločeno v 6 rundah;
Srednjetezka kat.; Scara.bei-lin Pl. (Benetke) - premagal Senti-mentija (Imola) s tehničnim k. o. v prvi rundi;
Peresna kat.; Tombolini (Be netke) - p-emagal Mangiarei-lija (Taranto) po točkah v 8 rundah;
Težka kat.: Scarabeilin Brun-do (Benetke) premagal De Klerka (J. Afr.) po točkah v 10 rundah;
Peresna kat.:	Barbadoro
(Trst) premagal Milana Serifa (Benetke) po zdravniški intervenciji v tretji rundi.
Tirnanič je takole komentiral trenutni položaj v reprezentanci:
elmamo res smolo, toda še vedno upam, da bomo proti Škotski lahko nastopili s kompletno postavo. Vendar pa ne smemo hazardirati in ne smemo pošiljati v borbo poškodovanih igralcev, če se ti ne po. čutijo dovolj dobro za naporne tekme. Poškodbe se lahko hitro ponovijo in potem bomo res na tleh...».
Trener jugoslovanske reprezentance Miloševič pa je na vprašanje, kdo je po njegovem mnenju favorit prvenstva, dal prednost Braziliji.
# * *
Voditelji in nogometaši škotske reprezentance (prvi na sprotnik Jugoslavije) upajo, da bo znan. trener Manchester Uni-teia Matt Busby lahko prišel na Švedsko in prisostvoval tekmam škotske reprezentance. ((Potrebujemo ga, četudi nam ne more aktivno pomagati*, zatrjujejo igralci.
* * *
Češkoslovaška reprezentanca je svoj prvi dan na Švedskem prebila v znamenju popolnega počivanja. Tudi v preostalih dneh do začetka prvenstva bodo češkoslovaški nogometaši imeli samo lahke kondicijske treninge m teoretične lekcije. Vodstvo reprezentance je namreč mnenja, da so nogometaši žt dovolj trenirali in da bi bile trening tekme trenutno odveč.
* * «
Nj izključeno, da bo 36-letni Hediguty vodil napad madžarske reprezentance v prvi tekmi proti Walesu. Titulami centerfor se namreč ni še povsem opomogel po udarcu, ki ga je dobil med prijateljske trening-tekmo s Finsko in vodstvo reprezentance se je odločilo za Hedigutyja zaradi njegovih bogatih izkušenj. «Žame je glavno da igram in ni važno na katerem mes*u. Na vsak način bom skušal doseči vsaj e.i gol*, je dejal Hediguty.
# * 4»
Selektor sovjetske reprezentance Mihaei Jakušin je dal v zvezi s «j rimerom* Strelčeva naslednje pojasnilo: ((Edvarda nismo vključili v reprezentanco za svetovno prvenstvo ker ima preveč aroganten značaj. Strelcov je iz-
it podaljšku pa je juflosiooati-tka reprezentanca zaigrala km prerojena. Željko Čajkovski J* dosegel tretji gol. Na pottu Ust za Brazilijo je bil Potisnjen vizum.
Tudi na naslednjem prvem stvu leta 1954 v Švici se J* ■Jugoslavija znašla v zakljucj nem delu tekmovanja v tet* nasprotno obrambo in ko skupin: s Francijo skupno *
Mehiko in Brazilijo. Položaj
jugoslovanske reprezentance je
bil ted+j izredno težek. Po ta’
kratnih prepozicijah je Fram cija igrala z Jugoslavijei * Mehiko, Jugoslavija pa * Brazilijo, medtem ko so drugi nasprotnik Brazilije bul Mehikanci. Prvi dve enajsto-rici sta se uvrstili v četrp-nale.
Prvo tekmo s Francozi * Jugoslovani igrali 16. j***"® v Lausannu. Ta tekma ja b“" istočasno otvoritvena tekma r.rvenslva. Za Jugoslovane ja bil samo eden izhod — zmaga, Francozi so se borili za na-odločen rezultat, ker so om prepričani, da bodo slabo moštvo Mehike z lahkoto premagali, pred Jugoslavijo pa J bila Brazilija kot eden naj-večjih favoritov prvenstva.
Borba ni bila lepa. Igrale obeh reprezentanc so igral nervozno. Kljub temu po otli Jugoslovani znatno bolj" in z golom ki ga je Milutinovič, so si priborili dv točki V četrtfinale sta se & vrstili Jugoslavija in lija, F~ancozi pa so bili • drugič izločeni.	.	.
Tokrat so se v isti skupim znašli Jugoslavija, FrancijOt Paragvaj in Škotska. Francoz* so se dolgo pripravljali. Nar večja težava pri njih je bua, kako določiti najboljšt moštvo. Napravili so številne Pd" izkuse Skozi kvalifikacijsu tekme so prišli razmeroma ahko. Belgijo so premagm s 6:3, Islandijo z 8:0 in 5:1» zadnji tekmi pa so igroli n.’ odločeno z Belgijo 0:0. se je, da so moštvo ki so t iskali, našli toliko bolj, K
Francozi 7 minut pred koncem vodili z 2:1 in vse je že kazalo, da bo Jugoslavija po 37.0 minutah ogorčene borbe izpadi■: iz nadaljnjega tekmovanja.
Toda jugoslovanska repre. zentanca ni klonila. V protinapadu se je levo krilo, Željko Čajkovski, kot klin zabil
v
se je znašel sam kakih 10 metrov pred vratarjem, ga je nasprotni centerhalf Hon zrušil.
Sodnik je pokazal na belo piko,
Na sestanku pred tekmo je bilo odločeno, da bo 11-me-trovko streljal Mitič. Sedaj je bila priložnost tu, toda na igrišču se je zgodilo nekaj ne. pričakovanega. Mihajlovic je pritekel k Mitiču in mu rekel: «Rajko pusti menihi
Mitič je spričo njegove tradicionalne negotovosti v kritičnih trenutkih rade volje odstopil odgovornosti, in hladnokrvni Mihajlovič je s preciznim strelom izenačil
Poslej je bilo vse laže. V regularnem času se je tekma zaključila neodločeno 2:2
r
VLADIMIR BARTOL'
94.
ALAMUT
Alah, ki nam v dušo gledaš;
Ki si Mirjam dal podobo lepšo od širine; Ki vse vidiš in vse veš in vse razumeš:
Kaj storim naj,
Ko ljubezen je srce tako prevzela,
Da ne vidim in ne slišim, niti čutim,
Kar ni ona, ki si v raj jo stavil,
Mirjam draga, duša duše moje?
Alah, daj, namigni, če je preizkušnja,
Kar srce in dušo zdaj mi napolnjuje?
Ali bom kot Adam, naš praoče skupni, Tudi jaz izgnan iz raja?
Morda pa pokazati hotel si plačilo,
Ki me čaka, ko bom meč položil k nogam? Kaj storim naj, da čimprej bom vreden Milosti tako brezmejne?
Predraga Mirjam! še včeraj bil sem slepec. Srce ni vedelo kam s hrepenenjem.
Ne z mislimi kam um.
Zdaj vse je jasno.
Srce je našlo mir in um svoj cilj.
In neizmerna sreča me prevzema,
Ko gledam, Mirjam, ti v oči globoke.*
V Mirjaminih očeh so se zalesketale solze. Da bi jih skrila, ga je naglo poljubila. Bilo ji je hudo, da bi umrla.
»Ubogi fant,* je pomislila. «Tako iskren, tako dober in tako mlad. V njegovem srcu ni prostora za laž in prevaro. In prav meni je dodeljeno, da ga pripravim za Hasanovo žrtev.* »Kaj ti je, Mirjam?*
»Tako mlad si in tako dober.*
Nasmehnil se je in zardel.
Zažejalo ga je. Izpil je čašo.
Nenadoma je začutil slabost. Zvrtelo se mu je v glavi. Nova pokrajina se mu je prikazala pred očmi. Prijel se je za glavo in padel vznak.
»Slepota! Alah, slepota! Kje si, Mirjam ! Pogrezam se. Letim nad prostorom.*
Deklice so se prestrašile. Mirjam ga je objela.
»Tu sem, Ibn Tahir. Pri tebi.*
»čutim te, Mirjam,* je dejal in se trudno nasmehnil. »O, Alah, vse je spremenjeno. Sanjal sem samo. Alah, isto pot letim nazaj. Prej se mi je bilo sanjalo, da sem prišel v sveto mesto Kairo. Čuješ, Mirjam! Stopil sem v kalifovo palačo. Okrog mene je bila tema. O, ista tema je tudi zdaj okrog mene. Stisni se k meni, Mirjam, da te čutim! V dvorani je bilo temno, če sem se ozrl nazaj, proti vratom, je bilo spet čisto svetlo. Ko pa sem pogledal proti prestolu, sem oslepel. Slišal sem kalifov glas. Bil je glas Seidune. Pogledal sem proti njemu. Bil sem slep. Ozrl- sem se proti izhodu: sobana je bila prekrasno razsvetljena. Vseusmiljeni Alah! Kakšna slabost! Ne čutim te več, Mirjam! Daj mi znak. ugrizni me, pod srcem me ugrizni, močno, močno, da te bom čutil, da bom vedel, da si še pri meni.*
Odgrnila mu je plašč in ga ugriznila pod srcem Bilo ji je neskončno hudo.
»Zdaj te spet čutim, Mirjam. O, kakšna pokrajina! Glej! To mesto pod menoj! Glej to zlato kupolo, te zelene in
rdeče strehe! Ali vidiš oni višnjevi stolp? Tisoč praporov vihra okrog njega. Same dolge, pisane zastave. O, kako plapolajo v vetru. Stavbe in palače letijo mimo mene. Joj, kako naglo! Zadržite me, rotim vas, zadržite me!»
Prevalil se je in težko zahropel.
Deklice je bilo groza.
»Nesreča bo prišla nad nas,* je dejala Sit.
»Bolje bi bilo, da bi bile poskakale v hudournik,* je zamomljala Mirjam.
Ibn Tahir je bil v trdni nezavesti.
»Ogrnite ga v njegovo haljo!*
Ubogale so. Mirjam je legla vznak in se s suhimi očmi zagledala v strop.
• • •
Ko sta ostala Abu Ali in Buzruk Umid sama na stolpu, sta se vprašujoče spogledala. Potem sta dolgo molče gledala čez nadzidke.
Končno je vprašal Buzruk Umid:
»Kaj praviš k vsemu temu?*
»V mreži sva, iz katere se bo težko izmotati.*
«Jaz pa pravim: Kakor je Alah Alah, tako je Ibn Saba olazen.*
»Vsekakor nevaren pajdaš.*
»Kaj misliš, ali naj drživa roke križem in mimo gledava? Kaj napravi tiger, če se je zaletel v mrežo za volkove?*
Abu Ali se je posmejal.
»Pregrize jo pač.*
»Torej?*
»Pa jo pregrizni.*
»Ali se ne bojiš, da utegne nekoč tudi naju poslati v
kakšen tak .raj’?*
»če bo dobro, se ne bova branila.*
* i Nadaljevanje sledi)
vrsten realizator, toda njegovo obnašanje izven igrišča nas je prisililo, da smo se mu odrekli*.
* * *
Brazilska iii argentinska reprezentanca sta odigrali prvi trening temni na Švedskem. Argentina je v Haelsingbor-gu premagala moštvo druge lige Raa s 7:2, Brazilija pa selekcijo Boraasa s 4:1. Obe južnoameriški reprezentanc: sta igrali ležerno, da ne bi številnim opazovalcem odkrili svoje dejanske moči in lastnosti.
* * *
John Charles je prispel danes z letalom iz Italije v Stockholm. »Zelo sem srečen, da bom lahko pomagal repie-zentanci Walesa na svetovnem prvenstvu — je dejal Charles novinarjem —. Ne verjamem da bi reprezentanca moje de žele mogla osvojiti prvenstvo, prepričan pa sem, da se oo uvrstila v četrtfinale. Osebno mislim, da je Anglija, kljuo katastrofi v Muenchenu, še vedno dovolj močna za končno zmago.*
15. junija žrebanje za sedeže četrtfinalov
STOCKHOLM, 5. — žreba nje sedežev za četrtfinalne tekme svetovnega nogometnega prvenstva bo 15. junija takoj po zadnjih tekmah v osmini finala.
Četrtfinalne tekme bodo 19. junija v Malmoe, Goteborgu, Norrkopingu in v Stockholmu po naslednjem razporedu:
Zmagovalec skup. A proti drugemu skupine B
Zmagovalec skup. B proti drugemu skupine A
Zmagovalec skup. C proti drugemu skupine D
Zmagovalec skup. D pioti drugemu skupine C.
Kongres FIFA včeraj zaključen
STOCKHOLM, 5. — Dane-popoldne -e je v Stockholmu zaključil kongres FIFA. Pred zaključkom so bile volitve novega predsednika, za katerega je bil soglasno potrjen Arthur Drewry (V.B.). Za deie-cata v mednarodnem uradu »ta bila izvoljena Jugoslovan Andrejevrč in Švicar Linden-lierg. Nov izvršni odbor je po nekaterih spremembah sestavljen takoie:
Predsednik: Arthur Drewry (Angl.); podpredsedniki: Lotsy iNiz.), Thommen (S vi.). Gra-tatkin (SZ), Park (Šk.), Maur-tua (Peru); člani: Barassi (It.), Andrejevič (Jug.), Floer (Norveška), Msduro (Curacao). Urguiza (Meh.), Halim (Sudan), Ishidi (Jap,), Meert (Bel.), Quiroz (Paragvaj).
Kongres je odobril s 40 glasovi proti nobenemu predlog za spremembo pravil nogometne igr? glede zamenjave igralcev, ki se poškodujejo med igrami. Ta predlog pred videva /.menjavo vratarja med vso tekmo in enega igra' ca v prvih 45’.
Kongres je odložil razpravo o prošnji Tunisa in Maroka za dokončni sprejem v FIFA Z 28 proti t. glasovi je spr» jel v FIFA Severno Koreji* in s 50 gltsovi proti nobe nemu republiko S. Domimco, odbil pa je predlog za izključitev nacionalistične Kitajske. V znak protesta so predstavniki LR K tajske zapustili za. sedanje. Kongres je končno zavrnil angleški predlog, po katerem bi smeli za državne reprezentance nastopiti samo igralci, ki so bili rojeni na državnem teritoriju. Predlog je bil zavrnjen s 37 glasovi proti 15, najbolj pa sta mu ugovarjala španski m Italijan ski delegat.
Prihodnji kongres bo konec avgusta 1. 1960 v Rimu,
so skoraj z istimi igralci l
1956
premagali Avstrijo s 3:1, *e ■ tzgubi:i z Madžarsko L’2 1 dosegli remi v Moskvi z T zultatom 2:2. Ko pa so uspeh-m sledili neuspehi, sicer z Belgijo 0:0, rem\ Bolgarijo, poraz proti Mod**? tki 0:2 in proti Angliji se jih je spet polotila n.e?0Li, no st in znova so se lotili
nja najboljše reprezentam’
Končno so se spomnili na ... bljenca francoskega nogom* nega občinstva Raimonda N oa ki je zapustil Francija ■ postal član Real Madrida. F šlo je 00 ptlemjke in izvene. je bil pravi referendum. ’-n čina s z je izrekla za Kop<> končno so ga pozvali t) movino
Danes je Kopa najvecja n da Francozov, Njihova re^co zentanon ima dobro obram :n solidno krilsko vrsto, ,n Pad pa je predstavljal nlf m «Ahilovo peto*. S prihod0' Kope so francoski selekt01 prepr.čuni, da je tudi delna vrsta pridobila na. m nosti in učinkovitosti it* _j jih bo Kopa privedel ** burne vode do četrtfinalu.
Za tekme na Švedskem , do Francijo zastopali nas1 nji igrale:	.8-
VRATARJI. Remettcr, * bes, Colonna;	w„,d-
BRANILCI:	Kaelbel.
net, Marche, Leron 1;
KRILCI: Jounquet, Lar° Hnatoiv, Oliver, penver ’ Chiarehi, Marcel;	,rvs-
NAPADALCI: Vincent, nieski, Bruey, Fontaine. . "Lj, pa, Douis, Piantoni in ® nCi Med temi so stari *Jjr Jugoslavije, ki so nasto-pn1 v Švici leta 3954,	,,n.
Marchc, Kaelbel. Marcel, ouet, Penverne Kopa ‘J1 3^, cent. V reprezentaci so že ^ krat igrali Abbes, Viesnie Fontaine, Douis in Ostali so nove moči.
vžS
,-ada je Lafont, ki bo vel?®jta. 'amenjal starega Joun£*-rjJi. Francozi so marljivo treni ^ lzdelai: so si načrt, ki ^?njli, cer niso do kraja izp°‘ ‘oda vendar se zdi, da s° šli privo moštvo. Osnova liove reprezentance so *°02r-cija, hitrost, tehnika in P-jpi, tvova'nost Manjka Pa z„i-z izjemo Kope, PosanCVvali-kov s lakirni osebnimi^juti'
■etami kot jih imajo r.ovič, Veselinovič in ®erjjcg-lac. F’tncozi ne znajo P j0 »ati tako bogate, duhovit _ razigrane igre kot ■lugoS,Itia-ni. znc .c pa se boriti za .^li go in Jugoslovani bodi -.arad: tega v njih še e ■ j. izredno nevarnega nasp* ka.	to-
Upaimo, da se bo tua t\/ krat uresničil pregovor, tretje gie rado*
BOKS
Marlinez - Akins danes v St. Louisu
ST. LOUiS, 5. — Vince tinez in Vivgil Akins ključila s pripravami trišnji dvoboj za
sta
za
jVlaf*
za-
ju-
naslov,-
rednjelab*
ut«0
tovnega prvaka sre1 n_ kategorije, ki je da bo
prost. Akins zagotavlja. agai svojega nasprotnika P ,	p0.
s k. o. ali pa. da ga 00 ^r-slal čez v'•v: v prvin n0go dah. Martmez pa -L eem. bolj skromen: «Prepriča 0 da bom zmigal.	«e
bom premagal po j° .. zma‘ izlcliučuiem pa moznos
2:1'.
izključujem pa ge s k. o.*
Akins je favorit
ta m*
Odgovorni url _ STANISLAV RBNK ^ ^
Tiska Tiskarski zarod