Ameriška Domovi ima Ih mi ^iVBLCRmA !«l— HO NO. 21 AMCRICAN IN SMIUT #OR€l©M IN UNGUAG© ONIf National and International Circulation CLEVELAND OHIO. MONDAY MORNING, FEBRUARY 1, 1965 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€& ŠTEV. LXIII VOL. LXHI Nemška vlada proii podaljšanju zakona o nacisličnlh zločinih Nemška javnost je na splošno “sita” razprav proti nacističnim zločincem, njen nacionalističen del zahteva njihov brezpogojen konec- ^ WASHINGTON, D.C. — Nemška vlada je sklenila, da ne podpre predloga, da bi se podaljšal 2akon, ki omogoča preganjanje Nacističnih zločinov. Sedanji zakon velja 20 let, od 8. maja 1945 Naprej. Tega dne je bil namreč nacistični režim dejansko končan. Ta dan pomeni obenem tudi konec druge svetovne vojne, vlada se pri tem sklicuje na nemško zakonodajo, ki baje one-niogoča podaljšanje sedaj ve-javnega zakona preko 8. maja ^65. Stališče nemške vlade je Pa tudi s pravnega vidika sporno. Dne 8. maja 1945 Zahodne Nemčije sploh še ni bilo. Kot suverena država je nastala šele 10 ^et pozneje, torej 1. 1955. Doba 20 let bi torej lahko tekla od te-Sa leta in tako bi bilo mogoče Sedanji zakon podaljšati še za 10 let do 1. 1975. ^ada ss boji neugodnega vPliva na volivce, pred katere mora v septembru Na to stališče se postavljajo *’J'Ji pravniki; njim se je pri-^Kižila cela vrsta mednarodnih °r2anizacij in političnih skupin, njimi tudi Ameriški Kon-ki je svetovala nemški vla-* in nemškemu parlamentu, naj j^son podaljšata vsaj do 1. 1975. enaŠ!ka vlada teh nasvetov ni vPostevala navidezno iz pravnih, v resnici pa iz političnih ^zlogov. Proti podaljšanju za-°Oa je namreč vsa nemška na-Cli°nalistična javnost. Ta je pa močna in te se bojijo nem-e stranke, kajti prihodnjo je-®en bodo v Nemčiji parlamen-arHe volitve. Kdor bi zagovarjal °daljšanje zakona, bi si nako-ai na vrat jezo in sovraštvo ernških nacij onalistov. Novi nemški nacionalizem j6 nevaren vladi in v svetu vzbuja nezaupanje klep nemške vlade Pok, je samo azab kako želo je sedanji re-I Ze odvisen od nemških naci-struj. Bo pa obenem . ^ Preplašil ves svet, ki so mu bopS^ni z^0čini. kot se vidi, J v spominu kot nemškemu Pok°^U' r^° 56 naravno tudi xazalo v mednarodni politiki, PniD° P°s^a^a do Nemčije neza-V \T^Va’ ne §^ede na to, kdo bo jje anaaiji vladal. Tako bo sklep naiS^e v^ade na koncu koncev ^ °b škodoval Nemčiji sami. vecj° naora bonnska vlada dobro odIoetl- Ako se je vkljub temu ■ho n’a proti P°dališanju, je sa-dpj kako hudo se že se- ^ak- 0'P nemških nacijonalistov. stgjN se jih ne bi smel bati o-rgVn temu primerno na- ad svojo politiko? Nini Pečat poljedelskega Sl-va ZDA je koruzni storž. Vremenski prerok pravi: 1 ovno, sneg bo popoldne in b J3' Najvišja temperatura an 24, ponoči blizu ničle. p°neh i • S Do P0P°iane Več''-- ai ln naletaval do ¥ešji atomski preskusi predvideni pod zemljo WASHINGTON, D.C. — A-tomska komisija je pretekli petek razkrila, da pripravlja za bližnjo bodočnost večje preskuse atomskega streliva globlje pod zemljo. Tekom preteklega leta je izvedla skupno 29 preskusov pod zemljo, katerih noben pa ni bil preko 200 kiloton, medtem ko so Rusi nedavno izvedli pod zemljo preskus z močjo okoli ene četrtine megatona. Na ameriško vprašanje, kako da so izvedli tako obsežen preskus, da je atomski prah eksplozije segel preko meja Sovjetske zveze, kar je v nasprotju z dogovorom o končanju preskusov, so Rusi odgovorili ljubeznivo, da se je to zgodilo “slučajno” in “nehote.” Vlada Združenih držav iz tega ruskega preskusa ni marala delati velikega vprašanja, da ne bi imelo to slabega vpliva na odnose med obema državama, o katerih upajo v vladnih krogih Washingtona, da se bodo še dalje zboljševali. Atomska komisija je brez dvoma tudi z delno mislijo na pomiritev ameriške javnosti objavila, da misli izvesti večje preskuse pod zemljo in poudarila, da ima pripravljeno vse potrebno za takojšnjo obnovo preskusov vzraku in vodi, če bi kdo kršil obstoječi mednarodni dogovor o končanju preskušanja atomskega orožja v ozračju, vodi in vesolju. Passmanov, Feighanov Gospodarsko zaostalih Mei se kapital boji PARIZ, Fr. — Znana organizacija OECD, ki ji pripada 18 evropskih dežel, je objavila svoje letno poročilo, ki vsebuje tudi gospodarske podatke za nerazvite države za dobo 1956-1963. Iz podatkov se vidi, da je zasebni kapital verjel v varnost investicij v revnih deželah samo do 1. 1961; od takrat naprej se jih je pa začel izogibati, bolj iz političnih kot iz gospodarskih odbor reorganizirana Ožja odbora za podpiranje tujine in za vseljevanje sta dobil a predsedniku naklonjeno večino. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson dobro ve, kdaj, kje in kako je treba zdraviti bolečine, ki jih ima s Kongresom. Lani sta mu na primer nagajala dva organa predstavniškega do-! razlogov. Je namreč moral ugo-da. Pododbor za podpiranje tu-jtoviti, da nove revne države le jine je pod vplivom svojega j vse preveč rade “nacijonalizira-predsednika kongresnika Pass-'jo” zasebna podjetja, ne plačajo mana oviral zakon o podpiranju :pa primerne odškodnine za pre-tujine. Johnson ga je moral u-i vzeto premoženje. L. 1957 so za-krotiti šele v plenumu. Podod-jsebna podjetja investirala v rev' bor za imigracijo je pa pod vnli-|nih deželah se $3.2 bilijona, šest kongresnika Feighana za-j tet pozneje pa le $1.9 bilijona. VODNIK! SOVJETIH SO SPREJELI VABILO V ZDA Uradno glasilo Komunistične partije Sovjetske zveze Pravda je objavilo včeraj komentar o Johnsonovem poročilu o stanju Unije, v katerem je ta povabil nove vodnike Sovjetske zveze v Združene države. Komentar pravi, da bo Sovjetska zveza na to odgovorila pozitivno, kar tolmačijo strokovnjaki za sovietsko politiko kot sprejem Johnsonovega vabila. Iz Clevelanda in okolice Najglobljo .luknjo bodo zvrtali na Havajih WASHINGTON, D.C. — Kakšna je notranjost naše zemlje, to vprašanje moii že od nekdaj vse učenjake. Vemo pa o tem le zelo malo. Zato se je naš Narodni fond za znanost odločil, da bo začel 1. 1968 na Havajih z vrtanjem luknje, ki bo šla 6 milj globoko v zemljo pod morsko površino. Vrtanje je preračunano na tri leta. Ravno tako dolgo bodo pa tudi trajale priprave. Samo stolp za vrtanje bo tako visok kot stavba s 30 nadstropji. Vse potrebne specijalne stroje bodo napravili v naši deželi in jih potem prepeljali na Havaje. Načrt je dobil ime: Projekt Mohole. vom vlačeval obravnavanje zakona za vseljevanje. Letos je Johnson pravočasno poskrbel, da tega ne bo več. Po svojih zaupnikih je Passmanov odbor znižal na 9 članov (preje jih je bilo 11). Dva kongresnika, ki sta bila proti podpiranju, nista več prišla v odbor, trije novi člani pododbora' so pa za pod- novega Pogumnejše so bile posamezne vlade, posebno ameriška, angleška in francoska, še 1. 1961 so dale revnim deželam v darilih in posojilih $6.1 bilijonov, potem pa vsako leto po $100 milijonov manj. Zato pa domači kapital stalno beži iz revnih dežel. Poročilo ceni, da se po tej poti preteka letno do $400 milijonov MOSKVA, ZSSR. — Predsednik L. B. Johnson je v svojem poročilu o stanju Unije 4. januarja letos povabil nove vodnike Sovjetske zveze v ZDA ter predložil izmenjavo nastopa na televiziji in povečanje trgovine med Ameriko in Rusijo. Včeraj je “Pravda” glasilo Komunistične partije 'Sovjetske zveze odgovorila na te predloge v komentarju k Johnsonovemu poročilu. Komentar pravi, da bo sovjetski odgovor na te predloge pozitiven, nato pa dodaja, da se Sovjetska zveza že vedno prizadeva za razumevanje z Združenimi državami. Kako si to razumevanje predstavlja, je seveda drugo vprašanje, vsekakor pa ne tako, kot bi Washington želel, če upoštevamo sovjetsko obljubo pomoči v orožju Severnemu Vietnamu, ki podpira in dejansko vodi rdeči upor proti vladi v Južnem Vietnamu. Istočasno z objavo komentarja k L. B. Johnsonovim predlogom ^OcfF!j ^ je “Pravda” objavila, da bo pred-1 .iz zaostalih v industrijske drža-piranje. Tako bodo Passmanovi1 ve_ pristaši ostali v manjšini; bodo j Podpore in posojila iz komu-samo štirje med devetimi. Na nističnih držav niso bila velika, tako trdi poročilo. Od 1. 1954 pa podoben način je “obnovljen’ M. Feighanov pododbor. Število članov odbora je zvišano od 5 na 9 članov, 5 med njimi drži s predsednikom, Feighanova skupina pa predstavlja manjšino. Sicer pa je za rezervo še kongresnik. .Celler, ki je predsednik širšega odbora. Trdi, da bo v širšem odboru lahko prekucnil vsak sklep Feighanovega pododbora, ki bi nasprotoval Johnsonovi administraciji. Zakona o podpiranju tujine in imigraciji ne bosta torej naletela v predstavniškem domu tistih težav, ki so jih pokopale prejšnja leta. Tri četrtine jih plača preveč WASHINGTON, D.C. — Zvezna davčna uprava je te dni vse davkoplačevalce javno opozorila, naj bodo skrbnejši pri izpolnjevanju davčnih prijav tudi v pak v davčnih prijavah v škodo svojo lastno korist. Dognala je,;— in ne v korist prijavljencev da je blizu tri četrtine vseh na-1 samih. do 1. 1963 so komunisti dali v ta namen samo $5.4 bilijone, torej vsega skupaj manj kot svobodni svet samo v 1. 1963. V Maleziji zaprli dva vodnika zarote KUALA LUMPUR, Mal. — Oblasti so prijele bivšega poljedelskega ministra Abdula Aziza Bina Ishaka in dr. Burhanudina Al Plemlja, predsednika desničarske panmalajske islamske stranke ter ju obtožile, da sta pripravljala ustanovitev malezijske vlade v tujini s podporo Indonezije. Malezija se vse od svoje ustanovitve v letu 1963 upira poskusom Indonezije, da bi jo uničila. Sukamo je ponovno izjavil, da bo Malezijo strl, ker je le stvaritev britanskega “neokolonializma.” skupine mladih armadnih in j Lccaji angleščine sednika vlade Kosygina na nje-' VIENTIANE, Laos. — Poskus govern uradnem obisku v Sever-' ni Vietnam spremljal poveljnik sovjetskega letalstva in mož, ki' je odgovoren za sklepanje dogo-: vorov o sovjetski vojaški po-; moči. Iz objave je očitno, da jc Sovjetska zveza odločena dati. Severnemu Vietnamu vojaško! Seja— Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v SDD na Ftecher Ave. Podr. št. 41 SŽZ ima jutri popoldne ob 1.30 sejo v navadnih prostorih. Klub društev Slov. društvenega doma na Recher Ave. ima nocoj ob osmih letno sejo z volitvami uradnikov v svojih prostorih. Zudušnica— Jutri, v torek, ob 7.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sveta maša za pok. Antona Razingerja cb 11. obletnici smrti. Jutri ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Johna Udovicha ob drugi obletnici smrti. Razprodaja— Pri Anzlovarju na St. Clair Avenue se prične danes razprodaja in bo trajala do 13. febru-] arja. Izredna priložnost — po-I pust 20',- ! Več v oglasu! policijskih oficirjev izvesti državni prevrat se je ponesrečil. Vladi predsednika Suvane Fume zveste čete so prisilile u-pernike k predaji. V uporu je bil en vejak mrtev, nekaj pa ranjenih. pomoč. Ker je ta dejanski vod- BLADON, Ang. — Do včerajš- Teeaji angleščine za začetnike in take, ki že nekaj znajo, bodo vsak ponedeljek, sredo in petek od 1. februarja (danes) od 10. do 12. dopoldne v St. Clair Recreation Center na 6250 St. Clair Avenue. Učila bo Mrs. Merle ! Alexander. nik in glavna opora rdečemu; uporu v Južnem Vietnamu, ki ga Združene države pomagajo; vladi tega krotiti, si je težko; predstavljati, kako naj bi to po-; magalo k razumevanju med A-| meriko in Rusijo. Lahko ima ruski poseg v Sev. j Vietnam namen utrditi tam zno-! njega večera je obiskalo grob 11’crast zločinstva med mladine— bivšega predsednika britanske J Po podatkih okrajnega mla-vlade Winstcna Churchilla, ki j dinskegh sedišča so zločini med je bil v sobeto položen lu po- > mladostniKi v zadnjih dvelr letin leg sv ojih staršev k večnemu jv 0j5raju Cuyahoga porastli za počitku, preko 125,0(10 ljudi. U* od tega v letu 1964 za ESIandcn je sorazmerno samot- \ ^ ' ■ na vasica kakih 70 milj od ' Dokumente je izgubil— Londona. i Louis Jukovic, 1193 Norwood va sovjetski vpliv in zmanjšati! CLEVELAND, O. — Nov mrzli| Road- telefon EN 1-2615 je iz kitajskega, kar utegne na dolgo roko le privesti do nekake pomiritve v tem delu Azije, toda za sedaj je očitno le dejstvo, da se je Sovjetska zveza odločila podpirati Severni Vietnam, ki je posredno v boju z Združenimi državami tako v Juž. Vietnamu kot v sosednjem Laosu. ----------------o------ —• Hidravlične zavore so bile uvedene pri avtomobilih leta 1927. val je včeraj zajel severni del osrednjega deia dežele. Prinesel je nov sneg in mraz, ki je segel globoko pod ničlo. Ponekod je padlo po več čevljev snega, povsod pa so hudi zameti. Tudi v severnem Ohiu s Clevelandom vred napovedujejo za danes cd 3 do 8 pal- gubii listnico in v njej poleg denarja še vse dokumente. Poštenega najditelja lepo prosi, naj mu vrne dokumente, denar pa obdrži. Seja— Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ ima jutri, 2. februarja, ob pol osmih zvečer redno sejo v šoli sv. Vida. Tajnik bo podal letni Freeman o bodočnosti naših farmarjev CLEVELAND, O. — V našem Freeman je najpreje opozoril federalnem proračunu odreže na dejstvo, da se polovica naše zase naj večji kos obrambni taj- reva^ne nahaja ravno na deželi, ■ i i\/r "nt ju' (kjer živi komaj tretjina ameri- mk McNamara za narodne obo- N, , • , i. -J , . v iškega prebivalstva. Razpadajoče rožene sile. Za petami mu je taj-|kmetije in kmetske hiše so žal nik Freeman s svojimi izdatki postale simbol našega življe- za podpiranje poljedelstva, kar nanese letno še zmeraj nad $8 bilijonov. Ta znesek ne da mirnega spanja marsikomu, ki gleda na razvoj našega poljedelstva skozi očala stvarnosti. Zakaj, smo na tem mestu skušali pojasniti že parkrat. Radi bi dodali še mnenje federalnega tajnika Freemana, kajti njegovi pogledi bodo gotovo igrali veliko vlogo v debati, ki se bo razvila v Kongresu ob priliki obravnavanja proračuna za kmetijstvo. Freeman je svoje stališče pojasnil na predavanju pred Ameriškim zavodom za planiranje, torej pred strokovnjaki. Predaval je pred ljudmi, Iki ne zagovarjajo tega ali onega stališča, ampak želijo priti postavljenemu vprašanju d£ dna. Ni mu bilo torej treba, da se ozira na politične interese, ki tičijo za podpiranjem farmarjev. nja zunaj mest in industrijskih središč. So zgovoren dokaz, da farmarji preživljajo krizo, ki jih goni po svetu v druge nefarmar-ske poklice. Freeman se drži običajnih znanih številk: imamo okoli 3.5 milijona farmarjev. Milijon med njimi že ni več pravi farmar. To so veleposestva, ki so podobna bolj industrijskim podjetjem kot farmam. Zanje so živina vseh vrst, perutnina, sadno drevje, posebna semena, gnojila, postala tovarniška surovina, kmetijski stroji pa indutrijska oprema. Taka veleposestva ne potrebujejo več federalne podpore in jo njihovi zastopniki tudi načelno odklanjajo. Hočejo imeti svobodo v svojem gospodarskem udejstvovanju. Na drugem koncu pa živi okoli milijon farmarjev, ki so z eno nogo že zunaj farm in si služijo svoj kruh deloma v nefarmar-skih poklicih. Zemlje obdelujejo le toliko, kolikor jim dovoljuje svoboden čas. So torej na prehodu. Ni več daleč čas, ko bodo o-pustili kmetovanje kot bistven del svojega dela. Po tej poti je šlo po 1. 1929 že 18 milijonov naših farmarjev. Vtopili so se v mesta in se vključili v nove poklice. Prehod ni bil lahek, je bil vir globokih osebnih tragedij, toda na naše gospodarstvo ni nič vplival. Se je razvijalo čisto samostojno, neodvisno od kmetijstva. Ostane torej še 1.5 milijon farmarjev, ki se še krčevito držijo svoje zemlje in svojega poklica, pri tem ne vidijo nobene možnosti, da bi s svojim kmetovanjem prišli na zeleno vejo. Freeman misli, da jim tudi trajna pomoč federacije ne more pomagati do stare gospodarske samostojnosti. Zato je po njegovem tudi tem farmarjem treba počasi dopovedati, naj mislijo na nove poklice. Da jih ta misel ne bo ubila, naj federacija nosi del stroškov, ki so zvezani s prehodom na novo življenje v mestih. Načina, kako naj se doseže ta cilj, pa trenutno ne ve niti Freeman. Poudarja pa sledečo značilno okolnost: Med temi 1.5 milijonov farmarjev jih je 821,000 z dohodki pod letnih $5,000 na farmo, o-stanek ima letne dohodke od $5,000 do $10,000. Obe skupini bo treba obravnavati vsako posebej. Freeman misli, da jih bo treba nekaj časa še podpirati na sedanji način, toda ne dolgo. Na drugi strani jih pa tudi ni treba goniti v mesta. Tam bodo mogoče postali pravo breme za mestne uprave, ker bodo množili vrste brezposelnih. Je torej boljše, da jih javna roka podpira na deželi kot v mestih. Ideja ni napačna, toda ne pomeni končne rešitve farmarskega problema. ccv novega snega. KAIRO, Z AR. — Združena arab-!’-,Dla^un za teto 1964. ska republika (Egipt) je naro- j Večer Slov. pristave— čila poslaništvu kengoške via-; Slovenska pristava priredi v de, naj svoje urade zapre in j soboto, 6. februarja, zabavni ve-vse osebje naj zapusti Egipt, j čer v Slov. domu na Holmes Ave. Naser je svojega zastopnika v! Nova TV postaja— Leopcldvillu odpoklical že v preteklem oktobru, ko je pri- ti Clevelandu bo danes za poskus začela oddajati nova, “šol- alo de spora s Čombejem, ki ska” televizijska postaja WVIZ- je tedaj priletel v Kairo na konferenco držav Organizacije afriške edinosti. KUCHING, Malez. — Pod zaščito goste megle je v soboto TV, kanal 25. Nova vzgojna TV postaja je 99 v deželi, njen cilj je pomagati pri vzgoji. Vzdrževala se bo iz javnih sredstev. zjutraj skupina kakih 60 indo-' JchnSOH imenoval glavni nezijskih gverilcev prešla nre- , !_ • i* v~. . svet za boj proti revščini ko meje v Saravak na Borneu. Malezijska patrola jc Indonezijce prestregla in jih po kratki, ostri borbi pognala nazaj preko meje. Več Indonezijcev naj bi bilo mrtvih in ranjenih, mrtev pa naj bi bil tudi en WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je imenoval 14-članski glavni svet za boj proti revščini. Pcdpredšednik H. H. Humphrey bo častni predsednik tega sveta, vodil ga bo predsed- Gurka, član malezijske mejne j tekov zaupnik Shriever. V od~ patrole. Opravičilo , S šopki cvetlic se je zadružna i hranilnica v Hattingenu (Porur-1 Na Freemanova izvajanja bo- je) opravičila pri stanovalcih v tejnikov samo McNamara, ostali boru sta tudi katoliški škof iz San Antonio, Texas, in znani clevelandski zdravnik dr. B. M. Spock. V svet je prišel od federalnih do gotovo odgovorili senatorji neposredni s o s e š či n i svojega in kongresniki iz farmarskih gradbišča, kjer so nenehoma ro-držav. Morda se bo izcimila ko- potali mešalci betona in drugi ristna debata, ki bo redila prak-1 gradbeni stroji. Z velikimi šop-tične nasvete. To pričakuje tudi ki nageljnov je trkal hranilni-predsednik Johnson, zato je do-j ski sel na vrata okoliških hiš. j ver izogne trenjem z n jimi. Kot volil Freemanu, da razvoja svo- Cvetlice je spremljajo pismo se vidi, se Johnson trenj ne boji člani sveta so od federacije neodvisni javni delavci. Preje so v Washingtonu mislili, da bodo prišli v odbor tudi nekateri drugi federalni tajniki, da se Shrie- je misli po svojem lastnem pre- pričanju brez ozira na politiko, razumevanje!” hranilnice: “Prav lepa hvala za in jih sveta. zato ni izbral za člane SMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 1, 1965 ftrjy mmi$m Ponowi^ ^,£5 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0623 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 naesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 21 Mon., Feb. 1, 1965 Tito o “Titovi mladini” ne stranke. Teh je grobo cenjeno le okoli 130,000 za vso Jugoslavijo. Na Slovenijo bi verjetno odpadlo kakih 10,000. Ni to številka, ki bi se je človek moral ustrašiti. Nevarna pa je vendarle, ker s svojim vzgledom korumpira tudi vse tiste mlade ljudi obeh spolov, ki se že sami po sebi potapljajo v brezbrižnost, lov za uživanjem, pa tudi kar naravnost v moralno močvirje. Nimajo nikjer nobene opore; komunistične nočejo, so cinični do nje, kakšna druga pa ni dovoljena! V tem je “Titova mladina” tako nevaren pojav za mladi slovenski rod. S svojim monopolom škoduje ne samo sebi (saj bi ji tekma katerekoli vrste morda dala pobudo za resno delo), ampak tudi ostalim 85% mladih Slovencev in Slovenk. Ne smemo se torej tolažiti z razmeroma nizkim številom Titove mladine, skrbeti nas mora moralno in duhovno razsulo v njenih vrstah, ki se kakor nalezljiva bolezen prenaša na široke plasti mladega slovenskega rodu. Tita skrbi samo njegova mladina, nas pa mota skrbeti vsa, ne smemo spraševati, čigava je. Če bo kdaj prišlo do duhovne obnove v njenih vrstah, ne sme biti izključen iz obnove noben mladi Slovenec ali Slovenka, ne glede na to, kam ga je trenutno vrgla usoda. Le tako široko zasnovan program obnove bo rešil slovenski narod. h** :Q. BESEDA IZ NARODA ’■ -X Xa'.- x Na nobenem področju ni jugoslovanski komunistični režim uganjal takega cirkusa kot z mladino. Že prve oni 1 1945 je preplavil vso slovensko zemljo od Trsta do Špilja z gesli “Tito je naš, mi smo Titovi” i. pd. Ni pa ostalo samo pri propagandi. Mladina je uživala vse mogoče privilegije, ki so jo samo odvračali od njenega poklica, da^ si pridobi potrebno izobrazbo in vzgojo. Seveda ji je režim ponujal svojo izobrazbo in vzgojo, toda ta je kmalu postala za mladi rod neprebavljiva. Bila je kot, pravi ruski pregovor, votla in prazna. Ker ni imel nihče drugi pravice, da vpliva na mlade ljudi, so ti postali kmalu prepuščeni sami sebi in zašli na pota,’ki niso koristila ne njim ne bodočnosti sloven-skega naroda. Raven splošne izobrazbe je hitro padala, vzgoja je pa rodila v mladini razočaranje, apatijo do vsega, kar pomeni napor, potopila jo je v vse skušnjave vsakdanjega življenja, ki samo kvarijo duhovno plat človekovega življenja in v mladini ubijajo ves smisel za ideale pa tudi vsako voljo do žrtev, ki so potrebne na poti do idealov. Posledice takega duhovnega razvoja slovenske mladine niso mogle izostati. Pojavile so se zlasti med komunistično mladino v tako grozni obliki, da jih celo režim ni mogel spregledati. Zdihovanjem so sledili obupni klici na pomoč, toda od kod? Režim ni mogel dati s svojim materijalizmom nobenega odgovora, pač pa je samo zaskrbljen ugotavljal stanje, kot je. Vprašanje je postalo tako pereče, da mu je sam Tito postavil na zadnjem komunističnem zborovanju posebno poglavje pod značilnim naslovom “Zveza komunistov in mladina”, iz precej obširnih Titovih izvajanj bi omenili samo najbolj značilna. “Mislim, da je najpomembnejše na ... kongresu posvetiti največjo pozornost različnim problemom mladine, ker je to v interesu socijalistične skupnosti. Moj osebni vtis je, da je bilo dosedanje delo komunistov med mladino slabo. Ni samo njena krivda, če so med njo tudi negativni pojavi. Na del naše mladine, zlasti tiste v večjih mestih, često močneje vplivajo negativni kakor pozitivni elementi naše-ua družbenega življenja. Pri njej sta zmeraj močneje izražena nestrpnost'in nezadovoljnost imamo tudi primere huliganstva, imamo mladince s stališči, ki so tuja naši socija-listični stvarnosti. Navadno taka nezdrava mladina izhaja iz tistih krogov, ki so materijalno na boljšem. Pojav, ki zaskrbljuje, je pa: do vse pogostejših in širših diferencijacij prihaja med intelektualno in delavsko mladino. Človek se ne more znebiti vtisa, da se želi del mladih pogospoditp se ločiti in se vse bolj ločevati od delavske mladine. De! šolske mladine se ločuje od delavske, kar povzroča nerazpoložen je večine mladih delavcev. Zato mladina pogosto naseda raznim kritikastrom, ki so tuji našemu socijalističnemu razvoju. Zelo pogosto je mladina pod vplivom samovolje ljudi, ki so na vodilnih mestih v podjetju. Mladina je zmeraj na zadnjem mestu pri dohodkih, stanovanjih, zato ji pa manjka sredstev in prilik za strokovni razvoj. Mladina na vasi je bila do sedaj zanemarjena. Med to mladino se politično zelo malo dela. , , , Štipendije dobiva zelo malo mladincev iz delavskih družin, več pa iz uslužbenskih. Naša mladina spoštuje pridobitve naše revolucije. Nič je ne more bolj razočarati, kot da vidi, da te pridobitve spodbijajo prav tisti, ki bi jih morali najbolj čuvati. Naša mladina je zelo prizadeta^tudi radi tega, ker se ravno v zadnjem č^su opažajo v naši družbi razne lokalistične in partikularistične težnje. Nanjo zelo škodljivo vplivajo razni negativni pojavi v našem kulturnem življenju, literaturi, historijografiji itd. Naše mlade generacije ne morejo razumeti, da so še danes ljudje, ki poskušajo ponovno oživiti stare šovinistične tendence. Imamo mladino, ki pada pod vplive raznih tujih negativnih nazorov. Menim, da položaj na univerzah ni najboljši. Mladinske organizacije in komunisti na univerzah so preveč zaprti vase in to ločuje intelektualno mladino od delavske, pozneje v proizvodnji pa intelektualne delavce od proizvajalcev. Vprašanje je tudi, kaj mladinci lahko delajo zunaj univerze. Med vojno so naše zelo močne skojevske organizacije imele široko področje delovanja ne samo med univerzitetno mladino, ampak tudi med delavsko. Integracija intelektualne in delavske mladine je bila takrat eden med pomembnimi momenti pri delu komunistov. Mar je to danes manj po membno? Ločevati fizično delo od intelektualnega pomeni vendar ustvarjati elemente novih protislovij v družbenih odnosih. Takole zaključuje Tito: Kaj more biti za nas komuniste važnejše kakor ustvarjanje novega socijalističnega človeka? Ali nam more biti vseeno, kdo bo podedoval in vodil naprej razvoj socijalizma do njegove višje etape — komunizma?” (( ' Te Titove opazke se nanašajo v glavnem na “Titovo mladino”, to je na člane in kandidate za člane komunisiič- v- Vi Joliet, 111. — V soboto, 16. januarja, me je obiskal čitateljem AD znani moj prijatelj in znanec Nick, sin lepe sončne Belo-krajine. Nick je svoje vrste politik. Treba ga je študirati, pred-no ga je mogoče razumeti. Včasih tu in tam malo pretirava, ko skuša kaj razlagati in dopove-davati o kakem problemu. Je pač v njem kipeča belokranjska kri. A v mnogih zadevah je pa Nick tudi pravi diplomat, ki bi se ga lahko kar postavilo, za kakega diplomatskega zastopnika na marsikak važen položaj. Vsaj jaz ga tako včasih sodim. V neki taki zviti vlogi je prišel k meni v soboto, 16. januarja. Ko sva sedela v mojem peč-larskem bivališču poleg peči, katera je nekam nadušljivo dihala in izpuhtevala iz sebe toploto, katera je nama kar prijetno ugajala. Nick je metal poglede svojih oči sem in tja po mojem pečlarskem bivališču in jaz sem postajal bolj in bolj radoveden, kaj je Nick prinesel v svojih rokavih k meni. Prva njegova opazka je bila: “Tonček, kar lepo se imaš tu. Ampak sam si! Ko bi imel poleg sebe kako Micko, bi ti bilo življenje še bolj- veselo in zanimivo!” Najprvo sem ga malo debelo in sramežljivo pogledal, kakor se,to za starega “pečlarja” spodobi in že sem hotel vprašati: Nick, kaj za eno robo si mi pa zdaj prišel prodajat? Pa me je ponižna volja pomirila, češ: saj ima Nick prav in kaj bi mu zameril, če ti s svojimi opazkami povdarja: Tone, mlade dni si preživel, zdaj pogrešaš družice. Spal si, ko bi ne smel — zdaj je vse zamujeno. Te misli so me pomirile in lepo sem ga vprašal: “Nick, kaj je pa novega v svetu?” “Novega? — Dosti in veliko!” je poudaril Nick. “Ampak pred-no pozabim, po kaki misiji prihajam sem, naj ti naprvo povem in objavim, da me pošiljata k tebi Jure in Bara. Jutri bosta imela obisk iz Indiane. Nečak in njegova žena ju prideta obiskat in rekla sta, da želita, da prideš ti in jaz zraven. Poudarila pa sta, da na to povabilo ne smeva ne ti ine jaz odgovoriti z ne! Tako vidiš, Tone, najinega prijatelja Jureta in njegove dobre ženke Bare, ki drži že pol stoletja pri Juretu tri ogle po-koncu, ne smeva prezreti in ju razočarati. Ali prideš? Nekaj časa sem že mislil, da bi rekel: Kaj pa naj moja malenkost v- tem slučaju pomeni Juretu, ali komurkoli že. Pa je zopet v meni zmagalo' opozorilo moje vesti: Če komu, Juretu takega povabila ne smeš odreči, in tako sem odgovoril: “če tako, bom pa prišel.” In v nedeljo, 17. januarja, sem jo mahal in rezal Ik Juretu. Ko sem vstopil, so me res pozdravili Jure, Bara, njun nečak in njegova žena in dva sinčka od Juretovega nečaka. Nick pa še ni dospel. Razgovarjali smo se kake pol ure o tem in onem. Ju reto v nečak Jim je nam razlagal o sedanjih delavskih razmerah v Indiani. Po nekaterih krajih je dobro, po drugih pa tudi ni. V South Bendu se zelo pozna, odkar je Studebaker družba prenehala z obratom že predlanskim in preselila svoje delavnice v druge kraje. Mladi si nekako pomagajo, gredo v druge kraje. Za starejše delavce je težje. Svojih domovanj se ne morejo znebiti, kakor bi se jih radi, pa tudi starejših delavcev ne najemajo radi povsod. Med takim pogovorom je nas pozdravil došli Nick. Bara pa je kmalu nato nas pobavila v obednico, rekoč: “Fantje, pripravila sem nekaj za pod zob, kar bo vam dalo moč, da boste bolj korajžni in lažje pokušali božjo kapljico.” Poleg te so bile še druge dobrote pripravljene po domačih slovenskih receptih in tudi lepa potica je vabljivo nam namigovala: tudi jaz sem tu, saj brez mene prave slovenske pojedine biti ne more ... Tako so nam vse okoliščine v Juretovi in Sarini obednici govorile. Kdor bi takih pozdravov ne bil vesel, ta bi bil trši od kraškega kamna, če bi bil tak. Sledeč pokorno, pa z veselimi srci, smo vsi sedli za mizo in serviranje se je začelo. Najprvo dobra “žmahna” juha z nekimi na čudovit način okusno pripravljenimi knedljiki, v katerih so bile vse vrste nebeške dišave. Potem smo si postregli z lepimi narezanimi kosi pečene goske in še z vsem, kar je zraven “pasa-lo” in povem vam, vse to je nam drselo doli po naših grlih, kakor še nikdar dosedaj. Nick je jedel in použival, da mu je kar sape zmanjkovalo. Pa tudi mi drugi nismo dosti zaostajali za njim. Naj zaupam svojo tajnost, jaz sem kar dvakrat razpustil za par lukenj svoj hlačni pas — tako mi je vse ugajalo. Nick pa je objavil svojo pritožbo Ik vsemu, ko ga je Bara vprašala: “No, kako kaj vam ugaja, je bila goska dobre pečena ali ne?” Nick pa je s polnimi ustmi odgovoril: “Bara, kaj vendar vprašuješ, saj vidiš, kako nam vse gre, ena reč je boljša od druge in vse drsi nam doli v naše želodce, kakor da je namazano in začinjeno z najboljšo nebeško mastjo. Bara, tebi vsa čast in slava, da bi nam še dolgo pekla in kranjščini: Bogme, skušam napraviti, kar se da, in vesela sem, da vam ugajajo moja jedila. In povem vam vsem, ki to citate, da ugajala so, kakor že dolgo ne. Za tem pa je prišla vsa skrivnost tega dneva na dan. Kakšna skrivnost? Počakajte, da povem! Jure je tam na gospodarjevem sedežu na koncu mize, ki je določen zanj kot gospodarja hiše in doma, malo zakašljal, nekam resno in kar svečano vstal in ob j avli tole: “Dragi gostje, danes smo se zbrali tu pod mojo skromno streho, naš nečak, njegova žena Antonija, pa vidva, draga prijatelja, Nick in ti dragi Anton. Med nami sta en Anton (in pogledal je debelo na mene) in ena Antonija (to je bila nečakova žena), za vaju dva, ki sta po imenu z Antonom v zvezi, smo tale sestanek priredili. Vedita, da vaju spoštujeva in imava rada. Bog živi vaju in vse, ki so kakrkoli že po tem ali onem načinu s sv. Antonom z zvezi. “Jure je dvignil čašo in nam na zdravje napil in pozval nas vse, da mu sledimo. Seveda smo mu. Ali naj kaj omenim, da sem bil presenečen? Seveda sem bil in še kako! Tako, da sem tisto nedeljo zvečer skoro pozabil iti domov. Ena ura je bila ponoči (drugo jutro že), ko sem prikolovratil domov. Prelep spomin na vse in ne vem, kako naj bi primerno zahvalil dragega prijatelja Jureta in njegovo Baro. Kaj takega znajo napraviti in presenetiti koga le dobri veseli Belokranjci! Tako, vidite, sem jaz, Tone s hriba, letos proslavil svoj god po dobrotljivosti in prijaznosti prijatelja Jureta, njegove Bare in deloma po diplomatski zvijačnosti Nicka, ki se mu še zdaj dobro zdi, kako me je na to slavje lepo zvabil s svojimi pretvezami. Povem vam, kampeljc je Nick, da je malo takih! * KAJ JE KAJ DRUGEGA NOVEGA okrog nas? Dnevnih novic je vsak dan dosti. A so večinoma take, kakor povsod. Avtomobilskih nesreč je vsak dan vse polno. Dne 17. dec. 1.1. je bil ubit v avtonezgodi znani bivši okrajni šerif našega Will okraja John Kirinčič, rodom Hrvat, bivajoč na 306 Ruby St. Nesreča se je dogodila na državni cesti št. 83. Pokojni je bil znana osebnost med nami in v tej okolici. Od leta 1946 pa do leta 1951 je bil okrajni šerif našega okraja Will. Potem je istega leta kandidiral za župana mesta Joliet, kar mu pa ni uspelo. Preje je še bil v službi jolietske-ga policijskega oddelka in preiskovalec za zadeve državnega pravdnika. Zapušča žalujočo vdovo Heleno, sina in hčerko, poročeno Langler, ter tri brate. Pokopan je bil iz cerkve Marijinega Rojstva na Broadway cesti, pod vodstvom Težakovega pogrebnega zavoda. Naj blagi John počiva v miru, sorodnikom pa naše globoko sožalje. * ZADNJI MESEC je nas začela zima privijati nekaj dni in sredi decembra smo že imeli neko noč 10° F. pod ničlo. To je že kar premrzlo, smo tožili drug drugemu in to je tudi res. Ne vem, zakaj v naši jolietski niža vici pozimi hujše pritiska kakor drugod, pa tudi poleti je vročina tu bolj občutna, kakor pa takoj iz te naše okolice. Pravijo, da je temu vzrok nižava okrog kanala. Če je res ali ne, kdo ve — razen onih morda, ki to trdijo. Napovedavati kaj, kako bo za naprej, je pa tudi riskantno, saj še naj novejši vremenoslo vci iz najnovejših šol o tem ne uganejo vedno in se vreme ne obnaša tako, kakor napovedujejo. Dandanes gre vse po nekih novih normah življenja in zato se menda tudi vreme ravna in ob- Zmešnjava pri davki sia napraiilsiiiia ¥ ©kraja Guphoga Okrajni avditor R. Perk se trudi za lastnike domov. Cleveland, O. — V okraju Cuyahoga imamo v zadnjem času precej hudo zmešnjavo pri davkih na nepremičnine (real estate), oziroma na posest. Sedanje težave so se začele dejansko decembra 1961, ko- je Park Investment Co. vložila na državno Vrhovno sodišče pritožbo zaradi prekomerne odreditve davka. Tedaj je bil okrajni avditor še John J. Carney. Marca 1963 je prevzel to službo Ralph J. Perk in je bil seveda na mesto Car-neyja naveden tudi kot soobtoženec v omenjeni tožbi. Ohijsko državno vrhovno sodišče je odločilo, da je v soglasju s sedanjo državno davčno zakonodajo edino zakonito določati davke na enaki osnovi tako za lastnike domov, kot za industrijsko in trgovinsko posest, pa čeprav služijo prvi le stanovanju lastnikov, drugi pa pridobitnosti. Ta odločitev je bila objavljena pred enim letom. Okrajni avditor R. J. Perk je smatral, da obstoja primerno u-panje na spremembo odločitve državnega vrhovnega sodišča pred Vrhovnim zveznim sodi-ščeb. Vložil je priziv, da bi zaščitil koristi lastnikov domov. Zvezno vrhovno sodišče je Perkovo pritožbo zavrnilo in ostalo ni nič drugega, kot se po njej ravnati. R. J. Perk je poskusil še eno pot, predložil je okrajnemu davčnemu odboru, naj izvedbo sodnijskega odloka odloži za eno leto, da bo dobila tako državna zakonodaja priložnost, da spremeni davčne zakone tako, da bodo lastniki hiš zaščiteni v primeri z industrijsko in drugo poslovno posestjo nepremičnin v pogledu obdavčenja. Tudi ta poskus je propadel. Med tem, ko je skušal okrajni avditor na vse te načine varovati koristi lastnikov domov, je bila izvedena po zakonu določena preocena vseh nepremičnin v okraju. Ta se vrši vsakih 6 let, izvede jo privatno podjetje, ki ga okraj nalašč za to nalogo najame. Urad okrajnega avditor-ja je prirpravil davčne račune na starem temelju, po katerem so bile industrijske in trgovinske nepremičnine ocenjene za davke višje od domov, oziroma hiš in hišic, v katerih žive lastniki gami. Zaradi odločitve sodišča, da je treba davčno osnovo, oziroma davčno vrednost vseh nepremičnin neoziraje se na njihovo uporabo, določiti na osnovi popolne enakosti, je moral urad o-krajnega avditorja vse ponovno preračunati. To je seveda nujno zavleklo pošiljatev davčnih računov, ki so običajno v letih, ko se izvede redna preocena, kasni za dva ali tri mesece. Letos so, kot omenjeno, nastopile posebne težave, za katere ni mogoče o-sebno kriviti okrajnega avditorja, zato bodo računi za davke na nepremičnine dostavljeni lastnikom šele v začetku meseca marca. Okrajni avditor Ralph J. Perk je na stališču, da naj bi bila davčna vrednost nepremičnin o-mejena na 50 odstotkov za one, namenjene industriji in trgovini, na 40 pa za privatne domove. Javno se je zavzel tudi za to, da naj bi okrajni avditor prenehal biti član prizivnega davčnega odbora okraja, ker ne gre, da bi odločal o prizivih proti odločitvam, ki jih je izdal njegov lastni urad. za sejati, kositi ali kaj takega, pomožnega podpredsednika. Pa jim je dejal: Kakšno vreme Prav nedavno je organiziral in bo jutri? To morate pa počaka- spravi] v redno poslovanje urad ti, povedal bom natančno' kak- na 6135 Wilson Mills Rd. Na šno bo jutri zvečer. .. Vidite, to svojem novem položaju bo Swo-je modrost prve vrste, tudi če!pe odgovoren za redno poslovaje pristna ribniška modrost! To nje vseh podružnih uradov ter tudi pove, da Ribničanje vedno | bo predsedniku pomagal pri u-vedo, kaj govorijo, kadar govo- pravi. G. Swope je delaven član rijo... Junior Chamber of Commerce Naj zadostuje za danes. Prihodnjič pa o čem drugem. Morda bo nam Jure razodel kaj novega o Johnsonovi politiki, kako bo vozil in “fural”, ko je nastopil kot izvoljeni predsednik Z. D. A. za prihodnja štiri leta. Vse lepo pozdravlja Tone s hriba BVe novi MMmm$ pri SL Slair Swings CLEVELAND, O. — Don Schneller, predsednik St. Clair Savings Association, je nedavno objavil izvolitev dveh novih glavnih uradnikov. Harold R. Swope, pomožni podpredsednik, je bil izvoljen za podpredsednika, Robert C. Sterbank pa je bil izvoljen za tajnika-blagajnika. v Euclidu, American Savings & Loan Institute, The Euclid Exchange Cluba in Berkshire Hills Country Cluba. Z ženo Janet in tremi otroci živi na 973 BeKvood Drive, Highland Heights. r pražila goske in race in pekla naša tako. Zato najbolj zaneslji- potice, saj tako jih ne zna nihče, kakor ti, zlata Bara!” Bari je ta pohvala ugajala. Obraz se ji je kar razlezel v blaženi nasmeh, kakor da je hotela reči v svoji pristni belo- vo drži o napovedovanju vremena tisto znana ribniška modrost, ki pove, da ko so ljudje vpraševali nekega ribniškega očanca-modrijana, naj jim. pove, kakšno bo vreme drugi dan, če bo kaj Harold R. Swope 'Robert C. Sterbank Robert C. Sterbank je začel v uradu na St. Clair Avenue leta 1956 kot delno zaposlen, pa po končanem študiju stopil v redno službo. Leta 1961 je družba izvedla celotno reorganizacijo hranilnih računov in posojil. Sterbank je bil na čelu tega programa in ga je z uspehom izvedel. Leta 1962 je bil izvoljen za pomožnega tajnika, leta 1963 je postal blagajnik. Na novem mestu bo odgovoren za vse upravljanje računov in obračunov rastoče hranilnice. Sterbank je član Society of Savings & Loan Institute- Je H. R. Swope se je pridružili član fare sv. Gregorija Velikega St. Clair Savings leta 1957 in je!in član Društva Najsv. Imena-delal v glavnem uradu na pri- Z ženo Barbaro in dvema otro- pravah kupnih dogovorov o nepremičninah. Leta 1961 je bil izvoljen za pomožnega tajnika, leta 1962 pa je prevzel odgovornost za načrte, razvoj in gradnjo urada na 2600 Lake Shore Blvd. Swope je vodil ta urad leto in koma živi na 4892 Westbourne Rd., Lyndhurst. Večji Prelival je solze in premiš-kaj bi storil . . . Odnesli . 'Palčka s seboj in drugi dan e ded Matej šel prosit, naj a vi’nejo. Ni ga več videl; ‘°Sedje pa so rekli: “E, v gra-.u Piu ne bo slabo.” Sčasoma j.6 d&d Matej pozabil na vnuč-'n mislil samo na maščeva-s e’ včasi pa je hodil na grob ^°Je hčere in mislil na vnuka, j^d Matej je umrl, ne da bi ^ 2vedel, kje je vnuk. Neka-v 1 So govorili čudne stvari o k°vi usodi, drugi pa so g boljše in trdili, da bodo ^ ^daj slišali o njem. A nik-ai Piso nič slišali. ■j^^drejko se je zamislil. k0 i0 pripovedoval Reščak, je P'ta vino. Govoril mu a teži sramota na njegovi 1 'n zdaj je pravi čas, da Po'; ra*e’ PP^eP1 t30 mirno SoC*!at ded Matej, o katerem °lgo časa pripovedovali, Po S° vga v'deli pastirji na palši ijj ko so sedeli pri ognju Va|Past' konje . . . Pripovedo-Po] 11111 Je’ da je Posavje še čak ° r°tiovnjačev, ki komaj b0cj^J° ZoPet burnega časa, da ljev Pregli začeti svoje kra-lp P° posavskih gozdih. s6 a^° J'6 stvar na vrhu. Moči ViCe Uaj°» stari grehi in kri-kef -Sd kodo maščevale same, ščevp8,8 ne Pust-i n'e krez ma-Sreč^nja' se zaene boj ,v.°: Prišli bodo blizu vsi .. ------------ ----- * —- Up0r ornahljivci in moč šela |)la°v ko velika. Vsa de-Se jj ,° na Pogah in pridružile b° °do še druge. In nekoč Pa pa*a Vsa uporniška vojska Peslo °Savju- Kakor daleč bo Piogu ■ 0.^0’ S^at ko mož pri kal0 ' S^° t-isoč rok bo prise-kod0 ^estobo. Polhovke se ,e ke in peresa bodo po-2Piago repetala na njih. To bo 2a huL deta, pripravljena Je kra!6ga sovražnika, kakor JP s]; K ''11