[Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja z* vse leto ... $6.00 !" Za pol leta......$3.00 Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $7.00 $7.00 GLAS NARODA listislovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. ltwfij every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered &l Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 TEUTON: CHelsea 3—»87» NO. 161. — ŠTEV. 161. NEW YORK, MONDAY, JULY 11, 1932. — P0NDELJEK, 11. JU LIJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK AMERIKA JE PRIPRAVUENA NA POGAJANJA ZA DOLG ZDR. DRŽAVE SE ŠE NISO IZRAZILE, AKO SO PRI VOLJI ODNEHATI Ker ste se pogodili Francija in Nemčija, se bodo Združene države pogajale glede dolga. — Pogajanja bodo z vsako državo posebej. MIR NA ZEMLJI!" I JUGOSLOVANSKI PRAVI HER RIOT Herriot je bil ginjen pri popisu nemške stiske. Strast je bila pognana skozi vrata. WASHINGTON. D. C.. 10. julija. — Združene države so pripravljene sprejeti prošnje dolžnik držav za znižanje dolga v znesku 1 1 biljonov dolarjev, kar so Združene države posodile evropskim državam tekom vojne in po vojni. ICer so se prejšnji zavezniki v Lausanne zedinili, da znižajo nemško odškodnino na 7 1 2 miljonov dolarjev, so Zcfružene države pripravljene, kot je bilo naznanjeno iz državnega departmenta, vzeti v pretres predloge I 5 dolžnih držav. Združene države niso dale nikakik obljub, da bodo znižale ali pa celo črtale te dolgove, toda zadnje mesece je ameriška vlada ponovno izjavila, da bo posamežnim državam še enkrat dovolila nova pogajanja, ker so med seboj rešile vprašanje o vojni odškodnini. Združene države so dosledno zavzele stališče, da se ne zanimajo za vojno odškodnino, ker je od Nemčije niso zahtevale. Dokler podrobnosti lausannske konference niso izdelane in dokler ameriška vlada nima v rokah popolnega pogodbenega besedila, državni tajnik H. Stimson ne more napraviti načrta za pogajanja z državami, ki dolgujejo Združenim državam. Vsako izpremembo v svotah, katere so se zavzele države plačati Združenim državam, mora odobri ti kongres in kongres je takoj pri Hooverjevem moratoriju lansko leto zavzel stališče, da se dolgovi ne smejo znižati, ali pa celo črtati. Kongresnik Rainey iz Illinois je že izjavil, da je lausannski sporazum zadel Ameriko s smrtnim u- darcem. "Dognano je že," je rekel, "da bodo naši prejemki v prihodnjem letu za I 50 milijonov manjši kot pa prejemki in pri proračunu smo še postavili v dohodke plačila na dolg evropskih držav 269 miljonov dolarjev. To pomeni, da moramo, ako se bodo dohedki še bolj skrčili, računati v prihodnjem letu na primanjkljaj 4 I 9 miljonov. Kongresnik Stafford iz Wisconsina je rekel, da ie treba obema državama, ki sta dosegli sporazum v Lausanne, samo voščiti srečo. Ta sporazum je dal Nemčiji možnost, da se zopet industrijelno razvije. Stafford je mnenja, da bodo evropski narodi, ki niso nikaki hinavci, plačali svoje dolgove. Koliko manj bado evropske države ponudile Zdr državam, kadar se prično pogajanja, je treba še počakati. Gospodarski izvedenci so mnenja, da bodo zahtevali 90 odstotno znižanje dolga. To bi bilo enako znižanju nemške vojne odškodnine. Ako bo do Združene države privolile, da se zniža ta dolg za 90 odstotkov, bodo Združene države, mesto 1 1 bilijonov dobile samo nekaj nad en biljon. Anglija, Francija in Italija dolgujejo Združenim državam skupno okoli 90 odstotkov celega vojnega dolga. Ostanek odpade na Belgijo, Grško, Avstrijo, Jugoslavijo, Romunsko, Cehoslovaško, Ogrsko, Estonijo, Finsko, Letvijo, Litvinsko in Poljsko. Do sedaj so Združene države z vsemi državami posebej pogajale glede vojnega dolga. V vsakem slučaju je bila plačilna zmožnost vsake države za podlago. Pri tem so se vpoštevali dohodki vsake države, da ne bi katera država bila preveč obtežena. Najbrže se bodo tudi pri bodočih pogajanjih drsale Združene države te smernice. Lausanne, Švica, 10. julija. — Edouard Herriot je pri zadnji se-ji konference glede vojne odškodnine potem ko je bila pogodba popolna, v imenu Francije ponudil nemškemu narodu prijet pl j-st vo in je poživljal vso delegate, ČASTNIK USTRELJEN Bil je vodja mariborske komunistične vstaje. — Osem drugih jih je od- vi . w slo v jeco. DVA PARNIKA STA SE TRČILA Angleški parnik se potaplja. — Nemški parnik je rešil 131 potnikov z angleškega parnika. Beograd, Jugoslavija, 10. juli-lija. — Poročnik Atanaskovič, ki je bil zaradi komunistične zarote v Mariboru pred vojnim sodiščem i. obsojen na smrt, je bil v soboto! Antwerpen, Belgija, 10. julija. Parnik "Maline*", ki je imel na krovu 131 Angležev, je zgodaj zjutraj izadel v reki Šehli v nemški parnik llaonseat. Parnik "Ma-lines*' se potaplja. LETALCA SE BOSTA VRNILA Letalo bosta popravila. Kmalu se bosta vrnila v Ameriko. — Prej nameravata iti v Moskvo. Moskva, Rusija, 10. julija. — Ko sta letela James Mattern iii Bennett Griffin nad poljsko mejo, se jima je pokvaril kontrolni stroj. Rilo jt» ponoči in pod seboj sta videla mesto Borisov in da store vse, da "lausannski duh"iob Stir-h zjlltraj ustreljen na dvo-i kake iz^uho rPŠi stopi na mesto nesloge v odnosa- p-~n 1ukajš,,je voja.šniee. Socfi- "Vienna", ki je bil Vse potnike in prtljago so brez j takoj naprej veliko planjavo ter jih med narodi. Obrnivši se k iNeincem, je rekel : — (Moboko pin jeni smo poslušali popisovanje trpljenja nem-'f škega naroda, s katerim želimo' stopiti eoz, ki sedaj govori vam, ima samo eno željo, da se vsi najdemo v « nem iti istem duluiu ki je označen v na .[plemenitejših besedah, ki so bile kdaj izgovorjene: "Mir ljudem na zemlji!" Francija se veseli uspeha v Lausanne. Strastem sni<» poka-zali vrata. see mu je dokazalo, da je bil vodja zarote častnikov proti vladi. Osem njegovih tovarišev, ki so bili obsojeni na ver let ječe in Ino delo. je korakalo mimo eele beograjske posadke in velike tiiim-v prijateljske zveze. Fran-1 ^ ]mhu) S(J biIi'izro5e. (iii kaznilniški upravi. REKORD V PLAČILIH Detroit, Mich., -K), julija. — Vsled pomanjkanja dela je bil 72 let stari John Pozanskv prisiljen pokvari/ svoj rekord v plačevanju prispevkov svoji ženi. Redno je plačeval svoji ločeni ženi skozi 'V2 'let. ta mesec pa prvič ni pla-čal Žena ga je zaradi tega spravila pred sodišče, kjer je Pozanskv rekel, da je brez dela Sodnik ga je brez kazni odpustil. MIHEC SE UČI LETANJA Dunaj, .Avstrija, 10. julija. — Romunski princ Mihael se uči va-ziti aeroplan. Njegov učitelj v letanju je polkovnik Otric, ki je pred dvema letoma pripeljal z ae-roplanom kralja Ivarola, ko je zopet zasedel prestol. Aeroplan je last K a rolo ve ga brata prinea Noikolaja. Princ Mihael, ki je star deset let, že dobro vozi avtomobil. ■Sestra kralja Ivarola. princ* sa Tleana, ki je žena nadvojvode Antona. se nahaja v neki bolnišnici blizu Dunaja, kjer pričakuje prihoda svojega prvega otroka. EKSPLOZIJA NA IZLETNEM PARNIKU i na parnik na izletniškem potovanju in je bil blizu ter je takoj pribitel na pomoč. "Hanseat" se je v bi i in i zasidral in je sporočil^ da ni skoraj nič poškodovan. Na ponesrečenem parniku ni bilo nobene zmešnjave in tudi nikdo ni bil ranjen. Štiri osebe so bile ubite, 35 ranjenih. — Na ludji je eksplodiral kotel. Berlin, Nemčija, 10. julija. — Štiri osebe so bile ubite in 35 mož, žena in otrok je bilo nevarno ranjenih, ko je eksplodiral kotel na nekem majhnem izletniškem parniku. ko je ravno odplnl iz Ha vel kanala blizu -prejšnjega cesarske? ga gradu. Na parniku je bilo 84 odrašče-* nih in 35 otrok,: povečini delavske* družine, ki so se hotele odpeljati v Paretz, zapadno od Pots-dama. kjer so hotele popoldne preživeti na prostem. Ko se je kotel razpočil, je bil ves parnik izagrnjen v dim in nastala je velika zmešnjava. Mnogo jih je poskakalo v vodo. Gasilci in policisti so bili kmalu na mestu in so rešili 20 otrok. DELAVSKI BOJI V BELGIJI1 Policija je navalila na demonstrante. — En komunist je bil ubit. - -Diktator v nemirnem okrožju. SAN MARINO IMA PRVI ŽELEZNICO TOČA POŠKODOVALA MESTO Bruselj, Belgija, 10. julija. — Ivo so delavci izven Bruslja priredili ponovne demonstracije, je policija navalila na delavce in pričela streljati, ker se niso na ukaz hoteli raziti. En komunist je bil ubit, medtem ko jih je bilo več drugih nevarno ranjenih. Vlada je generala Termona imenovala za diktatorja v provinci ji Ilainolt in mu dala ukaz napraviti mir z orožjem. Policija je aretirala veliko števiilo agitatorjev in drugih oseb, ki so .se udeležile izgredov. Socijalistična organizacija je napovedala splošno stavko. Napovedane so bili tudi še večje demonstracije pri katerih bo gotovo prišlo do spopada s policijo in vojaštvom. sta mislila, da je primeren prostor, da pristaneta. Ko pa prideta do tal, se jima aeroplan zarije globoko v močvirje. Hotela sta popraviti stroj in leteti dalje. Delavci na bližnji državni kmetiji so slišali tresk in so naglo prihiteli letalcema na pomoč. Ker se med seboj niso mogli dogovoriti, so si skušali z rokami dopovedati. Delavci so ju odvedli v hotel Borisov. Sklenila sta. da aeroplan "Century of Progress* čim prej popvr,-vita. Ko bosta s tem delom kotirala. mislita za nekaj easa odpotovati v Moskvo ter se nato vrniti v Združene države. Ruska vlada jima je poslala v pomoč mehanike, da pospravijo različne dele aeroplana in jih prepeljejo v Moskvo — Pokvarjen kontrolni mehanizem naju je prisilil, da sva pristala. — sta rekla letalca, .Nato pa se je aeroplan pfeobrnil, ko smo se spuščali proti močvirju. Ako se vsled mehke ^zemlje aeroplan ne bi bil preobrnil, bi bilo vse dobro. Letalo ni posebno po-kvarejno in upava, da ga bovr. mogla v kratkem času popraviti. Avtomobilska nesreča. SE JE NAVELIČAL POSLUŠATI Washington, D. C., 10. julija.— Senator .Joseph T. Robinson je skozi dvajset let poslušal v senatu govore in sedaj se je naveličal. — Ko enkrat prične kak senator govoriti, — je rekel Robinson, — ga nikdo ne more vstaviti kot Bog in kot izgleda, se Bog zanj niti ne zmeni. FRANCOSKI SUBMARIN _BGD0 DVIGNILI Dve italijanski dvigalni ladji sta že na mestu, kjer se je potopil sub-marin. — Dvignjen je je skoro nemogoče. Cherbourg:, Francija, 10. julija. Italijanski dvigalni ladji "Arti-glo" in "Kosto" se že pripravljate. (bi dvignete francoski potopljeni podmorski eoln *Promethee', kar so mornariški izvedenci smatrali za nekaj nemogočega. Admiral Le Do. ki je načelnik mornariške prefekture. je rekel da bo to zelo težavno podjetje. — Potapljači bodo v taki globini (submarin leži lM.~> čevljev pod morsko površino) delali v največji temi. — je rekel admiral. — Toda skušali bomo položiti okoli snbmarina verigo in mogoče ga bomo mogli zavleči v plitvo vodo. Zelo viharno morje ovira rešilna dela. Toda. ako je sploh mo-goče kaj storiti, bosta napravPa "Artrglio" in "Rosto". Ako potapljači drugega ne bodo dosegli, bodo saj potisnili v submarin zračne cevi. ako bi bil še kak mornar živ, kar pa je zelo dvomljivo. Pozneje pa bodo poskusili vse, da dvignejo submarin. Natančno je bil dognan prostor, kjer se je submarin potopil, tako da je vse pripravljeno z rešilnimi del L Admiral Le Do je posebno hvalil dva preživela mornarja, ki sta ob času nesreče še imela toliko poguma, da sta stekla v oddelek, v katerega je že vrela voda in sta zaprla dve odprtini. Izrazil je tudi občudovanje nad poročnikom Hlevenn, ki je spodbujal svoje tovariše, da naj ne obupajo, ko so plavali po morju, dokler jih ni rešila neka ribiška ladja. Rim, Italija, 10. julija. — Najmanjša republika na svetu San Marino, je ponosna na svojo novo železnico. Dolga je samo dvajset milj, toda Sanmarinci vam bodo povedali, da so na svetu še krajše železnice. Republika meri samo 32 kvadratnih milj. Od sredi četrtega stoletja, ko je bila vstanovljena republika S.-n Marino, pa do junija tega lelu je bilo mogoče priti v to gorsko državico samo po gorskih stezah. Zdaj pa bo večino državnega prometa prevzela železnica. Železnico so gradili tri leta. Fuessen, Nemčija, 10. julija. — Strahovit naliv in vihar s točo je napravil ogromno škodo v Kue.ssenu. kamor zlasti ob nedeljah in praznikih prihaja mnogo izletnikov. Toča je razbila skoro vsa okna in strehe. Mr. Viktor Volk iz Brooklvna. X. Y. je šel v nedeljo s svojo soprogo Emilijo na obisk k svojim prijateljem v Littlde Fals. N. Y.. Obisckala sta tudi družino Johna TURISTI VIDIJO INCA RAZVALINE GAŠENJE OGNJA S PIVOM VEC ŽENSK KOT MOŠKIH V ITALIJI Rim, Italija, 10. julija. — Po zadnjem ljudskem štetju v aprilu lanskega leta je v Italiji (»6 štirideset turi-ih drav. Na potu v Rio de Janeiro bodo obiskali Peru in (Bolivijo. X Kio de .Janeiro se bodo udeležili učiteljske konvencije, ki se prične 18. julija. Obiskali so Tiahuanacu, kjer se nahajajo razvaline rodu Inka. ČUDNA DRUŽINA Los Angels, Cal., -10. julija. — Skupna ljubezen do glasbe je spravila v hiši bivše filmske igralske (Mair Adams skupaj nenavadno družinsko življenje. V hiši stanujejo Claire Adams, njen oče, njena mati in njena mačeha in žive v najboljšem zastopstvu. LAČNE KITAJKE NAPADEJO MESTO Šangfcaj, Kitajska, 10. julija Dva tisoč Kitajk, mnoge -z otroci iz kmetskih krajev, je prišlo v mesto Cangan blizu Sanghaja ter so oplenile restavracije, prodajalne riža in hiše bogatih Kitajcev. Oblasti se boje. da se bodo slični izgredi razširili tudi po bližnji okolici. Pa restavracijah in trgovinah so ženske kar vzele j est vin p, po bogatih hišah pa so sedle in obda so dobile Middlefield. N. Y., 0. julija. — Pivovarna Callo Co. je jeseni skuhala mnogo bock-piva, ki bi prav prišlo za vroče dneve. Poleg pivovarne pa je začelo goreti skladišče in v nevarnosti je bila tudi stanovanjska hiša, da se vni-me. Vode je zmanjkalo in da se hiša ne bi vnela, je pivovarna dala gasilcem na razpolago pivo, s katerim so polivali streho in jo oteli plamenom. Njena mati, Lilian Kennedev Aliku prihaja na povabilo kot ."><>. država V Ligo narodov. Obljuba, da bo sprejeta v la-^o. ji je bila dana z lan-vannsko pogodbo, s katero se jr zaobljubila, ovabil<>. ."»."» drugih narodov, katerih veeina še pred nt-kaj leti Turške ne hi hoteli v svoji sredi in hi ji pred nosom zaloputnili vrata, ako bi silila v njih svetišre. I*red desetimi leti je pri prvem zborovanju Li^e narodov tedanji angleški delegat Lord Balfour oznaeil se-♦laujega jiredsednika turške republike Keinal pašo z besedami: "Tu je voditelj podivjane rojicirske tojpe, ki je kršila postave eloveeanstva." Danes ga Ligini delegati hvalijo kot modernega raz-hirjevab-a zapadnili idej v Turčiji. Pred nekaj tedni mu je angleška vlada poklonila tl-radno zgodovino zavezniške kampanj«* tekom svetovne Vojne na 4ialipoliju z l>esedami: "Uedkokdaj je mogel kak divizijski poveljnik s svojo osebnosttako globoko vplivali ne samo na potek bitke uli pa na usodo kampanje in eeln na usodo celega naroda.** In na navdušeujo priporočilo večnega sovražnika Turčije, namreč Grške, jo bilo -klenjeno; da Liga povabi Turčijo v svojo sredo. Delegati raznih < 1 i~/.av so slavili novega duha, katerega je ])okazala Turška s tem, da se je obrnila proč «*1 nečloveških dejanj v svoji preteklosti. Podoba na Lueijanovi grobniei v Carigradu, ki je ''za večno poročena z žalostjo," bo mogoče tudi predstavljala bolečine vseh onih, ki so na tisoče izgubili svoje življenje vsled krutega turškega barbarstva, predno je prišel nenaden preobrat. Nekdo je pisal, da je bilo obleganje Troje spočetka tulila jeza in krivično poželjenje, na koncu pa tako strašna tragedija, da si noben razum tega ne more predstaviti in se nobeno plemenito srce ne more potolažiti. Toda čas in mnetnost je izvlekla Grško iz nesreče. Turška pa ni čakala tega časa in tudi umetnost je ni kronala. Bila je odločna, času primerna vlada, ki je dosegla tako velik uspeh. Po splošnem prepričanju bo Turška, ki .stopa sedaj v zvezo narodov, vztrajno hodila pot poti civilizacije, ker je sedaj v polni meri dokazala, da hoče delovati za skupne ideale, za katere se bore vsi civilizirani narodi. V kratkem boste samo š<- dve državi, Zd ni žene države in Rusija, osamljeni izven Lige, katero je ustvarila Amerika. Dopisi. Zopet Simn imeli priliko slišati, kaj se je rsega naučila nflša mladina na Slovenski šoli tekom enega leta. To je bilo predzadnjo nedeljo 2<>. junija zvečer, ko so nastopile '.obe Slovenski šoli višja in nižja. Videli in slišali smo jih. kako ponosno so peli in pokazali, pred vsemi, da ji ni sram se učiti slovensko. •Xajpnej je pozdravil občinstvo predsednik šolskega odbora. Mr. John Piškur in v zbranih besedah |v>vi'dal pomen šole. in česti-stal za veliko udeležbo. Nato je govori! daljši govor učitelj. Mr. I j. SiMiic. Poja-snit nam je. zakaj je šola potrebna. Čestital je go-spodinjskern klubu in ravnatelju, da gredo tej tako važni ustanovi na roko. Po vda rja 1 j«*, kako b<» enkrat nam prav prišlo, ko bomo ostareli in bo znala naša mladina slovensko. Se le takrat bomo vedeli, kaj nam je slovenska šola Lil kakšne koristi je dala nam sta-rišeiri. Nato se je pričel pogram. ■Najprej so nastopiti otroci «>beh š«»l in lepo ubrano in mogočno zapeli par pesmi. Nato so sledile deklsmactjie. ki so tako domače in lepo tekle i>/. ust naših malčkov, da se je sleherni počutil. kot da je v domovini. Nato so igrali u-čenei in unenke višje šole igro "Fest Fant",, tako smešno in do-bro, da .se je občinstvo v<*s ras prav dobro zabavalo. Igrali so sU-deči : Mirko Slabe. V. Balaut ; Stanko Zvagan. F. Jančar; Janko Rumpelj. F. Krhin; Ema. .Stankova teta. A. Kotnik; Hilda. »Stankova sestra. A. Sena k. Ena resno, druga žalostna, tretja vesela, če-trla smešna itd. Nato so |>eli učenci in učenke nižje šole še tri jiesmi tako lepo. da smo se kar čudili. Občinstvo jih je hotelo še in še slišati in zadnji. "'Kaj sem prislužil", so morali dvakrat peti in še bi jih poslušali; lep večer je bil; želimo še ve i" enakih. Vsa čast in usluga gre učitelju Mr. I i. -Semetu. ki nam tako lepo vzgaja mladino; mi mu pa dajmo (►poro in spoštujmo ga. saj ga vendar vidimo, kako se je vrgel z vso dušo v našo kulturo. Zdaj ga vidimo, ko vodi pevski /.bor. zdaj nam poje. zdaj vodi igro in igre. sedaj nam zopet govori in nas prosi, bodimo složni, zdaj ga vidimo m*»d mladino, ki jo kot pastir vodi svojo «"re<1o. ki jo ljubi. Sedaj ga vidimo, ko vodi orkester. sedaj ga vidim i v slovenski čitalnici. ki nam daje knjige in ureduje <"italiiieo; kaj nam more še dati? Ali ne da vsega, kar nam je treba za razvderilo in zabavo in pouk ? Ali ni on vsega zmožen, kot malokdo Zato mu pa stojmo na strani: ne podirajmo mu načrtov, ne ubi>.iajmo mu duše. vsaj ne mi. ki je od nas odvisno obdržati mladino za nas ali pa jo pustiti, da enkrat ne bo nas poznala. Lorain, O. j Koniu ni igralo sree od* vese-i Ija. ko so peli: "Pa vsak naj pro- pade. kdor rod svoj taji. še zemlja ne bo pila njegovi krvi". To je mladina, ki smo lahko ponosni nanjo A' sredo popoldne. 6. t. m. je šolski odbor mladine obeh raere-rlov Slovenske šole priredil piknik na Anton K us farmi, kateremu gre iskrena zahvala, ker je da.l prostor za m'ladino brezplačno. Dobro in z veseljem smo se zabavali eel popoldne do večera ; mladina «.je bila dobro postrežena. jedili in in iee creamoni itd., brezplačno«* Nato se je vsa mladina odstranila v oddaljen kraj in nazaj prikorakala in pripela "Slovenski smo fantje z Loraina doma. pa vsak naj propade, kdor rod svoj izda*' itd. Dva sta nesla spredaj darilo za priznanje svojemu vrlemu učitelju. Mr. L. Semetu. ki -je bil vidno zalo razočaran, kajti o vsem tem ni ničesar vedel. Zahvalil se je vsem starišem in mladini ter pristavil, da naj bodo še nadalje tako pridni in po-, slušni. V soboto zvečer 2. julija, so .sorodniki in prijatelji priredili Jakobu Tomaži«- in njegovi soprogi Franees Tomažie 'Surprise party*, ker sta obhajaJa 25-letnieo svoje poroke. Ne bom opisoval, kako sem njih odstranil iz Ix»raina. da so se izvršile vse priprave za vaša našt» odsotnosti. Hvala tudi gre Mr. Johnu Sa-metu in njegovi soprogi in Mr. Martinu Sametu in njegovi soprogi. ki živita blizu West Side, blizu Lorain Avenue v * Oleve-la ud u. O., za dobro zabavo, postrežbo in zamudo časa. da smo jih tam pridržali do večera. Ob H.30 zveeer smo se poslovili od gori omenjenih prijateljev in odpeljali proti Lorainu na njih dom. Smo izstopili iz mašine ali brzo-vlaka ob uri zvečer. Doma so nas pričakovali sorodniki, prijatelji in znanei. katere so lepo sprejeli na domu. sta dobila lepa darila, od svoje družine, od sorodnikov in prijatelj in sta bila zelo presenečena, ker kaj takega nista pričakovala. Nato so vsi odkorakali proti mali dvorani S. N. Doma. Za vse sta bila vsem iz srca hvaležna in se vsem prav presre-no zahvaljujeta. Bil je res zabaven večer in smo se dobro zabavali. "Dobro jutro" smo si voščili, ko smo odhajali eden od drugega. Petelini, kosi in druge ptiee so se veselile belega dneva. Želje vseh navzočih so. da hi še obhajali čez 25 let zlato poroki. (Oponvbrf: .prihodniič jih bom pa še dalje odpeljal!) V nedeljo 17. julija bo velika prireditev. Na programu so sJo-venske. angleške in hrvatske pesmi in prrzor ob potoku "Kovačev študent" itd. To bo nekaj .novega in krasnega, zato da ne bo noben. zamudil te prilike * in velike «ri-reditve. Toraij prijatelji slovenske pesmi, v nedeljo 17. julija ob 7.30 zvečer, vsi na to prireditev, kajti 7. vašo navzočnostjo boste pokazali, da ste iza napredek in povzdi-go pevskega društva "Naš Dom". Opozarjam rojake in rojakinje tukajšnje naselbine in iz bližnje okolice. ■Olevelanda na to prireditev. kil bo v resnici zelo zanimiva. Opera se vrdši pod vodstvom agilnega. neumornega delojočega rojaka Mr. Louis Semeta. ki vodi tudi vse priprave za to prireditev. Po prireditvi bo prosta zabava in ples. Vstopnina je majhna, za odra+itle iiOe. za mladino loe. Poslušali boste lepo petje. |>o-leg tega boste dobili ir/. vrst no postrežbo v jedi in pijači. Za pbesa-željne bodo .skrbe.li najboljši mu-zikauti. Nasvidenje 17. julija ob 7.30 zvečer v S. N. D. Toraj pojdimo vsi. da vidimo in slišimo, kaj znajo in jim damo priznanje T 011 is Tinlant. Milwaukee, Wis. Cim bližje smo pikniku organizacije* Slov. Doma, tembolj kaže. tla bo program tega dne prekašal. kar se tiče raznolienosti in zabavnosti, vse dosedanje na naših piknikih. Mladinska društva na povabila priglašajo drug za drugim k sodelovanju. Badgers. Forwarts, Lilijevei. posebna North miLvauška mešana skupina, vsi se urijo in pripravljajo. da ho med njimi prav resna. živahna tekma in kompetici-ja. iNekaj jih bo igralo "Base bali", drugi bodo izvajali pose,bne plese. tretji skupno v številu do 1 ducata, igrali na piano "accordion". četrti še nočejo pzdati posebnosti. ,s katero bodo okinčali program Domovega piknika, na dan 24. julija pri Oazvodu. Z veliko skrbjo so na delu seveda tudi starejši, da dajo temu pikniku milvvauške slovenske naselbine, ki j** .le enkrat v letu. kar najbolj izredno živahnost in zabavnost. Z vstopnicami, ki se sedaj razprodaja jo po vseh kotili Mihvau-kee-a. bo sedaj mogoče dobiti še poleg dv.eb glavnih dobitkov, še 25 drugih, ki niso označeni na vstopnimah. Vsaka teh nagrad je vredna $25.00 kredita pri dotič-I nem trgovcu, kjer je bila kuplje-i na .prva nagrada, to je. Eleetrie Ifiefrigerator. Toraj naj bo vsem v vednost, da bo oddanih 27 nagrad potom vstopnic na Domovem pikniku. f'lovek bi .sodil, da bo v tem kriznem času prodajanje in kupovanje vstopnic mrtva stvar. Am- kaže ravno v teh kritičnih časih, da imamo velikansko število našega naroda, ki prav pojmuje, se zanima in je voljan pb, vsaki priliki nekaj žrtvovati, nekaj storiti za stvar, ki propagira za celokupni naselbinski, slov. narodni in gospodarski napredek. Res. da pišemo sedaj in govorim«) le malo o tej naši organizaciji. vendar je ltje pomen in vrednost še vedno na prvem mestu med mihvauškimi Slovenci Vse drugo.kar se je med nami že do *edaj započelo in porodilo in kar. *.sei še bo. ni in ne bt> nikoli moglo tako zbližati in zediniti naš narod kot ravno Slovenski Dom. kadar ga bomo postavili. In. kadar imamo edinstvo in zbliža nje. bomo imeli vse in dosegli vse. Zjito pa hvaležnost vsem. ki posebno sedaj v teh najkritičnejših časih kaj store za upsh te naše organizacije. Pojdimo torej v nedeljo 24. julija zopet vsi skupaj na piknik na Gazvodovo farmo, da zopet po. novno dokažemo našo veliko neupogljivo voljo tzai zvršitev velikega cilja, ki ga propagira organizacija Slovenskega Doma m Milwaukee. ,1. M. tajnik. Iz Jugoslavije. Mati s tremi otroci izginila. Železniški uslužbenec Špiro Breizbradica je naznanil policiji, da je IS: junija izginila njegova žena skupno s tremi otroei. Ko se j« Rojakinji sta se *rečali na ulifi. Prva je nosila pod pozduho ve-lik zavoj. — Kaj pa nosiš? — Stmko sem kupila. l*>..v lepo šunko. Pri groeerju na kor-narju. Kečem ti. da v vsem mestu ne dobi! take šunke kot pri onem gr«*eei\iu. — No. bom pa še jaz eno kupila — saj je moj dedec ves neumen na prašičevo rurso. In šla j«* v trgovino ter rekla groeerju: — Moja prijateljica ne more preliva I it i vaših šunk. Dajte tudi me-ni eno. (Jroeer je pomembno pom«*žik-nil ter je zaupno vprašal: — Ali ste prinesli galono seboj ? * Srečni zakonski mož se je zjutraj pretegnil na postelji in 'e začel oblačiti. Pri t«*m je nehote segel v hlačni žep. Zep je bil pra-zcil Z mrzlično naglico je vse žepe pretipal, in vsi so bili prazni. — Sirela božja! — je pobožno vzdihnil — kaj j»* pa to.' Nato s«- je spomnil, da je sitjo či. predno je legel, skril tri »io larje v čevelj. Pogleda v čevelj, toda notri sta bila samo dva dobi rja. — Kdo mi je vzel denar? — je vzrojii. — Sinoči so bili trije, danes sta pa samo dva. Njegova boljša polovieo se j«? pa takoj zavzela za svoj«, -"-ist in i poštenje. lireszbradica vrnil ob dveh po-, _ Presneti dedec DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA- STOPNI SEZNAM V ITALLJO t V JUGOSLAVIJO Din 200_____________________;____$ 4— Din 300 ............................. $ 5.90 Din 400 ___________________________... $7.80 Din 500................;..............$ 9.50 Din 1000 ........................... $18.50 EMn 6000 ............................. $91.50 Za Icplatlio v*CJ)h zneskov kot egoraj navedeno, bodlal v lirah do vol Ju Jamo i« bolje pogoj«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $ 5.00 morate poslati _______$ 5 70 Ur Lir Ur Lir Lir •100 ... 200 _____ 300 ..... 400 ..... 500 _____ Lir 1000 ...4 5.90 .. $ 11.50 .. $ 16.80 .. $ 22.— .. $ 27— ... $ 53 25 dinarjih all $10.00 $15.00 $26.00 $40.00 $50.00 $10.80 $15.90 $21.00 $41.10 $51.30 PreJemj&lk dobi t starem kraju t dolarjih. turrftujento CABLE LETTER u prlatojblno Ste namenjeni v Evropo? Kdorkoli želi potovati letos v domovino, za stalno, ali le na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila za potovanje in prepričal se bo, da bo za mal denar udobno in hitro potoval. Pošljemo jih vsakomur brezplačno. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU . 216 West 18th Street New York, N. T. j — j'res n en b«» o»l žalosti in skrbi ter je cel dan vsepovsod iskal ženo in otroke. toda brey. uspeha. Kontno je zadevo sporoeil policiji, ki sedi.j išče iz<;inolo družino. Najstarejša hecrka Dnšanka je stara 7 let. Je-lenka tri leta. Jovanka j>a dv«- leti. Doslej je bilo vse iskanje ž.'1'e in otrok zaman. Travaj odrezal dečku glavo. 2"2. junija v se j«' pripetila opoldanskih urah v Kralj Aleksandrovi ulici v Beogradu težka ne-sreča. E^vletni sin tr«rovca Muse Alkalaja je hotel tik preti tii in-vajem prekoračiti cesto. Vse hi bilo dobro, da se ni na traenici spodtaknil in padel baš na tir. Voznik tramvaja ni mogel ustaviti in sprednja, kolesa šla <"*ez fle«"*ka. O lavo mu je doslovi-o odrezalo, tako da se je zakotali-la d alee po ulici, telo pa mu je po- pak temu ni tako. Nepričakovano 1 polnoma ra zmeša ril o. Pojieija aretirala voznika, dok It od mnoprih se sliši, "jaz sem že prodal svoje, ali jaz bom vse sam podpisal in plačal, ali. imate še kaj vstopnic, jaz sem že svoje j «V kriv deček sam. prodal". Mnopri so • se ii'* li gotovi, kdo je zakrivil nesrečo Očividci zatrjujejo, da je nesrr že oddali denar za svoj delež in ponovno vzeli nekaj vstopnic. Seveda je nekaj tndi pričakovanih izjem, kjer se sliši. '*ne morem. ne delam, še za kruh nimam". To vemo, to čutimo vsi. Organizacija prav nikomur ne zapoveduje Tu imaš in plačaj! Ne! Ampak ona samo .apelira na vse. ki morejo ali hočejo kaj storiti za naso'sknpno «tvar. Prav razveseljivo dejstvo se po- Pod sestrinim imenom poročena. Rudolf Jjjubič iz Zagreba se je oženil pred štirimi mleti z Marijo Prislič. ki jo je vzel pod imenom njene >estre Nevenke. Marija mu je zatajila pravo ime, ker je. imela opraviti zaradi neke malenkost; s policijo, česar pa ni hotela priznati možu. Zdaj se pa njena sestra ne more poročiti, ker je formalno že poročena. EjjjllM initK^iiitmiffiWKia'J iijntiffirHtiMiiwiwnimH "tffillfllffll čevlju spravljene tri dolarje. l,i ne vzela samo enega, pač pa vse tri. * Nešteto razprav sem prečital o povzroi'iteljih svetovne vojne, pa še danes nisem popolnoma na jasnem. kdo j<» j«« pmivzaprav povzročil. Po mojem skromnem mnenju nista svetovne vojne povzročila nil i Bog niti hudič, niti Anglija, niti Nemf-ija. Francija ali Srbija. Povzročila so jo taka in slična gesla: ' Deutschland ueber Alles". ''Kule Britannia" "Saero i'g«»is-nif»". "America First" in tjikc» da- Dokler bodo narodi poudarjali taka in slična gesla, ho nevarnost nove vojne vedno v ozračju. To je zgodba o starem bogatašu. o njegivi lepi ženi. o njunem sinu. o lepi. mladi služkinji, ki je fflližila pri njih. in «» čednem zdravniku, ki je vse skupaj zdravil. Nekega dne priteče bogatašev sin ves razburjen k zdravniku: — (iospod doktor, gospod doktor. z našo Lizi j«- nekaj narobe. Lepi služabnici je bilo namreč Lizi ime. — Kaj pa je.' — Sinoči je bila še zdrava, zjutraj pa že ni mogla vstati. Zdravnik je šel in konštatirnl, da ima lepa Lizi tifus. — O moj Jiog. — je vzkliknil bogatašev .sin — ali je tifus zelo nalezljiv.' Kdaj se opazijo prvi znaki te bolezni. — Pre preteku štiriindvajsetih ur. — je odvrnil zdravnik. — Sinoči ga je že imela. — Potem sem izgubljen! — jo vzkliknil mladenič. — Kajti sinoči sem jo poljubil. — Takoj v posteljo, mogoče vas bom mogel rešiti. — je zapov«lal zdravnik. — vSlužkinjo takoj morajo odpeljati v bolnišnico. iNato je šel zdravnik njegovemu očetu povedat, kaj in kako. — Moj Bog. potem sem pa tudi jaz izgubljen! — je vzklikril stari bogataš. — Tudi jaz sem jo namreč poljubil. — Stari hinavec — si je miiiil zdravnik in ga vprašal: — Po že vsaj niste za služkinjo tudi svoje žene poljubili? — Seveda sem jo. Seveda sem jo. Vsak včer jo poljubim predno grem spat. — Ah. — je vzkliknil zdravnik. — ki se je spomnil prisrčnega objema bogataševe žene. — potemtakem sem na tudi jaz izgubljen . . . , , ■ ■ - , > . , - - ■ ■ .. ' '"J * ' ' - '-•. -GLAS liXODi" NEW YORK, MONDAY, JULY 11, 1932 THE LARGEST 8LOV2NB DAILY ta U. Z, It&AVER ME&KO: O Bog. kdaj je bilo to. da so šli untje v gruCjih akozi noč. po belih cestah, iii čez rosno polje in so v svoji mladi sreči peli in vriskali, da je do neba zvenelo? Tedaj, se m| zdi, kdo so bile no-<: lep« in jasne, kakor bi se razlival čez spavajoči svet najdobrot-nejii smehljaj božji, in mirne ter pokojne, kakor bi zibal ves svet >am Bog v svojem očetovskem naročju. — A kdaj Je bilo to. kume? V davnih č^sih, brate. Tedaj, ko je hodil po svetu še sveti mir... In kdaj je bilo listo, moj dobrot-rv Bog. da je drage volje pomagal brat bratu v sili* sosed sosedu v 4t>*ki in pomanjkanju? In ne samo brat brsutu, sosed sosedu, celo tu'cu, potniku in romarju ki je pilšel bogve odkod in je šel bogve k uu Pu jca je mimoidočega, utru-;»ne-^a in prašnega, povabil gospo-d:u v svoj dom in mu je rekel z piijazno besedo, sfcoro da z ljubez-r.*vc silo: "Sedi! Kar imam. ti pri-intm." In mu Je prinesel hleba, i zt nega ali napol belega soržične-velikega In dehtežega. Zraven 1 ta Je poloiil sira in vrč vina ni sladkega sadjevca. In ga je vabil in poguirul: "Urezi, prigrizni in ViP" — Kdaj se je godiio to čudo. o kume? — . V davnih časih, dragec. ko je še živeli na svetu ljubeien do člo-"tka. ker Je še ni umorila sebič-( n«.»t in neusmiljeni strah pred fjiJiodnjim dnem: - Kaj bomo je-' dli kaj pili?" i - A kdaj J« bilo to? — Ko ae niso poteptala konjska ko-piU celih delel, ne if razor al i to-r.ovi brstečih in rodečih vinogradov... In kdaj Je bilo tisto, moj pnvi-fui Bat. da Je fant pocltdal svoji - voljen ki v Jči in je b.l do nebes srečen ter Je vse ncči sanjal o nje-.' NEKDAJ JE BILO... nih čudežnih očeh? 'Kako so nedolžne in zveste!" Kdaj je bilo tisto, da je poslušal z drhtečim sr-ctm njene mehke besede in je bil | blažen kakor ob angelskem spevu, ker je vedel: "Ne lažejo.'" Kdaj je b.io tisto, da je molče in ves za-\ 'et dr±al njeno roko in je bil bolj «rcčen kot pj-vi olovek v paradižu, ker Je vedel: "Že rahli deviški trepet njene roke mi govori in priča, d* je vsa in popoLnoma moja. Mi-ten sem lahko, lahko ji zaupam." — Alj Je bilo na svetu kdaj tudi tako čudo? — Bilo. bilo. V davnih časih, ko so s.-ca še poznala pravo ljubezen in zvestobo. — Čudne besede. "Ne razumem jih. Kaj pomenijo, kume? — Kako naj tj jih pojasnim? Da bi jih docela razumel, bi ti jih moral pokazati na živih zgledih. A kako. ko pa sedanji svet nič več ne ve o Ojih in jih ni nikjer najti. Umolknila sta starec in mladenič. Otožna sta povesila glave, razmišljajoča : Nekdaj je bilo.... davno.... davno.... KAKO ŽIVI BELO PLEME NA CEYL0NU? Kjerkoli je moral Anglež gradiit r.ova mesa, povsod kažejo določeni slog po tradiciji, ki je razširjen o-koli vse zemeljske oble. Zdi se, da mu je neka vrsta novega baroka, kjer pa se še vedno lahko opažajo nekatere prvine iz sioga škotskih gi-dov. Brez ozira na to, kako u-čmkuje takšen sprimek evropskih; ^Jrgov, ki ga sestavljajo tucati za-paanih preteklosti, so Angleži tudi .ia Ceylonu poleg starega Kalambu »e^idali taiesno angleško mesto. — Prt v za prav je ta modernejši del zgrajen pred starim, ker iz pristanka sploh ni mogoče priti v Pet-Uh, ne da bi prekoračil trdnjavsko četrt mesta. Tu so ogromne palače postnega urada in velikih hotelov, p; iSbno "Grand Onentala". Tod rodijo brezhibno tlakovane ceste: fo straneh so Viktorijina stebrišča. koder so nanizane trgovine za trgovinami Evropski trgovec v tropičnih kra-i a ima sredstva in možnost, da se k'jub tujini še vedno ravna po za-Padnih običajih v raznih letnih ča-**;». Občudovanja vredno je. s kak-irc ljubeznijo so beli ljudje ve- zani na takšne spominske prazni-k., dasi se sicer radi pobahajo, da so popolni kolonisti brez predsodkov. Tako slavijo tudi trgovine v Hombu skoraj brez izjeme božične pravnike tako, da v pekočem decembrskem soncu razstavijo v ie-loioah v kožuhe zavitega sv. Miklavža, potresejo umetne smrekove in omeline vejice s snežinkami iz vate ter okrasxjo zeleno pobarvana božična drevesca z bujnimi sveči-raml. ki se zaradi vročine kmalu zvijejo in pozneje raztopijo v velike v-vičene kaplje. Takrat izidejo v listu "Ceylon New Times" še in-j?:aii. da je treba božični večer in r'arega leta dan proslaviti z izbrano jedjo in pijačo, dasi je znana stvar, da ima v takšnem pod-nrbju vsaka motnja v prebavi lahko smrtne posledice. Spomini ni sv. Miklavža in bo-//ne praznike pa je le eden izmed p-imerov. kako neomajano k.on-rfrvativni so ostali Angleži v kolonijah. Tako stoji v čudovito lepem in še bolj guvernerjeve palace in je dostopen vsakomur, krp eovernerja sira Arthura Gordona. knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N Y. POVESTI in ROMANI i (Nadaljevanje. I Servant f>iat«»U. tn. SluirifJti valji v er ............... Slat raniti Kvhimam. irO. m Stric Tomova Mt .......... SueAkl iniaJkl_____________ Nkrlvn«* najdenke______ Skoti fcirvM Indij« ________ SunjNka knjigra, mula_____ Sanjska knjiga, veUU .. SanjMka knjiga. (AraWka) Spomini valjra. 1914—I9U I.U „..73 ..Ji ...JS* ...S9 J Ji i iii Ar. 4. (f'r.iko Colar) .Poletne kla»Je. i7.1.rano jmaai, l£j »t-l»roš:ntiio ............................ £f. 5. (Fran Mil.'inskh K r idoli n Žolna in njegove . fin*. rewt«im«Mlre (rili« I., 72 •Irani, Iin^irano ...................„....25 Sr. «L (\<>vak 1 l.jnolr*uninofft ... 29 S«. 7. Anderftonove pripovedke. Za *loven*k<» mladino |>rl redila rim. lil utr.ini. l»roS. ................35 Dvanajst I.. 7!i str. ...................2.1 -..........75 trd. vea.__________ t»ruA. J9 ..JU ..JB ...M 1J9 ..4S .Jt .15 ...Ji AM —90 MraMte vojne____________ m Hi Mnrll. 4. IV. _____________________ Mnart prrd tilA«__________________ Stanley v Afriki__________ Hpmin znanega potovmira___ Stritarjeva Anthologija. broi ... Stalo Seat«, iiuveat iz Ahru. ev .... Sin medvedjeca love«. Potopisni roman ........................... Atudent naj k«. V. «v. ____________ flveta Notkurgs ..........j,____________ fipiije, male rtorentl__________________ 8t«i«idfdft................. ............. Hop«* Samot arke __________________ flveta nW.............................. Svetlobe la štm«•____—___________ k« (Meftkn) ...____________________ hunomla, mta ves.____ SHAKRSPEARRVA OBLA: Marhbet, trdo ves......................... broftirano ................................................jj temu je bilo mraz. Sne*; je tieal v zraku, ki je vlažen in mrzel rezal ostro kot 110Ž; grozil je na nebu, ki je ležal enakomerno siv in težak naotegnil do nosu, toda spal ni. Z mraeninii oemi je strmel v Lueijo. ki .je sedela z otrokom na prsih ob mrzlem ognji še 11. ( o/, lirbet si je obesila staro strgano odejo. prezeba jot* si jo je tesno ovijala. Bila je popolnoma hleda. samo konee nosu je ime-šče Cclcmba za vse elegantne obi: j la i dee itd ini azji: kihala je ill Jožek je ka-skcvalce — če jim ni treba štedi- j sijal. ti svoje denarnice. Vnanje ta stav-j V Petrovo eelo so se zarezale še glob ba zaradi svojega širokega, potis- gnbe; nad levo obrvijo je imel inogf»eno li c:no ci'-'ievni dobi zdravega. Tudi zoper •termite, ki so lesenim 7gradbam najbolj nevarni, so prebivalci Cey-l'.na že našli uspešno sredstva. Kljub divnim naravnim krasotam kljub avtomobilskim izletom, kljub tedenski razprodaji čaja. kljub gumiju. kakau in drugim dragim začimbam. kjub vladnim skrbem, se- St. 57, vez Tarzane v a mladost, trd St. G8. tilad (Hnnisun > .1.20 —90 St. 50. (Dostojevski) Zapiski Iz jn It veča doma. I- del....................1.— St. 60. (Dostojevski) Zapiski iz jnrtver* doma. II. del..................1— St. Gl. (Golar) Bratje in sestre.—75 St. 6'J. Idi jot, I. »"««"-«" '»li- ne na pravi j a prijavnega vtisa. Prav l<4l»»llo modlo zateklo, fihivn za prav učinkuje kot trdnjava, in: .^»'l .M' bolela, bila je težka kot kameli; sto-sicer še posebno, ker stoje tudi na' kal je. njeni zidani :n vzvišeni terasi to- __ Ali eesa Želiš. Peteivek " — J.Uea se p^v:. Notranje je seveda opremlje- j(l nyrh { ^ na z onim pravim angleškim raz- 1 . . " - koijem, ki mera s svojimi prosto-1 1 aZ --Uvvv- ~ SKltM>nl je Z Zobllll. rmami in bleščečo golostjo prepri-j Brez drv SPIli. čaj piebivalca. da je lastnik pro-' — Prokleto! — Peter se je obrnil k sfe- ; t ornega gradu. OdUčni klubi z me. ]4\ in nj Vee spre^ovil. sta se zelo radi zbirajo v tem ho- :vu: i -i .... . - , , , . * 1/1,1 ,1< bilo mraz. se boh dadno radi teiu: vse odlične goste nastanjajo , . . , . , . 41 samo v njem in vsak anglosaški po- 1Vkl vladala notri; Luea je «.be-srinik Colomba je skoraj dolžan, da si,;l "kenee eapo, sieer je prenioeno pi- ane njegovo streho za vaje vsaj svoj; hal veler skozi razpoke. žalostnih barvah popoldanski čaj. | »nlsevale gole stene, tu pa tam .-e je že Za ogromnimi kamenitimi paia- lkl|mii kos om^ta in -robi kamen i-cami v trdnjavi se pričnejo one ce-, , . , . i t i ■ . • ' ki vodijo v stanovanjski dell^/V : ^ " ' ^»-»J-«- mesta. Tamkaj je pač urejeno vsej 'flit]>ok<* ko!il 11 -K- J-est na miza že d-.l-o ni tako. kakor si more urediti Evro- '1'!«*1 p4»»ibaiia. prav tako niti kl<»p niti pru-pec. če živi ob ravn:ku. Krasni ob- «'-i«-a; na okrajku za krožnike so stale raz-rtžm vrtovi, v njih pa hiše. ki soj bite sklede. piav za prav sestavljene iz samih! i : - ; i t i t *i •• , . . . - _ , l«ll«-Ijii je zde na la. bi o ji p* i»rav pusto v cc.priih m med seboj povezanih ve.1 . , , ... . . 1 . 1 ' ran d. Lepa oprema, po vseh prosto-1 y*4'l,Ml,"!1: vprasiijoi-e se je ozirala okoli se-lih priprave za zračenje in sto! ll' prav liieesai* tukaj, da bi se cnajhnih bistroumnih iznajdb ki Zllebila -labost! in lakote, ki se je zaeela .-etijo prebivalce pred vlatno vro-j ytilagiima oglašati ill ji stikala Želodee> — in ga ohranijo tudi v dolgi T >j.( k.|Va hj jj tM.[ |Io|>|.( _ ,, n: Hphi ^WnnlTAno Ttldi -vnrwtr I ^ 1 — v mislili jo je že okušala. Tiho. da hi ne zbudila moža; se je po prstih splazila k okrajku za krožnike. Xiti! enega zrna ni bilo v posodi, niti za grižljaji kruha! Žalostim j«' zrla predse; naenkrat pa ji je pad h i v glavo, ali nt Pelereek nekaj pri-, iam občinskih očetov in čitanju o-j igral Veeraj ZVeeer pri kartah i Da je mo-| firieinih --Times ot Ceylon", po-hd;, na to pozabiti. I>a. eel tolar, ell eel tldi! t^ki vendar življenje Evropca ntLi.,.1 /v.i ......i • , ; i. i i ■ _ . . J J •"'at ! tlo veselja je poskoella. da In 11 o-, Ceylonu strasno počasi m enolično. I . , , , , trok skoraj ztlrkml iz rok. Intela je k po-, stelji. — Peteivek. he. Peteivok, midva sva pa f nekaj pozabila! — Smejala se je in zaeela stikati po njegovih lilaeah in snknjieu. ki sta ležala na kraju postelje. — Tukaj! — Držala je zmagoslavno tolar v zrak. — zdaj pa sva iz vsake zadrege! ■ Vzpel se je napol in jo zijal z bedastimi J nemi. Naenkrat pa se mu je zjasnilo v gla-j vi, z enim skokom je planil iz postelje in ji potegnil roko navzdol: — Ali ne daš sem! Smatrala je vse skupaj za šalo in se zadovoljno smejala. Iztrgal ji je grobo denar iz rok: Samo poizkusi Še enkra. Tolar je moj! — Toda Peteivek! — Zaeudenn ga je gledala — kaj neki mu je? Sieer ni nikdar nie obdržal zase! Zopet je ^iztegnila roko: — Daj vendar sem. nekaj moram kupiti. Tako mraz je tukaj, naš Jožek kašlja! — Pusti me na miru, — je godrnjal, sko-eil spet nazaj v posteljo in sknval tolar v zajn-ti pesti poti odejo. — Ježeš in jaz imam tak tek! — Solze so ji hitro zalile oei; oeitati ni bila njena navada, vzela je pae vsako stvar, kakršna je bjla. Vdano se je vsedla spet na svojo prueieo. Otrok je zaeel žalostno jeeati; Peter je gledal ubogi obrazeek, ki je bil ves ovenel Gospa Glassova je vnukinja a«gJe- iu ?tar' Videl tanke' drobne 1>oke* ki škega kaproda Wiliiama Glassa, j lovile po zraku. Zdaj pa je eul kašljanje, je bil ustanovitelj te samotne in liropenje iz malih prsi in pisk a joče dihanje, daljne kolonije sredi oceana. Videl je tudi* da Luca joka. Debele solze so LJUDJE, KI NE POZNAJO ZOBNIH BOLEZNI Otok Tristan d'Acunha. ki leži sredi južnega Atlantika in ki šteje komaj dvesto duš. se lahko ponaša s tem, da ne pozna zobnih bolezni. Nedavno tega ga je obiskala komisija angleških zdravnikov, ki je ugotovila, da so tu bolezni sploh skoraj neznane in da umirajo oto-čani le od starosti. ~ Kar se tiče zobovja, posekajo ti lj«dje vsako konkurenco. Med 156 osebami v starosti 2 do 92 let jih jo bilo 131, ki niso kazale nobenega znaka zobne gnilobe (kariozno-sti), neki Samuel Swain, ki šteje 75 le c, ima še vseh 32 zob in to popolnoma nedotaknjenih. To je tem bclj čudno, ker otočani ne j>oznajo vsega tega nič, kar imenujemo mi zobna higiena. Zobotrebci in zobne krtačke so jim neznane stvari — stij jih tudi ne potrebujejo. Pri tem iedo samo mehke jedi. ribe, krompir, jajca, mleko; trdih, ki so po naših poj m nih najboljše sredstvo za ohranitev zdravega zobovja, ne poznajo. Najstarejša: oseba na otoku je ga. Mary Glass, ki je izvrstnega zdravja, dasi šteje že 92 let. ji polzele eez lien, ki^danes niso bila pro v nie evetoea. Naenkrat se mu je zdela tako uboga in shujšana. Bolestno ga je zbodlo v sive; samo be-^edo hi ga stalo, samo eno kretnjo: na. tu imaš tolar in planila bi na nozduho je vstopil: zelo važno in visoko po-eašeen p<» iiartM-ibi. je spravil na dan svoje sporoeil >: — Peteivek naj pride takoj h gospodu j);i-storjli v i-erkev, la>Ienee je padel s stropa. Zdaj leži na tleh. — Naj leži. — je zagodrnjal Peter. Bil je nejevoljen, hotel je biti nemoten: moral je prisluškovati, prisluškovati, prisluškovati glasu, ki mu je tako razloeno govoril: 'ubog, ubog — eemu bi moral biti ubog/ Vse leži v tvojih rokah — v tvojih rokah— l>a. v njegovi roki leži tolar, ta majhna in vendar Tako mogoena stvar, ki je. kljub temu. da jo je ustvarila eloveška roka. vendar vladala svet tisoekrat b«»l j mogoeuo kot B »g oee v nebesih. — Kaj pa Še stojiš tukaj. — je nahruli! deeka. — Tu ne boš prodajal zijal! — Priti morate takoj It gospodu pastorju. — je vztrajal d« Tek. — Da. pojdi vendar. Peteivek. — se je vmešala Luea. — Toda za gospoda pastorja." je rekla Lueija oeitajoee. — za duhovnega gospoda ! Tja p;i vendar nicraš iti! — Duhoviti ali neduhovni. vse je ista ]»a-kaža! Pusti nie v miru! — Dvignil je roko proti deeku: — ^'»''.j. izgineš! — Pojdi vendar. Peteivek. — mu je prigovarjala Lueija. Odložila je otroka in irato kre]»ko zgrabila moža pod pazduho. — Morda boš pa dobil zdaj kaj za zaslužiti! — K, zaslužiti! Požvižgam se na to» — O. Ježeš. tako sem Iaeua! Luea se je držala za trebuh in se zvijala. — ( reva so mi že zlezla prav.skupaj — Peteivek, pojdi vendar! — Za vraga! — Preklinjajoč je stegnil iz postelje eno nogo. kot pšiea se je pognal deeek skozi vrata na prosto, hal se je. (la hi bil tepen. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" .. ... "O r* ODA" NEW YOKK, MONDAY, JULY 11, 1932 ■ ■ J—Li ■' ■ - — JJ J- - m-mi « u. _= " THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. a. CIN GOSPODA PIJA ROMAN DE ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. H. 44 (Nadaljevanje.) — Tn kraljevič >> tudi stoji pred vrati, pa se ne upa prestopili praga, kajti kraljičino obdaja trnjeva ograja. — Besede "se ne upa" ne bi smele bitu v besednjaku kraljevima, kajti zanj ni nič nemogoče — upaijo vp mu ne izmaknejo. Same so prišle nasproti njegovim Ustn cani. Dve mehki roki >** okleneti njegovega vratu in poln blaženosti čuti, kako .se mu je Lili dala vsa s svojim poljubom. In prvi poljub ni bil edini. Se dolgo časa se držita v teisnem objemu in neprestano počivajo ustnice na ustnicah. Od prvega trenutka, ko sta se videla, sta vedela, da sta določena biti »kupaj. Kottečno se Lili izvije i>z njegovega objema ter si v sladki zmedenosti poravna lase. Pod njegovim ljubeznjivim pogledom Lili še bolj zardi. Nikdar ni bila tako ljubka kot v tem trenutku, ko ji je izginila vsa dekliška razposajenost in je bila samo krasno, mlado dekle. Zdi se jima. kot da sta na osamljenem otoku. Noben šum ni motil tišine. Zlatozeleno so se tresli solnčni žarki skozi listje in po drevesu je skakljal ščinkovee in je s črnimi očmi tadovedno gledal mladi par in ju sempatam pozdravil s svojim "čink, čink". Nato pa preleti na drugo drevo in nadaljuje svojo pesem. — Prvi. ki nama čestitata! — pravi Lili in smeje pogleda svojega ljubega. — In kdo je prihodnji? Naglo odgovori Lili: — Mati! Njej bova takoj povedala. Piji ne poveva še ničesar Boljše, da počakava in vidiva, kako bo z Vol-benkom. Ilinko prime njeno roko in jo poljubi. — Prav imaš. Lili. Nočeva ji prizadeti nobene bolerine. — Danes proti večeru h« Volbenk zopet prišel in od tvojega pogovora ž njim pričakujem za Pijo vse najboljše. — Težko bo. Moja mati je pri vsej svoji dobroti zHo trmasta in je ni mogoče odvrniti od kakega njenega sklepa. S silo pri njej ne bomo ničesar dosegli — mogoče samo s tem, da za sedaj nekoliko popustimo in se vdamo v njeno voljo. Poznam svojo mater, — pravi Hinko. — V vojni so dovoljene vse zvijače in poslužili se jih bomo, ker je Pija s svojo materjo v vojnem stanju. Pred vsem : Pijo obdržim pri wbi! — Lili! — Smeje in vesel njenega odločnega značaja pritisne njeno plavolaso glavo na prsi — Ne pre.nagli se. Pomisli, kako polna jeze je naša mati. Pustimo ji nekoliko časa, da stvar še premisli — je bolj pametno. — Ali ji boš že danes povedal, da se ljubiva? — Kakor bodo nanesle raizmere, Lili. — Mogoče bo potem bolj popustljiva, ko bo videla najino »rečo. — Najino srečo? Ali si srečna, duša moja? Tedaj pa stori, kar je prej mislila — prime njegovo glavo z obema rokama, jo precej krepko strese in pravi: — Ti ljubi moj. pa kako neumen! Neizmerno srečna sem! — Jn polna blaženosti se mu smeje v oči. — Ti — ti, moja nal jubša! ♦S kipečo strastjo jo objame z obema rokama in jo poljubi, da ji pohaja sapa. In Lili se ga oklene in ga poljhblja, dokler ne pride čas, ko se je bito treba spomnrti drugih. (Niso smeli dolgo sami ostati. da bi jih ne pogrešali. Vroča in rdeča se slednjič Lili izvije iz njefovfga objema. — Gremo po Pijo. Zdaj je že dovolj spala! — Toda Pije ni bilo ve*. Prašna je v»ela gugalnica med drevesi. bližje sta prihajala Lili in Hinkn hiši, tem počasnejši so njuni koraki, kot bi se bala, stopiti pre doei drugih. Kajti Uiko j« hI miti, da človek ni v zadregi, če je erce tako polno Že od daleč sta videla postave dam v svetlih oblegali. — Lili zakliče in .zamafc&e z roko: — Halo-halo! Ižija jima priteče nasproti. — Kje sta bila tako dolgo? Iskala sem vaju. — Tudi midva sva te iskala, Pija. Ker si tako lepo spala v gu-galnici, te nisva hotela moliti.: Niti opazila nisi, ko sva stala poleg tebe. Pija ni mislila ničesar. Toda obema materama ni všlo. da sta Lili in Hinko nekaj posebnega doživela. Oči obeh so blestele in njuna obraza sta žarela, njun glas se je tresel v zatajenem razburjenju. In vsi so si mogli misliti, kaj je bilo. Komaj pol ure zatem je gospa Iliza vedela vse. Nekdo jo pokliče na telefon. (Dalje prihodnjič.) V 7 URAH IZ EVROPE V AMERIKO NEMCI PRED STO LETI Willy Haas je objavil v berlinski ir^el posebno dopadenje s črnolaso •Die literarisehe Welt' z dne 3J Marjetico. Štiri tedne pa je ko- :unija zanimive spomine na nem-preteklost pred sto leti. Te obletnice so obenem značilne aluzije na nemško sedanjost 1. 1932. Haas piše, da letos ni samo Goethejeva ..tcletnica, marveč je še celo vrsta drugih važnih stoletnic. Tako je letos sto let, kar se je pojavila beseda "socializem". Dne 27. maja 1832 je bil na< Hardtbergu pri Neu-st-idtu velik shod, na katerem je okrog 3000 Nemcev proglasilo bratstvo s Poljaki, '-nemškimi zavezniki in Francozi," nemškimi brati, ''ki spoštujejo našo nacionalnost in samostojnost'. To so vzklikali m.rodom, ki trgajo verige svojega robstva.... Zanimiva stoletnica, kaj ne? Haas dovtipno pristavlja: "Že tedaj, pred sto leti, je bila karakteristika nemške demokracije da je imela večji talent za govorjenje nego za dejanja. Ta talent ji je ostal do današnjega dne.*' Dalje je sto let, kar je Mazzrni zr.čel med evropsko mladino velik svobodoljubno gibanje. L. 1831. je 5lopil na pla>n "Giovine Italijana" maj minol, kar so Nemci jz 1. 1932. priredili v nekem lipskem gledališču demonstracijo zoper igralko Ruth Trumppovo, ker je igrala Marjetico kot črnolaso, temnopolta dekle, kar je izdajstvo nad 'nem. ško-nerdijsko raso". Sto let je, kar je v Evropi iz-bi-uhnila strahovito kolera, katere žrtev je postal tudi vojvoda Reich-siadski, sin Napoleona I. in habsburške Marije Luize. Dne 25. julija 1832. so izšle proslule "deutsche Juliordonanzen'% s katerimi so bi-ia zabranjena vsa politična društva in vsi shodi, prepovedane narodne zastave in ustavljeni vsi radialni listi. Knjige, ki niso štele več kot 320 strani, so smeli uvažati samo z dovoljenjem posebne cenzure. Vse te odredbe so bile naperjene zoper one, ki so hoteli edinstveno Nemčijo. Politični procesi so bili zelo pogosti in smrtne obsodbe takisto. L. 1835. je izšla prepoved tiskanja in ra~.pečavanja knjig, ki so jih avtorji Heinrich Heine, Lau-be, Gutzkow, Mundt in Weinbarg ki se ji je priključilo mladofranco- ' napisali ali še bodo napisali: edin-sko, mladonemško, mladoangleško cLVen primer v vsej človeški zgodo-radikalno gibanje. J vini.... 106 let, kar je Goethe v r^govo-' V Goethejevem letu- ali malo ru z Eckermannom pohvalil Dela- >e Haas naštel marsikak croixeve ilustracije "FausU" in dru& "i^ilej", karakterizira značaj in usoda Nemcev, odnosno ___j sosednih narodov. Z režimom ba- -ronai Papena in ostalih Hitlerjevih j zastopnikov pri likvidaciji nemške Med tem ko se belgijski profesor PiccaTd iznova pripravlja z zrako-povom poleteti v vsemirje, se Francoz Farman že 18 mesecev na tihem pripravlja z letalom zleteti do višine 18 km. Letalo, ki je nalašč v ta namen narejeno, je že sestavljena. Kakšno je, to je Farmanova skrivnost. Le to vedo, da je enokril-n'k s širokimi in dolgimi krili in z n-etorjem 500 ks., ki v navadnem crračju preleti 200 km na uro. V višini 16,000 — 18,000 m, kjer je zrak znatno zredčen, bi se ta hitrost povečala na 800 km na uro. Tako bi moglo tako letalo v višini lo—18 km preleteti iz Pariza v Ameriko v kratkih 7 urah. Poskusi bodo pokazali, ali so ti računi točni. Farmanu se ne mudi. ser ima na razpola-go dovolj denarja za take namene. Farman tudi ne dela teh poizkusov zaradi športa ali z;, radi rekordov, tudi ne iz znan-s^evnih razlogov, marveč samo iz praktičnih o"-irov. Naj prvo hoče pieizkusiti spodnje plasti visokega ozračja v višini 10—14 km. Te plasti hoče natančno na svojih poletih preiskaiti in ugotoviti, kakšne r.tzmere so ondi za polet z letali. Šele jeseni, ko bo preizkusil spodnje visoke zračne plasti, se bo Far-nam spustil v višino 16—18 km. — Višje od 18,000 m pa ne pojde, ker njegovo letalo ni zgrajeno za večjo višino. Pač pa bo v tej višini poizkusil, koliko naglico bo razvil-n j e-?ov stroj. Po dosedanjih računih bi moral doseči njegov stroj v višini 18,000 m 800 km na uro. Več pa-menda ne zmore, nobeno letalo. Strokovnjaki tudi računajo, da bo-c*o v višini 18.000 m odpadle vse ovire, ki ovirajo leta-lca v nižjih zračnih plasteh. Sodijo, da v tej v.'sini ne bo nagajalo vreme, da ni padavin, da ni vetrov, skratka, da bo letalec v tej višini lahko letal z neizmerno bnnno. Ali pa je to vse res ali ne to boao pokazali Farmanov ipoizku- METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-,TOVAN JE 12. julija: Kochambeau v Vigo In Havre PREKLEL JE DOLŽNIKE POD VEŠALI Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava 11 G. N. Iz Carigrada poročajo, da so v , republike utegne tudi kulturno živ- Ang0r- nedavno justificiraii dva ! JMitTAf j TVI Ort»PtlrO Lr_ aimenska razbojnika. Ko so ju vprašali za ujuno zadnjo željo, je lien je doživeti reprizo mairsikak-Šnega dogodka v letu 1832. Eppjir si muove?! —o. OLJČNA VEJICA V LEVI Francija je izdala mirovno znamko. prestavljajočo simbolično žensko postavo, ki drži v roki oljčno vejico kot znak miru. Znamka/ bi bila mogoče ostala opažena samo tenko kolikor zanima filateliste, da se ni našel sotrudnik pariškega * • lntransigeanta'ki je stvar o-pisai s pripombo, da ima tudi ta reč svojo predhodnico. Na Bavarskem so namreč leta 1920, natisnili znamko, ki je takisto predstav-; ljala žensko figuro z oljčno vejico v levi roki. Nemci torej ne bodo mo-! gli očitati Franciji, da je bila ona j prva. ki je sejala mir z levico, ker 'so ta čudni način sejanja uvedli sami. eden. prosil za odgoditev izvršitve kazni vsaj za toliko časa, da. še izterja svoje dolžnike. Seveda tej prošnji ni bilo ustreženo in tako je razbojnik šel na vešala s kletvicami na ustih, ki so veljale njegovim dolžnikom, ki niso kljub neštetim opominom držali besede in niso izvršili svoje dolžnosti. JUBILEJ ŠAMPANJCA DRUŠTVA Ki NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLA Š;10 J T E "GLAS NARODA" m Sta Mmo nI« A članstvo, pač pa ni Slovenci t Tail okolici, CENE ZA OGLASE SO ZMERNE 26. junija je bilo 250 let, odkar je bendiktinec don Perignon iznašel kipeče vino, ki je prineslo francoski Champagni svetoven sloves in gospodarsko blagostanje. Zato bo letos čez teden dni slavili ta dogodek in vsak tujec, ki se je letos med 26. in 29. junijem jnudil .v Eeimsu, lahko napil šampanjca zastonj, kolikor je hotel. Don Perig-ron se je rodil v St. Maneholudu. ki je kakor Reims sredisce saim-penjske vinske industrije in njenega isvoza. 14. julija: Albt-rt Balin v Cherbourg In ll^mliurj Berlin v Cherbourg in Bremen 16. Julija: Atjuitania v Cherbourg Homeric v Cherbourg I-i fa yet te v Havre Krame v Havre Cc lumbtiM v Cherbourg In Bremen Milwaukee v Cherlxjurg StatTidam v Boulogne sur Mer C<>nte Biancamano v fJenovu 19. julija: I.eviathari v Cherbourg 1'unipa v Cherbourg in v lireinen Champlaln v llavre 20. 'julija: Pres. Koosevelt v Cherbourg 21 julija: Olympic V Cherbourg Hamburg v Cherbourg In Hamburg Si ulgart v Cherbourg ii» Bremen 22. julija: J to t na v Genovo 1'i.ris v Havre Belgenland v Havre 2i julija: Berengaria v Cherbourg \::»-i3 v Havre Oivinpu- v Cherbourg IVnnland v Havre 13 avgusta: .Augustus v Oenovo M'nnet«.nka v Cherhourg Statendom v Cherbourg in v Boub.gri«? srur Mer 15 avgusta: Cleveland v Cherlwiurg In Hamburg 1? avgusta: r:o»-!iumhi---9 avgusta: Majestic v Cherbourg Belgenland v Havre 50. avqusta: SATlTliN^ A V TRST M|lw:uikee v Cherbourg In Hamburg Vo'erdam v Cherbourg in v Boulogn«? sur Mer 21 avgusta: • Columbus v Cherbourg In v Bremen 24. avgusta: S'uitgart v Cherbourg In v Bremen TM-utsohland v Cherbourg In v Hamburg £6. avgusta: q Corite Binncamano v Genovo ti onierio v Cherbourg Wt-y tern land v Havre 27. avgusta: ile iie France v Havre !.><• > od pot oi'nlo v stari I. raj: 16. ju ija na Aquitaniji, Cherbourg; 22. julija na Parisu na Havre; 23. julija na Berengariji, Cherbourg; 29. julija na Ile de France, Havre; avgusta na Vulcan]ji na Trst; 17. avg. na perengariji, Cherbourg; 19. avgusta na Saturniji na Trst; 26. avgusta na Ile de France, Havre; PRIDRUŽITE SE JIM! Piši/c pn nadaljna pojasnila tn I'uzni nil rst h boljših parni):ov na- LE0 ZAKRAJŠEK General Travel Service, 1359 Second Ave.. New York. N. Y. POZOR ROJAKI Vse, kar se tiče Glasa Naroda*', to je naročnino, dopise, vprašanja itd. pošljite na naslov: "Glas Naroda" West 1 Stli Street New York, N. Y. Kdinole tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov. Rojaki, vpoštevajte to! ei tem boste preprečili marši- CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE RE#Ofc.ft) Si« ne mub« $2.— Naročite ga pri KNJIGARNI GLAS NARODA' SI« West IStta Street U«« M Olj Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA" ii 216 W. !8th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN