JUTRA Maribor, četrtek 29. avgusta 1929 izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri UradniStvo in uprava: Maribor, Aleksandrova eaatai OglMl p« tarifa OgltN •pr*itmt tudi ogtainf eddctek .Jutnr v LjubtjMif, torno« irfVM Telefon: Ur«dn. 440 Uprava 465 misli in miren ter neoviran razvoj. T< korak Bauernbunda pomeni nepriča^ kovano okrepitev Heimwehra ter s< živahno komentira. Splošno prevlada je mnenje, da bo krenil Helmwehr sedaj vsled tega znatnega dotoka zmer- Mariborski Leto III. (X.), Račun pri poitntm č«k. uv, v Ljubljani it 11.409 Valja maaaSne, prejema« v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom — caata it, 13 \ Tuj kapital je v narodnem gospodarstvu naše države silen činitelj, zlasti v industriji, denarstvu in trgovini, manj v obrti iti kmetijstvu. Izredno močna je udeležba tujega kapitala v naši industriji, v vseh najvažnejših panogah njene proizvodnje. Naša najmočnejša industrijska podjetja so v njegovih rokah. Vodilna podjetja šumske, kemične, tekstilne in cementne industrije ter najboljši rudniki stoje bodisi popolnoma bodisi delno pod tujim kapitalom. Ogromne svote odhajajo v ino zemstvo kot dividende, tantijeme in pod raznimi drugimi naslovi. Saj je značilno, da je čisti dobiček neke rudniške družbe, ki je v interesni sferi tujega kapitala', lani znašal več n-e^o dobiček vseh zagrebških bank skupno. Je naravni proces, ki ga vidimo v vseh mladih državah, katere imajo Preobilico naravnih bogastev in surovin, pa nimajo dovolj lastnih sredstev, da bi jih izkoriščale in otvorile sebi in narodu nove vire dohodkov in zaslužka. Tuj kapital je bil na teritoriju naše države plasir&n že pred nastankom, in sicer i na ozemlju bivše Srbije i ostalih krajev. Prvi čas po "Vojni je bil dotok tujega kapitala i i-redno močan, tekom zadnjega časa se Je ta dotok nekoliko ustalil, vendar je to. kar prihaja, močan kapital, ki lahko vzdrži in jamči podjetjem uspeh. " novejšem času ■" je pritel za naše gospodarstvo močno zanimati angle-in francoski kapital, prvi za n?1'« ^ude in za naš les (v Srbiji in Bosni), j.riJSi pa zlasti za naše vodne sile (v jJalmaciji). Prvi je ustanovil dve ve-družbi »Chemical and Wood ~°mpahy« in »Trepča Mm"" Compa-vsako z dp1r>i;,arskega in belgijskega kapi-»itni ^no Holandiji, dasi Je tudi kaši 52° močna, doslej ni uspelo, da bi svni jr!la v llaSi državi oporišče za Svint .ei°vanje, dočim so Švedska, ? Bc]Kija, dasi male države, no itjteresirane v naši industriji Nova kriza radi Porenja HAAŠKA KONFERENCA ZOPET V. KRIZI. - NEMCI ZAHTEVAJO ZA IZPOLNITEV SVOJIH OBVEZNOSTI TAKOJŠNJO IZPRAZNITEV PORENJA, ZAVEZNIKI PA BREZPOGOJNO IZVRŠITEV DOSEŽENEGA SPORAZUMA. HAAG, 29. avgusta. Proti vsemu pričakovanju se je pričela na razpravah reparacliske konference pojavljati nova težka kriza. Tokrat so izzvali krizo člani nemške delegacije, ki so pripravljeni privoliti v finančne koncesije zaveznikov na korist Anglije samo pod pogojem, da se Porenje takoj izprazni. Vsled odpora Francije pa do-sedaj to vprašanje ni bilo mogoče urediti v smislu nemških zahtev. Za danes popoldne je bila sklicana konferenca političnega odbora, da razpravlja o vprašanju izpraznitve Porenja mi Saarske kotline. V zadnjem trenutku pa je bila ta konferenca odpovedana. Zavezniki vztrajajo pri doseženem sporazumu in zahtevajo, da Nemci izpolnijo skienjeni sporazum brezpogojno, posebno še obljubo, ki so jo dali na znameniti predvčerajšnji nočni seji. Nemški argumenti glede Youngovega načrta pa tega ne predvidevajo in prepuščajo rešitev tega vpra šanja direktnemu sporazumu med Nemčijo in državami, ki so tangirane na tem problemu. Zavezniki stoje vrh tega na stališču, da je Nemčija po mirovni pogodbi v Versaillesu primorana, da nosi stroške za izpraznitev Porenja. V krogih nemške delegacije vlada radi novih težkoč, ki so se pojavile v Haagu, velik pesimizen. Zatrjuje se namreč, da bi Nemčija vsled stroškov za izpraznitev Porenja izgubila vse urodnosti od Youngove<*a načrta. Pogajanja se bodo danes popoldne nadaljevala, vendar je le malo upanja, da bi bila stvar za Nemce ugodno rešena. Grof Zeppelin" v Lakehurstu NEMŠKI ZRAČNI KOLOS ABSOLVIRAL SREČNO TUDI TRETJO ETAPO POLETA OKROG SVETA. NEWYORK, 29. avgusta. Prihod zrakoplova »Grof Zeppelin« iz Los An gelesa v Lakehurst so pričakovali že včeraj zvečer. Radi neugodnega vremenskega položaja pa sr je vožnja tako zakasnila, da bo zračna ladja naj-brže šele danes popoldne pristala na letališču v Lakehurstu. Ob 21.30 srednje-evropskega časa je bil zrakoplov včeraj nad Chicagom. danes ob 3.40 nad Detroitom in ob 5.30 nad Clevelandom. Ob 8. zjutraj je bil zračni kolos oddaljen od New-yorka samo še 850 milj. Od Chicaga leti »Grof Zeppelin« ob ugodnem vremenu in vetru z veliko hitrostjo. NEWYORK, 29. avgusta. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je pristal danes ob 13.12 v Lakehurstu. Napad Rrabceu naleruzalem aflbit JERUZALEM, 29. avgusta. Položaj v Palestini je še vedno zelo resen. Do večjih spopadov je prišlo na levem bregu Jordana, kjer so hoteli Arabci prekoračiti rekb, da bi korakali proti Jeruzalemu. Njihov napad pa je bil odbit s težkimi izgubami za Arabce. 5 kongresa narodnih manjšin ŽENEVA, 29. avgusta. Kongres narodnih manjšin, ki se vrši pod predsedstvom primorskega Slovenca in bivšega poslanca v italijanskem parlamentu, doktor Josipa Wilfana, je zaključil svoja posvetovanja o razmerju manjšin napram Društvu narodov. Sprejeta je bila reso- lucija, ki protestira proti madridskemu sklepu Sveta Društva narodov glede postopanja z narodnimi manjšinami in zahteva, da nai se v okrilju Društva narodov ustanovi stalna komisija za reševanje pritožb, vloženih od narodnih manjšin. V tej komisiji pa naj bodo zastopane tudi narodne manjšine. Q|ačen|e Heimujehra za 100.000 članou DUNAJ, 29. avgusta. V avstrijskem Heimwehru je nastopil znaten preo-kret. Nižjeavstriiski Bauernbund je namreč sklenil, da pristopi z vsemi svojimi sto tisoč člani korporativno k Heimwehru, da tako čim bolj ojači njegove vrste. Veliko število članov Bauernbunda naj bi zajamčilo svobodo in pri naših bankah. Najmanjši je vpliv tujega kapitala, v kolikor se tiče industrije, v pivovarski, mlinski in kožni industriji, največji pa v onih industrijah, ki poleg kapitala zahtevajo tudi veliko strokovno znanje (kemična, tekstilna, elektrokemična), ali pa, ki so navezane na svetovno produkcijo in svetovni trg ter se morajo radi-tega naslanjati na inozemske industrijske skupine. Zanimiva je statistika, v katerih panogah našega gospodarstva so posamezne države interesne s svojim kapitalom: Zedinjene države v petroleju in avtomobilih; Anglija in Belgija v bankah, rudnikih, v šumski ln kemični industriji; Francija v ban-kab. rudnikih, cementu, fllektr^v-vn:- čni industriji; Švica v eksploataciji vodnih sil, farmacevtski industriji, bankah, šumah in rudnikih; Italija v bankah, šumski industriji; Češkoslovaška v bankah, sladkorni industriji, v tekstilni ter hotelski industriji; Nem čija v trikotaži; Avstrija v bankah, sladkorni, tekstilni in hotelski industriji ; Madžarska v bankah, v šumski, cementni in sladkorni industriji ter v bavksitu. Skrb merodajnih činiteljev mora biti, da pri vsej širokogrudnosti, s katero moramo naravno sprejemati tuj kapital, da nam pomaga dvigati naša mrtva bogastva, vendarle pazimo. da r.as ne bo tako zamrežil, da se ne bi mogli več rešiti iz njegovega obierua. Letalska nesreča u Zagrebu ZAGREB, 29. avgusta. Davi se Je pripetila na jugovzhodnem delu mesta letalska nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala Človeške žrtve. Rezervni na-rednik-dijak, Oton Papež, se je dvignil ob 7.30 dopoldne z aparatom tipa Brandenburg. Po polurnem letu je v višini 300 m nenadoma odpovedal motor in letalo je pričelo padati. Prvih 200 m je šlo še razmeroma počasi, zadnjih 100 m pa v ozkih spiralah z bliskovito naglico. Aparat je padel s tako silo na polju pri Sigetnici na tla, da se je popolnoma zaril v mehko zemljo in se razbil Pilot pa je po čudnem naključju dobil samo lahke poškodbe. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer bo že v najkrajšem času okreval. Težkoče prof. Samojloulča u arktičnih pokrajinah MOSKVA, 29. avgusta. Profesor Sa-moljovtf, znanstveni vodja lanske reševalne ekspedicije »Krasina« na Severnem tečaju, ki sedaj raziskuje Leninovo deželo (bivša Franc Jožefova dežela), se je izkrcal z ledoloma »Sedova« ln se odpeljal s čolnom na otok Scott, da izvrši na ledenih poljih Norija biološka raziskovanja. Šef ekspedicije Šmid, kapetan Voronin in 10 mož posadke pa se je Izkrcalo, da preiščejo neko veliko ledeno jamo. Doživeli pa so pri tem nepričakovan doživljaj. Komaj so udeleženci ekspedicije stopili v jamo, so se ledene skale nenadoma premaknile in zaprle vhod. Z največjo naglico so splezali raziskovalci na ledene skale, ki pa so se pod težo njihovih teles pričele nato potapljati. Le z največjim naporom in smrtno nevarnostjo se jim je končno vendarle posrečilo dobiti pot na prosto ravno v trenutku, ko se je pričela jama pod pritiskom ledenih mas že rušiti. Istočasno e je pričelo vse ledeno polje premikat! proti ledolomilcu »Sedovu«, ki ga je potiskalo proti neki ledeni steni. »Sedov« je mogel potegniti na krov samo prazne čolne in je bil v skrajni sili prisiljen, da je ostavil Samojlovičevo skupino na o-toku v skrajno nevarnem položaju in brez živil. Toda Samojlovič ni obupal in se mu je res že naslednjega dne posrečilo s svojimi spremljevalci prodreti do ledoloma. Kakor poroča prof. Samojlovič, se led pri Leninovi deželi pomika skra4no počasi naprej, približno za 40 cm na dan, dočim doseže pri Groenlandijl dnevno' hitrost 20 metrov. Dremaufca na laponskem TOKIO, 29. avgusta. Na južnem Japonskem se naglo razširja spalna bolezen, ki je zahtevala žc mnOgo žrtev. Do-; sedaj je zbolelo že nad 1800 oseb. Vsak dan je prijavljenih po 20 novih slučajev obolelosti na tej nevarni bolezni ter po 15 smrtnih slučajev. V kaznilnici. Kaznilniški ravnatelj: »Zakaj pa ne vstanete, če stopim jaz v celico?« »Mi ni treba. Jaz sem obsojen, da moram sedeti 6 mesečevi« Karambol tovornega avtomobila — z lokomotivo SOFtR TVRDKE RUDOLF WELLE - ANTON HORVAT - MRTEV. _ TOVORNI AVTO POPOLNOMA RAZBIT. — LOKOMOTIVA JE 80 METROV ^ DALEČ VLEKLA TOVORNI AVTO. w Včeraj okrog 1. pop. se je pri postaji Šmartno pri Slovenigradcu dogodila stra šna nesreča. Šofer Aiiton Horvat, nameščen pri mariborski mesarski tvrdki Rudolf Welle, je na . skrajno nepreglednem terenu med koruzo in hmeljskimi nasadi zapeljal nepričakovano v neko lokomo-ttivo, ki je obavljala na progi pred kolodvorom Šmartno premikanje vozov. Posledica je bila grozna.. Lokomotiva je zgrabila tovorni avto in ga vlekla do 80 metrov seboj... Avtomobil je do nerah-nosti uničen, a 321etni šofer Anton Horvat je dobil težke notranje in zunanje poškodbe. Odpremili s6 ga v bolnica v SIo-venjgradec, kjer je davi ob 5. izdihnil. — • Šofer Anton Hdrvat je bil izredno simpatičen mladenič* vzoren, previdetr in trezen vozač. Pred nekako 4 tedni je še razlagal s voj trnu šefu gosp. Rudolfu Welle-ju, kako nevarna je vožnja ha terenu, kjer se je baš ponesrečil. Takrat je povdarjal, da sluti na tem predelu ne- srečo, vsled česar vozi vedno z največjo previdnostjo. Kritičnega dne je oddal trgovcu Vertniku v Šmartnu pri Slovenj-gradcu večjo količino mesa, slanine in klobas. Ko se je po obavljenem poslu vračal nazaj, ga je zadela nesreča, katero je slutil že mesec dni naprej v bojazni, da ne zadene kakega njegovega tovariša... G. Rudolf Welle se je takoj odpeljal na kraj nesreče. Našel je svoj razbit tovorni avtomobil. Meso, klobase in slanino pa je v počaščenje spomina svojega izredno vestnega vslužbenca dal na razpolago občini Šmartno za občinske reveže. — Podjetnik ima brez ozira na izgubo vestnega šoferja do 40.000 Din matepjelne •škode, ker hi svojega tovornega avtomobila zavaroval. — Davi pa je dobil brzojavko, da je njegov šofer AntOn Horvat ob 5. uri zjutraj v slovenjgraški bolnici izdihnil. ; sFJSSSSM- ' ; ‘ • ■■ Mariborski in Problemi našega narodnega zdravja NEKDANJE IN SEDANJE EPIDEMIJE. - KRIVDA AVSTRIJE. « ‘ ZADNJEGA ČASA. NAPREDEK Slovenija je bila od nekdaj zdrava pokrajina, za kar se ima v prvi vrsti zahvaliti s\oj! izborni legi med diptihi, vzhodnimi nižavji in Jadranskim merjeni ter zdravi kHmi. Kljub temu -je biia v prošiih stoletjih čestokrat pozofišče straš nih epidemij, ki so zahtevale tisoče in tisoče. da, celo stotisoče žrtev. Med naj-; pogostejše epidemije tistih prošiih Časov štejemo kugo in kolero, toda nap-e-dovanje civilizacije je- te bblezrfi skoraj popolnoma zatrlo, da se po več let* vča-s*h po več desetletij ne pojavi pri nas niti en sam slučaj. Namesto teh zgodovinskih epidemij, ki so nastopale s tako elementarno silo, so se pa v zadnjih stoletjih in desetletjih pojavile druge, modemski jih je rodila baš civilizacija s svojimi so-cijalnimi prilikami in neprilikami. Te nove epidemije sicer ne nastopajo tako elementarno, zato pa bo}j zahrbtno in so Še bolj nevarne. V . Leto za -letom umrejo v Sloveniji tisoči in tisoči ljudi za tuberkulozo, še veliko .več pa jih za njo zboli. Poleg jetike pa so znatno razširjene tudi še druge bolezni, kakor spolne, rak itd. Vse to doka-- zuje, da v svoji zdravstveni obrambi še nismo tako napredovali, , kakor so nekateri drugi zapadi)! narqdi, kjer bodo te bolezni, posebno pa tuberkuloza, v kratkem postale prav tako neznane, kakor so že danes pri nas neznane kuga, ko-iera. gobavost itd. Vzrok naše zaostalosti tiči v r.lavnem v premajhni pažnji, ki jo je pokojna Austrija posvečala problemom narodnega zdravja, posebno pa našim slovenskim pokrajinam. Državna inicijati/a je bila prav neznatna; vse je bilo prepuščeno lokalnim faktorjem,. ki čestoprav tako niso imeli dovolj razumevanja, ali pa so jim za; realiziran je velikopoteznih zasnov manjkala potrebna ...finančna sredstva. Po osvobojenju se je tudi v tem oziru pri nas marsikaj spremenilo na boljše. Pot(pg državne inicijative s strani mmi-, strstva za narodno zdravje se je pričela uveljavljati tudi samoupravna in privatna podjetnost. Tako smo dobili poleg že obstoječih tudi še nova zdravilišča m osnovali so se mnogi ambulatoriji m dispanzerji, kakor za tuberkulozo, spone In druge bolezni, ki so našo zdravstveno krizo uspešno zajezili. Vendar pa pri vsem tem delu, pri vsej tej akciji, ni bilo tiste smotrene' enotnosti, ki edina lahko obrodi velike rezultate. Pred velja to za akcijo proti tuberkulozi. Mi v Mariboru smo edini v-Sloveniji imeli svojo protituberkulozno ligo s svojim lastnim ambulatorijem, ki še vedno uspešno deluje. Druga naša mesta so bi- V « 0z.iru na slabšem, čeprav niso bila nič manj potrebna javne pomoči. Razvoj našega napredka pa je zahte- val, da se vsi ti problemi zaščite narodr nega zdravja čimprej rešijo, in tako moremo zaznamovati v najnovejšem času v ysej Sloveniji in spečijelno še v Mariboru velik tozadeven napredek. Naše javne bolnice so se po prevzetju po oblastni Samoupravi znatno izboljšale, dobili pa smo poleg tega tudi še nove oddelke in dobimo Zdaj še dva privatna sanatorija. Mimo tega se je osnoval oblastni zdravstveni dom, ki bo centrala za vso akcijo v obrambo narodnega zdravja v naši oblasti, dobili bomo najkasneje prihodnjo leto, nov ambulatorij Okrožnega zavoda za zavarovanje delavcev in vsedržavno protituberkulozno ligo, da ne štejemo k temu tudi še vseh modernih letnih kopališč v Ljubljani, na Gorenjskem in prt nas v Mariboru, Akcija za zaščito narodnega zdravja je torej pri nas v polnem razmahu in nadejamo se, da ni več daleč čas, ko se bodo z dejansko pomočjo, z nasveti Irt strokovnimi predavanji znatno omejile dosedanje najnevarnejše bolezni, Ako bo delo trdnb usmerjeno proti končnemu cilju: popolnemu zatrtju nalezljivih bolezni, potem uspehi tega truda ne bodo Izostali. Vendar pa je pri tem neobhodno potrebno, da bo pri pobijanju bolezni v Sloveniji sodelovala vsa javnost brez izjeme! To pa je dolžna ne le v svojem lastnem interesu, temveč tudi v interesu naše bodočnosti, naših potomcev. Otvoritev velesejmske razstave »Ljubljana v jeseni«. Jesenska prireditev ljubljanskega velesejma se otvori v soboto, dne 31. avgusta in traja do 9. septembra. Obi-čainn slavnostna otvoritev odpade. Od 9. donoidnc dalje bo skupni obhod po razstavi. Razstava je kulturnega In gospodarskega značaja in nai r>ov-dari ono ozko vez, ki veže naše gospodarstvo s kulturo. Vabljeno je vse občinstvo, da sl fr v soboto dopoldne ogleda zanimivo prireditev. Blagajne se odpro ob 9. zjutraj. — Poprava vojaškega skladišča v Ma-rlboru. Drugo ofertno licitacij" za oddajo gradbenih del pri ponnvi garnizijske ga skladišča v Mariboru razpisuje komanda dravske div. oblasti. Licitacija se bo vršila dne 3. septembra ob 11. dop. v pisarni inž. oddelka dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Natančnejši pogoji so razvidni pri vseh komandah vojnih okrožij kakor tudi na uradni deski mestnega magistrata v Mariboru. — Zdravnik dr. Alfonz Wankmiilier zonet ordinira. 2073 Nepopoln! plačilni nalogi Stranke dobivajo sedaj plačilne naloge za zgradarino za leto 1929, ki so pa sila pomanjkljivi ter ne izkazujejo zneskov, ki jih imajo plačati, temveč le osnovni državni davek, brez dopolnilnega davka in brez avtonomnih doklad. Posledica te nepopolnosti je, da pridejo stranke v zmoto, ker morajo dejanski mnpgo več plačati nego izkazujejo dotičhi plačilni nalogi. V dokaz, da so sedanji plačilni nalogi skrajno pomanjkljivi naj služi sledeči primer: Od ugotovljene davčne podlage po ., Din 20.000.— se Vam je odmerila zgradarina z Din 2.400.— Lajik je s teni sporočilom, primerjajoč ga z lanskim predpisom, zadovoljen, 'mišleč, da je to vse, kar ima davčnemu; uradu plačati. Faktično ima pa plačati razen •gorenje zgradarine Din 2.400.— še dopolnilni davek, ki znaša do omere podlage 2. 20.000 600.— in 100% občinska in okrajna doklada od 12% zgradarine, ki se je predpisala za leto 1928 z Din 15.00.— 1500.- sknpai Din 4.500.— Prosimo torej finančno direkciio v Ljubljani, naj primerno ukrene, da sc ta nedostatek vsaj za bodočnost od pravi, ker je vendar tudi v interesu države, da se strankam '""roči vse, kar jim je plačati, ne pa, da se s tako n'p-~nolnimi ob^-^fili vzbuja nezaupa nje in pogostokrat n-—*-"bno razbur janie in povzroči izguba časa s pojasnili ki jih morajo vsled tega dajati uradniki strankam. — »KARO« najboljši čevlji. i:,.-:-. Nove uradne ure pri sodiščih v Mariboru. Pri sodiščih v Mariboru so uvedene sledeče uradne ure: za mesec septembei od 7.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure; od 1.; oktobra dalje pa od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Vložišče je odprto meseca septembra od 8. do 12. ure in od 16. do 17. ure, od 1. oktobra naprej pa od 8. do 11. in od 13. do 15. ure. — Na IV. drž. deški osnovni šoli v Mariboru v Samostanski ulici se vrši vpisovanje za šolsko leto 1929-1930 v pondeljek dne 2, in v torek dne 3. septembra v šolskih prostorih vsakokrat od 8.—12. in od 14. —16. ure. šolska maša pa bo v pondeljek, dne 16. septembra ob 8.30 v stolnici. Otroci se zbero na običajen način četrt ure prej pred Šolskim poslopjem. — V torek, dne 17. septembra prične reden šolski pouk. — Stariši se opozarjajo, da se morajo tudi oni Otroci, ki mislijo obiskovati vadnico drž. moškega učiteljišča aii razrede nemške manjšinske šole, predhodno vpisati v svoji matični šoli. Brez potrdila o tem vpisu je vstop v te šole nedopusten. Šolski okoliš je nespremenjen. Določila glede sprejema izvenmari-borskili otrok je že razglasil krajevni šolski odbor. — Upraviteljstvo. — Darovali so za vsedržavno strelsko tek-1 mo v Mariboru med drugim: tvrdka Kiffmann (Maribor) les v vrednosti 1000 Din in brezpl. postavitev paviljona na strelišču; les v vrednosti 1500 Din lesna tvrdka »Drava« (Maribor); puško sistema Winche-ster s 100 naboji V skupni vrednosti 3000 Din dr. Gdrog (Osijek); puško-repetirko v vrednosti 1100 Din tvrdka Strnad (Maribor); lovske čevlje, vredne 400 Din, tvrdka Wregg,(Maribor); 500 Din trgovec Ivan Trpin (Maribor); po 200 Din tvornica za dušik (Ruše), tvrdka Peter Majdič (Ce)je), Zadruga gostilničarjev (Maribor), kolodvorska restavracija Majer (Maribor), kavarna Franc Stickler (Maribor), Vsem darovalcem prisrčna hvala! Kostanjarji, ki hočejo peči kostanje v območju me sta mariborskega, se vabijo, da pred-lože kolko.vane prošnje najkasneje do 10. septembra mestnemu tržnemu nadzorstvu. Na poznejše prošnie Sc ne bo OritiMo. Več higijene na živilski trg! 2e parkrat smo pokazali na kričeč r.e-dostatek na našem živilskem trgu, da ni dovolj stojnic na razpolago, vsled česar so kmetice prisiljene, razprostirati svoje blago po tleh, kar je vzlasti ob deževnih dneh, ki utegnejo jeseni nastopiti, zelo neokusno. Tudi kupujoče občinstvo se zgraža radi tega nedostatka in prosi merodajne faktorje nujne odpomoči. Ker je pri gradbenem uradu dovolj lesnega materijah na razpolago, bi pač bilo umestno, če bi se dale vsem prodajalkam na razpolago stojnice, ki se iz stojnine ne-le bogato amortizirajo, ampak vržejo mestni občini še — izdaten dobiček. — Kakor se nam poroča, je tržno nadzorstvo že storilo svoje korake, da se stvar reši v zadovoljstvo občinstva. Stražnica štev. IV. se je preselila iz sedanjih prostorov na križišču Frankopanove in Dvorakove ulice na Frankopanovo.cesto št. 27, nedaleč od koroškega viadukta. Dobava živi! za vojaštvo v Mariboru. Dne 12. septembra ob 11. dop. se bo vršila na komandi 45. peš. polka (Meljska kasarna) licitacija dobave večje količine živil za vojaštvo in bolnico mariborske garnizije. V poštev pridejo. sledeča živila: krompir, zelje, makaroni, riž, ječmenček, kava, sladkor, čaj, kis, čebula in Frank-cikorija itd. — Svinjski sejem v Mariboru. Na zadnji svinjski sejem, ki se le vršil dne 23. t. m. v Mariboru, je bilo pripeljanih 258, prodanih pa 197 svinj. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari prašiči 125—150 Din. 7—9 tednov 180—250 Din, 3—4 mesece 350—-400, 5—7 mesecev 450—650, 8—10 mesecev 700—850, 1 leto stari 1000 —1.400, 1 kg žive teže 10—12.50 Din. 1 kg mrtve teže 17—18.50 Din., Kolesar le podrl včeraj popoldne 9-letnega Matijo Kaffi-lerja od Sv. Martina pri Vurbergu. Dečko se je z začudenjem zagledal v mestni vrvež in se je naenkrat znašel pod nekim kolesarjem, ki je tudi padel na tla. Kamler je dobil nad desnim očesom precejšnjo rano. Na rešilni postaji So dečka obvezali in odpremili domov. Pod avto Je prišel včeraj na Pobrežju I6letni Makso Letonja. Blatobran osebnega avtomobila £a je k sreči vrgel na nasprotno stran, sicer bi mladenič prišel pod kolesa. Pri padcu si je ranil desno nogo v stopalu in na !'r' lenih. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč. ‘Nezgoda pri delu. Pri lesnih delih zaposleni 221etni delavec Vinko Murda je pri dviganju večjega sklada desk dobil na levi strani čel* in na levi nogi zelo občutne rane. P°' škodbe so ga za dalj časa onesposobile za delo. — Vsled včerajšnje vročine se je onesvestil na Glavnem trgu 68 letni Simon Voh. Pri padcu se je ranil na g'3' vi. Rešilni oddelek ga je odpremil na stanovanje v Mlinski ulici. S kolesa Je padel v Slovenski ulici 161etni dijak Franjo KI-kei. Ranil se je na prsih in levi nogi. Poškodbe so k sreči lažje narave. Nezgodo je zakrivil neki avto, kateremu se je ponesrečeni kolesar hotel v itak ozki ulici izogniti, kar je ob robu pločnika povzročilo njegov padec. — , Zajce kradejo. Posestniku Ivanu Hojniku v Magdaien ski ulici je neznani dolgoprstnež odnese sinoči 4 plemenske zajce v vrednosti P° 40 Din. Za storilcem ni sledu. 74-letnega starčka, le povozil-Valentin Smodč se je vozil po drzav-nem mostu na Kralja Petra trg. V tistem momentu je hotel 79 letni Josip Cafuta m Studencev prekoračiti trg. Nezgoda 3 bila neizogibna: Starček je padel in dobil razne notranje in zunanje poškodbe. Odpravili so ga v bolnico. Njegov položaj je z ozirom na starost zelo resen. Brez sledu ]e Izginil . 76 letni vpokojeni vlakovodja Matu Kubež. Pogrešajo ga že od 25. t. m. ^ ' čer. Sorodniki so razpisali nagrado uu 500 za onega, ki bi Matijo Kubeža uas-mrtvega ali živega. Podatki se naj spo ročijo mariborski policijski upravi- Zanimivosti o policijskem psu 0 PSIHI POLICIJSKEGA PSA. — USPEHI IN SKUŠNJE. — DRESURA. — VPORABNOST PRI FINANČNI SLUŽBI.— PASJE ŠOLE.— NAŠ MARIBORSKI »EGOLF«. — PES KOT VERODOSTOJNA PRIČA V KRIMINALISTIKI. Govorimo najprej o pasji psihi ter o psihologiji policijskega psa posebej ! Glavni znaki pasje »duševnosti« so: dosledna zvestoba do gospodarja: iz te zvestobe neposredno izvirajoča že prislovična (»pasja«) udanost. in — neukrotljiv instinkt maščevanja. Vsa ta že 'v- življenju in v neštetih primerih dokazana temeljna svojstva pasje narave je začela moderna kriminalistika preko vseh sentimentalnih predsodkov. upoštevati. Izredno dovršeno razvit čut vonja i>ri psu i>n daje tej 'živali vse predpogoje za dobro dresuro v prid človeške družbe. Saj je vsa svetovna literatura polna neštetih primerov pasje zvestobe in u-danosti. In‘ganljivi prizori bernardincev, kako rešujejo zablodele in. v snegu napol-utrple popotnike, niso nikaka bajka, ampak dokazana resnica. Slučaji,, da je Pes rešil svojemu gospodarju življenje Oz. celo svoje življenje zanj žrtvoval, niso osamljeni. Vzemimo psa-čuvarja! Čemu je pri hiši? Iz hvaležnosti, da uživa skrbno nego in brez ozira na eventuelne batine, čuva zvesto svoje dvorišče. In kako dobro pozna vse, ki spadajo v okvir gospodarjevega posestva! Katero drugo domačo žival bi naj človek vpregel v dresuro za varuha svojega imanja?! — Po skušnjah dolgih desetletij, posebno pa na podlagi skušenj s pasjo uporabljivostjo med svetovno vojno, smo prišli tako daleč, da resno mislimo na regle-mentirano vzgojo psa v domače, lovske, človekoljubne in' — policijske svrhe. Vse kulturne države imajo že posebne, obsežne zavode za vzgojo in dresuro poklicnih psov, oz. psov, ki so določeni za pomoč človeški družbi. Poleg policije se sedaj že poslužuje psa-izslednika finančna kontrola ob mejah; dalje so znane specijelne funkcije lovskih psov, katerih je več kategorij, a pes-čuvar je dovolj znan. Posebno brigo vodijo pasje-vzgojni zavodi z — rodovnikom. Kinologija je namreč tako daleč napredovala, da polaga na rodovnike posebno važnost, kar se zlasti upošteva pri vzgoji, vzreji in dresuri takozvanih policijskih Psov, ki se uporabljajo za delikatne svrhe kriminalistike. »Matura« na teh vzgo-ievališčih je silno stroga in se k njej ne Pripušča vsak poljuben »šipsl«, ki se za Življenje ni naučil prav nič drugega, kakor poleževanje po mehkih, svilenih blazinah in eventuelne sobne dresure v zabavo dece. — To »šolanje« pa ni tako enostavno, ampak zahteva poleg potrpljenja, znanja in študija pasje »psihe« — yellko porcijo ljubezni do stvari same m ne v zadnji vrsti — tudi ljubezni do Živali! In učna snov, oziroma znanje, ki se pri **ki pasji maturi zahteva?! Omenimo le par »predmetov«: Brez upora se m°ra dati »kandidat« voditi bodisi z vrvico ali brez nje. Zadostovati mora po-R,cd ali k večjemu kratko, tiho izrečeno Povelje radi smeri. Na zapoved mora ob-d!»i*i na gotovem mestu, dokler ga vo-jNtelj bodisi z migom ali kratkim klicem Pozove. Brezpogojno mora znati' ču-ati vse predmete. — Iz tuje roke ne me p°d nobenim pogojem sprejeti hra-e. Teči mora na povelje preko vsakega rena. Posebna važnost se polaga na Prenašanje poročil v posebni torbici ob vj^ftnlkU‘ Aportiranje le na povelje. di.i \,mora vsak iz*ubUen predmet, bo-“f?1 da ie njega lastnik njegov voditelj oseba. - Premaganje vseh “-renskih ovir je eden najvažnejših predmetov skušnje in če tak »kandidat« iz •unega na vodo ali pa narobe odpove Je brezsrčno — padel... Predmete, ka-«re je zločinec med begom vrgel stran mora poiskati kjerkoli bilo! Skok v vi-nk ~~ naimanj poldrugi meter — je DrprfZen predmet* Takisto neustrašenost 5*re*om in preiskovanje revirjev. ko prj preiskušnji spusti ujetega zlo-?nlPa’5e.rn°ra podvrči najstrožji posku-Df. dvojega voditelja mora braniti brez vsem3" Prosojna pokorščina se mora ‘kandidatom« sukcesivno vcepiti, dre«,, pa ,e osnutek učne snovi za uro policijskih psov. Pri tem pa je treba pomisliti, da so za vse te.^strogo obvezne predmete predpisani še števiini priročniki in mnogo pomožnih knjig. Mariborska policijska uprava ima tudi policijskega psa, — »Egolf« — ga zovejo. Že na njem se vidi, da se zaveda. svor jega inozemskega in tuzemskega študija. Vodstvo »Egolfa« je poverjeno go-: spodu Grebinu, ki je iz prijaznosti in na našo prošnjo povedal dosedanje uspehe »Egolfa«, ki je po obstoječih zakonih državni uslužbenec. Z vzgojo našega »Egolfa« je-pač bilo tako, kakor z drugimi. Težave, skrbi, brige z nego, vzgojo in pravilno; dresuro so zahtevale, da je »Egolf« moral na dunajsko učilišče, pa tudi v Beogradu se je mudil dalj časa na »študijah«. Bil je izvrsten slušatelj; kot tak je dobil definitivno državno službo s »plačo« za dnevno skrbno izbrano hrano. Njegova družica »Meva» je v privatni oskrbi. Dosedaj beleži »Egolf« sledeče, omembe vredne uspehe: : v- Svojčas je pri Benderju v Taborski ulici izginila na skrivnosten način kompletna konjska oprema. Vse prizadevanje detektivov je bilo zaman in »Egolf« je rešil situacijo s tem, da je tekom 1 ure izsledil tatu na mestu, kjer se'krščenim detektivom niti sanjalo, ni. Dalje je na 3 km (!) dolgi sledi zasledil po slučajno od nekega neznanca izgubljeni krpi (ovojki) od nog — vlomilca v neko trgovino na Dravskem polju. Slično se je produciral še v mnogih slučajih, po katerih soditi ima odlično kvalifikacijo. , ..... ,. Po najnovejših skušnjah kinologije v smeri moderne kriminalistike pa je nesumljivo dokazano, da zamore policijski pes kot z izvrstnim nosom opremljeni »detektiv« odkriti ne-le rafiniranega zločinca, ampak nastopati tudi pred sodnijo kot verodostojna priča, kar pa je poglavje zase. Vsi dosedanji predsodki v tem vprašanju so se vspričo dosedanjih skušenj razblinili ter potrdili skoro neverjetno uporabnost psa v službi kriminalistike. Želeti je le, da bi moderna kinologija našla tudi pri nas uspešnih tal, kar bi olajšalo službo ne-le policiji in orož-ništvu, ampak tudi obmejnim finančnim organom in — zasebnikom. Ueseli doživljaji slaunih mož Francoskega pisatelja Paula Bourgeta je nekoč povabil grof Haussonoville za več. tednov na svoj grad. Bourget ni nikdar rano vstajal. Že prvi dan po prihodu ga je grof povabil za 11. uro na skupni zajutrk. Toda Bourgeta ni bilo. Ker grof ni hotel več čakati, je šel v Bourgetovo spalnico in ga je pozdravil z besedami: »Ne zamerite, da vas motim!« »Nikakor ne,« je odgovoril pisatelj, »saj nisem več spal, morda samo nekoliko sanjal, ali bolje rečeno, nekaj premišljeval. To je moja stara navada. Zjutraj zberem svoje misli in spravim svoje ideje, ki, me zaposlujejo, v red. Z eno besedo: Delam!« Naslednjega dne Bourget tudi še ob 12. uri ni prišel k zajtrku. Grof je šel zopet v njegovo spalnico in ga pozdravil z besedami: »Dragi prijatelj, vi boste še onemogli od dela!« Gerhart Hauptman se je ves zamišljen sprehaja! po nekem berlinskem parku. K$ je hodil tudi po prepovedanih potih, ga je ustavil paznik in ga opozoril, da naj krene drugam. Hauptmann je bil radi tega silno razkačen. Obstal je in rekel osorno pazniku: »Ali veste sploh, s kom imate opraviti?« Paznik ga je debelo pogledal in mu rekel: »Vem sicer, da ste veliki Goethe, toda po tej poti kljub temu ne boste hodili!« Sonnenthala je nekoč nekdo na cesti sledeče nagovoril: »Oprostite! Vi ste gor tovo brat igralca Sonnenthala?« »Ne njegov brat,« je odgovoril umetnik, »jaz sam sem.« »A zato torej,« je vzkliknil tujec ves vesel, »ste si tako podobni!« Tragedija u igralnici monte Tarla , V igralnici v Monte Carlu vlada kljub že hladnejšemu vremenu še vedno silno živahno vrvenje. Nad igralnimi mizami plava dim cigar in cigaret in igralci strastno upirajo oči na ruleto. Vsepovsod velika napetost. Te dni se je pripetil sledeči zanimiv dogodek: Dobila je št. 13. Gladko obrit, precej degeneriran mladenič je stoično mirno pobral dobljene bankovce in denar. Sledila je nova igra. Nov prizor. In še en--krat in še enkrat. Nervozno so tresoče se roke brisale pot s čela. Mlada Fran-, cozinja se je nervozno sklanjala preko mize. Kdo bo sedaj dobil. Zopet št. 13. Gostje so postali nemirni. Zopet je dobil gladko obriti mladenič. Pobral je denar, ne meneč se za grozeče in nevoščljive poglede ostalih. Vrgel je na mizo zopet bankovec za tisoč frankov in igral naprej na št. 13. Petkrat zaporedoma je dobil. Od vseh miz so prihajali gledat in opazovat nenavadni dogodek. Napetost je postala že nekako skrivnostna. V šesti igri je mladenič zgubil. Vsi so se cd-■dahnili. Toda mladenič je zgubil vsega Skupaj samo 5000 frankov, dobil pa več stotisoč. Mladi gospod je nato vstal, prijazno pozdravil in odšel skozi špalir radovednih. Pri igralni mizi je bila tudi mlada Francozinja, ki je zgubila ves svoj denar. Tudi ona se je dvignila in zapustila dvorano. Nenadoma je počil strel, takoj nato pa se je zaslišal rezek krik. Vse je zdirjalo na teraso. Mladi igralec je ležal nezavesten na tleh, mlada Francozinja pa je imela v rokah revolver. Gostje so takoj poklicali zdravnika, ki je mladeniču odprl suknjič in srajco in našel pod njo — kovinasto ploščo, na kateri je bila gravirana št. 13., Krogla iz revolverja se je na tej plošči! odbila Mladenič si je naglo opomogel. Med tprii, ko je bilo še vse polno radovednežev, okrog njega,, pa je počil drugi strel. Oblita s krvjo se je zgrudila mlada Francozinja na tla,. Težko ranjeno so preper ljali takoj, v bolnico. Zgubila je svoje premoženje in svojo eksistenco, srečnemu njenemu partnerju v ig« pa je št. 13 prinesla veliko premoženje in mu tudi rešila življenje. ' ' Kako nastanejo legende Zanimiv vzgled, kako se delajo legende. nam nudi leto 1829. V tedanji vojni med-Rusijo in Turčijo se je po; izredni hrabrosti in nadarjenosti odlikoval’ posebno general Husein paša. Njegova slava se je naglo razširila po vsej Evropi in ljudska domišljija ga je kmalu spravila v zvezo z Napoleonom, ki je umrl že 8 let poprej na otoku Sv. Helene. Devet let po Napoleoovi smrti je izšla v Lipskem brošura z naslovom: »Deset vzrokov za domnevo, da je Husein paša pravi Napoleon.« V tej brošuri je bila izražena, tudi domneva, da namerava »no- vi cesar« z močno armado udariti preko Lipskega proti Parizu, da zopet zasede francoski prestol. Kljub temu prerokovanju pa je ostal Husein paša v Turčiji, kjer ju postal vojni minister in je bil. 1. 1833 zavratno umorjen. Rabelj Lang o rablju UJohl-schldgerju V Pragi je umrl pred kratkim, kakor smo že poročali, rabelj Leopold Wdhl« schlžiger, Čegar zadnje delo je bila usmrtitev roparskega morilca Leclana. Wohlschlager je svoječasno »deloval« tudi na Dunaju, kjer pa so ga vse prej kot ohranili v dobrem spominu. InzaKaj? Znani avstrijski rabelj Lang, ki je postal »slaven« zlasti med vojno in je tudi že umrl, se je o WohIschlSgerju nekoč izrazil sledeče: »Nikakor ne morem razumeti, zakaj so za usmrtitev Julijane Hu-mel, ki je bila obešena 1. 1900, poklicali na Dunaj WohIschlagerja iz Prage. Hum-lova mu je skočila nasproti ter mu še pod vislicami rekla: »Kako krasne postave ste, gospod Wohlschlager!« Toda WohlschlSger je opravil potem svoje de* lo tako nerodno, da je Humlova živela še celih pet minut. WohIschl§ger je bil kot rabelj čisto navaden mazač.« Lepši časi. • < »Milostiva gospa, zunaj je , berači« »Dajte mu kruha z maslom!« »On pravi, da je videl že lepše dni!« »Dajte mu potem še prti^fek zraven!« Spmi MLADINSKE TEKME V MARIBORU. Mariborski klubi polagajo veliko paž-njo na vzgojo svoje mladine in to je prav. Uspehi so se pokazali lani in letos v finalu z ljubljanskimi junijorji, fco sta Železničar in Maribor po enakovredni igri dosegla časten rezultat. Vsako nedeljo predpoldne se igrajo . mladinske tekme; MO je odredil, da se pobira pri tekmah malenkostna vstopnina 1 Din. Iz nabrane svote je kupil'lep srebrn ^prehoden-pokal, da s tem povzdigne pri mladini veselje do nogometa. Radi slabe organizacije pa se dogaja, da igrata dve moštvi vsako nedeljo, dočim druga sploh ne pridejo do tega, da bi igrala, ker nimajo nasprotnikov. Zadnja čase "pa se dogaja tudi, da klubi teh tekem sploh ne prijavljajo. Velike važnosti je, da sodijo mladinske tekme izprašani sodniki ali vsaj kandidati. Seveda, ako tekma ni prijavljena, ZNS ne more delegirati sodnika. Tako sodijo junijorske • tjektne nevešči 'ljudje. Posledice so, da že, mladina nima nikakega spoštovanja do .- pravih sodnikov. Temu je treba napraviti enkrat za vselej konec. Občni zbor MO naj sklene, da se morejo pod pretnjo' kazni vse mladinske tekme prijaviti najkasneje 8 dni popreje MO in ZNS. Da pa ne bo izgovorov, češ da ni mogoče vedno skleniti tekme že osem dni poprej, se naj mladinske tekme v Mariboru sistemizirajo: Za vsak klub se določi v: naprej ter min po vrstnem redu. Prva nedelja bi n. pr... bila določena za Maribor, druga za Rapid, tretja za Železničar itd. Na .ta način se bo preprečiio, da bi prišlo Tri mladinskih tekmah vsako nedeljo do prerekanj radi sodnikov — nesodnikov, in se bo doseglo, da bo ZNS redno delegiral k mladinskim tekmam svoje člane.: Mladino je treba vzgajati pod vodstvom in nadzorstvom izkušenih in veščih ljudi, da bo iz mladine vzrastel dober sporini kader.- . v: Zagreb - Ljubljana. Prihodnjo nedeljo se bodo vršile v Lju hljani lahkoatletske tekme med atleti Zagreba in Ljubljane. Zagreb pošlje ;v Ljubljano svoje najboljše atlete, med njimi Helebrandta, Predaniča, Korena, Karnerja, Jakopiča, oba Kallajra, dr. Naran-čtfa in Ferkoviča. Ljubljana je letos v, dobri formi, predvsem atleti Ilirije, ki so; letos absolvirali že več meetingov Io na vseh dosegli izborne rezultate. Odlikovali so se zlasti oba Stepišnika, Pav* šič in Špom. Borba med Ljubljano in Zagrebom bo interesantna in napeta, ker so izgledi izenačeni. Mednarodni teniški turnir v Zagrebu1 Ker so Grki radi po povodnji razdrte proge prispeli šele včeraj v Zagreb, se |e pričetek turnirja zakasnil za en dan.—* Včeraj sta igrala samo dva para* Friedrich je podlegel Grku ‘ Garanglotiu 4:,6, 5:7, 2:5. Krasen je bil bo] med Schafferjem in Grkom Zerlendijem. Mladi Schaffer se je izborno branil proti rutiniranemu grškemu reprezentantu. VI prvem setu je Schaffer gladko' odpravil 6:1 Zerlendija. Drugi in tretji set je dobil Grk 6:3, 6:2. V četrtem setu je Schaffer krasno igral, radi teme pa je morala biti igra pri stanju 4:3 za Jugoslovena prekinjena. Ako bo Sclaffer zmagai, je verjetno, da bo Jugoslavija premagala Grčijo. Split« Dubrovnik. V nedeljo se bodo vršile v Dubrovnika mednarodne plavalne tekme med Dubrovnikom in Splitom. Tekmovala bosta stara rivala, splitski Jadran ih'dubrovniški Jug, ki se že deset let med Sabo borita za dosego boljših rezultiatov. Glavna borba bo waterpolo tekma, ki bo nekaka repriza prvenstvenih tekem v Ljubljani. maščeuanle ulomllca Lastnik neke trgovine v Berlinu je na« šel v svoji pisarni zjutraj silen nered. Ponoči so bili namreč tamkaj vlomilci. Ko je lastnik preiskal vse prostore, je našel listek s sledečo vsebino i »Boste že oprostili, da vlada tukaj tak nered. Predstavljajte si samo moje ogoj-čenje, ko nisem našel pri vlomu niti denarja niti ničesar, kar bi mogel zavžiti. Torej, prosim vas še enkrat, ne razburjajte se preveč. Zadovoljite se s tem, da sem se iže jaz dovolj jezil!« Mihael ZevacO Beneška ljubimca Zgadovlntkl roman iz starih Benetk 153 »Pomirjaš me. Saj veš, da jih ne bi dal za vse zlato in srebro tega sveta. Dresirane so in razumejo vsak najmanjši migljaj mojega mezinca; samo da trenem z očmi — one že vedo, česa mi je treba; moj korak jim razodeva moje želje in že samo moja kletev je zanje izrazovitejša od vseh govorov Ciceronovih.« »Ali so zelo plahe, tvoje Aretinke, kaj?« Aretino ga je debelo pogledal. »Kaj hočeš reči?« »Tole: ker si jih tako dobro dresiral, si jih gotovo tudi navadil, da slišijo in razumejo vsako besedo?« »Da, res je, vajene so slišati vse, ne da bi jim lica zardela. One niso tercijalke, ki bi si ob vsaki besedici zakrivale obraz.« »Izvrstno. A zdaj, recimo... koliko jih je?« »Sedem. Vzel si bom še dve, da jih bo devet, in potem krstim vsako izmed njih po eni izmed muz... Kleo, Terpsihoro... »Prizanesi mi z nasiljevanjem ostalih. Hotel sem reči; vzemimo, da bi privedlo mednje novo tovarišico ...« »Potem bi jih bilo osem, in preostajalo bi mi samo še, da najdem še eno... deveto muzo.« »Poslušaj me dobro, Peter. V mislih imam mlado deklico, čisto kakor lilija na polju, neomadeževano kakor beli oblak, ki jadra po azuirju, plaho kakor gazela, ki še nikoli ni videla lovca.« »Ali je lepa?« »Tako lepa, da bi spravila vse hudiče v ekstazo.« »Kakšen ogenj! Kakšno navdušenje! Kakšna primera!« je vzkliknil Bembo, ki je v resnici strmel nad Petrovo gorečnostjo. In res, kardinalu je uhajal temperament. Kakor vsi ljubeči, je čutil tudi on neodoljivo potrebo in nezmagljivo željo, razodeti svojo strast ter slišati sam, kako drug govori o ljubljeni ženski. Mogočen čar ga je odnašal s seboj na svojem va-lovju. Aretino je molčal, radovedno motreč zmedene črte Bembovega obličja. Jasno mu je bilo, da more že ena sama beseda ustaviti ta čar in ohladiti Bembov zanos, on pa je hotel slišati in izvedeti kaj več; kar vohal je po tej strasti in slutil, da mu kardinal s svojim fantaziranjem razodeva nehote novo sredstvo, kako povečati svoje dohodke. »Vprašuješ me, ali je lepa,« je nadaljeval Bembo. »Vsak, kdor je bil le en trenotek tako srečen, da je smel gledati njeno obličje, jo primerja z najlepšimi madonami Rafaelovimi in z najmilejšimi Benečankami, kar jih je naslikal čopič Ticijanov. Jaz, za svojo osebo, ne vem. ali je lepa, ali ni. Sicer pa — kaj je pravzaprav lepota? Ali jo ljubim zaradi ovala njenega obraza? Ali zaradi čistote njenega čela, zaradi bleska njenih las? Zaradi magnetičnih odsevov njenih oči, ki me mikajo in vabijo k sebi, in ki me že sam njihov pogled navdaja z blaznim poželjenjem? Tega, Peter, ti ne morem povedati. Ne vem tega in niti nočem vedeti! Vem samo, da jo ljubim, jaz, ki nisem nikdar ljubil; vem, da moji čuti, moja domišljija in vse moje telo bolestno drhti in trepeče, kadar se je spomnim te deklice, in da jo nosim v svojem srcu z večjim žarom ljubezni, nego dvigam svoje roke proti zlati monštranci, pred katero se mečejo ljudske množice v prah...« Bembo, zadihavaje se, je umolknil. Nalil si je kozarec Heresa ter ga izpil duškoma. Sumljivo bleda lica njegova so se pobarvala z rdečimi lisami. »Ali razumeš vse to? je povzel, rogaje se. »Jaz, ki sem se imel za močnega med močnimi, jaz, ki sem menil, da nimam nobene strasti razen žlahtnega pohlepa po gospodstvu in po zatiranju tisočev, jaz sem brez moči, odkar sem zagledal to deklico. Ali, Peter, ti si srečen človek! Blagor ti, da ne veš, kaj je ljubezen!« »Jaz! Tako mi Venere, hujšega bogokletstva nisi mogel izblekniti!« »Ti ne veš,« je nadaljeval Bembo, ne meneč se za pesnikov vzklik, ki ga morda niti ni slišal, »daj, da ti povem vse, daj, da se nasmejem in najočem. Daj, da raztrgam svoj prsi pred teboj... Ti ne veš, tako ti pravim... To je ogenj, to je žareča lava, in prisegam ti, da mi v resnici izžiga dušo. To je neprestana vročica, besnenje vseh čutov in čuvstev, ki prebivajo v mojih prsih. Muka, ki se ne da primerjati z nobeno drugo, Trpel sem glad in žejo; trpel sem mraz in vročino, trpel ponižanja, ki so me mesarila, kakor udarci biča mesarijo hrbet obsojenca. Vse to pa ni nič, vse to je bilo še naslada v primeri s tem, kar zdaj trpim.« Tako govoreč je Bembo resnično jokal, prelivaje debele solze, ki se jih ni toliko sramoval, da bi si jih obrisal. »Ali se ti zdim smešen?« je vprašal nenadoma. »Nikdar se ml nisi zdel vrednejši mojega prijateljstva,« je dejal Peter Aretino iz dna srca, »a tudi mojega sočutja.« »Da, Peter, vreden sem obžalovanja. Vem to. Nikdar me ne moreš pomilovati tako, kakor se jaz sam pomilujem.« »Beži no, beži! Nazadnje pa res ne vem, kaj je v vsem tem tako strašnega! Ti ljubiš to deklico; lepa je, makar tako, kakor vse Aretinke skupaj. Toda zakaj, hudiča, se cmeriš nad tem?« Bembo je pogledal Aretina z nepopisnim obupom, rekoč: »Kaj bi storil ti, če bi se vse Aretinke zbrale in ti pljunile v obraz?« »Bičal bi jih, mrcine!« »Zdaj pa si misli, da ti tista ženska, ki si jo v vsern svojem življenju najbolj ljubil, poreče, da rajši vidi krastačo nego tebe ...« »Poslal bi ji vrečo krastač in si poiskal drugo.« »Vidiš, da nisi nikdar ljubil! Jaz bi bil že srečen, če bi mi pljunila v obraz! Toda ona mi niti tega noče reči, da Se ji zdim grji od krastače. In tisto, kar kaže, kadar me zagleda, ni nikaka groza. Tisto ni zaničevanje. Tisto je nekaj še nižjega, še žalostnejšega... Tisto je gnus!« »Eh, tristo satanov, vzemi jo s silo! Zagotavljam te, potem ko ji dokažeš, da si strašen in močan, se ji boš zdel najljubeznivejši človek na svetu.« »Poizkusil sem...« . »In?« »Bil sem premagan.« »Diavolo, to je zamotana reč.« »In to še ni vse, Peter. Tudi tekmeca imam.« »Ki ga ona ljubi?« »Ne vem, ne verjamem... ne... saj si ni mogoče misliti, da bi Bianka ljubila tega Sandriga.« »Bianka, praviš?« »Tako ji je ime.« »Hči Imperije?« »Da, njena hči. Ali jo slučajno poznaš?« »Ne, toda znano mi je, da ima Imperija hčer In da Je tej hčeri ime Bianka. Toda rekel si, da imaš tekmeca?« »Tekmeca, ki se ga vsaj v tem trenotku ne more odkrižati; tekmeca, ki nam je koristen... ali razumeš? No, in jaz, vidiš, bom primoran blagosloviti njiju zakon! . . .« »V čem obstoja koristnost tega tekmeca?« »V tem, da računam nanj za ujetje Kandianovo, ako se zgodi, da se ne vrne več k tebi.« »Vsi hudiči! Če je tako, potem si izprašaj vest,kal je močnejše: tvoje sovraštvo ali tvoja ljubezen...« »Ne maram si je izpraševati. Hočem, da dobita moje sovraštvo in moja ljubezen enako utešenje: da Kan-diano pogine in da Bianka postane moja. To dvoje hočem. Vse moje življenje je zapopadeno v tem... Kar se tiče Kandiana, se zanašam na Sandriga.« »Na svojega tekmeca?« »Da. In zaradi Bianke se zanašam nate.« »Saj veš, kako sem ti vdan...« »Da, dragi moj Peter. Zato ti hočem zdaj povedan, česa se nadejam od tebe... Poroka Bianke s Sandri-gom se ima vršiti. Potrebno je, da se vrši,..« »Kdaj?« ' tfovfttn« in aenijalnn nnm»n« Obeintte*: n»»k* b*t«di mrzla in ’*topla jedila so gostom vedno na razpolago. Za obilen obisk se priporočata Ivan in Josiplna Kos, gostilna, Cvetlična ui. 11, prej Misle-ja, 2065 Na stanovanje se sprejmeta dva gospoda - dijaka. Babuder, Tržaška cesta 20. 2067 Magacln - klet velika v sredini mesta se odda v najem. Dopisi na upravo lista po »Klet«. 2052 Soba krasno meblirana, ki pa je brez posebnega vhoda, se odda snagoljubeči gospodični eve.i-tuelno tudi s hrano. Cena sobe 300 Din. Stritarjeva ulica 5 I. _______________2050 Oddam s 1. septembrom opremljeno spalnico s kuhinjo in kopalnico. Istotam opremljena soba s separatnim vhodom. Naslov v upravi lista. 2047 Manufakturna trgovina na Koroški cesti št. 17, sprejme učenko ali učenca. 2076 TDEIKHCO dame in gospoi IDEALNO OBLAČILC zimo in leto! LORHIK KOROŠKA 9.1 Uradniki In trgovski nameščenci dobč dobro, okusno in krepko domačo hrano kot abonenti. Pijača ni obvezna! Lep, senčnat vrt z novo preurejeno restavracijo. Pridite In prepričajte se! — Vabi vas: Marko Radllovlč, gostilna »Maribor«, Grajski trg št. 1. 1993 Prodam ledeno omaro z dvemi vrati za Din 500. Grad Radvanje ob nedeljah avtobus. 2038 Čitaj in povej sosedu! Pri »Brzopodplati«, Maribor, Tatten-bachovi ulici 14, se kemično čisti !n strojno barva čevlje in vse usnjate predmete. Barve na izbiro z raznimi kombinacijami. Kupim stare moške obleke, ročni voziček in stenska ogledala. Pismene ponudbe naj se pošljejo na ime; Makor, Rajčeva ul. 1, Maribor. 2058 ^•iVinotož »I i* ► Marija Šturm, Počehova 266 (prej posestvo Pugel) se priporoča cenj, občinstvu f! Parna pralnica In kem. čistilnica ^„uaia: hiaukopanova 9 Podružnic; Vetrinlsk« f , j Prid« in dostavi se na dom 'Štampiljk ^T. SOKLIČ, S*. * ¥ Oglejte sl veliko zblogo novih MODNIH LISTOV za jesen in za zimo v Knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova 13 * Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstaynik izdajatelja in urednik; Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., pre -3"% -