"Amerikanski Sloven cc^
mm
LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKI.
AMERIK/SrSSKI SLOlteNEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIK! m
£ Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel 1
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
KUPUJTE VOJNE BONDE1
——i —. __ 1 * 1 i
ŠTEV. (NO.) 17	CHICAGO, ILL., TOREK, 27. FEBRUARJA - TUESDAY, FEBRUARTIH^S	LETNIK (VOL.) UV.
Ofenziva na zapadu nadaliuie
DVE AMERIŠKI ARMADI SE DU2ATA RENI; RUSI PSPESNI OR BALTIKU
Pariz, Francija. — Najnovejše vesti omenjajo o novih uspehih na zapadni fronti. Kanadske čete so izvojevale v soboto in nedeljo nove zmage in napredovale od 3 do 4 milje na severnem koncu fronte ob Holandiji. Deveta ameriška in prva ameriška armada pa sta napredovali od dve do pet milj na skoro 20 milj dolgi črti in prva armada se nahaja od Kolina ob Reni le še dobrih 15 milj, deveta armada pa 17 milj.
Poročila omenjajo, da je nemški odpor še vedno- močan, vendar ne več tako trdovraten, kakor je bil pred tedni. Težko-če pa povzročajo podminana polja, katera so Nemci kaj na gosto posejali z vsemi vrstami minaifti. Posebno nevarne so ta-koimenovane plastične mine, ki jih delajo iz neke glini podobne malte in jih zakopavajo do % _
tri čevlje globoko v zemljo. Vendar Zavezniki mine. uspešno odstranjujejo s posebnimi pripravami. Posebnih žrtev vsled tega ni, le napredovanje to ovira, ker odstranjevanje min je počasno in previdnosti je treba.
Na splošno so boji na zapadu še vedno nekako vrtanje v Sieg-friedov trdnjavski pas. Ko pride enkrat do preboja tega pasu in pa do prehoda preko Rene bo nastala odprtina in vdor v Nemčijo bo pričel. Nemci ne kažejo (Dalje na 4. strani)
AMERIKANCI KORAKAJO NAPREJ
''IT-""	T'"f MŠSHnfl! .'.iltlL- - 'MMMMaMBnvifmwuui »iuuju.***
------*.............—t-—.mm. :.,m:---------•
Po globokem snegu gazijo, nad njimi pa se razprostira iemno nebo, ko Amerikanci korakajo skori razdejano belgijsko mesto St. Viih, ki so ga za vseli. Malo prej so leiki sneženi viharji in zameti vihrali po celi zapadni fronti. To je bilo pred nekaj ledni. Sedaj pa je tam samo blato.
NA TOKIO PADAJO BOMBE:
MARINI OSVAJAJO IW0
. i
Otok Guam. — Več kakor 200 ameriških letečih trdnjav je v soboto in nedeljo bombardiralo japonsko prestolno mesto Tokio. Zračni napadi na-Tokio so zdaj dnevno v teku. Zgleda, da ameriško brodovje kontrolira vodovja okrog japonskega otočja
in med temi so mnoge naše ma-j--- m ■ ■ ■ ■ ■ ■
tične ladje, nosilke letal, s katerih se vrše zdaj stalno poleti nad japonsko otočje in bombe skoro dnevna padajo v veliki množini na Tokio, Yakohomo in druga industrijska mesta na Japonskem.
Tokijsko radio poročilo je priznalo, da so zračni napadi občutni in da povzročajo škodo. Ameriški izvidniki pa poročajo, da je bilo videti več kakor 25,-000 kvadratnih jardov površine v mestu Tokio v plamenih po - napadih na mesto.
Amerjški vpad na otok Iwo Jima je doživel najbolj krvavo borbo, kar so jih dosedaj še doživeli Amerikanci pri sličnih vpadih na razne otoke, ki so jih
doslej napadli in osvojili. Otok Iwo je silno utrjen. Japonci imajo zelo varna skrivališča, ki so vsa zvezana med seboj pod zemljo s tuneli. Osvajanje teh lukenj je zelo težavna in nevarna reč, zato so tudi tako visoke zgube na otoku Iwo. Vendar podjetnost in hrabrost ameriških marinov gre uspešno naprej. Glavno vzletališče so A-merikanci že skoro osvojili in se stalno pomičejo naprej. V bojih jih uspešno podpirajo letalci in bombardment japonskih pozicij z morja. So pa mnenja, da boji na otoku Iwo Jima znajo trajati še precej dolgo, predno bodo Japonci pregnani z vseh njihovih skrivališč.
"HLAPEC" JE UJEL
NAZIJSKEGA BARONA
» ^
Moskva, Rusija. — V sovjetskem listu "Rdeča Zvezda" je bilo te dni objavljeno zanimivo poročilo, ki pripoveduje, kako je bil na Poljskem ujet neki Alfred von Rosen, nazijski vodja in zaupnik. Radi posebnih zaslug, ki si jih je iztekel von Rosen
za gestapovce, so mu slednji ko -—-——
so napfrdli Poljsko leta 1939 dali neko grajščino. Von Rosen je bil postavljen za gospodarja in prejšnji lastnik pa je bil pregnan. Von Rosen je dobil nekega Manikovskija in zraven še deset poljskih deklet in žena, ki so mu bile dane kot sužnje. Gonil jih je in trdo so morali delati.
Zdaj, ko so Rusi prodrli na Poljsko je vsem takim nazij-skim pridaničem začelo goreti pod nogami. Nemška oblast mu je zagotovila, da če pride do umika, da bo zanj poskrbljeno na železnici, da se ob odpeljal. Toda Rusi so s svojimi tankimi priropotali nekega dneva tako
hitro, da na kako železniško postrežbo tudi za tega nazijske-4 ga barona ni bilo časa misliti, j Zbežal je v gozd in se potikal j več dni. Nato ga je njegov suženj hlapec Manikovsky zalotil in ujel. Prignal.ga je pred^u-se in jim ga izročil. Rusi se zaaj za njegovo slavno baronsko u-pravljanje grajščine in za njegove razne zločine zanimajo in ga bodo za vse njegove zle čine s primerno ostro kaznijo nagra- i dili.
Takih von Rosen o v bo več tudi po drugih od Nemcev zase-! denih deželah. Yes, yes, Bog ne plačuje vsako soboto, a enkrat plača vsakemu po zasluženju.
TURČIJA JE NAPOVEDALA VOJNO OSISCU
London, Anglija. — V četrtek večer je bila razposlana v svet vest, da je turška vlada objavila vojno osišču. Turško vojno napoved so sprejeli po za-vezg^lsUi prestolnicah na znanje bolj hladno. Vsak ve, zakaj le Turčija šele zdaj napovedala vojno. Gre ji pač zato, da bi bila zastopana na mednarodni konferenci v San Francisco, ki se bo pričela 25. aprila 1945» Dokler so imeli Nemci kaj moči in hodili okrog turškega plota, so v Ankari mižurkali nemškim agentom, jim prodajali rude, živež in vse kar so Nemci hoteli kupiti. Ko je pa na Balkan končno padla senca ruskega golja-jta se je tudi v Ankari spremenilo politično vreme. Zdaj 'so j objavili osišču vojno, ko ni več i nevarnosti za kake večje žrtve. | V vojni bodo le bolj na papir-j ju, k miru pa njihov vstop v voj-jno ne bo dosti pomagal. Turki ! so v tej sVetovni borbi iskali dobiček, zraven pa bi bili radi z vsem, kakor kak oštir, ki se boji svojim pivcem zameriti. Zaveznikom bi bili lahko zelo veliko pomagali, ko bi bili vstopili v vojno, ko je Hitler pri-hrul na Balkan. Zdaj pa vsak ve, da so Turki vstopili v vojno le zato, da bi sd okoristili na strani onih, ki jim je zdaj zma-1 ga zagotovljena.
-o-
VPOKLICANI BODO OD 30 DO 33 LETA
/ Washington, D. C. — Naborni odsek je dal objaviti, da bodo v kratkem vpoklicani moški t jod 30 do 33 leta v aktivno voj-j no službo. Vojni urad potrebuje do 1,500,000 mož za nado-j mestila, ki jih bo mogoče dobiti he, če se poseže v zgoraj ome-| njeno starost moških.
-o-
DA BO VEČ DELAVCEV ZA VOJNA DELA
Washington, D. C. — Lester j Brown, direktor komisije, ki vo- i di in nadzira vojne delovne moči je objavil odredbo, ki določa, da morajo vsa podjetja, ki zaposlujejo več, kakor 10 mo-iških, znižati svoje osobje . za 10%. Na ta način upajo dobiti za vojna dela več ljudi. Podjetjem, ki so že zdaj kratki z delavci, bo to povzročalo nove tež-jkoče.	|
KRI2EM SVETA
—	Vatikansko mesto. — Sv. Oče Pij XII. je okreval od in-.fluenze, katera ga je za nekaj dni položila v postelj. V soboto ,]e opravil sv. daritev v^svoji privatni kapeli in v nedeljo, pravi vest, da bo že sprejemal stranke v avdijenco.
—	New York, N. Y. — Švedski parnik Gripsholm, ki je pripeljal iz Marseille v Franciji j zamenjene ujetnike iz Nemčije, je bil zadržan na .Ellis Is-landu za par dni radi preiskav za vohuni. Omenja se, da so se nahajali med potniki sumljive osebe.
—	Otok Guam. — Med otokom Guam in Združenimi državami je uspostavljena zopet kabelska zveza. Kabel je napeljan-od havajskega otočja do Guama. Od havajskega otočja do Zdr. držav, pa je stalna direktna zveza z ameriškim kontinentom.
—	Bukarest, Rumunija. — Nad 400 bivših legionarjev bivše železne romunske garde (nekaki rumuyski fašisti), je bilo zadnji teden aretiranih radi nemirov, ki so nastali v Ma-laksa jeklarnL V nemirih je bil neki delavski voditelj ubit in 11 ranjenih.
—	Cleveland, Ohio. — Nathan Weisenberg, ki je vodil ne-postavno trgovino z stroji za igranje za denar, je bil najden v soboto ubit v njegovem avtomobilu. Umor je bil izvršen radi konkurence njemu nasprotnih elementov, ki tekmujejo v siičnem raketirstvu.
—	Detroit, Mich. — V Dodge avtomobilski tvornici je odšlo na stavko koncem zadnjega tedna 11,400 delavcev, ,ker je podjetje odpustilo osem delavcev. Tvrdka jih je odpustila z. vzrokom, da so delp zadržava-li. Zastopniki unije pa pravijo, da jim je tvrdka nakladala pre-; več dela.
—	Chicago, 111. — Na Paulina in Milwaukee Ave. je nastal v soboto obsežen ogenj, ki je u-ničil dve trgovini. Gorelo je več ur in promet poulične železnice so morali radi gašenja premestiti na progo druge ceste. Škoda znaša nad $35,000.00. i
j CIUI MEDAMERIŠKE KONFERENCE V MEHIKI
i Mexico City, Mehika.—M ed-
ameriška konferenca, ki je pričela zasedati v tem mestu zad-Isji teden, ima več važnih problemov pred seboj. V glavnem je konferenca sklicana, da stvari soliden ameriški blok, v katerem naj bi bile povezane politično vse ameriške republike. Ta povezanost naj bi utrdila enotno nastopanje vseh ame-! riških dežel kot ene enote, ki ! naj bi izražala in zahtevala vse j kar gre za gospodarske in politične zadeve zapadne hemisfe-re. Naravnost Zdr. države kot velesila naj bi bile kot voditeljica ameriškega bloka. Nekatere južne države se čutijo užaljene, ker se konferenca ni sklicala pred jaltsko konferenco. Toda ker se bodo podrobnosti reševale šele na konferenci v San Francisco, menijo, da ame-1 riške republike na jugu niso vsled tega ničesar zgubile. Na i konferenci so zastopniki Kube predlagali, da naj vse ameriške dežele skupno napovedo osišču vojno, da bodo potem kot take i na mednarodni konferenci priznane.
-o-
TUDI EGIPT NAPOVEDAL VOJNO
^Kairo, Egipt. — Egipt je v soboto tudi objavil vojno osišču. Razlog, tudi Egipčani hočejo biti na konferenci v San Francisco. Mmisterski predsednik Ahmer Maher, je nesel kraljevo odredbo v parlament," da jo tam prečita, a med potjo ga je napadel neki mladec in ustrelil. Minister je na to v bolnišnici umrl.
-o-
ROOSEVELT JE MORAL HITRO DOMOV RADI ZDRAVJA
Vatikansko mesto. — Puro-! čilo iz Vatikana omenja, da je Roosevelt moral hitreje domoy, kakor je mislil. Vzrok je njegovo zdravje, ki ni preveč dobro, pravi vest.
——o-
NOVA JAPONSKA LETALA
Washington, D. C. — Ame-; riški letalci so sestrelili iz zra- < ka nedaleč od otoka Formosa ; novo japonsko letalo, ki mu pravijo Amerikanci "George". Letalo je srednje velikosti in i ima večjo hitrost, kakor dosedaj vsa druga japonska letala. 3
V GRČIJI VEDNO 7ECJA
ZMEDA; ANGLEŽI INAJ0 J TAM TEŽKO STALIŠČE
L . Atene, Grčija. — Kakor je bilo pričakovati, nastaja v Gr-j čiji vedno večja zmešnjava. Razmere se razvijajo svojo pot in drvijo naprej kakor splašeni konji, kLjih nihče ne more obvla-j dati. Tisti možje, ki so prišli do moči s pomočjo britiškega orožja, sedaj sami nastopajo proti Angliji. Tako poroča te dni v The Chicago Sun poročevalec M. W. Fodor.
Prej ali slej bo moral London spoznati, da v Grčiji prej ne bo mira, dokler zadeve ne bodo re-išene pravično za vse strani. Izmed vsega pa ta nesrečna dežela sedaj najbolj potrebuje obnovitev svojega gospodarskega in finančnega življenja; v tem oziru je namreč popolnoma na tleh. Zato bi Anglija rada, | da bi taki možje prišli na mini-sterske stolčke, ki se razumejo na gospodarska vprašanja, kot n. pr. Kyriakos Varvaressos, prejšnji vodja narodne banke. Ali_premier, general Nicholas Piastiras, je vojak in je prišel I-od nesrečni vpliv dveh mož, ki sta zadnjih par let postala skrajno reakcijonarna, to je nasprotna novemu delovanju in | željam "večine; tudi sta se v gotovih mejah strinjala z varnostnimi bataljoni, ki so igrali tako i žalostno vlogo med časom nem- j skega zasedanja. Ta dva moža sta gen. Gonatas in gen. Tasa-ras. Vsled njunih temnih spletk se moral Pericles Rhallis odpovedati notranjemu minister-stvu, Plastiras pa je naravnost! prisilil regenta, da ga je imeno- 1 val za notranjega ministra in da je bil gen. Vlakhos imenovan i za varnostnega podtajnika. Ti j
■ »i
KAJ DELAJO UMIKAJOČI SE N AZIJI PO SLOVASKEM
Washington, D. C. — V švicarskem listu St. Galler Tagblatt je nekdo, ki je vse na lastne oči videl, popisal, kaj se godi na Slovaškem, ko se Nemci umikajo pred navalom ruskih čet. Ker je skoraj gotovo, da se bo prej ali slej v naši Sloveniji godilo isto, je poročilo za nas dvakrat pomenljivo; kaže nam, kaj moramo pričakovati.
"Iz srednjega dela vzhodne fronte se je začela nemška vojska umikati, ki so Rusi napadli Krakow. Umikanje je trajalo več kot teden dni. Cele dneve in noči so se pomikale karavane ljudi in materijala od vzhoda proti zahodu. Na vozovih, pokritih z raztrganimi odejami, so bile nametane puške, čelade in vsa mogoča vojna oprema. Vlekla so jih ogerska kljuseta, ki so že komaj privzdigovala kopita. Zraven so hodili nemški vojaki, in stiskali svoje od mraza premrle roke v žepe; njihovi obrazi so bili bledi, umazani in utrujeni. Videti je bilo ponoše-ne in deloma raztrgane uniforme vseh barv in vseh vrst. Od časa do časa so naglo prihajali mimo SS-vojaki ali se je pripeljal avtomobil z višjimi častniki ali pa je priropotal kakšen napol pokvarjen tank, vojaška kuhinja, ogerska policija, par u-krajinskih ali kavkaških kamel,
dve imenovanji pa pomenita skoraj isto kakor nekak novi gestapo sistem.
Ječe so še vedno polne delavcev in pristašev EAM, to je Narodne osvobodilne fronte. Tri tisoč mož v zaporih v Chassani jetnišnici je začelo gladovni štrajk pred nekaj dnevi.
Ker so Angleži soodgovorni za razmere, jim tak potek dogodkov gotovo ne ugaja in bodo gotovo strožje nastopili prej ali slej, morda celo z gospodarskimi omejitvami. Združene države bodo skoraj gotovo pri tem podpirale Anglijo in morda tudi omejile zaloge, ker gotovo ne želijo, da bi se fašistovske težnje V Grčiji še bolj okrepile. Znano je, da šo bile ameriške zaloge poslane v Grčijo pod pogojem, naj se razdelijo med vse prebivalstvo enako, brez ozira na politične stranke, narodnost in veroizpoved.
Splošno se pričakuje, da bosta tako Turčija kakor tudi E-gipt napovedala vojno Nemčiji in Japonski te dni, ker bosta hotela dobiti povabilo na konferenco Združenih narodov, ki se bo začela v San Francisco 25. aprila. Turčija je že prekinila diplomatske in gospodarske od-nošaje z Nemčijo pred nekaj meseci, z Japonsko pa pred nekaj tedni.
ki so dajale od sebe otožne glasove. Take prizore so gledale slovaške gore in mesta kakor Poprad, Strba, Liptovsky Hra-dok, Liptovsky Svaty Mikulas, vse do Ziline.
"Ali vrhovi Tatre so gledali še drugačne stvari tiste dni v januarju. Nemške in ogerske tolpe so gonile cele množice Slovakov iz vzhodne Slovakije, v prav takem stanju, kakor so jih našli na cestah, v gozdovih ali pa x>o njihovih hišah. Brez u-smiljenja so odgnali vse moško prebivalstvo od 16. do 60. leta. Te uboge nezadostno oblečene ljudi, vse premrle od mra^a, so gnali kakor živino brez počitka naprej dan za dnem, gnali v njihovo uničenje.
"Najslabše pa je bilo, ko se je zmračilo in so skupine umikajoče se armade prenočevale po vaseh. Z zadnjimi močmi so se umikajoči se Nemci vrgli na vse, kar so mogli dobiti, bilo živo ali mrtyo. Kokoši, gosi, ((Dalje na 3. str.)
Stran 2
AMEftlKANškl kovENEd
Torek', 27. februarja 1945 *
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene »	list v Ameriki,	Newspaper in America,
Ustanovljeni leta 1891	Established 1891
S Izhaja rsak torek in petek	Issued every Tuesday and Friday
1 - v	-
Izdaja in tiska:	Published by
EDINOST PUBLISHING CO.	EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in-uprave:	Address of publication office:
1849 W.Cermak Rd., Chicago 8	1849 W.Cermak Rd., Chicago 8
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto ............................$4.00	For one year______________________$4.00
Za pol leta-------------------------- 2.00	For half a year________________2.00
Za četrt leta —-------------------, 1.25	For three months________________ 1.25
Za Chicago, Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe
Za celo leto............................$4.50	For one year_____________________________$4.50
Za pol leta---------------------2.25	For half a year_______________________ 2.25
Za četrt leta-------------------- 1.50 For three months___________1.50
Dopisniki so proiani, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjulzaj prej »ni teden. Za petkovo* številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Ac* of March 3, 1879.
RAZMERE V POVOJNEM
SVETU
Ko bodo utihnili topovi na bojnih poljih in bo proglašen mir, se bo svet oddahnil od strašne morije. Kaj potem? Milijoni mož in fantov ter precejšen del tudi žen-stva, ki zdaj služi v vojski vseh narodov in držav, bodo vsi veseli, da je uničujoče vojne konec. Vračali se bodo domov z vsemi mogočimi bridkimi izkušnjami, obenem pa z upanjem, da jih doma čaka boljša bodočnost, primerna priložnost za zadovoljive življenje. Da bo to vsaj deloma mogoče, bo treba v vseh deželah ustvarjati dobre gospodarske razmere, katere bodo dajale veteranom vseh dežela priložnost do dela in zaslužka. Ali bo mogoče take razmere ustvariti v vseh deželah, je seveda težko odgovoriti. Potrebno pa bo, ker če takih razmer, vsaj nekaj, ne bo, bodo v raznih deželah gospodarske in socialne težave. Možnost za obstoj je najglavnejša zadeva za vsakega državljana. Če te ni in je ne morejo državljani najti po lepem potu, jo začno iskati.ua skiLge načine in ti načini so običajno nemirni in viharni.
Stari načini svetovnega gospodarstva so privedli svet v zmede. V teh zmedah so se rodile nove miselnosti, ki so vodile v fanatizem in ta je potegnil končno ves svet v krvavo klanje, ki še vedno traja. Da bi le nekateri mednarodni kapitalisti grabili profite, sto in sto milijonov delavcev po svetu pa naj bi živelo pasje suženjsko življenje — ti načini so doživeli svojo dobo in svet bo treba postaviti na čisto nove gospodarske temelje. Treba bo takega reda, ki bo urejeval ravnovesje med bogatimi in revnimi, ali pa bodo težave.	*	m
Na splošno se zelo mnogo govori o uredbah povojnega sveta. Za enkrat se v glavnem posveča pozornost raznim razmejitvam, za tem pa sfernim mejam raznih velesil, v katere bodo spadali razni narodi in države in bodo odvisne gospodarsko in politično od takih glavnih velesil, v katerih sferah bodo. To bo nekak nov mednarodni politični red. Kako se bo v tem redu izhajalo, bo mogla odgovoriti le bo-' dočnost. Stari mednarodni politični red ni mogoč več, zato je treba novega reda. Bo to poizkušnja, ki se bo mogoče obnesla, mogoče pa tudi ne.
V tem novem političnem mednarodnem redu bodo nastale nove gospodarske in socialne razmere. Te se bodo . razlikovale med seboj, kakor so se doslej. Na splošno se-pričakuje, da bodo gsopodarske in socialne razmere po vseh deželah za delavce in male ljudi boljše, kakor so bile do sedaj. Delavstvo v tej vojni nosi veliko oeteovornost za zmago. Proizvodnja, ki je odvisna od delavcev, se mora nadaljevati s polno paro, da ima vojska tega 'ali onega naroda dovolj orožja in municije. Delavci v tovarnah so • prav tako važni za vsako deželo, kakor so važni vojaki na fronti. Amerika je s svojo proizvodnjo uspelia le zato, ■ ker delavstvo dela, da je dovolj orožja in municije. Zato j, tudi zmaguje. Delavstvo se tega zaveda in marsikaj mir- « no prenaša, ker ve, da je to potrebno za dosego zmage. Po , ' zmagi bo začelo pa tudi delavstvo govoriti. Svet bo treba 3 obnoviti. Privatna velepodjetja že sedaj delajo načrte J1 kako bodo obratovala po vojni. Računajo z visokimi pro- i J fiti. So pač navajena tako. Ampak delavstvo ne bo zado-j i voljno, da bi le velekapitalistična podjetja žela mastne do- i bičke, samo pa bi živelo iz dneva v dan, iz rok do ust. De- s lavstvo bo zahtevalo svoj delež. Tudi tega se zavedajo c premnogi.	'	|£
Na splosno torej je pričakovati, da bo v povojni dobi delovno ljudstvo v vseh deželah pridobilo. Delavstvo bo £ bolj socialno zaščiteno, kakor je bilo. Imelo bo več social- ( nih pravic, kakor jih je imelo do sedaj. Socialna oskrba n bo v vsaki deželi povečana. Delavci bodo bolje plačani, < kakor so bili. Dostop bodo dobili do širših ugodnosti, kakor so jih pa imeli v preteklosti. Vse to bo vodilo V svetu na splošno v nekak socialni kolektivizem. Ljudstva bodo " več in več zahtevale od države, slednja pa bo primorana to jn odgovornost sprejeti, pa bo aahteyala s tem tudi zase večje ia
NOVICE 12 RAGHABPURJA
Indija.
Naših 5 misijonskih postaj — Bošonti, Khari, Morapai, Rag-habpur in Satkhira — so še vse pri življenju. Bilo je sprememb pri osebju, bilo je težav in jih še bo, a delo gre naprej. Vojne razmere so — hvala Bogu, da se še preveč ne poznajo. Najhujše je, ker ni naraščaja od doma. Toda tisti ki so— brcajo, in se ne dajo tako hitro u-gnati v kozji rog. *
Tako tudi raghabpurski misi-; jonar, ki Vam piše tele 'novice', | še ne misli uiti s 'fronte'. Med vojno je končal zidavo šole, za-j čete še poprej. Na starih teme-jljih je postavil nov skromen sa-jmoštan za domače sestre, s kuhinjo. V okrožju pa je nekaj va-jsi dobilo nove, zračne in svetle j kapele, vse iz prsti.
Bližina velemesta — Raghab-;pur meji proti severu na dve j kalkutski fari — se deželi z ozi-rom na kakšne prometne prednosti čisto nič ne pozna. Cest raghabpurski kot sploh nima. Najbolj uporabno prometno sredstvo so izdolbena palmova debla. Misijonarji rabimo lastne čolne, iz desk zbite, ki jih je treba porivati z bambusom. Zanje je treba plačati takso kot za kakšen avtomobil.
V suhi dobi pa treba največ peš čez polja, če ni kdo tako srečen, da imar konjiča. Pred leti je Raghabpur, največ po zaslugi amerikanske dobrotnice, dobil konja, pa ga je bilo treba
—	pač po zaslugi vojne draginje — pred mesec dni s težkim srcem prodati. Konj ni kolo, da • ga odložiš ko ti ne rabi. Grize 1 in hrusta, da je — veselje. Ko s bo s financami lažje, bo seveda < treba spet enega poiskati. i
Najbrž Vas zanima kako smo 1 lansko leto tu v Raghabpurju 1 pomagali, da omilimo lakoto: 1 poceni smo prodali in razdali S 3 krog 80 ton riža (samo naj po- s Irebnejšim); mleka za dojen- I ^ke 20.000 racij; obleke skoraj c >000 kosov; razdelili smo 150.- s r!4 kosil; da ta skuhamo, smo 1 jorabili 15 ton goriva. — Za l •eveže je bil odprt misijonski s lispanzer, bolnikom smo še vrh d ega zastonj delili kinin, čaj, d )arley in na tisoče raznih 'pills', 4 'oleg miloščine v gotovini ti-š iim, ki niso zmogli pokopati s lomačih, ali se jim je hiša na :lavo podirala. Vprašali boste: ji Kje pa je Raghabpur toliko de- si arja dobil?' . . . Odgovor je k ratek: Bog ga je dal! Danes s^ 30. 6. 1944) je blagajna ne sa- B io prazna, še okrog 200 rupij st $60.00) deficita kaže bilanca, d V duhovnem oziru smo lan- n< co leto navzlic težkim izgubam in
-	umrlo nam je petkrat več ni »mikov kot druga leta — še je apredovali. Božja milost je bi- le na delu tako, da imamo danes ja
pravice in oblasti. Na prvi pogled se zdi vse to nekam sijajno in boljše, kakor je bilo v preteklosti. Ali bo?
Boljše ali slabše bo pa odvisno od drugih okoliščin, ki se bodo pojavijale iz krogov raznih vplivov bodočih velesil. Kakšni vplivi bodo to? Zamislimo se lahko v svet, ki bo razdeljen v nekako tri kroge vplivov velesil. Na vzhodu in daleč tja v Azijo bo segal ruski vpliv. V tem okviru ali krogu bo prevladoval kolektivni gospodarski in socialni red, ki je komunističen. Na zapadu bo Evropa, gotov del Amerike, Indija pa tudi del Azije in Afrika pod vplivom Anglije. Ameriški kontinent, nekateri drugi deli sveta in velik del Azije bo pod vplivom Amerike. Anglo-ame-riški gospodarski sistem bo ostal pod vplivom liberalnega kapitalističnega reda. Važno posredovalno vlodo bo igralo vmes krščanstvo. Tako bodo v svetu tri glavne sile. Med prvima dvema bo morda tekma. Krščanstvo bo, kakor doslej, opozarjalo oba na pravičnost in poštenost. Ali ga bosta poslušala? V preteklosti ga nista, zato sta žela oba, kar sta sejala, namreč vihar. Tudi v bodočnosti naj-brž ne bo drugače. Na kratko se da označiti bodočnost sveta najbolje z našim domačim rekom: "Kakor si bo svet postlal, tako bo spal."
• ^_ i
nad 300 katehumenov vseh starosti. Na Veliko soboto je bilo krščenih lepo število poganov. Poučiti toliko ljudi temeljito, pa ni šala. Tudi stane precej, ker so mnogi spreobrnjenci revni ljudje, ki med katehumenatom izgubijo zaslužek. S čim bodo hranili družine? Zato treba včasih vso družino skupaj "poučiti in — hraniti. Ni druge. _
Podprite nas z gorečo molitvijo, da tudi duše nasitimo tako, kot smo v času potrebe njih telesa.
S. Poderžaj, D. J.
Prisrčna hvala vsem dobrotnikom za milodare poslane'v zadnjih mesecih po Rev. J. Slapšafc (3547 E. 80th Street! | Cleveland 5, Ohio); pa nam ne zamerite dolgega molka. — Na! isti naslov tudi bodoče še lahko pošiljate svoje darove. Tako je najbolj varno in najhitreje.
Med dobrotniki zadnjih mesecev je lepo število novih imen. j Vse te-nove prijatelje našega Bengalskega misijona prav prisrčno pozdravljamo! V znak priznanja in hvaležnosti bomo od zdaj naprej tudi njim brez-! p lačno pošiljali naša kratka misijonska poročila Z BENGALSKIH POLJAN.
Vaš v Kristusu vdani in hvaležni x
Janez Ehrlieh, D. J.
Iz "Bengalskih Poljan".
-o-
... ♦ i
SKUPNO SV. OBHAJILO
IN DRUGO	j
Willard, Wis. i
Članicam društva Marije.Po- 1 naga j in društva Krščanskih i sena in mater naznanjamo, da1 S >omo imele skupno velikonočno t
iv.	obhajilo prvo nedeljo v mar- i u, to je 4. marca. Spovedova- i lje bo že v petek večer po po- 1 >ožnosti, v soboto, in v nedeljo t >red sv. mašo. Pri prvi sv. maši £ »orno pristopile k sv. obhajilu, j j Obrale se bomo 15 minut predi2
v.	mašo v društveni dvorani, da •otem skupno odkorakamo v t erkev. Prosim vas, drage sose- k tre, da pridete pravočasno in g rinesete društvene znake s se- " oj. Po sv. maši pa bomo imele n kupen zajtrk v dvorani, obe d ruštvi skupaj, kot je že v nava- j; ' vsako leto. Prosim, udeležite!p 2 v kolikor mogoče obilnem i b evilu in prinesite tudi kaj za U cupni prigrizek.	jb
Upam in želim, da bom tudi i o; iz do takrat že lahko toliko j p opila na nogo, da se bom lah- ši > z vami udeležila skupnega ir . obhajila, kar mi naj ljubi j a t>g pomaga. Dne 28. januarja vi m namreč tako nesrečno pa- ni a, da mi je kost počila na levi je >gi nad členkom. Ko to pišem, m iam že tri tedne neprostovolj- fa h počitnic, pa zdravnik mi jih zr obljubil še en te'den. Se prav sp po zahvalim sosestram in pri- j vs teljicam za prijazne obiske te;
kakor tudi tistim, ki ste se me spomnili pismeno. Srčna vam hvala vsem.
Bolnikov imamo več. Vsem želim ljubega zdravja.
Od vojakov se je vrnil vsem dobro poznani T/Sgt. John Trunkel, sin od Mr. in Mrs. Anton Trunkel. Služil je v armadi štiri leta. Dal Bog, da bi že skoraj bilo konec te strašne vojne, da bi se naši sinovi vrnili k svojim dragim.
Pozdrav vsem naročnikom in bralcem tega lista.
Mrs. Johanna Artac.
-1—o-
EDINOSTI JE TREBA!
Frederick, Colo.
Ko prebiram razna poročila iz starega kraja, pa tudi razne drugo pisanje glede sedanjih razmer v naši stari domovini, mi pride na misel tista stara ribniška pripovedka,, kako je mož peljal zeljnate glave na trg, pa se mu je na klancu voa prevrnil. Glave so se zatrkljale dol po hribu vsaka v svoje strani Ribničan je odprl usta ir gledal za njimi, nazadnje je pa vzkliknil: "Presneto ne bodi pa je vendarle res, da ima vsaka glava svojo pamet!" -
Naši ubogi rojaki v stari do-movini so, kakor posnemamo i2 raznih poročil, popolnoma zbegani in razcepljeni. Sosed j« proti sosedu, brat proti bratu sin proti očetu, oče proti sinu Nekateri so pri partizanih, flru-gi pri Četnikih, tretji pri take zvani beli gardi ali pri domo-brancih. Drug drugemu so največji sovražniki, vendar ps menda vsak misli, da je edine njegova skupina v* pravem ir zastopa edino pravično stvar Ni težko nas Slovane razdelit in nahujskati, da se med seboj davimo. To našo največjega obžalovanja vredno narodno lastnost so znali naziji mojsterske izkoristiti v svoje namene. Preslepili so celo del našilUjudi, da 'so potegnili ž njimi in se zanje j bojujejo proti lastnim sobra-tom. In! ti slovenski janičarji so, kakor vidimo iz pisem, prav ta-,;ko krvoločni, kakor naziji sami ;in kakor so bili fašisti. V takih časih, ko je vse zmešano, je še posebno treba dobrih voditeljev. Lahko si pa predstavljamo, s kakimi težavami se mora boriti maršal Tito in njegova armada, ker se še sosed na soseda in brata na brata ne more zanesti. Žalostno je, da je Slovenija razdvojena. Ko bi vsi držali skupaj ramo ob rami, bi bil morda sovražnik že pognan in bi bilo že konec trpinčenja in zmrzovanja našim sorodnikom v stari domovini. Njihova medsebojna razdvojenost jih dela še toliko večje trpine, mi pa, ki podrobnih razmer ne poznamo, in izvemo le kaj malega zdaj iz te zdaj spet iz druge strani, ne moremo nobenega obsojati. Smilijo se nam vsi skupaj. Kateri izmed nas more, naj jim pomaga z obleko, obuvalom in denarjem. Da, pomagajmo kolikor najbolj mogoče našim trpinom v zasužnjeni domovini! Sčasoma se bo že tudi tam raz- i jasnilo in bo vsem skupaj spet zasijalo sonce.
Kaj pa mi v Ameriki? Tudi tukaj imamo razne nepremisle-ne ljudi. Sam sem že slišal ene-ga ali drugega, ki je rekel: I "Ah, kaj nam usiljujejo te vojne bonde! Dalje ko bomo bonde kupovali, dalje bo vojna tra-j iala!" S takim govorjenjem se prav gotovo ne strinjam. Več ko 3omo investirali našega denar-j ta v vojne bonde, več denarja >o na razpolago na izdelovanje >rožja vsake vrste, z orožjem >a bomo dosegli zmago nad na- > »im sovražnikom in mir. Zato le nvestirajmo naš denar za Stri-a Sama, ki nam tudi plačuje išje obresti, kakor jih dobimo s. kateri banki. S takim početem bomo pomagali Stricu Salu, pa tudi samim sebi in našim antom, da pride hitreje do| mage in se čimprej vsak vesel pet povrne na svoj dom. Ali aak pošten Amerikanec ne želi iga?	J. S., naročnik.
LT. ALBERT GAZVODA ODLIKOVAN
Chishohn, Minn.
Lt. Albert Gazvoda, sin družine Mr. in Mrs. Joe Gazvoda iz 331 Fifth St. S. W., Chisholm, Minn., je bil odlikovan z medaljo armadne srebrne zvezde za svojo hrabrost v boju. Pokazal je nenavadno, prisotnost duha in neustrašenost, ko je vodil svoj oddelek v boj blizu nemške meje preteklega decembra meseca.
Njegov oddelek je bil poslan, da pomaga nekemu drugemu oddelku pri zavzetju gotove
•	dolžine neke ceste. Kljub temu, da je sovražnik obstreljeval ti-
i sti kraj z možnarji, topovi,
>	strojnicami in puškami je Lt. i Gazvoda svoje može vodil na-, prej. Tedaj je bil drugi poroč-i nik; prvi poročnik je postal po s tem dogodku, ob isti priliki, ko l je prejel svojo medaljo. Ko je s dospel na svoj cilj, je organizi-i ral obrambo z možmi neke pe-
>	hotne stotnije, ki je tudi sodelo-i vala pri tem podvzetju.
i "Ce tudi je bil sam in njegovi , možje pod neprestanim sovraž-
-	nikovim ognjem," pravi uradno poročilo, "je vsled hitrega na-
■	stopa ppročnika Gazvode pri : organiziranju obrambe za orne-
-	njeni del ceste desno krilo čete ; imelo priliko braniti in se pri-, iraviti za naskok na Obergeich, . glavno središče odpora. Sovraž-
-	niku se je posrečilo pokvariti
>	naše razdejalce tankov. Neka
-	naša skupina infantristov je
-	zgubila svojega poveljnika, ki t je bil zadet. To skupino je Lt.
>	Gazvoda Jiitro preuredil in upo-i rabil pri svojem obrambnem . načrtu.
i "Pod njegovim neustrašnim i vodstvom so možje pregnali so-
-	vražnika iz poslopij, 'ujeli se-
■	dem ujetnikov in ustavili ter po-
>	kvarili neko sovražnikovo vozi-
•	lo. S tem, da je poročnik Gazvoda urno prodiral naprej, so
■	bili naši tanki, ki so tudi prodi-
•	rali naprej, od strani zavarova-, ni pred sovražnikovimi pehotnimi četami, ki so se nahajale ka-
i kih 100 jardov proč na obeh straneh. Lt. Gazvoda je šel naprej s svojimi možmi in tako poskrbel za varstvo naših tankov. Njegovi mirni krvi in osebni ne-ustrašenosti se je zahvaliti, da se je tisto podvzetje za nas končalo ugodno."
Frances Gazvoda.
-o-
LEPA DOMAČA PESMICA Joliet, IU. Najprej naj povem, s kakim veseljem prebiram vsako številko mesečnika Novi Svet. Vidi se mi jako lepo in zanimivo berilo, posebno rada pa prebiram popisovanje posameznih slovenskih družin. Naletela sem na mnogo znancev, ki sem jih poznala pred leti, pa jih že dolgo j nisem videla in na mnoge že po- j zabila. Sedaj pa berem o eni in I drugi družini, kje se nahaja in razne druge podrobnosti. Se človeku res dobro zdi. Prav veliko imen je ravno iz okolice Novega mesta, od koder sem tudi jaz doma.
Pošiljam tudi preprosto narodno pesmico, ki smo jo nekdaj prepevali v stari domovini in se mi zdi posebno primerna j za sedanje čase, ko fantje od-! hajajo prek morja. Gotovo se je | bo večina čitateljev še spominjala.	-
SIJAJ SONCECE
Oj, sijaj, sijaj sončece na moje drobno srčece.
Kako bom sijalo sončece,
ker so pregoste smrečice? 1
i
Le sekaj, sekaj smrečico, pa delaj, delaj barčico.
2e barčica narejena je, -na morje zapeljana je.
Odrin', odrin' od kraja preč, 1 ne boš me vid'la nikdar več. Ii Začela barka plavati,	1
dekle začela jokati. .	M
Sklenila bele je roke, točila grenke je solze.
_______ Anna Berry. jI
T ^ <1 w ^'mm	m* m
; DOGODKI :
z	med Slovenci po
Ameriki
a "
Jugoslovanski banket. j
a New York, N. Y. — Pod ge-il slom "Tribute to Yugoslavia"-e je Ameriški odbor za pomoč Ju-i- goslaviji dne 7. feb. zvečer priredil banket v hotelu Bilt-i, more v New Yorku. Uspeh je u bil ogromen v moralnem in ma-e terijalnem pogledu. Dvorana, ki i, je ena največjih v New Yorku, i- je bila zasedena in okrog 200 i, oseb se je moralo vrniti. Pri tej t. priliki so zbrali $500,000. Pred-i- sednik priredbe je bil znani hrti- vatski umetnik violinist in nato rodni voditelj Zlatko Balokovič, :o Na obširnem glasbenem progra-je mu sta med drugimi nastopili ;i- tudi znana operna pevka Zinka e- Milanov in priljubljena sloven-o- ska pevka Miss Ann Kepic. Cela vrsta zelo odličnih ameriških vi osebnosti je bila navzoča; na-ž- stopilo je tudi več najbolj odlič-io nih govornikov, a-	—
ri	Pismo iz domoyine
g.
Cleveland, O. — Mrs. Mary .. Lah, 16011 Holmes Ave. je pre-h jela pismo od svojega brata Mi v' lana iz Čateža podZaplazom na tT Dolenjskem. Pismo je kratko ii se glasi: "Ljuba sestra! Sporo-je	to P° nekem Francozu,
ki ki je pri nas čez noč. 2ivi ir zdravi smo še' vsi. Molite za nas ' ' in nas rešite. Pozdrav vsem3 ^ Tvtfj brat Milan Anžur."
m I	Rojakinja umrla 1
o-1 Waukegan-No. Chicago, HI. e- — Po dolgi bolezni je dne 5. t.
0-	m. umrla Frances Furlan', stara
1-	60 let. Zapušča moža, štiri hče-z- re in tri sinove.
jo	—	*
i-f	Oglasil se je
Cliff Mine, Pa. — Albert Su-" j ša, sin družine John Suša, ki je
Ipadni fronti, se je 9. jan. zgla-' sil iz nemškega ujetništva. Pri
H vojakih je od aprila 1941."
■
Sin ji piše
i. Coudersport, Pa. — Mrs. Iv-ka Grajš je s posredovanjem Rdečega križa prejela pismo iz starega kraja, poslano 11. sept. 1944, ki se glasi: "Dragi ata in mama: n j "Sprejmite najlepše pozdra-[. |\e od mene, vašega sina, od že-ejne in otrok. Živi in zdravi smo i- vsi. Sedaj smo na Lazcu, št. 20. n Bili smo v internaciji vsi v Ita-i- liji- Pogorelo nam je vse. Prosi-a |mo vas, če vam je mogoče, po-Jšljite nam kaj obleke in obutve.
0	Vsi skupaj vam pošiljamo še _ j enkrat najlepše pozdrave. — t Vaš sin
^ i a - \-A Grajs Franc.-' i
3	--
Rojak umrl
j Imperial", Pa. — Po prestani
-	operaciji je umrl v bolnišnici 4. febr. Anton Kerin, star 63 let in
-	doma iz vasi Veliki Podlog pri
-	Krškem. Tukaj zapušča ženo,
1	j tri sinove (dva pri vojakih) ^ t dve hčeri in dva brata, v sta-
-	rem kraju pa sestro in druge s j sorodnike.
— ^
Rojakinja umrla
Vandling, Pa. — Tukaj je j umrla Josephine Debelak, roju iOmahen in doma iz vasi Škof-J lje, fara Št. Vid pri Stični (pq domače Šmarčeva Pepa). V A« meriki je bila 33 let. Zapušč^ (dve hčeri in sina, vsi odrasli.
Nov grob
Milwaukee, Wis. — Dne 16. j feb. je umrla zadeta od srčne t kapi, Kristina Možina, stara 63i let m doma od Beljaka na Ko-i roškem. V Ameriki je živela 3§ let. Zapušča moža, štiri hčere, rsina (pri vojakih) in tri sestre, o-
Pomagajte Ameriki do zmaje! Kupujte zvezne vojne !bonde!	\
^ tforek, 27. februarja 194S
— — —wwwwwwww-ww w www w WW WW WW WWW WWW •••• WW WW w
I Zapadla	»7
i Slovanska£VeZa	j
ii N V £ R , COLORADO	j
Naslov in imenik glavnih uradnikov	j
UPRAVNI ODBOR:
\ Predsednik: L;o Jurjovec, 1840 W. 22nd Place. Chicago, I1L	I
| Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Mir osla vich, 3360 Viae	J
Street, Denver, (16) Cola
t Z podpredsednik: Frank J. Bradach, 2309 Nicholson St. Lockport Ilt	i [ Tajnik: Anthony Jeršin, 4676 Washington St, Denver, (16) Colo,
t Blagajnik: Michael P. Horvat. 4417 Penn. St., Denver, (16) Colo.	<
! Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, .Thatcher Bldg, Pueblo. Colo.	\
I NADZORNI ODBOR:	\
>	Predsednik: Thomas J. Morrissey, 1934 Forest St, Denver, (16) Colo.	J
>	2. nadzornik: Mika Popovich. 1849 Grove St, Denver, (16) Colo.
( 3. nadzornik: Antonv Rupar, 408 E. Mesa Ave.. Pueblo. Colo.	J
>	POROTNI ODBOR:
| Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo,
» 2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave, Cleveland. O.	| J 3. porotnik: Vincent Novak, Box 492, Ely, Minn.
i 4. porotnik: Joseph Godec, 16215 Huotmcre Ave, Cleveland, Ohio.	3
| 5. porotnik: Candid Grmek, 9537 Ave. M, So. Chicago. IU.	J \ URADNO GLASILO:
>	"Amerikanaki Slovenec", 1849 W. (Urmak Rd., Chicago nt
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se poiiljajo na glav-	J
>	nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro-	< [ Šnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi	{ i bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-	<
| gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo.	j
» Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku aajbližnjega dru-	<
itva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede	3
| ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila	<
t in potrebne Ha tine-	J
\ SLOVENCI. PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!	<
VAŽNO URADNO NAZNANILO IZ GL. URADA ZSZ
V skladu z željami vlade Zedinjenih držav in regulacij tikajoč se potovanja, omejitve meddržavnega potovanja približno 30 delegatov (torej nad 60% delegacije prihodnje konvencije), je gl. odbor Zapadne Slovanske Zveze, na zadnji polletni redni seji gl. odbora, ki se je vršila v mestu in okraju Denver, v državi Colorado, dne 27. januarja 1945, v smislu pravil, točke 32 naših pravil, soglasno odobril in sprejel sledečo resolucijo:
KER pri polletni seji gl. odbora se je gl. odbor počutil dolžnega sodelovati z vlado Zedinjenih držav glede odredbe potovanja prihodnje konvencije, zato je bilo soglasno sklenjeno, da 12. redna konvenciji Zapadne Slovanske Zveze se premesti iz mesta Cleveland, države Ohio, v mesto Pueblo, državo Colorado, in da omenjena konvencija bo uradno otvorjena dne 27. avgusta 1945 ob deveti uri dopoldne v rečenem mestu in nadaljuje toliko časa, dokler ne bodo vsa opravila konvencije dokončana in zaključena. Nadalje bodi sklenjeno, da to resolucijo se predloži članstvu Zapadne Slovanske Zveze v smislu točke 53 naših pravil.
Tajniki (ce) krajevniv društev se prosijo, da prečitajo to resolucijo na prvi prihodnji, redni seji društva, in, ako je Vaše društvo proti sprejemu zgorajšnje resolucije, pošljite v obliki spisane resolucije protest na gl. tajnika v teku tridesetih dni po zadnji objavi.
LEO JURJOVEC, gl. predsednik ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik.
IMPORTANT OFFICIAL NOTICE FROM THE OFFICE OF THE WSA
In accordance with the wishes of the United States Government and the regulations relating to travel, eliminating interstate traveling of approximately thirty delegates, (being over 60of the members of the next convention), the Supreme Board of The Western Slavonic Association, at its regular semiannual meeting, held in the City and County of Denver, in the State of Colorado, on the 27th day of January, 1945, in accordance with Section 32 of our by-laws, unanimously adopted the following resolution:
WHEREAS, at the semi-annual meeting of the Supreme Board, it was the sense of said meeting and so voted that the 12th regular National Convention of The Western Slavonic Association be transferred from the City of Cleveland, in the State of Ohio, to the City of Pueblo, in the State of Colorado, and that said Convention assemble on the 27th day of August, 1945 at the hour of 9:00 A. M. in said City and to continue until all business of the Convention has been concluded. B6 it further resolved that this resolution be submitted to the membership of The Western Slavonic Association in conformity with Section 53 of our by-laws.
The secretary of eafch subordinate lodge will please read this resolution at the first regular meeting of the lodge, and, if your lodge is against the adoption of the above resolution, send to the Supreme Secretary, within thirty days of last publication, a written resolution protesting the adoption thereof.
LEO JURJOVEC, Supreme President / —	ANTHONY JERSIN, Supreme Secretary.
MINUTES
OF THE ANNUAL MEETING OF THE SUPREME BOARD OF THE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
(Continued) Report of the Chairman of the Supreme Board of Trustees
Your Board of Trustees desires to extend to the officers and members of The Western Slavonic Association its heartiest congratulations for their, v ond erful accomplishments during the year of^944. The record discloses an excellent gain in membership, a strong financial advancement and a state of solvency, equal to, if n<|E greater than any fraternal associa-
tion in the United States. .This is? a record of which you may well be proud.
The year 1945 brings many problems for your Officers and Board. They can readily be solved with your help and continued cooperation. Knowing that we will attain this, we face the future with the abiding conviction that your society will during the coming year PROGRESS in membership, financial position and true fraternity.	'
AMERlkANSKI SLOVENE^
gir&fi i *
We must devote the major part of our efforts to the juvenile department and we ask that the officers of the various lodges give our fine youngsters j and those outside our organization their special attention. The history of fraternalism offers ample proof that if we get them i young and inculcate our youth i with the principles of fraternalism as expounded by the The Western Slavonic Association, the problem of sustaining membership will solve itself.
Our war tool has not been great and we give thanks to Divine Providence for the favors that he has bestowed upon us in-protecting our brothers in the Armed Forces from death and serious injury.
We sincerely hope that the officers of subordinate lodges will do everything in their power to keep down suspensions. Please remember that suspensions lead to loss of membership and financial loss, not only to your organization but to the suspended or lost member as well. Therefore,, to keep your ledge in tip-top shape, keep down suspensions.
With best wishes for a PROGRESSIVE year, I remain
Fraternally yours,
Thomas J. Morrissey.
Report of the Chairman of t the Board of Trustees was un-1 animously adopted.
Brother Mike Popovich, 2nd Trustees, coincides and is in complete agreement with the report of the Chairman of the Board and adds that the books, I bonds and other valuable docu-ments of the Association, have been audited and examined and ] found in the excellent condition. He further states that he is happy and proud of being a j member of the Supreme Board oi Trustees of such splendid or- | ganization as is our Associa- i tion. All these facts inspired i him to work and boost for the Association in the past and promises that he will be most happy to continue his activities for our Association also in the j future. The Supreme Secretary commends brother Popovich for enrolling many new members while in South Chicago and in 3 the past few years in our home town and thereby assures him that the entire Board appreciate his outstanding work in procuring new members.
Report of the 2nd Trustee was unanimously adopted.
Brother Anton J. Rupar, 3rd Trustee, sent in the following ; report:
Gentlemen:
Again this year I am asking to be excused from attending the semi-annual meeting of The Western Slavonic Association's Supreme Board.	1
It is impossible for me to be granted a leave of absence for the scheduled meeting. Our company is now producing War materials, therefore, we are i working seventy-two . hours a week. Because of the manpow- < er shortage it is difficult to be given a leave except during an j emergency. I do know you will understand my situation.	<
I would enjoy seeing . and working with you all once again, but since that is not pos-sible please accept my sincerest wishes for a successful meeting.
Fraternally yotirs, •
Anton J. Rupar.
Report of the 3rd Trustee was adopted and brother Rupar excused for his absence for which he gave a sufficient and good reason.
The Board unanimously agreed to buy 1946 calendars similar to the 1945 calendars and in the same quantity.
The application for special! benefit of brother Joseph Jartz,! member of Cleveland lodge No. 23, was approved for $25.00. Said brother susstained serious injuries and burns in the catastrophe which occurred in Clev-
eland, Ohio on Oct 20, 1944.
Recommendation by the Western lodge No. 16 to discontinue the notices of illness or injury cards could not be acted on because it is in direct conflict of our by-laws and also it is very important and essential to continue as a matter of better check on the members who } become sick or disabled.
Report from brother John Je-rich, editor of our official organ, was read and after a j lengthy discussion, in view of the fact that this is a convention yekr, the board decided that we continue with our present set up until the convention and if the convention sees fit to change it to twice a month instead of 4 times a month it will have full power and authority to do so.
The Supreme Secretary was empowered to again disburse $25.00 for the American Red Cross when this community will have the next drive.
In accordance with the orders of the Office Of Defense Transportation which prohibits conventions of 50 or more members, the board, after deliberation and careful discussions, decided that the next convention j shall be transferred from the City of Cleveland, Ohio to the City and County of Pueblo, Colorado, under the following resolution :
"WHEREAS, at the semi-annual meeting of our Supreme Board, it was the sense of said meeting and so voted that the 12th regular National Convention of The Western Slavonic! Association b e transferred from the City of Cleveland, in the State of Ohio, to the City of Pueblo, in the State of Colorado, and that said convention assemble, on the 27th day of August, 1945 at the hour of 9:00 A. M. in said Qity^and to continue until all business of the Convention has been concluded. Be it further resoIVed that this resolution be submitted to the membership of The Western Slavonic Association in conformity with Section 53 of our by-laws."
The above resolution was presented by brother Morrissey, duly seconded and unanimously j adopted by the entire board.
It will eliminate traveling' of over 60% delegates and supreme officers because the majority of the membership re-' sides in Colorado. Therefore the Supreme Board acted in • good faith in helping the war effort and eliminate as much1 traveling from one state to another as possible.
It is noted that brother Robert Komi'nsky, member of Slo- ;1 venska Edinost Lodge No. 38, did not report sick to the lodge as specifically provided in our 1 by-laws, Section 223, therefore, j the supreme board cannot ap-prove any benefits for his last sickness.
Sister Mary Kogovsek, presi-i dent of Slovan lodge No. 3, at Pueblo, sent in her greetings and urges the membership to work and boost for our wonderful organization. She stated j that it is easy to get new members for her lodge and our Association; that people were! even happy when she called on | them to enroll their children and have treated her nicely. The Secretary commends Mrs. Kogovsek for her splendid activities for enrolling over 100 new members in the past two years and recommends that the Association buys her a folder for applications and certificates. The entire board coin-j cides with this recommendation and instructs the secretary to buy her said folder.
The Supr. Board deliberated • in regard to the membership campaign for this year and fin- j ally decided that we have another campaign beginning Jan. 1, 1945 and ending December 31, 1945; the name of the cam-
paign is "YOUTH"; and the' gcal is 1000 new members. All lodges enrolling 25 or more new members shall be entitled to special membership campaign prizes, as follows: The lodge j enrolling the most new members, will receive first prize $60.00 and the beautiful Matt Kochevar's membership cam- j paign trophy; the lodge enrolling second most member will j receive $50.00; the third prize will be $40.00; the fourth prize will be $30.00; the firth prize will be $20.00 and all other lodges enrolling 25 or more members shall be entitled to $10.00 in special campaign prizes. The commissions for new members shall remain the j same as they have been hereto-" fore, i. e. 75c for each juvenile member insuring under plan JA (where monthly premiums] are only 15c), and for all other juveniles, insuring under plans JB or JC, as well as all adult new members the Association shall pay: for $250.00 insur-1 ance $1.00; for $500.00 insurance $2.00; for $1000.00 insurance S3.00; for $1^00.00 insurance $4.00; and for $2000.00 insurance $5.00. Any lodge enrolling 200 new members will be entitled to additional $250 of grand prize.
It has also been unanimously decided and approved that! male applicants between the ! ages of 16 and 38 years will be accepted under the war clause provisions for the insurance over the amount of $500.00.
.The supreme board appeals j to the entire rank and file to work hard in enrolling new members and to even surpass the set goal of 1000 new members in this convention year's YOUTH campaign.
Meeting adjourned at 5:00 P. M.
Leo Jurjovec,
Supreme President
Anthony Jersin,
Supreme Secretary.
-o-
Fraternal Voice Delayed * (hie Week
Because of many unavoidable circumstances during the preparation of ; Voice, and because the editor's time j copy for this months Fraternal | was taken by sickness in the family I just at the deadline to complete and mail said copy to the publisher the j issuance of the Fraternal Voice had ; to be postponed for one week. We regret that this happened.
Youth Campaign In Full Swing
Announcement was previously j made that the campaign for 1945 would be known as the "Youth Campaign". The goal was set at 1000 members. "Lets Get Together" will be the slqgan. An appeal fc made that the membership concentrate on the enrollment of juveniles and youth of both sexes.
Prizes are to again be given and the commissions are to be paid to proposers of new members in the same membership drive and liberal cash amounts as last year.
Members are urged to at once set out to work for the enlargement of their respective lodges by individual and collective effort for the success of the "Youth Campaign" Prizes, commissions, etc., will be repeated in later issues of the official organ.
-o—-
Kaj delajo umikajoči se
Naziji po Slovaškem (Nadaljevanje s 1. strani)
ovce, krave, prašičer z eno beser do, vse kar se da pojesti, so pobrali. Po kmetskih hišah so si Nemci v pečeh zakurili velike ognje in si pražili, pekli in cvrli, kar so naropali.
"Iz hiš se slišijo kriki do smrti prestrašenih otrok in družine bežijo na vse strani. Vojak stopi v hišo z nastavljenim samokresom, razbije vrata omare, odtrga pokrov od skrinje in pobere vse, kar najde. V Micha-lovcah Nemci niso pobrali samo živeža ampak še celo okvirje od oken so vzeli seboj, kjer so imeli zadosti časa.
"Ostanki armade, ki so se pomikali nazaj, so bili samo v toliko organizirani, da so se držali ene strani ceste. Za njimi j je šlo £ar stotnij redne armade, ki je krilo njihov umik in po-
bralo in-razdejalo še tisto, kar so prvi pustili.Če so imeli čas, so podminirali in razstrelili javna poslopja in javne naprave, kot so napravili v krajih Levoca in deloma Bardejov in Poprad, kjer so pognali v zrak tudi postajo za električno silo. Podobno so opustošili okolico Bratislave in Nove Zamky.
"V zahodni Slovaški je med množicami, ki odhajajo proti zapadu, največ Ogrov. Žene, otroci, stari ljudje in cele družine se pomikajo v enem samem brezkončnem toku proti Nemčiji. Dežela jih sprejema ledeno mrzlo. Polja in ceste po južni Slovaški so pokrite s konjskimi trupli, pa tudi s trupelci 150 otrok, ki so zmrznili do smrti v eni sami ledeno mrzli noči.
"Nizka morala nemških in ogerskih vojakov se vidi iz tega, da skušajo prodati ne samo tisto, kar so naropali in ne mo-
rejo sproti uporabiti, ampak tudi stvari, ki so lastnina armade, kot samokresi, vojaške odeje in vsakovrstni drugi predmeti.
"Med tem pa bratislavski radio, ki je v oblasti nazijev, tolaži domačine, da je vojna pa£ kruta in da tudi Nemci ne morejo postopati ž njimi kakor z otroci, in da morajo stisniti zobe in sprejeti vse kar pride ter ohraniti svojo zvestobo nazijem naklonjeni vladi."
—f-O-
TO JE PA NEKAJ DRUGEGA . . .
Janezek: "Predstavljaj si, da je padel neki dečko v lužo; vsi dečki so se mu smejali in se norčevali iz njega, samo jaz ne . .
Mama: "To je bilo lepo od tebe, Janezekl"
Janezek: — namreč oni dečko, ki je v lužo padel, sem
bil jaz!"
»^■ftMaMMimmMimamf-...—.....----'----rTt—
KRASNA
I ZGODOVINSKA SLIKA
j	Velikost I6V2XI21/*
■ .
Mranra^mEni iiiHimi 111 umu mm Tiskana v Tečih bar-
i	m
'	Zdr. držav Franklin
j	-'v	* - r I
B	sedanjih predsednikov
;	AAU	' 1	Zdr. držav podpisani s
1	%'	•	'Tel'' I	»J*1"™®« lastnoročni-
!	VVj [ ' \ .	f	"Jg } ■	»i podpisi. Pod pred-
<	ČSpfe • %	I	Mdnikovo *!sko vihra
i	? 1
*	1	'^VtT-^r^r -- . - ■ * *taTO	spominska 1	" ■ ploica in na nji tinlrano !	- 253vr	B T okrajšavi listina pra-J	ryjt	m Tic in svoboščin. Slika
J	cS^j[	: vr j l ie* okvirju in v Okvir-
iS) R	llflf* I steUo* Ta j«
J ..SgjHy-	^ I leP kras in zgodovin-
i i^^^Wk^l^iWS/^ I	^ Ponienljivost n
*	m	amerikanilei dom.
<	- --v--- ■	m« naši naročniki ■■■MMnMHUHal	za ni° poprašujejo.
BM jih m nekaj dobili
Slika stane $1.50 brez pošiljatvenih stroškov.
J	Požiljaivene stroške plača vsak prejemnik sam. ko so mu dostavi
j sliko po Expressu. To naj vsak. ki bo naročil vzam« na znanje. , in dokiez zaloga traja z njimi lahko postrežemo	ki si jo šalijo.
{	Naročilu je prid j ali potrebni znesek in ga poslati na:
AMERIKANSKI .SLOVENEC
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
NOVI KRASNI KRIŽI
C Vsem onim, ki so zadnje čase naročali krize, ki se / rabijo za previdenje bolnikov,- sporočamo, da onih j križev, ki smo jih do pred kratkim prodajali po $2.50
t'1 1 nimamo več. Po-. *	srečilo pa se je nam
dobiti, toda le orne-
■^■^fjjk druge vrste sličnih Ip^^jSL^^ | križev, ki so nare-Jen* mn°£° lepši in l^jSr ne vliti, kakor doli /31 sedanji, pač pa na-|	v rejeni iz lepega -
V	" A ! Si A oreh°vega lesa, z / || I M ^P™ pozlačenim I !_ bronastim križem,
0	v«s«b	| J j* .	ki so dosti lepši in (i	g«	Jig;*	mnogro bolje in na-|	J^i	y	tančneje izdelani,
V	| j i	M S/j	kakor prejšnji. Ti /	JU j I!	m S/	križi istotako vse-)	v	bujejo vso pripra-
* '	vo, ki se rabi ob
|	^^	času previden j a
bolnikov in so na^_ / rejeni da se križ odpre, kakor predalček in znotraj so ) spravljene svečke, steklenička za blagoslovljeno vodo v in prtič. Ti križi so 2spi, ko se jih zapre za obesiti na (i steno in ga kadar ga ne rabite imate na steni kot križ,
) ki je pravi kras za vsako katoliško hišo. \ «
1	Teh križev ni mnogo v založbi. Kdor ga želi naj \	ga nemudoma naroči, ker prav gotovo bodo v krat-fi	kem pošlji.
/i	STANEJO S POŠTNINO SAMO
$3.50
I)	Naročila je poslati na:
KNJIGARNA AM. SLOVENEC
l\ 1849 W. Cermak Road,	Chicago 8, Illinois
Stran 4
Dušica - Rožamarija
— Agnes Giinther —
"Čemu ne pridete, Harro, v mojo dvorano stebrov, ako ste že končali?"
"Nisem hotel motiti, gospa, saj niste bili sami!"
"O, bila sem popolnoma sama!"
Harro pogleda dušico tako prodirno, da ta temno zardi. Nato odhiti domov ter se poslovi od otroka le z resnim pogledom. Ta pa krikne s svojim najvišjim glasom: "Dal si mi častno besedo, da tega nikdar ne porečeš !"
"Ali sem kaj rekel, majhna gospodična? Misliti pa vendar smem, kar hočem!"
"Ljubi Harro, pridite danes sem; četudi šele proti večeru! Včeraj ste povzročili nesrečo." Tako mu piše gospa Hardenstein naslednjega jutra.
Harro pride v Brauneck že ob mraku, toda dušica mu ne priteče naproti. Sprejme ga gospa Hardenstein, ki je vsa zardela v obraz, z besedami:
"Lahko takoj pospravim svoje stvari, Harro! Pri tem otroku si ne vem več pomagati! Niti dotaknila se ni jedil in ni je do tega pripraviti ne z dobrimi ne s strogimi besedami. Je ta otrok trmast! V svojem življenju še nisem videla tako trdovratne osebice. Zagrozila sem ji, da odidem. Potem pa pride Miss Whart, mi je odgovorile, kot bi ji bila ljuba kot druga. In jaz sem si že domišljevala . .."
Harro odhiti mimo gospe Hardensteino-ve. Dušica sedi na svojem stolu, drži Sne-gulčico v naročju in se ne gane. Sivobledo revico ogovori Harro:
"Dušica, čemu žalostiš gospo Hardenstein?"
"Saj sem tudi jaz žalostna!"
"To vidim. In dozdevno tako hudo žalostna, da ne moreš niti pozdraviti svojega prijatelja. Mar naj zopet odidem?"
"Lahko, saj vendar vse nič ne pomaga!"
"Ali naj zares ? ... Mar veš, če še sploh kdaj pridem?" ■
Zdaj dušica vstane in udari z nožico. "Jaz nočem več ubogati! Storila bom, kar sama hočem! Tepsti me ne smete!"
"Dušica, čemu naju žališ? — Gospo Hardenstein, ki ti je izkazala samo ljubezen— in mene?"
"Mene so žalili!"
"Kdo je to storil?"
"Ti! — Ti si me pogledal in obenem mislil : glej jo, zlagala se je!"
"Ako želiš, da s teboj ravnam kot s pametno damo, se moraš primerno obnašati! Poslal sem te bil h gospe Hardenstein, ki , je bila sama in ti si se vrnila ter rekla, da je nekdo pri njej!"
Medtem pritegne gospa Hardenstein o-troka k sebi, ki se pa močno upira.
"Dušica!" jo ogovori prvič prav nežno in ljubeznivo. "Kdo pa bi naj bil pri meni?"
Kar prešine nekaj otroški obraz. Izne-nada objame dobro gospo Hardenstein ter ji nekaj prišepne. Harro pa zre skozi okno. Ko se zopet ozre po otroku, sedi ta na kolenih gospe Hardenstein, ki poljublja s solznimi očmi otroške zlate kodre in bledo ročico dušice. Potem vstane ter si obriše oči. "Harro, princesa je zopet pridna in bo zdaj popila mleko. Nato gre v posteljico. Pojdite medtem v mojo sobo, Harro! Jaz pridem kmalu za vami!"
Harro odide ter se izprehaja med stebri, ki so že bili izgubili svoje smešne hlačice. — Ta razpolovljeni strop vzbuja posebno njegovo zanimanje. Plakajoči angeli, peščena ura, veliki venci! — Okrogel angelček z dolgimi kodri se obupno joka in ima celo žepni robec! —
"To je objokana družba tu gori! — V tem starem zidovju se je prelivalo vse preveč solz in nekaj jih je pač obviselo tudi na stenah. Navsezadnje je res dobro, ako staT ro zidovje ne stoji predolgo! —" Tako razmišlja Harro, kar se prikaže gospa Hardenstein ter ga nagovori: • "Pustila sem vas dolgo čakati! Razmiš-
ljate o tej žalostni družbi tu gori? — Jaz sem se tudi že čudila! To je zares čudna hiša! Radi tega tudi teh hlačic mojim prednicam ne zamerim, več. Torej, Harro! Vsa ta žalost je veljala Vam!"
"Tako? Meni?" —
"O, Harro! — Kako je to žalostno in angelček tu gori ima mnogo čuta za dostoj-' nost! Ta z žepnim robcem! Ali se niste čudili tem zgodbam? 2eni, ki je šla po stopnicah navzdol do sredine zemlje?" —
"In rastlinici: 'nikdar več' in: ptičku 'nikdar več\" reče Harro. "Je pač pesniško nadarjen otrok!"
"O, Harro, kako je vse to pripovedovala s svojim visokim nežnim glasom, ki zveni ko struna! — Moj Bog, kako je to donelo
—	'nikdar več*!" — Morala sem oditi k svojemu lastnemu — 'nikdar več'!" *
Zdaj je vzela sliko z svoje mize in jo položila predse. Nakar je zopet začela:
"Harro, ta soba je nekdaj prav gotovo bila mrtvaška kapela! — Toda to ne spada sem. — Ne vem, kako naj vam opišem bli-' žino nečesa nežnega. Tako svečano in lahko mi je bilo postalo pri srcu! — Cemu bi ne stanovala v mrtvaški kapeli, če je moje srce samo tudi mrtvaška kapela? — Da!
—	In potem sem se vrnila. Medtem pa je morala malčica pogledati v sobo. Ne zahtevajte od mene, da vam povem, kaj mi je zaupala! Vendarle nisem bila sama! —
Za trenutek je zavldaala popolna tišina v sobi, iz katere nikdar ne ginejo sence, naj solnce še tako lepo sije. Kar nadaljuje gospa Hardenstein:
"Dovolj o meni f Jaz ostanem tu. dokler me ali ne vržejo ven ali pa ni moja naloga dovršena. Glejte vendar, ljubi Harro, kako se vse sklada: soba, otrok in jaz! Vi veste, da nikomur ne pokvarim niti urice po nepotrebnem, vendar se senci ni mogoče izogniti. — Ali je deklica, ki vidi duhove umrlih, zapisana smrti ali pa je nesrečni-ca, ki nosi v sebi nekaj tajinstvenega, pred čemer se večina ljudi plaši. — Mar niste opazili, kako je zabledela, kako so se spremenile njene oči? Vi bi je ne smeli opogumiti; nadaljuj, dušica! — Teh besed sem se zelo prestrašila. Otroka ne smemo v tem še potrditi!" —
Toda Harro vzklikne: 'To nežno pesnitev — naj bi vso zadušili. — Mar bi ne bila to največja krivica? —"
"Ko bi bili slišali dušico, Harro! — Ona ne mara več z nami živeti in hoče k onim s prožnimi, lahkimi koraki. Oh, pustite ven-" dar mojo začarano princeso! Verujte mi, ako me hočete podpirati pri vzgoji otroka, morava vse te divje izrastke izrvati, sicer ne postane nikdar sposoben za življenje."
"Hočem se vaši modrosti popolnoma u-kloniti, gospa! Tudi sem pripravljen reči dušici, da sem ji storil krivico in da hočem biti v prihodnje v svojih mislih bolj previden. Rekel vendar nisem ničesar."
"Dušica ne bo zadovoljna, dokler tega ne storite."
.t - '..
V. Kako obhajajo praznike.
Popolnoma čisto sinje nebo! Golobi se [; solnčijo na obzidju. Izmed kamenja kukajo prve rumene cvetke. Mart je pometel dvorišče, kot bi pričakoval preglednika. Šopek zvončkov, teh prijaznih pomladnih glasnikov, stoji na okenski polici v salonu. Cajnik se blešči v najsijajnejšem svitu, svitki s preprogami so izginili. — Razvaline se pripravljajo na obisk dam. —
Že je pridrdrala kočija in Harro dvigne z nje svojo mlado damo. Njene oči žare. Saj vidi te razvaline prav za prav prvič, četudi so njene misli vsak dan tam.
"O, Harro, tvoj studenec! In kako krasno zelen, žametast plašč ima! Harro, reci mu vendar, naj zapoje!" — .
(Dalje prihodnjič) 7 '
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 27. februarja 11345
DVE AMERIŠKI ARMADI
SE BLIŽATA RENI; RUSI USPEŠNI OB BALTIKU
(Nadaljevanje s 1. strani) več tistega skrajnega fanatizma, kakor so ga kazali n. pr. v prejšnjih bojih, zlasti v Rund-steadovem izpadu. Le odbijajo napade, a so zadnje tedne stalno na umiku in zavezniška fronta se je pomaknila precej naprej.
London, Anglija. — Iz Rusije poročajo, da so ruske arn\pde tekom zadnjih treh dni osvojile več važnih križišč na Pomeran-skem ob Baltiku. Zasedli ao mesto Preussich-Friedland, ki se nahaja na nemški obrambni £r-ti na Pomeraiiskem. Zasedli so tudi železniško zvezo med Chojnice in Stetittinom in osvajajo vse severno ozemlje nad Berlniom, kjer bodo Rusi prej ali slej udarili proti jugu na Berlin sam. Med tem očiščujejo obkoljene kraje im mesta v Vzhodni Prusiji, da si tako popolnoma zavarujejo ozadja za seboj. Boji s5 oživeli tudi za-padne od Budapešte pravijo radio poročila, kar je najbrže znamenje, da bodo Rusi začeli pritiskati naprej proti Dunaju.
Vesti iz Švedske omenjajo, da so zadnje dni na Danskem posebno aktivni saboterji in da se prebivalstvo bolj in bolj dviga v odpor proti nemškim okupatorjem.
-o-
JAPONCI UPORABLJAJO RAKETNE BOMBE
Otok Guam. — Japonci uporabljajo na Iwo Jima otoku pol-tonske raketne bombe, ki jih izstreljavajo s . posebnimi možnarji. Bombe imajo silovit učinek. To je prvi slučaj, da Japonci uporabljajo te vrste bombe.
--o-
ZAGOVORIL GAJE
Prvi ži4: "Slišal sem, da si kosmat k6t gorila."
Drugi *id: "To ti je gotovo tvoja žena^ povedala."
UTRINKI
Resnica je, da ima zaprav-! ljiyec več veselih dni kakor j; skopuh; posnemanja vreden j
pa ni ne eden ne drugi. *
V Zedinjenih državah pride j skoraj pet akrov gozda na vsa- 1 kega moža, ženo in otroka. r
t
Astronomi pravijo, da ko bi J na drugih planetih živeli ljudje ,bi videli našo zemljo plavo. ' -o--
Naznanilo in priporočilo i j
Vsem našim dragim naročni- jI kom in prijateljem v San Francisco, California, naznanjamo,!1 da je sprejel zastopništvo za , list "Amerikanski Slovenec" in i "Novi Svet" Mr. John Bartol, ki je s tem pooblaščen polnomočni i zastopnik imenovanih dveh listov in za vse druge zadeve v zvezi z našim podjetjem. Vsem rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko itn t mu pomagajo v svoji naselbini in okolici širiti naše liste.
Uprava "Am. Slov." in "Novega Sveta".
I BISHOPS'WAR I i EMERGENCY !
iti N	*
I-
ANO <41? j
RELIEF "—4 i
___ MARCIH!- j
IMMEDIATE OPENINGS
FOR
GENERAL FACTORY WORKERS
EXPERIENCE MOT NECESSARY
100% ESSENTIAL RADAR INDUSTRY GOOD WAGES — AUTOMATIC INCREASES BONUS — FREE INSURANCE WORK AT EITHER OF OUR 2 PLANTS
Main Plant — 4545 W. AUGUSTA BLVD. Branch Plant — 973 W. CULLERTON
HELP IS ALSO REQUIRED IN OUR SPACIOUS CAFETERIA AT OUR MAIN PLANT — FULL OR PART TIME MEALS: UNIFORMS ft: INSURANCE FURNISHED
M0T0R0L4
. GALVIN MANUFACTURING CORP.
4545 W. AUGUSTA BLVD.
——--
I IZŠEL JE	I
I	:	j
I	I
VELIKI ANGLEŠKO-SLOVENSKI
Besednjak
ki ga Je spisal in izdal
DR. P. J. KERN
To )• najpopolnejii angleiko-slo-renski besednjak m angleško zgovarjavo. Po em besednjaku so popraierali. Zda] je besednjak na razpolago.
STANE S POŠTNINO $5.00 I
kar je poslali s naročilom. TisiL ki ga iettjo dobiti naj takoj piiejo ponj na naslon
KNJIGARNA AM. SLOVENEC j
1 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois
"Obzor" pile o "ameriški po- < moči" za Slovence v narodnih i težnjah. Mnenja je, da ne če bi- ! ti ništa in vse je zafučkal Sans, : ker je šel k partizanom in k Ti- < tu in Tito je prišel iz Moskve in i Moskva je komunistična in* ka- i pitalistična Amerika ne more imeti opravka s kako komunistično fobo. Trst in Primorsko bodo dobili Lahi, ker ti so lepo pri Amerikančih in Koroško bodo obdržali Avstrijci, in oba j bosta dobila še kak debel kos slovenskega telesa, in Slovenci se lahko pod nosom obrišejo, ker so šli na kolenih v Moskvo in niso ostali na kolenih v Wa-shingtonu. Takšen je ves trend članka.
Well, Garden trdi, da pri "Obzoru" hodijo v farovž po politično župo. Naj se sami po-glihajo. Jaz sem v politiki širo-kogruden, hudo švoh sem v ti; 3troki in zmeden, pravijo, po- i sebno pa se bojim prorokovanja kakor otrok ognja. Če je zafuč-kano, je zafučkano, ni pomoči, kakor baje ni pomoči, ko ne bo ameriške pomoči. Dvoje je, da pišem. Precej sem videl, kako je bilo z amerikansko po-! močjo v tistih dneh na Koro-| škem. Seve Amerikanci so se srečali s Slovenci. Komunistične robe tedaj še ni bilo. Koroški; Slovenci! Well, reveži kuhajo 1 ! pri vodi. Kak fajmošter, kak j suh občinski tajnik, kak neobrit [župan in pri obedu ajdovi žgan-ci! Smo, kar smo. Tudi" s koroškimi Nemci so se sestali Amerikanci. Hardinohamol — so A-merikanci gledali; Grof . . baron .. knez . . celo princ . . vse-učiliški profesor, bivši minister . . in pri bogato obloženih j mizah je tekel šampanjec in so jmižurkale huriske . . ne zame-| rim Amerikancem, saj so iz krivi in mesa, pomoč je bila tam, 1 kjer ni bilo treba pomoči, tam, |kjer bi bilo pomoči res treba, '.ie ni bilo, Nemcem so pomaga-j li, Slovenci so dobili figo. Tem-|pi passati, pa je bilo tako, in I kdor je videl, pobesi glavo, pri "Obzoru" pa so radi mene lahko drugačnega mnenja, ko gre* zopet za ameriško pomoč. In če !so tokrat pri Sansu zafučkali, i mi je vsaj za Koroško žal, za j Goriško še bolj, ampak zafučkano je zafučkano, ako je za-1 fučkano in bodo Lahi navrhano j še dobili in dobili Avstrijci, ker [so "good boys", sansovci pa so leteli v Moskvo. Tako pravijo pri "Obzoru", ne trdim tako jaz, ker jaz se bojim bodočnosti in napovedovanja za jutri. Če ho tako, bodfi pri "Obzoru" na konju, jaz si#ne upam trditi, da I ne bo tako, dasi je le„mogoče, c!a ne bo tako. To je eno, da pišem, ker sem videl in izkusil, kako je tedaj bilo z ameriško pomočjo. Danes bi bilo morda bolje, ker danes se reži v ozadju še — komunizem.
Drugo, da pišem, utegne biti j "zmedeno", sam priznam, vse-kako pa hudo utopistično, sa-njavo, v najboljšem slučaju pa iakademično tipanje.
V Moskvo da so ali, ko so šli | pri Sansu k partizanom in k Titu, in s tem vse zafučkali, pa bi imeli kot Amerikanci ostati pri Washingtonu in demokratične pomoči in pri narodnih težnjah bi bilo pomoči, da nič kaj. Pre-kerna zadeva, ko je Moskva središče komunizma, Washington pa dom demokracije. Ampak. Ali ni tudi Washington sam šel krkucat v — Moskvo, ko je voda v grla tekla?? Ni šel radi komunizma, porečete. Ali je res Tito šel v Moskvo le po komunizem? Morda.
Pravijo in trdijo, da se ruka-ta Slovan in German. Ne bo, le gola trditev. Ali bije Slovan po Moskvi, kakršna je danes, Germana le radi komunizma, ali ra-
J. M. Trunk
i j slovanskega obstanka?? Saj ste videli, daje bilo tako, da je Slovan že komaj dihal, in se je le za nit držal še pri Stalingra-iu. Če bi se bila nit utrgala, bi bilo komunizma konec, pa bi bil prišel nemški nacizem, če niste izbirčni, in je pri vas, kaj vam je ljubše. Nit se ni utrgala, komunizem je ostal pri življenju, ampak tudi Slovani so ustali ko jih je bilo že skoroda konec. Ali vam ni nič za to? Ni Lreba odklanjati ameriške pomoči, če je je kaj, ampak Slovan si mora sam pomagati, čas bi že bil, ne proletarsko moledovati za pomoč, in to je, da pisem. Slovan si mora sam pomagati, pravilno, če mogoče, drain si bodo pomagali le samim, Slovanom niso in niti jutri ne bodo.
★
★
V Avstriji, kolikor je še ime.
Grmi od vzhoda. Kako bo ? Fige na cesti so poljubljali," ko je prišel Hitler, zdaj, izgleda, nekako odhaja ali bo jutri odšel. Roba robasta. Vidim vest, da je nižja duhovščina zoper Hitlera, višja za njega. Zmede, vsi so bili za njega, le mrači se zdaj.
★
Lublin deli. Pravijo, da Moskva deli. Delijo in dajo v lastnino. To ne diši po komunizmu, bi sodil navaden človek, ampak taki, ki grdo gledajo Lublin in Moskvo, pravijo, da tc delenje hudo cika na — kolektive. Križ tudi v Lublinu in v Moskvi.
DELO DOBI V TISKARNI
"Amer. Slovenca" izučen tiskar, ali pa vsaj z delno skušnjo ki zna delati na tiskarskem stroju "Goss Comet Press", Sprejme se tudi tak, ki bi se hotel učit tiskanja. Dela lahke polni čas, ali le delni čas. Vprašajte ali pa pišite na: Uprave Amer. Slovenca, 1849 W. Cermak Rd.f Chicago 8, 111. x3
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljači
ometa
in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK
in
KIRURG
Urad:
1901 West Cermak Road CHICAGO Telefon Canal 49 It Rezidenčni tel.: La Grange 3968
1—3 in 7—8 P.M. razen ob sredah
i i i i. ———
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Ave. Telefon Canal 0523
Uradne ure: Vsak dan od 9:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah od 9:30 do 1:00 popoldne; ob sobotah od 9:30 do 7:00 zvečer.
Vi radi berete vesti Iz dru gih naselbin; drugi radi ber< novice iz vase naselbine. Poro Čaj te novice in dogodke v "Am Slovencu".