Stev. 279. Leto XXXII. Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. ? (vhod {u Jvarlii« oad lltkarn*). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10,-13. ur« dopoldne. Rokopisi ae ne vraJnjo; nefranldrana pisma se ne sprejemajo. Urednlikeia telefona itev. 74. V Ljubljani, v torek, 6. decembra 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši uclclje in praznike, ob polu a. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, *» polovico leta 13 K, na četrt leta 6-50 K, sa 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: * e«lo leto 30 K, xa pol leta 10 K, xa četrt leta t K, » 1 mesec 1 K 70 v. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 b. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah stev. 2. Vsprcjema naroCnlno, Inserate In reklamacije. — milili ie računalo enostopna petitvrsta (dolžina TI Milimetrov) za cnlcrat 13 h, i a dvakrat II b, aa trikrat 9 b, ta vet kol trikrat 9 h. V reklamnih noticah liane enoelapna garmondvrsta 9* k. — Pri večkratnem «b|avl|en|o primeren popust. Vptavniikega telefona itev. 188. pisma iz Makedonije. (Izvirno poročilo.) Dolgo Vam že nisem poročal iz teh krajev. Mcgel pa bi Vam pisati vsak dan o mukah in bedi tukajšnjega prebivalstva. Zadnji čas se je ohladilo staro prijateljstvo med Grki in Turki. Turške oblasti so namreč pustile preko meje iz Grške več grških čet v Makedonijo, da se bore proti bolgarskim in srbskim vstaškim četam. Grške čete pa so prevarile Turke. Mesto da se bore proti hajdukom v gorah, napadajo bolgarska sela ter ubijajo mirne seljake. To pa ni všeč Turkom, ki so pričeli izganjati grške čete zopet nazaj. Turki so se tudi prepričali, da je glava grških čet grški konzul v Bitolju, Kalergis. — Turška vlada je zahtevala od Grške, da odpokliče svojega konzula Kaler-gisa. Ker tega grška vlada ni storila, je turška vlada sama iztirala Kalergisa. Grki so seveda jako ogorčeni, češ, da je to bolgarski prst, in grške čete so se maščevale nad Bolgari. Neka grška četa je doznala, da je v selu Zelenovo, v hiši uglednega Bolgara v nedeljo, dne 27. novembra svadba, pri kateri se zbere več Bolgarov. Ko so v soboto, dne 26. novembra svatje bili zbrani, napadejo grški razbojniki hišo od vseh strani ter ubijejo 13 oseb, 6 jih težko ranijo. Med ubitimi je tudi en Turek. — Razbojniki so pobegnili. V Dolnji Belici v bitoljskem vilajetu so od Grkov najeti Arnavtje ubili dve ženski. Dne 26. nov. je grška razbojniška četa v Banji napadla hišo Nikole Ivanova, njega odpeljali in ga ubili z nožmi. Dne 21. nov. so grški razbojniki vdrli v selo Bogdanci ter z bombami razrušili več hiš. Sprijeli so se z bolgarsko četo, ki je izgubila tri može. Tako se pobijajo v Makedoniji sami med seboj — na veselje Turčinov. Pa tudi Turki pomore mnogo kristija-nov. Najbolj pa Turki črtijo krščanske svečenike in učitelje, ki podpirajo vstaše. Ko je bolgarska eksarhija v Carigradu imenovala za ravnatelja ženske gimnazije v Bitolju profesorja Pavla Kovačeva, ga je Kemil efendi takoj z ženo in otroci iztiral iz Bi-tolja. Kovačev je ugovarjal, da je rojen Makedonec in turški podanik, a ni pomagalo. V treh dneh je moral iz Bitolja. Mnogi učitelji so zaprti, ker so na sumu, da so v zvezi z vstaši. Turške oblasti so zaprle tudi mnogo cerkev. Tu so sicer trije tuji častniki, ki naj izvršujejo reforme. A kaj naj store tri osebe v tako razsežnem okraju. Kristijanom so prepovedali nositi orožje, dočim je Turkom to dovoljeno. Kdaj bode bolje? Boji okrog Port Arturja. Iz Londona poročajo 5. t. m.: V Tokiu se raglaša, da so Japonci dobili v „griču „203 m." močno postojanko. Sedaj nameravajo ondi postaviti težke topove ter potem streljati na luko in utrdbo Erlunšan. Premirje, ki se je sklenilo v petek, je bilo le delno. Streljalo se ni le tja, kjer so strežniki iskali ranjene in pokopavali padle. Baje je stavil Nogi pogoj, da morajo biti ruski strežniki v gotovem okrožju. Drugod se je pa obstreljevanje nadaljevalo. „Daily Telegraph" poroča iz Čifua dne 3. t. m., da se je Japoncem posrečilo, spraviti na osvojeni grič težke topove. Iz tega bi bilo sklepati, da Japonci niso res vzeli Rusom topov, kakor so poročali listi. Rusi neprenehoma streljajo na „grič 203 m.". — Isti list poroča iz Šangaia, da so Japonci že zasedli 300 metrov visok grič južno od „203 m. Po poročilih londonskih listov je izključeno, da bi Rusi vzeli nazaj „203 m. grič". Japonci polagajo na ta grič vedno večjo važnost, nekateri dopisniki celo pravijo, da je ta osvojitev začetek zadnje faze obleganja Kako so Japonci vseli ,203 m grič?" Iz neuradnih virov se poročajo o napadu „na 203 m grič" sledeče podrobnosti: Dne 27. novembra med 3 in 4. uro so Japonci štirikrat poizkušali naskočiti Tri naskoke so Rusi odbili. Četrti naskok se je Japoncem posrečil. Ponoči so pa naskočili Rusi trikrat, in sicer zadnjikrat s tako silo, da Japoncem ni bilo mogoče, še dalje vzdržati zavzetih pozicij. Dne 28. novembra zjutraj so Japonci zopet naskočili. To pot pa niso šli preko „Rdečega griča", ampak naravnost na „203 m. grič". Rusi so jih sprejeli s strašnim ognjem Kar na stotine so padali Japonci. Dne 30. novembra so zopet ponovili napad. Rusi so se branili z največjo vztrajnostjo. — Medtem pa je pričelo japonsko topništvo strahovito streljati na rusko južnozahodno fronto. Ob 5 uri popoldne se je že pokazala utrujenost pri Rusih. Sedaj pa so poizkušali Japonci z vsemi svojimi reservami še en naskok in ob pol 8. uri zvečer so se pričeli Rusi polagoma umikati. V malih četah po 30—40 mož so šli nazaj. Kuropatkinova poročila Kuropatkin poroča dne 2. t. m.: Nocoj sta podvzeli dve stotniji in prostovoljni lovci od našega centra pod poveljstvom stotnika Mankovskega poizvedovanja proti sovražnim postojankam. Prednje straže so vrgli nazaj ter zasedli sovražne utrdbe. Na svojem nadaljnjem prodiranju so bile naše čete sprejete od hudega japonskega ognja ter so se umaknile, ker je dobil sovražnik precejšnjo pomoč. Med streljanjem je padel stotnik Mankovsky, ki je bil nedavno odlikovan z redom sv. Vladimirja 4. razreda z meči in trakom. Poleg njega je bilo še mnogo vojakov ranjenih. Od danes še nisem dobil poročil. Kuropatkin poroča dne 3. t. m.: Oddelki, ki so 2 t. m. došli do sela Dapin-dovšan, ondi niso zapazili nobenega sovražnika. Patrulje, ki so bile od levega krila razposlane na ogled, so našle v skladišču tega sela 17 japonskih trupelj, in sicer popolnoma neoblečenih, najbrže so jih oropali ondotni domačini. Dve japonski stotniji sta napadli v noči na 3. t. m. vas Ucjaci, 3 km. vzhodno od vasi Čjantahenan na bregu reke Hunho. A sovražnik je bil vsled ognja iz naših pušk potisnjen naeaj. Mi smo imeli dva mrtva in štiri ranjene. Pred našimi postojankami je ostalo vse polno mrtvih in ranjenih Japoncev, ki jih pa nismo mogli pobrati, ker je streljal sovražnik na vsakogar, kdor se je približal. — V noči na 29. novembra so opazile naše patrulje vojaka Isčenka in Harcamatova od velikolut-skega polka, ki sta bila v ponočnih napadih 16. okt. ranjena ter obležala v jarkih. Harcamatov, ki je bil lažje ranjen, je 45 dni preživljal sebe in tovariša na ta način, da je jemal padlim njihov živež. Ko je bilo potem Iščenku mogoče se premikati, sta zapustila jarke ter prišla do naših pozicij. Saharovo poročilo. General Saharov poroča z dne 4. t. m.: V noči na 4. t. m. je poizkušal sovražni prostovoljni oddelek razdreti naše žične ovire pred selom Linšipu, a ga je ogenj iz naših pušk pregnal Pri tem smo vjeli enega Japonca. Od danes še nimam poročil. Na mandžurijskom bojišču. Iz Mukdena poroča 2. t. m. Reuterjev urad : Rusi so pričeli danes, 2 t. m., opoldne z oblegovalnimi topovi silno obstrelja-vati kraj ob železnici pri Sušiatunu. Ob-streljavanje se je nadaljevalo vse popoldne. — Dne 2. t. m. se je pričela huda kano- nada v centru in na zahodni fronti. „No-voje Vremja" pravijo, da je bila ta kanonada ena najhujših. Iz Tokia poročajo 3. t m.: Brzojavka, ki je bila oddana sinoči iz glavnega stana mandžurijske armade, se glasi : Napad ruske pehote v četrtek ob 10 uri zvečer na postojanke pri Manhvancu-Sejan je bil takoj odbit. Drugo jutro je bila ruska pehota in konjenica, ki je prišla do Huntipjetajca, potisnjena nazaj. Berolinski „Lokalanzeigera poroča dne 5. t. m. : Napada ne celi črti je pričakovati vsak hip. Male praske med prednjimi stražami so imele za Japonce le namen, da so poizvedeli moč dotičnih ruskih pozicij, kar Japonci vkljub velikim izgubam niso plačali predrago. Nasprotno se pa glasi od druge strani, da Japonci niso dobili nikakih pojačenj, pač pa so morali poslati svoje čete še pred Port Artur. Ruska ojačenja. T o k i o , 4. dec. Dopisnik japonskega lista „Aši" v Njučvanu poroča iz zanesljivega vira, da je v Kirin došlo 50.000 mož ruskih ojačenj, ki bodo v kratkem odšli proti jugu k armadi. Baltiško brodovje. V Tanger je došla 4. t. m. dopolnilna baltiška eskadra, obstoječa iz križaric „01eg", „Sulcud" ter pomožne križarice .Ocean". Ruski rušilec torpedovk „VroziteIjnij", ki si je v Brestu popravil poškodbe, je že odplul, da doide ostalo brodovje. Mimo Kodanja je 4. t. mes. dopoldne plula ruska pomožna križarica. Ruaija kupuje bojne ladje. Kakor poročajo „Standardu" iz Peterburga, je zadnji torek došel v Moskvo ameriški posredovalec za nakup bojnih ladij. Odtod je odpotoval v sredo preko Varšave in Sofije v Carigrad. Govori se, da je imel seboj ček za 7 milijonov funtov šterlingov. Ta svota predstavlja vrednost argentinskih in čilenskih ladij, ki jih bo kupila Rusija. Še eno rusko brodovje — na bojišče. Iz Peterburga poroča neka zasebna brzojavka 5. t. m., da je odhod tretjega brodovja na bojišče gotova stvar. To brodovje bo sestavljeno izključ. o le iz ladij baltiškega brodovja, in sicer iz sedem ekiopnic, katerim se pridružijo še 4 križarice ter okrog 40 minonoscev. Poveljnik tega brodovja to rajbrže admiral u u h u -n i n. Veliki knez Aleksander Miha j 1 o v i č , carjev svak, je že pred meseci povdarjal napram carju potrebo, da se odpošlje del črnomorskega brodovja na bojišče. Temu mnenju pa je nasprotoval zunanji minister, grof Lamsdorff, ki se je bal zapletljajev s Turčijo. Vsled tega se je ta načrt opustil in črnomortko brodovje ostane doma. Rusi v Sengaju. „Morning Post" poroča iz Šangaja, da imajo Rusi v Šangaju velike zaloge za brodovje in armado. Na ruski račun so se postavila velika skladišča za premog. Neki znani angleški rušilec blokade je v vedni zvezi z ondotnimi ruskimi mornarji Japonska je silno nejevoljna vsled kršenja nevtralnosti. Ganoral Grippenbarg je došel v Harbin v soboto zjutraj. Car Nikolaj na potovanju. Petrograd, 3. dec. Kakor se sliši, odpotuje car dne 14. t. m. na inspiciranja čet v Minsik (4. armadni zbor), Sumi (gu-bernija Harkov) in Ramatir (Kubanski in Tereški kozaki.) Japonci siti vojske. „Le Journal" poroča iz Peterburga. da so Japonci že siti vojske. Zadnjo sredo se je oglasilo 7 vojakov, da so bolni ter niso hoteli več biti poslušni. Vsled tega so bil1 ustreljeni. Pred smrtjo so dejali, da rajši tako umrjejo, kakor da gredo v bitko, ker vedo, da je ta vojska poguba za Japonsko. Izrazili so tudi upanje, da bodo i drugi posnemali njih vzgled. Za ruske ranjence. Petrograd, 4. dec. Ob poti okoli Bajkalskega jezera in v Irkutsku je prirejenih bolnišnic za 3340 ranjencev. Važen sestanek. Zadnji teden se je vršil na Dunaju sestanek poslancev vseh slovanskih strank, ki je sklenil poslati ruskemu ministru notranjih zadev, knezu Mirskemu brzojavko, v kateri je izražena naklonjenost in navdušenje za Rusijo ter upanje, da bi se knezu posrečilo srečno izvesti začeto delo reorganizacije Rusije. Pozdravili so keltsko-slovanski kongres v Parizu ter so protestirali proti poizkusom v sedanjem času pričeti z nemiri v Makedoniji. Dalje so sklenili, naj se haaškemu mirovnemu kongresu predloži bosansko-hercegovsko vprašanje na ta način, da se sproži misel nastaviti ondi Slovana za ces. namestnika. Industrijski svet. Včeraj je predložila vlada industrijskemu svetu v presojo zak inski načrt o družbah z omejenim poroštvom. Član Pacher je grajal, da se je načrt tako pozno predložil industrijskemu svetu v posvetovanje, in kritikoval načrt, ki je škodljiv avstrijski ii-dustiiji. Dogodki na Ogrskem. Neka zelo vplivna oseba v Budimpešti je izjavila: Stališče sedanje vlade je in ostane na zgoraj neomajano, zgodi se karkoli in če tudi izgubi večino v zbornici. Tiszova vlada bo ostala na krmilu, dokler ne izvrši novih volitev, pri kateria upa na gotovo zmago. Ogrski magnati, ki so izstopili iz liberalne stranke, so bili pri grofu Gezi Andrassyju na lovu Ob tej priliki so sklenil', da bodo v zborn ci nastopili pod Andras vjevem vodstvom. Ogrska zbornic« prične zborovati 12. t m. Opozicja kakor tudi liberalci bodo imeli posvetovanja, kako stal šče jim je zavzeti napram vladi. V soboto 10. t. m. potuje T)Sza v M;ros-Vasar-hely, kje? bo g ;Voril na shodu. Gjurski škof, grof Szec-eny, je gojencem katoliškega učitelji ča v Gjuru o tro prepovedal vsako udeležbo pri političnih demonstracijah. Ukazal je, naj vodstvo strogo kaznuje vse gojence, kateri so se udeležili zadnjih d mon-stracij proti Tiszi Nove vojaške koncesije Mažarom. Listi poročajo, da namerava vojni minister Pittreich presene?iti javnost z novimi feoneesi.ami v prilog Mažarom. Vojno m ni-strstvo je namreč že izdelalo novi vojaški kazenski red kakor tudi novi b amb ni za kon. Ogrski min strski predsednik Tis?a bo oba zakonska načrta predložil ogrski zbornici. Novi vojaški kazenski red bo popolnoma izpremenil dosedanji način vojafko kazensVega postopanja. Na Ogrskem bo pri vojaških sodiščih prve instance mažarščina razpravni jezik. Tudi v Avstriji dobe ne-nemške narodnosti pri vojaško-kazenskem postopanju več jezikovnih pravic. Po novem brambenem zakonu se uvede dvel.tna vojaška služba, a ob enem zahtgva vojaška uprava trikrat več vojaških novincev, kakor jih je zahtevala do sedaj ! Keltoslovanski shod. Predvčerajšnjim se je vršil na pariški „Sorboni" keltosiovanski shod. Udeležba ie bila ogromna. Prvi je govoril znani Čerep-Spiridovič. Njegov govor je večkrat prekinilo odobrevalno ploskanje. Ko je končal, je igrala godba marseillaiso in pa rusko himn\ Lep uspeh je s svojim govorom tudi dosegel dr. T resi 6 Pavičič. Po njegovem go voru je občinstvo stoje poslušalo godbo, ki je svir la „Liepa naša domovina". Govorila sta šc dva bivša francoska ministra in pa fodpr dsednik pariškega občinskega sveta. Obč nstvo je prired lo Cerepu-Spiri-doviči ovacije. Trgovinska pogodba z Nemčijo. Na Dunaju bo carinsko trgovsko posvetovanje. (Je ne bo nemška vlada želela nadaljevanja pogajanj o trgovinski pogodbi med našo državo in Nemčijo, se prično pogajanja med Avstrijo in Švico. Na Dunaju je danes skupni ministrski svet, kateremu predseduje grof Golucho\vski. Posvetovanja se udeleže tudi ogrski ministri Talian, Lukacs in Hiero-nymi. »Berliner Tageblatt" pravi, da je bila napaka, ker je bil grof Posadowsky odposlan na Dunaj. Avstrijski nierodajni krogi so lahko sklepali, da želi Nemčija veliko bolj, nego Avstrija hitro sklepanje nove trgovinske pogodbe. List meni, da bo moral grof Golucho\vski vrniti obisk Posadovv-skega v Berolinu, kjer se zopet prično pogajanja. Ce se to ne zgodi, bo Nemčija ob novem letu Avstriji odpovedala trgovinsko pogodbo. Nemški državni zbor. V včerajšnji seji je v imenu katoliškega centra poslanec dr S p a h n rekel, da se Avstrija meti, če misli, da ji bo Nemčija brez trgovinske pogodbe dovolila najugodnejši carinski tarif. Mi se ne bomo z zvezanimi rokami udali Avstro-Ogrski. Govornik je obžaloval, da niso, kakor v Ameriki, i v Nemčiji vsa veroizpovedanja enakopravna ter zahteva, n^j bi bili Alzacija in Lorena zastopani v nemškem zveznem svetu Želi, naj bi bile vojaške kazenske razprave javne. Soc. dem. B e b e 1 je ostro napadal nemško kolonialno politiko. Kiavčov stane milijone, a je brez vrednosti, Govornik zahteva enoletno vojaško službo in odpravo vojaških paradnih vaj. Korakanje, streljanje in telovadbo bi morala gojiti že mladina. V nadaljnem svojem govoru je grajal ogromne izdatke za mornarico. Papežev polujavni konzistorij. Dne 5. t. m. je imel papež polujavni konzistorij, katerega so se udeležili vsi v Rimu nahajajoči se kardinali, nadškofje in drugi visoki cerkveni dostojanstveniki. Papež je govoril o čednostih blaženega Alessandra Paoli in Gerarda Mazella, ki bosta 11. t. m. proglašena za svetnika. Kardinali in škofje so pritrdili proglasitvi svetnikom. Ministrska kriza v Srbiji. Včeraj smo dobili naslednje poročilo iz Belgrada: Mladi in stari radikalci se niso sporazumeli. Pričakuje se, da jutri pridejo na pozorišče mlajši radikalci, protivni P a-š i č u. Pričakuje se, da bo novo ministrstvo sestavljeno tekom 2 do 3 dnij Prva delavska stavka na Turškem. Delavci turške tobačne režije so povzročili prvo stavko na Turškem. Zahtevali so, naj se odpravijo stroji za zlaganje svalčic, in pa višjo plačo. Turški policijski minister je pa smatral stavko za vstajo in je dal zapreti 250 delavcev, o katerih je menil, da vodijo stavko. Izgredi ruskih mornarjev v Se-bastopolu. »Ruska brzojavna posredovalnica" iz Peterburga poroča, da izgredi ruskih mornarjev v Sebastopolu niso imeli političnega značaja in tudi niso v nikaki zvezi z vojsko. Ogrog mornariške vojašnice so sčasoma zgradili več zloglasnih gostiln in hiš. Admiral Cušin, poveljnik črnomorskega brodovja je ukazal zapreti gostilne in podreti zloglasne hiše. Ko je pričela policija s podiranjem, so pričeli mornarji razgrajati. Prišlo je do spopada, izgredniki so pretepli nekega kapitana, ki se je ravno mimo peljal. Vojaštvo je razkropilo množico. Ustavno gibanje na Ruskem. Povodom 401etnice pravosodne preosnove na Ruskem je hotdo 200 odvetnikov zborovali v peterburški justični palači. Ker jim sodnijski prekurator ni dovolil zborovanja, so se podali v mestno hišo, kjer so imeli nato shod. Na shodu so grajali prokuratorja in sklenili resolucijo, ki je slična oni moskovskih odvetnikov, e kateri smo včeraj poročali. Ministrska kriza na Španskem. Španski minister za zunanje stvari, Guerra, je odstopil, ker ni hotel, da bi ministrstvo bilo odgovorno za nepravilnosti, ki so se izvršile, ko je bil izvoljen za poslanca, Za ministra zunanjih zadev je imenovan S a 1 a z a, za poljedelskega indu-strialncga ministra in za javnih del pa marki F i g u e r v a. Socialno-demokraško nasilstvo. Tristo krščansko-socialnih delavcev je hotelo v nede jo p.irediti v Budimpešti shod. To pa ni bilo všeč judovskim socialno-de-mokraškim voditeljem in nahujskali so de- lavce, naj razbijejo shod. Pričel se je pretep Rdečkarji so nastopili z noži i a je bilo ranjenih več oseb. Policija je z golimi sabljami naredila red. Zapne so štiri osebe. Štajerske novice. š Za graikega župana je bil izvoljen včeraj dosedanji podžupan inženir Henrik Poschacher z 22 glasovi. Dosedanji župan dr. Graf je dobil 17 glasov. Vprašanje je, če bo vlada to volitev potrdila, ker bi župan moral dobiti 25 glasov, t. j. absolutno večino polnoštevilnega obč. sveta. Večina graškega obč. sveta se je maščevala nad dr. Grafom, ker je zadnji čas povzdigal svarilni glas. š Umrla je v Rogatcu gospa B e t t y K r u ž i č , roj. B r e z i n š e k. š V opazovalnico za umobolne so oddali črevljarskega mojstra Iv. S t o r a iz Celja. š Umrl je v Slovenjem gradcu proviz. šolski voditelj g. K a r o 1 J o b. š Imenovan je za deti niti vnega okrajnega komisarja g. Rudolf Brešar v Slovenjem gradcu. š Nesreča na lovu V Št. Vidu na Štajerskem je bil 1. t m. Leopold Hofer na lovu. Streljal je na lisico, a je ni zadel. Lisica se je obrnila proti Hoferju, ki je, da se je obrani, obrnil puško in hotel udariti lisico. V tem trenutku se je pa izprožila druga cev puške in strelivo je zadelo Ho-ferja v trebuh Vsled dobljenih ran je nesrečnež še isti dan umrl. š Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru priredi 8. dec. 1904 v proslavo svoje desetletnice koncert v prostorih gosp. Sršena v Ljutomeru. Vstopnina: I. sedež 1 K, II. sedež 60 vin., III. sedež 40 vin., stojišča 20 vin. Koroške novice. Samoumor. Dne 2. t. m. se je ustrelil v celovški domobranski vojašnici četovodja S t a m f e r. Vzrok neznan. Snuje se v Škofičah ob Vrbskem jezeru slov. pevsko društvo „Slavček". Dne 5. t. mes. je bilo posvetovalno zborovanje, kjer so se odobrila društvena pravila. Novo slov. postojanko ob meji najiskreneje pozdravljamo! Proč od Rima je šel znani hajlovec in urednik protestantskih »prostih glasov" — Lackner. Kako bo le pri svojih dolgovih plačeval še protestantski cerkveni davek ? Umrl je v Šmihelu nad Pliberkom iskreni rodoljub g. Uranšek, p. d! Poltnik, oče č. g. Fr. Uranšeka, prov. v Mohličah. Celovško pokopališko vprašanje aopet aavlečeno. Lani je c. kr. okr. glavarstvo spoznalo svet, katerega je kupil mil. knez in škof za katol. pokopališče za sposoben; pred kratkim pa je c. kr. deželna vlada ta odlok razveljavila. Primorske novice. p Grozna nesreča se je pripetila pri gradnji železnice v predoru pod Logom pri Sv. Luciji v petek. Ko so šli delavci opoldne iz predora, sta imela nalogo, zapaliti dve mini, neki Bovčan in laški delavec Leoni. Ko sta zapalila prvo, sta skočila na varno. Užgana mina je počila, ali druga se ni hotela vžgati. Leoni je priskočil, da za-pali drugo, a ko je prišel do nje, je počila ter mu odnesla del glave in eno roko. Seveda je bil Leoni takoj mrtev Leoni ima dva sina, eden je star 18, drugi 16 let. Pri kosilu sta izvedela o nesreči, ki je zadela očeta. Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Manlpulaoije s zavarovalninami. (Dalje.) Dopoldanska obravnava. Obtoženec Grebene pripoveduje, da ni res, da bi bil on Žužka na smrt zavaroval, ampak na 25 let. Nato obširno pripoveduje zadevo z Bizjakom in pravi, da za drugo zavarovanje res ni Bizjak vedel, pač pa družba. Vedela je tudi, da ga en zdravnik ni sprejel in rekli so mu, pojdite k drugemu zdravniku. Predsednik: Ni vedela. Tudi Martine-lič ni vedel, zate ste prvega zdravnika plačali iz svojega. Ce bi vedela, bi ne zahtevala ed Gorupa pojasnila. Obtoženec ostane pri svoji izjavi, da je za Bizjakovo zadevo družba vedela in da so mu v Trstu dejali: Nič ne de, če en ne vč, samo da mi verne. Predsednik : Končno so pa le sternirali njegovo polico. Obtoženec : Bizjaka so prisilili, da je izjavil, da ni zadovoljen, ker jaz dr. Marti-noliču nisem hotel dati 5000 kron. Tudi druge so hoteli stornirati, jaz pa sem izjavil, da nima družba odločiti, če je prav, da se zavarovanci po preteku enega leta še enkrat peljejo k zdravniku. Predsednik: Ali ni v pravilih, da ima družba v dveh letih pravico odstopiti? Obtoženec: V raznih slučajih, če zavarovanec ni resnice govoril. Predsednik : V teh slučajih pa ni bila pri zavarovanju govorjena resnica. Zavarovanci so izjavljali, da njihovi starši in sorodniki niso umrli za jetike, mrliški listi so pa drugače govorili. Na vprašanje dr. Krisperja izjavlja Grebene, da ima dr. Martinolič tik svoje odvetniške pisarne glavno zastopstvo zavarovalne družbe, pri čemur ima 20.000 kron dobička. On dd ime, drugo pa opravljajo od njega nastavljeni zavarovalni uradniki v dotični pisarni, ki urejajo zavarovanja, katera potem sklepa društvo. Dr. Krisper : Ali Vam je res prišla, kakor obtožnica očita, misel pečati se z goljufijami pri zavarovalnicah, ker je neki Ljubljančan na ta način obogatel ! Jaz še nikoli nisem slišal o takem Ljubljančanu. Obtoženec : jaz tudi ne ! Dr. Krisper : Obtožnica Vam očita, da ste Pecka, Žužka in Udoviča zavarovali, ker ste vedeli, da so jetični in da bi jih sicer ne zavarovali, ker bi ne imeli dobička, ampak izgubo. Obtoženec : Vse je bilo le špekulacija, kako bi oni kapital naložil, katerega sem dobil vsled zavarovanja Miillerja po njegovi smrti. Končno se na željo dr. Krisperja še enkrat konstatira, da je dr. Martinolič p o smrti Peckovi zahteval od obtoženega Grebenca posojilo 5000 kron. Popoldanska obravnava. — Ceričevo zasliševanje. Pri popoldanski obravnavi je včeraj sodišče najprej zaslišalo Viktorja p 1. Ceriča. Obtoženec pravi, da ni kriv. Predno je nastopil službo pri „The Mutual", bil je pod ugodnimi pogoji nastavljen pri firmi Herzig in Co. na Reki. Glede slučaja Feruzzio Brass v Gorici zagovarja se obtoženec zelo spretno. Da bi bil dotičnik bolan, tega on ni mogel vedeti, pa ga tudi nič ne briga. Kajti njegova dolžnost ni bila, da bi bil informiran o zdravstvenem položaju onih, ki so se hoteli zavarovati. To je stvarzdravnika. Njegova naloga je obstojala v tem, da je posloval kot akviziter, t. j. da je posredoval med družbinim zastopstvom in med onimi, ki so se nameravali zavarovati, in da je zastopstvu dovajal tacih ljudi. Očita se mu, da je nalašč izbral za preiskovanje zdravstvenegu stanja v tem slučaju zdravnika dr. Gregorčiča. Toda po družbinih pravilih imajo v nekaterih slučajih njeni zastopniki to pravico. Na zdravnika ni nič vplival, da bi izdal ugodnejše izpričevalo, in tudi ni mogel, saj je bil takrat prvič v svojem življenju v Gorici in so mu bile razmere torej povsem neznane. Slednjič obtoženec zatrjuje, da je zdaj gmotno uničen, in da ga je to preganjanje spravilo v veliko nesrečo, in to tembolj, ker ima šest nepreskrbljenih otrok. On misli, da je žrtva osebne mržnje. Priča Cozzi, ki je bil ob istem času agent te družbe v Gorici, je trdila, da je on napravil na njo slab vtis. To se mu zdi zelo čudno, ker mu je Cozzi nekaj dni pozneje pisal v Trst, da naj izkuša Brassa vendarle zavarovati. Od soobtoženega Grebenca ni dobil nikoli nič, nasprotno, on je njemu dal provizijo. Sploh je pa z Grebencem skupno zavaroval samo Mat. Žužka, katerega pa popreje ni nikoli videl. Državni pravdnik predloži obtožencu nekaj vprašanj, ki se pa tičejo večinoma dolžnosti, katere imajo pravi uradniki, agentje in drugi do družbe. Obtoženec se zagovarja, da njega ni smatrati za družbinega uradnika ali agenta, on je bil samo nekak posredovalec. To sledi tudi iz njegove pogodbe z družbo. Po tej pogodbi tudi ni imel nobene plače, dobival je le po 1000 kron na mesec kot posojilo. Za to je bil obvezan, da je preskrbel družbi 2500 kron vsak mesec zavarovalnin. On je bil samo dolžan, da je družbi spravil skupaj ta denar, bodisi ed fakinov, bodisi ed grofov. Asekurančni škandal. Veliko pozornost vzbudi pismo, katerega je družbin odvetnik in generalni agent dr. Martinelich dne 31. oktobra 1900 pisal Ceriču v zadevi nekega Pora. To pismo kaže jasno, kakor je izvajal zagovornik dr. R y b a f, da je družbi vse eno, kdo da plača denar, glavna stvar je, da ga dobi. Omenjeni Por ni imel niti vinarja premoženja, hotel se je poprej že dvakrat usmrtiti, in zaradi slabega uma stoji ped kuratelo. Zavarovalnica pa ga je vendar sprejela, dasi so ji bile te okoliščine znane, in dr. Marti-nolich je meni nič, tebi nič poslal Ceriču polico za inkasiranje in pobotnico, čeprav so mu bile znane vse netočnosti. Dr. Krisper pravi, daje to, kar seje ravnokar slišalo o Porovi zadevi, naravnost asekurančni škandal. Glavni zastopnik sam je opetovano priporočal, da naj se dobi človek, ki bi jo prevzel. G r e s e za to, da se načela zavarovalnice „ T h e Mutual", oziroma načela dr. M a r t i n o 1 i c h a, javno pojasnijo. Zdravniški izvedenci naj se izrazijo, če je dovoljeno spo- znati sposobnim za zavarovanje takega človeka, kakor je bil Por. Državno pravdni-štvo pa naj, če se bode prepričalo o kaki nekorektnosti, odločno nastopi proti takemu čudnemu naziranju. Sodišče sklene, da se bodo glede Pora zaslišali zdravniški izvedenci v zavarovalnih stvareh. Zaslišal se pa bode tudi dr: Martinolich, ker ni bilo mogoče dotičnih spisov pridružiti že sedaj sodnijskim aktom. Zasliševanje Ivana Gorupa Predsednik zasliši nato f v a n a Gorupa. Le-ta pripoveduje, da mu je „The Mutual" sama ponudila službo, katero je tudi sprejel. Prišedši v Trst ni imel ondi nobenega znanja. Zato se je obrnil do trgovca Grebenca, da bi ga uvedel v krog svojih znancev. Napravil je na ta način mnogo zavarovanj. Tudi je nagovarjal Grebenca, da naj zavaruje svoje dolžnike, ker bo tako imel dobro jamstvo. Kot takega mu je Grebene označil nekega Bizjaka. Ta je bil pripravljen zavarovati se, toda družbin zaupni zdravnik dr. Xydias ga je odklonil, ker ga je pred nekaj leti zdravil, vendar ga ni odklonil absolutno, ker je dejal, da se lahko pe preteku enega leta zopet zglas. Na ravnateljstvu, kjer je pokazal dotično zdravniško izpričevalo o Bizjaku, sta mu dva uradnika rekla, da je dr. Xydias preveč siten in natančen, in da naj Bizjaka pelje h kakemu drugemu zdravniku. Šla sta nato k dr. Martinisu, ki je tudi družbin zaupni zdravnik. Ker je bil Bizjak prehlajen, rekel mu je zdravnik, da naj pride po kakih desetih dneh zopet. Drugič ga je dr. Martinis spoznal za sposobnega za zavarovanje. Ker je pa Bizjak hotel polico za 10.000 kron pridržati zase, dal ga je Grebene brez njegove vednosti vnovič zavarovati za 20.000 kron. On, Gorup, je zapisal, da bode polica plačljiva pri tržaški hranilnici. O slučaju Miiller pripoveduje obtoženec, da je bil o njem prepričan, da ni bolan. Zavaroval se je za 40.000 kron. Pre-iskal ga je dr. Martinis v Grebenčevem stanovanju in ga spoznal za zdravega. V polici so ime „privatier" izpremenili v „ren-tier", ker ima prva beseda v Ameriki drugačen pomen. Dalje pripoveduje obtoženec, da ga je dr. Martinolich vedno vabil k sebi in da je tako slabo govoril o Grebencu in Ceriču, da je slednjič tudi on začel o njima slabo misliti. Istotako prizna, da mu je Grebene, pre-jemši za Miillerja zavarovalnino, izročil kot nagrado kakih 200 ali 300 kron, kar je pa navada pri vseh zavarovalnicah. V službi so ga pridržali, dasi se je bila preiskava proti njemu pričela že meseca februarja 1. 1903., še poldrugo leto, kar bi bilo vendar čudno, če bi ga bila družba res smatrala za krivega. Na svobodi so ga pustili, dokler je za družbo dobro govoril, ko je pa pri preiskavi govoril nekoliko tudi proti nji, dali so ga brž zapreti. Tudi preiskovalni sodnik se je vedel jako čudno, ne hoteč zaslišavati prič, ki bi bile za njega ugodno izpovedale, ampak jih je odklanjal na korist dr. Martino-licha. Državni pravdnik si pridrži pravico nadaljnega postopanja proti obtožencu zaradi te izjave, češ, da je preiskovalnemu sodniku očital pristranost. Dr. Krisper se obrne v ostrih besedah proti groženju državnega pravdnika. V ti dolgotrajni preiskavi so igrali različni čudni oziri važno ulogo, najvišje sodišče ni zastonj preložilo obravnavo iz Trsta v Ljubljano. Cerič je bil poslal o tej preiskavi na justično ministrstvo še veliko hujša očitanja, pa se vendar nihče v Trstu ni upal zaradi tega proti njemu postopati. — Kot čuden simptom navaja, da se je ustavila razprava proti generalnemu tajniku in ravnatelju na Dunaju, katera je tožil Cerič, ker sta mu očitala goljufijo. Le-ta tudi pove, da ga je v preiskovalnem zaporu v Trstu večkrat obiskal dr. Martolinich in gi. poživljal, da naj odstopi od tožbe proti ravnatelju. Za ta slučaj mu je zagotavljal razne ugodnosti, ako bi se pa branil, mu je grozil, da ne be prišel kmalu iz zapora. (Glasno pritrjevanje med občinstvom. Predsednik govori, da bo dal dvorano izprazniti, češ, da se s tem na porotnike vpliva.) S tem je bilo zaslišavanje obtožencev končane. Nastop prič. Priča dr. Augusto Grego rič, bivši zdravnik v Gorici, pravi, da sicer razume slovensko, da pa bode raje govoril nemško. Njega zasliši sodni dvor v zadevi izpričevala, ki ga je napravil Feruzzio Brassu pred kakimi dobrimi štirimi leti. Priča trdi, da je imel Brass samo nekak katar, o katerem je pa on mislil, da izhaja od prevelikega kajenja, drugače pa se mu je zdel Brass zdrav. O njegovi teži je v iz-pričevalu zapisal, da znaša 75 kg, vendar ga pa ni tehtal, ampak ga je eenil samo približno. Dr. R y b a f pripomni, da ako bi bil Brass jetičen, bi ga bil zdravnik takoj spoznal kot takega, zlasti ako bi se bila tu- berkuloza nahajala v višjem stadiju. Ker pa zdravnik tega ni konštatiral, more se to tem manj zahtevati od Ceriča. Predsednk prečita zatem izpovedbo dr. Grešiča, katera dokaj nasprotuje iz-pričavalu dr. Gregorčiča. Priči Leopold de Cozzi, rojen v Neapolju, pristojen v Gerico, govori s predsednikom s pomočjo tolmača v italijanščini. V času, ko se je vršila zadeva z Brassom, je bil agent družbe »The Mutual" v Gorici. Pravi, da se mu je zdelo Ceričevo ravnanje takoj somljivo. Dr. Rybar pa ga ustavi, češ, kako je potem mogoče, da je par dnij zatem pisal Ceriču, da naj mu pošlje navodil o tem slučaju, in da je več krat o tej stvari govoril z dr. Grešičem, pa da ni dobil pravega odgovora. Kadar da bo za gotovo izvedel, da mu bo sporočil pismeno ali pa telegrafično. Ker se je pogovor s pričo vršil skoro izključno v la-ščini in na enkrat med več osebami, pravi predsednik: „Ja, slišite, to pa ni nič; vi se lepo pogovarjate, porotniki pa ne vedo nič". Tudi porotniki se pritožijo, da se jim premalo pove po slovensko, kar se menita priča in tolmač. Pri nadaljnem izpraševanju pride priča sam s seboj v marsikaka protislovja. Sod-nijska izvedenca dr. Veronese in dr. Menz podasta nato svoje mnenje; o tuberkulozi splošno in v slučaju Brass posebej. Dr. Krisper vpraša dr. Menza, ki je glavni zdravnik pri „Assecurazioni Generali", če katera inozemska zavarovalna družba bolj površno postopa pri vsprejemanju zavarovancev kakor domače zavarovalnice. Le te imajo na Dunaju svojo posebno zvezo v ta namen, da si prijavljajo sumljive ponudbe in jih lažje kontrolirajo. Zavarovalnici „The Mutual" je ta zveza odrekla pristop, iz česar se o nji lahko marsikaj sklepa. Priči Elizabeta Drobnič in Katarina Malič iz Gorice se zaslišita v zadevi Ka-rola Miillerja, o katerem trdita, da se je jima na videz zdel zdrav, kaj važnega pa ne vesta povedati. Dr. Martinolich — obolel. Ob nadaljevanju razprave danes dopoldne protestira dr. Krisper, da je glavna priča dr. Martinolich nenadoma obolela. Naj se uradno dožene, če je res bolan in če bo kmalu okreval. Če ga ne bo pred sodišče, naj se ga sodnijsko zasliši v kaki sobi pri »Slonu", kjer sedaj biva, ker je jako važno, da se osigura glavna priča. Nikakor n2 gre, da bi se razprava zavlekla, obtoženci so vendar že 22 mesecev prenašali sitnosti preiskave. Dalje je on izvedel, da je dr. Martinolich še sinoči hodil po kavarnah in o polnoči igral šah. To vendir v Ljubljani ne gre, da bi se kar tako kaka priča ognila, drugod je morda to dovoljeno. Temu predlogu se pridruži tudi dr. R y b a f. Ugovarja pa jima zastopnik »The Muthuala" dr. T e k a v č i č, češ saj se še ne ve določno, bo li prišel dr. Martolinich ali ne, ker je samo nekoliko bolehen. Da bi pa hotel- kaj skrivati pred sodiščem, to trditi je smešno. Če so zatoženci nedolžni, naj jih porotniki oproste, odločno pa protestira proti temu, da bi se v razpravo vleklo politične in narodnostne momente. Drž. pravdnik tudi zagovarja dr. Mar-tinolicha, češ da je s tem, da je včeraj ves d m čakal, da bi bil zaslišan, dokazal, da hoče biti zaslišan. Dr. Krisper se obrne še enkrat proti drž. pravdniku in dr. Tekavčiču in odklanja vsako očitanje, da bi se zagovorništvo posluževalo kakega nedostojnega orožja. Predsednik pokliče nato priče v dvorano. Dva nista zmožna slovenščine. Dr. Mar-tinolicha ni med njimi. Razprava se za tem za nekaj minut prekine. Pri nadaljevanju pove predsednik, da je poslal slugo k „Slonu", da se informira, kako je z Martinolichem. Zasliševanje prič se nadaljuje. Priča dr. Martinis pripoveduje v hrvaškem jeziku stvari o zavarovancu Karolu Mullerju, katerega je preiskal v Gre-benčevem stanovanju v prisotnosti njegove matere. Izpraševal je njega in mater o morebitnih boleznih, toda oba sta mu trdila, da Miiller še ni nikoli rabil zdravnika in da se tudi sedaj čuti popolnoma zdravega. Povedala sta mu, da je njegov oče doživel 70 let, in da so tudi drugi člani rodovine doživeli prilično lepo starost. On mu ni takoj izdal izpričevala, ampak mu ga je napravil še-le v svojem stanovanju. Natančnosti se pa ne more več spominjati. Njegovo težo je navedel »po podatkih in po lastni cenitvi", da bi vsakega zavarovanca tehtal, to se po navadi ne zahteva od nobene zavarovalnice, kar potrdi tudi zavarovalni zdravnik dr. Menz. Drugače ga je natnnčno preiskal. Ko je zvedel, da je Miiller tako hitro umrl, čudil se je temu zelo. Pri preiskavi je preiskovalni sodnik dr. Barzal postopal proti njemu nečuveno strogo. Nato se vname daljša kontroverza med dr. Krisperjem in dr Tekavčičem. Dr Kris- f per vpraša predsednika, če ima dr. Tekav- ! čič pravico tukaj sedeti. — Predsednik prebere neko pooblastilo, da dr Tekavčič zastopa privatno tožiteljico „The Mutual", ki se je pridružila kazenskem postopanju. Torej sme dr. Tekavčič biti navzoč. Miillerjevo fotografijo izroči predsednik porotnikom ter prebere več pismenih izjav o rodovini Miiller, med njimi tudi izjavo vse-učiliščnega profesorja, dvornega svetnika dr Schroder. Člani Miillerjeve rodovine pismeno izjavljajo, da odklanjajo pričevanje. Boj za porotnike in Martinolicha. Dr Tekavčič: Iz porotniške klopi so se slišali »dobro"- klici med govorom dr. Kris-perja, zato predlaga, da naj sodišče razpravo preloži in odkaže drugi poroti Dr. K r i s p e r mu odgovarja, da dr Tekavčič nima pravice, staviti takih predlogov ker on nima značaja privatnega zastopnika. Slednjič zahteva, da naj se vendar kaj ukrene glede dr Martinolicha da se razprava ne zavleče Državni pravdnik nastopi proti tem, da bi porotniki tako postopali, kakor so poprej Dr Krisper predlaga še enkrat, da naj sodišče ukrene vse potrebno, da bode prišel dr. Martinolich k obravnavi. Obrne naj se eventuelno telefonično na magistrat, če ne gre drugače. V Ljubljani bo imela sodnija vsaj toliko moči, da bo prisilila generalnega agenta „The Mutual" do tega, da bo pričal. Dr. Rybaf se protivi predlogu dr. Te-kavčiča, da bi se razprava preložila, ker je očividna potreba, da se tej mučni, 22 mesecev trajajoči preiskavi napravi enkrat konec. Razprava se zopet prekine, da se sodišče posvetuje o predlogu dr. Krisperja, kaj storiti z dr. Martinolichem. Sodišče ne ugodi predlogu državnega pravdništva in zasebnega zastopnika, da bi se obravnava preložila, ker tisti »dobro"-klici porotnikov nimajo nobenega vpliva na daljni tek obravnave. Dr. Tekavčič si pridrži pravico, zaraditega vložiti ničnostno pritožbo. Predsednik tudi naznani, da je sodišče ukrenilo vse potrebno zastran dr. Martinolicha. K onec d anašnje dopoldanske obravnave. Nato se prebere pismena izjava dr. De-metrija Xantides o Karolu Miillerju, ki je tega nekaj časa zdravil in trdi, da je Miiller umrl za jetiko. Ime Grebene zdravniku ni znano. Miiller je bil že dve leti pred svojo smrtjo jetičen, kar je on kot zdravnik tudi povedal njegovi materi; večkrat je tudi bljuval kri. Za to boleznijo je tudi umrl. Predsednik nato vpraša dr. Martinisa, če bi bil Miillerja spoznal za sposobnega za zavarovanje, če bi bil vedel, da je jetičen. Dr. Martinis to zanika. Nanj tudi ni nihče nikakor vplival ali ga nagovarjal, da bi izdal vedoma dobro izpričevalo. O Bizjaku pripoveduje dr. Martinis, da je le-ta prišel k njemu, da bi ga preiskal. Takrat je imel katar, zato mu je rekel, da naj pride zopet čez nekaj časa. Vtem času naj se zdravi. To je tudi storil in drugič mu je res izdal ugodno izpričevalo. Zavarovati se je hotel za 5000 gld. po mešanem sistemu. Da se je na podlagi te njegove preiskave zavaroval se enkrat za 20000, to njemu ni bilo znano. Predsednik vpraša Gorupa, kako je to da Bizjak ni nič vedel za to drugo zavarovanje, pa je vendar podpisan na ponudbi lastnoročno. Njegova sedanja pojasnila se ne strinjajo z onimi, ki jih je dal v prejšnji preiskavi. Izgovatja se s tem, da je bil jako razburjen in zmešan vsled{ob;lib sitnostij pri preiskavi, da torej ni čudno, če je ob vsaki priliki drugače govoril. Državni pravdnik stavi več vprašanj tudi Grebencu. Kar se tiče Miillerja, hotel se je prepričati, če je fant zdrav ali ne, to so nameravali prvotno, šele pozneje mu je prišla misel, da bi ga zavaroval Konec dopoldanske obravnave ob tri-četrt na 1 uro. Popoldne ob 3 uri se razprava nadaljuje. Prva priča — dr. Martinolich. (Dalje prih.) Dnevne oovuee, V Ljubljani 6 dec mah** O Hribarjevi ponesrečeni akciji za jadransko paroblovbo se nam poroča: Hribar je hotel s pomočjo živnostenske, ljubljanske kreditne in dubrovske kreditne banke združiti v enih rokak vse sedanje dalmatinske parobrodne družbe. V Spljetu so ga pooblastili, da se v njih imenu pogaja z vlado. Ko so bila pogajanja končana, jih je povabil Hribar na dan 26. oktobra v Ljublj no. A nihče ni prišel, ker so dalmatinski pooblaščenci podpisali pogodbo z „Lloydom", po kateri je izključno „Lloydu" pridržana črta Trst-Kotor-Albanija, za kar je Dalmatincem odstopil malo obrežno paro-plovbo in pripadajočo jej državno podporo. Hribarjeva družba je nameravala postaviti tudi več hotelov v Spljetu, Erceg-Novem in Kotoru. Zdaj je vse v vodo padlo in „Lloyd" je gospodar največjega parobrodnega podjetja v Adriji. P* oda vanje na Jesenioah. Predvčerajšnje predavanje »Strokovnega društva delavstva .Kranjske industrijske družbe na Savi" v obširnem salonu Jelenove gostilne je bilo sijajno obiskano. Prostorni novi salon je bil natlačeno poln. Bilo je nizko ra-čunjeno, najmanj 500 delavcev in delavk navzočih. Predavanje je otvoril vrli tovariš Glavič. Blagajnik, tovariš Čebul, je naznanil, da šteje društvo že nad 300 članov. Dohodkov je imelo društvo 1012 33 K, stroškov 312 33 K. V hranilnici je že naloženih 700 kron Predavatelj, tovariš M o š k e r c iz Ljubljane, je govoril nad eno uro o razmerju delavstva do drugih stanov. Obširnejše poročilo še priobčimo. — Zločin na Boh. Bistrioi. »Slovenec" je opetovano poročal o homatijah v družini delavca Smukavca na Bistrici. Takrat je namreč njegova žena zapustila njega, svojo mater in otroke ter pobegnila z delavcem Lovrencom Orehkom iz Velesovtga v Trst, kjer je bila od policije prijeta in pripeljana v Ljubljano. Lovrenc Orehek je bil kaznovan v štirimesečno ječo. Smuka-vec, znan kot miroljuben človek, ji je pregreho odpustil, nakar se je Marija Smuka-vec vrnila k svojemu možu na Bistrici in odslej pri njemu živela. Kar se začuje v nedeljo grozno zločinstvo. Smukavec je šel ponoči po svoji potrebi iz sobe, kar se začujejo zaporedoma štirje streli in Smukavecse takoj zgrudi mrtev na tla. Zadet je bil v glavo. Sum je šel takoj na Lovrenca Orehek, katerega sedaj zasledujejo. Tudi Marijo, ženo Smukavčevo, so odvedli v preiskovanje. Smukavec je bil priden in pošten delavec ter kot tak povsod priljubljen. — Ti štirje streli, ki so bili smrtonosni za Smukavca, pa niso bili edini v nedeljo zvečer na Bistrici. Pokalo je celo noč, da bi človek mislil, da je splošno bombardiranje na Bistrico. In to ni nič novega. Vsako nedeljo in zlasti, kadar je plačevanje delavcev, se ti neredi ponove. Županstvo je prosilo že za pomnožitev orožniške postaje, a se mu ni ugodilo, dasiravno mora vsakdo priznati, da je premalo orožnikov v sedanjem nerednem stanju v Bohinju. Naj bi se vendar kaj ukrenilo, saj drugače še življenja ne bodemo varni. Slabo vpliva tudi to, da se delavci plačujejo ob sobotah, ki potem vso nedeljo razsajajo po vasi. — »Slovanski klub" v Pragi. Iz Prage se nam poroča: Dne 2. decembra zvečer je priredil »Slovanski klub" slavnostni večer, h kateremu je prišlo izredno mnogo Jugoslovanov. Našteli smo čez 150 jugoslovanskih dijakov. — Deklamiralo in pelo se je v vseh slovanskih jezikih. Da sta bila zastopana tudi slovenski in hrvaški jezik, se razume. Slovansko dijaštvo je vneto pozdravil dr. Nesy. — Proti jetikf. Podružnica »Društva proti jetiki v Liubljani" je razposlala 37.000 slovenskih in 6750 nemških izvodov navodila, kako se obraniti jetike na okrajna glavarstva, občine in župne urade, da jih porazdele med ljudstvo. — Marijina družba v Radovljici priredi dne 8. decembra slavnostni večer. Spored: 1. Pozdrav Brezmadežni. 2 Govor. 3. Nebeška vratarica. Dramatična legenda v treh dejanjih. 4. Sreča Marijinega otroka. (Deklamacija) 5. Prvi čudež v Lurdu. Igra s petjem v treh dejanjih. 6. Skrivnostna roža. Posvetitev Brezmadežni v šestih pesmih in simbolih. — Spominska Bilka sadne ras-stave v Rfedovljlol. Odbor sadne razstave v Radovljici je oskrbel jako lepo sliko notranjega dela sadne razstave, ki je bila napravljena v času, ko je bila razstava na višku svoje lepote in se je vse čudilo temu prizoru. Tudi razvajeni gostje razstave so izjavili, da tako lepo urejene sadne razstave, kakor je bila radovljiška, že dolgo niso videli. Kdor si torej hoče omisliti omenjeno sliko, naj se oglasi pri razstavnem odboru v Radovljici pismeno. — Zahvala. Tukajšnji župnik vele-častiti gospod Janez Ažman je podaril poleg več majhnih knjižic tudi 10 letnikov »Vrtca" in »Angeljčka* za tukajšnjo šolar-sko knjižnico. Za ta lepi dar mu izreka iskreno zahvalo J. Žirovnik, nadučitelj. — Gorje, 5. dec. 1904. — Umrla je v Mengšu udova Marija Per ter bila v nedeljo pokopana. Od nje je dobila bolezen njena hči ter je včeraj prejela prvo sveto obhajilo za zadnjo uro. Pač žalosten slučaj v rodbini. — Bnsofitske demonstracije v Zadru. Iz Zadra javljajo : Na prvem koncertu zbora Nadine Savljanski, ki se je vršil minolo sredo v tukajšnji „Hrvatski čitalnici", je prisostvovalo tudi mnogo častnikov, ki so si bili tudi že preskrbeli vstopnice za drugi koncert. Ker so bile pa prvi večer rusofilske demonstracije ter se je na zahtevo občinstva pevala med burnim odobravanjem celo ruska narodna himna: »Bože, carja hrani", so v četrtek zjutraj vsi častniki vrnili vstopnice in v četrtek ni nobeden bil navzoč na koncertu. Na mesto njih je prišlo dvajset orožnikov, ki so pa ruski himni, ki se je zopet pevala — burno ploskali! - Z noiem v prsa sunil je v Sne-berjah pri fantovskem tepežu Jožef Ilovar Antona Jermana Jerman je nevarno ranjen. Ljubljanske novice lavno predavanje. Danes zvečer ob pol 8. uri predava v prostorih »Slovenske kršč. soc. zveze" drjerše: »O človeških temperamentih" Namestu kur — sebe v lovila. Kure je hotela krasti včeraj Marija Glavič, dekla pri Marjeti Ablin na Karlovski cesti. Bila si je pripravila kurnik, ker je morala pustiti službo in bi kurnik s kurami vred odnesla. Zasačil jo je hlapec. Morala je kure pustiti, sama pa iti s policajem v zapor. Devet dni brez jedi. Z rešilnim vozom so sinoči prepeljali v deželno bolnišnico zidarja Antona Krašoveca iz Rakovnika. Ležal je devet dni na nekem hlevu predno so zaslišali njegovo stokanje sosedje. Kia-šovec ni ves ta čas jedel nič gorkega in je bil vže ves onemogel in izstradan. Slov. gledališče: Danes »Mladost". »Mali mesarji" so imeli danes posvetovanje z županom, kako nastaviti stalne cene. Mesarji so trdili, da je nemogoče nastaviti stalne cene, ker se cena živine preveč menja. O stvari se bo razgovarjalo v občinskem svetu. Osebna vest. Cesar je podelil hišnemu posestniku g. Iv Ne p. Rogerju zlati zaslužni križec s krono. Meteorologični mesečni pregled Minoli meneč liatopad je bil pniazeu, i sprva mil, proti konca mrzel. — Ooazovania na tlako-meru dado povprek v Cilaijevih stopijah: i b sedmih zjutraj 0 9 stopinj, ob dveh po-poldre 6 2 stojinj, ob devith zvečer Ž 9 stopinj, tako da anaSs srednja mračna temperatura tega meseca 3 3 'tipinj, e* 0 3 stopinj ped ntrmalom. — Opazovanja na tlakom eru dado 736'8 mm kot srednji zrasni zračni tlak ttg* maseca, zi 0 8 mm. nad normalom — Mokrih dni b o jede-nt; p«, davimi, det in nulo »nega, znaša 710 mm. — Mal vetrovi je prevlad.iv«! snerovz« hodni; megia |o stala ob osmih d«e»iq. Cerkveni letopis. Vedno češftenje presv. Rešnjega Telesa v ljubjancki škofiji. Zadnja številka »Ljubljanskega Škofijskega lista" določuje, da se vpelje v ljubljanski škofiji vedno češčenje presv. Rešnjega Telesa tako, da se posamezne župnije in samostani vrste skozi celo leto, in ga ne bode dneva v letu da bi presv. Rešnje Telo na enem ali drugem kraju ne bilo izpostavljeno v javno počeščenje začno se letos 8. decembra v stolni cerkvi v Ljubljani in se potem nadaljuje v drugih cerkvah. Papežev blagoslov. Na praznik Brezmadežne 8. t. m. bo premil. gospod dr. Anton Bonaventura Jeglič, knezoškof ljubljanski, po pontifikalni maši v stolnici podelil papežev blagoslov. Molitve po mail. Iz zadnje številke »Ljubljanskega škofijskega lista" posnemamo sledeče vrstice: Sv. oče Pij X. jako žele, da se molitvam, katere so po sv. maši zapovedali pokojni papež Leon XIII., doda še klic: Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas! — Ako se ta klic molitvam po sv. maši že zapovedanim doda trikrat, podele sv. oče duhovniku in vernikom odpustka sedem let in sedem kva-dragen; ti odpustki se morejo tudi vernim dušam v vicah darovati. Zadostuje, ako duhovnik reče: Presveto Srce Jezusovo, verniki pa odgovore: usmili se nas. — V naši škofiji naj se ta klic od 2. adventne nedelje doda vsaki sv. maši in sicer povsod propter uniformitatem (radi enakomernosti)._ Darovi. Poslani našemu uredništvo: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Vesela družba na Savi pri Litiji pri lovu postrvi 440 K; Mohorjani v Kranj$ ski gori 3 60 K; Mohorjani v Podbrezju 4-80 K ; Mohorjani v St. Lambertu 3 39 K; Vesela družba katol. rokodelskih pomočnikov zbrana na Posavju 6 61 K. Bog plačaj ! * Ondi Jčekov koncert v soboto nam je zopet nudil izrednih glasbenih užitkov. František Ondfiček je Ljubljančanom že od prej dobro znan Njegova impozantna tehnika, mirno dovršena igra, polna globokega čuvstva, pa nikdar pretirana, podaje vedno nekaj popolnega, v kar se poslušavce vtopi * vso dušo Program ni bil ravno raznovrsten, a je obsegal zelo karakteristične skladbe. Kot tribut manam Dvofakovim se je glasila njegova »Sonata za violino in klavir", F-dur op, 57, polna finega, globokega čuvstva. Briljantno je igral na to pikantni 12. Strausov „koncert za violino", D mol, op. 8. Končal je z dvema lastnima skladbama, z melanholično, sanjavo „Dumko" in dvotipnim »Scherzom", v katerem kaže Ondfiček vrhunec svoje nepresegljive tehnike. Neumorni plosk je privabil ob koncu goslarskega mojstra, da je dodal še dve skladbi. — Spremljal ga je g. J o s. F a -m č r a z vzorno točnostjo V Chopinovi genialni »Baladi" (G - mol) je tudi on razvil samostojno svojo čudovito spretnost z uprav deklamatoričnim izrazom * Slovensko gledališče. Nedeljska popoldanska predstava igre „V znamenju k r i ž a" je bila dobro obiskana. Ce bi se bila prej naznanila, bi bila še bolje. — Druga — večerna — repriza operete »Dijak p r o s j a k" bila je na isti všini dovršenosti, kot prva. Smelo trdimo, da je predstavljanje te operete na malokaterem odru provincijalnih gledišč tako dobro, kot na slovenskem. Gospa S k a 1 o v a je pevka prve vrste, gdč. Klementova dražestna najivka in dobra pevka finega glasu, da ju je res veselje poslušati ; tako tudi gdč. S t o 1 z o v a. Izborna sta gg O r ž e 1 s k i in Lebeda, — dva dioskura — imenitna v nastopu kot dijaka in kot plemenitaša. Naval na gledišče je bil tak, da premnogo ljudi ni dobilo vstopnic, in med celo predstavo ter koncem dejanj odmevalo je v scenariju burno ploskanje. IL IjIZOjitvk. Berolin. Poroka nemškega prestolonaslednika bo 23. marca 1. 1905. Inomost. Vojaška godba v Inomostu vsled povelja višje oblasti do 1. maja • e bo več igrala. Nemci so izdali oklic na ženske, v katerem jih pozivajo, naj pri laških tr govcih nobene stvari več ne kupijo. C i k a g o. Tu zopet stavkajo mesarski pomočniki. Zagreb. V obč. svetu je dosedanji župan M o š i n s k y podal svojo d e m i -s i j o. — Sabor je v ncdaljnem čitanju sprejel nagodbo z Ogrsko. Berolin. Umirovljeni ruski državni svetnik Andrej Turel je skočil iz svojega stanovanja na cesto, kjer je obležal mrtev. Vzrok: neozdravljiva očesna bolezen. Ttlffcnt^ ln fcricjairt Dunaj, 6 decem. Tekom današnjega dneva se je parlamentarična situacija tako poostrila, da je skoro izključeno, da bi zbornica pričela pred Božičem s kakim delom. Vsa pogajtnja med vlado in Mladočehi so se razbila in v konferenci voditeljev »Slovanske zveze" ter mladočeškega kluba je bilo sklenjeno, da se ne pusti rešiti niti od vlade zahtevane refundacije 69 milijonov kron, niti proračunskega provizo-rija. Tako je položaj skrajno kritičen in če se v zadnjem trenotku ne zboljša, kar pa skoro ni verjeti, tedaj pojde zbornica še tekom tedna na počitnice. Dunaj, 6. decembra. V današnji seji državnega zbcra se je predsednik v jako toplih besedah spominjal Scbiickerjeve smrti. Po odgovoru železniškega ministra na neke interpelacije je zbornica nadaljevala razpravo o Korberjevi izjavi. Duua), 6. dec. Danes ob 7. uri zvečer se snide odsek, katerega naloga je posve tovati se o predlogu vlade glede pomoč po uimah oškodovanim. Ker vlada na vsak način hoče zvezo s to predlogo in ref. 69 milijonov kron, je usoda vladne predloge že naprej zapečatena. Dunaj 6. dec. V današnji seji državnega zbora je vlada predložila predlogo za varstvo izseljencev. Dunaj, 6. dec. Čehi so zahtevali, naj jim Korber pod avtoriteto krone jamči izvršitev njihovih zahtev v gotovem roku. Pod tem pogojem bi iz obstrukcije prešli v opozicijo. London 6. dec V tovarni avtomobilov v New Yorku se je zgodila eksplozija 5 delavcev je težko ranjenih, 50 avtomobilov je popolnoma razbitih Belgrad, 6. decembra. Laški kralj se je kralju Petru srčno zahvalil za čestitko povodom krsta italijanskega prestolonaslednika. Belgrad, 6. decembra. Kralj je sicer poveril Gruicu sestavo novega kabineta, vendar ima Gruid s tem mnogo težav, ker noče noben vplivnejši politik vstopiti v kabinet, ako se skupščina ne razpusti. Skoro gotovo pride zopet na površje Pasic. ttjUUt*] rt! w eia Smeh — zdravilo želodčnih bolezni. Vobče je znano, da smeh, sploh veselje, dobro vpliva na človekovo zdravje ; da pa se smeh predpisuje kot medicina, ki se ima jemati v gotovih časih in v gotovi množini, to moie iznajti le kak ameriški zdravnik. Res eksistira neke vrste aparat, ki povzroči, da se človek poljubno smeje.' Iznajditelj tega aparata trdi, da ima njegova metoda gotove učinke. Treba je spraviti v gibanje nekatere žleze v človeškem telesu, kar se pa zgedi najložje s smehom. Ako se obistini ta trditev, bomo kmalu dobili higi-jenične jnstitute, v katerih bodo prodajali smeh „Zelite žličko smeha?' Krvavi čin v Clusesu pred sodiščem. V Annecyju je bila te dni končana porotna obravnava proti štirim smovom iz-delovatelja ur, Creitieza. Dne 18. julija t. 1. so stavkujoči delavci Crettieza priredili demonstracijo pred stanovanjem tovarnarja. Vrgli so proti hiši tudi nekaj kamnov. To-varnarjevi sinovi so nato pričeli iz pušk streljati na množico in so ubili 3, ranili pa 41 oseb. Rarburjena množica je nato vlomila v tovarno, razbila vse in jo končno zažgala. Pred porotniki v Annecyiu so bili zaradi umora in nameravanega umora tožsni 4 Crettiezovi sinovi ter 6 delavcev zaradi plenjenja. Obravnava je trajala celi teden. Porotno sodišče je tri sinove obsodilo v enoletno, enega pa v osemmesečno ječo in na 12.000 frankov odškodnine žrtvam. Plenjenja obtoženi delavci so bili oproščeni. Ciril-Metodove biškote zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši. Nnr /'iia *pre]t: x 5 K 2018 2—2 S III 81 pod tovarniško ceno iz konkupzne mase fvrdke PROFENIK Stari trg bode vsaki dan od pol 9 do 12 ure dopoldan, začenši v po nedelj 5. decembra. Primerna božična in novoletna darila. Anneljnovo milo -u—i--i znamko Marzeljsko (belo) milo 616 24-19 sta najbolj koristni ■5 Ml Mi nt za hišno rabo. dobivate jih po špecerijskih jtacunahl Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč v Ljubljani. 1953 12-5 Največja izbera blaga iz briljantov, kakor uhanov, prstanov, zapestnikov itd., velika zaloga zlatnine, kot zlatih verižic za dame in gospode koljerjev, na-veskov, zaponk, dalje srebrnine, kakor nastavkov, servisov za čaj, kavo, pivo in vino, posode za namizno orodje, tase, doze za sladkor, posode za sir, kompotiere, sklede za solato, dalje popolne opravne kasete za 6 do 12 oseb. l*roračuni o tem brezplačno. Valje cerkt eni predmeti, ho t masni vrčki, škro-pilniki, kotlički e« blagoslovljeno vodo, Bvetilnice, križi itd. ADOLF WAGENPFEIL zlatar in juvelir = Ljubljana ===== Priporoča svojo veliko zalogo nOVOSfl p. n. občinstvu. Sf | ^ Edino zastopstvo svetovno-znane Orivit. akcijske družbe. - Blago iz kina-srebra, Bern-dorfske, Cristofle in WurtemberŠke kovinske tovarne, priznano najboljše tvrdke za namizno orodje. _ Največja izbera ženitovanjskih, krstnih, Miklavževih in božičnih daril, izvržena najnatančneje. ~ Ceniki zastonj. — Najnižje cene. - Izbere na zunaj se hitro izvršujejo. ■