IARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po po*ti 10 Din. dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani t PoStnl čekovni račun St. 11.409 55T-- ♦JUTRA Unifikacija naše uprave K osnutku zakona o mestnih občinah V naši zakonodaji je že od ustanovitve Jugoslavije sem glavno načelo unifikacija, zlasti pa unifikacija uprave. Da je to načelo z načelnega stališča pravilno, tega menda nihče ne more oporekati in tudi ne oporeka, drugačno pa je to vprašanje spraktične strani. Tu so se slišale vedno kritike in se še slišijo, kajti nobenega dvoma ni, da zakonski kompromis, ki unificira tako, da daje neki pokrajini več kakor zmore, drugi pa jemlje česar ne more več pogrešati, ne ustreza ne eni ne drugi. Zgodovinski razvoj, politični, kulturni, socialni, gospodarski, upravni itd. je bil v posameznili našili jugoslovanskih pokrajinah tako različen, kakor so bile države, katerim so te pokrajine nekoč, morda celo še pred dobrimi petnajstimi leti pripadale: Avstriji, Ogrski, Srbiji, Črni gori in Turčiji. Zabrisati vse sledove tega razvoja, je delo dolgih desetletij ali pa celo stoletij, zato doseže formelna unifikacija le prečesto samo zunanji videz, stvari same v bistvu skoraj cisto nič ne spremeni. Zato bi bilo glede marsikaterega vprašanja dosti koristnejše, če bi se trda unifikacija opustila in bi se izdali !e okvirni zakoni, ki bi bili bolj gibčni in bi vsem ustregli. To bi moglo v polni meri veljati tudi glede zakona o mestnih občinah, ki je bil pred dnevom izročen studijskemu odboru in bo v začetku meseca julija razpravljala o njeni narodna skupščina. Če kje, potem se je prav tu pokazalo, kako težko je tako delo, kajti med mesti posameznih banovin naše države obstojajo nenavadno velike razlike. Med tem. ko imamo mi Slovenci mesta s popolnimi samoupravami, to sc pravi s prenesenimi delokrogi okrajnih glavarstev, tako. da vrše ljubljanski, mariborski, celjski in ptujski župan obenem tudi posle okrajnih glavarjev, imajo drugod kombinacije vseh mogočih vrst. Zanimivo je pri tem n. pr., da niti dalmatinska mesta, ki so bila pred 1. 1918. pod avstrijsko upravo, ne poznajo avtonomije v slovenskem smislu. Tem slabše je seveda drugod, zlasti v pokrajinah, ki so do 1. 191?. pripadnic Turčiji. Dati tem mestom avtonomijo s popolnim prenešenim delokrogom bi pomenilo naložit! jim delo in bremena, ki jiii ne zmorejo, zato ie razumljivo. da se sedaj upirajo in odklanjajo celo tiste agende prenesenega delokroga, ki iim jih osnutek novega zakona o mestih določa. Čisto drugače je zopet z našimi s l n v e n s k i m i mesti Ta so sj pridobila popolno avtono-n 'n /e v davnem srednjem veku in so jo ohranile neokrnjeno kljnh vsem ogromnim Spremembam, ki so se v vsakem °ziru izvršile od takrat do danes. Odpor Proti temu. da hi izgubila pravice, ki so ■'h imela dolgu stoletja pod vsemi vladavinami. ic popolnoma razumljiv. Osnutek novega zakona o mestnih občinah je tako vzbudil nešteto akcij in intervencij, ki si nasprotujejo prav v t e-m c 1 j n j h zadevah. To kar hočemo mi, nočejo mnogi druRl. to. kar hočejo dru- gi, zopet nočemo mi. Stališče notranjega ministra, studijskega odbora je zato nenavadno težavno. Vendar ne gre tu samo za avtonomijo s prenešenim delokrogom. marveč še za celo vrsto drugih, morda manj važnih, a še vedno pomemb nih vprašanj. Tako bi po osnutku zakona bili postavljeni vsi sedanji mestni uslužbenci na r a z p o 1 a g o in mestne uprave bi jih lahko pridržale še nadalje v službi, lahko pa tudi odpustile brez odpravnine in pokojnine. Nadalje določa popolno izenačenje vseh mestnih uslužbencev z d r ž a v n i m i, tako glede kvalifikacije, napredovanja in plač ter pokojnin. Glede volitev pa določa imenovanje ene tretjine svetnikov, a najmočnejši listi daje zopet dve tretjini odbornikov, župana in podžupana. Tudi to ne ustreza našim razmeram. Razveljavljenje dosedanjih pragmatiziranih pravic mestnih uslužbencev bi pomenilo veliko socialno, a tudi sploh pravno krivico, popolno izenačenje z državnimi nameščenci bi pa spet onemogočilo, da bi imela mesta še nadalje na svojih mestih, kakor na primer na mestih ravnateljev svojih podjetij itd., strokovnjake, ki so potrebni. Pobegnili bi v zasebne službe, naraščaja pa ne bi bilo. Mimo tega pa imajo naš i mesta tudi nastavHcncu. ki so plačani slabše kakor so državni, kar izdatke nekako le izenačuje. Naša avtonomna mesta so zato skupaj z našimi ministri, senatorji, poslanci, voditelji JNS in raznimi korporacijami, zlasti gospodarskimi, zastavila vse svoje sile, da nas novi zakon ne oškoduje in nam ne vzame tistega, kar smo stoletja že imeli. 2c poprej smo pa dejali, da je položaj notranjega ministra, kakor tudi odbora skupščine in senata zelo težaven. Kljub temu pa izgleda, da se bo dalo rešiti veliko, četudi morda ne prav vse. Gospod minister je že obljubil, da bo dal našim mestom v zakonu možnost, da se uresničijo njihove upravičene zahteve. To se bo menda zgodilo z dostavki, ki bodo omogočali tudi okvirno pojmovanje. Zaenkrat jc gotovo, da nam bo pre-nešeni delokrog ostal, boj se bije samo še za o h r t n i referat, ki je še posebno važen. Upamo zato. da bo g. minister popustil tudi v tem in bo avtonomija naših mest ohranjena. Pa tudi glede urad-ništva se bo, upajmo vsaj. našla zadovoljiva rešitev. Določba o imenovanju tretjine odbornikov bo pa najbrže ostala in se bo dalo kvečjemu doseči to. da sc bosta župan in podžupan volila po imenovanju vi rili sto v; a gotovo to le ni. Slovensko vodstvo JNS stoji glede tega načelno na stališču čistega proporca in predlaga, naj bi se s tem omogočil prehod od dosedanjega čisto političnega do stanovskega občinskega odbora. Na vsak način pa nas prav ta zakon o mestnih občinah globoko prepričuje, da tista unifikacija, ki si jo načelno vsi želimo, v praksi vendar še ni izvedljiva in bi bila zato koristnejša v takih primerih okvirna zakonodaja. -r. Razburjenje revizionistov Odmevi Barlhoujevega obiska v revizionističnih krogih Madžarske in Italije - Revizionistična seja madžarskega parlamenta sestala madžarska poslanska zbornica RIM, 27. junija. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da je vzbudila konferenca male antante, kateri je sledil še obisk Barthouja v Bukarešti in Beogradu, na Madžarskem veliko ogorčenje. V Budimpešti so zaradi tako ostrega nastopa proti vsaki diskusiji o reviziji mirovnih pogodb zrevoltirani. Revizionisti, zlasti omladinci, prirejajo ogorčene demonstracije proti mali antanti in Franciji in so poslaništva omenjenih držav močno zastražena. Pa tudi v Italiji z zadnjimi manifestacijami v Bukarešti in Beo Riadu niso zadovoljni. Splošno naglaša-jo, da je šel Barthou predaleč, ko je obljubljal Romuniji in Jugoslaviji vojaško zaščito proti vsakemu revizionizmu. Dokazati skušajo, da je s tem ogrožena »mirovna politika«, za katero se zavzema Italija in da so se zmanjšali tudi iz-gledi za zbližanje in sporazum med Rimom in Parizom. Po italijanskem mnenju je »ostala Francija nepoboljšljiva«. BUDIMPEŠTA, 27. junija. Sinoči se je /arJnii* 7 klanska zbornica itak PTIamontanll “ I ic, kl ,)ot|o trajale do 23. oktobra Wna seja je bila sklicana zato da ~r°f' an‘,revizi°nističnim izja-ThUleSCa in !i,S°sIova„-vic? o^.il. oegf Predsednika Uzuno-aL , Barthoujevega bivanja v Bukarešti, odnosno Beogradu. Na seii so g 'or,h zastopniki vseh frakcii H se soglasno izrekli za ohranJev VevVo” v IMdžareki « fo S;iko ir sviai viada nada,i"ie llfnr!, nresmcenia. Vsa seia ie i7-v' enela v eno samo manifestacijo za re-ie/l :arske mirovne pogodbe. Ker 'ie govlri^ Sed!lik Gi5'nb«s bolan, ristor k' megovem h,em, z„nanii mi- hvalil ya’ se ie Poslancem tudi za- 1 P°(!PlranJe vladne zunanje no- Minister je izjavil, da bo viau -rienti srednjih šol, ki naj vložijo prošnje, in sicer za Jakobski dol najkasneje do 15. julija, za Slovenske Konjice pa najkasneje do 1. julija na naslov občinskega urada. Nov grob. Danes zjutraj je umrl v svojem stanovanju v Sodni ulici v starosti 71 let upokojeni višji strojevodja državnih železnic g. Mihael Gnus. Že spomladi ga je podrl na cesti nek voznik in je zadobil pokojnik takrat pretres možganov. Zdravil se je delj časa v splošni bolnišnici, kjer pa mu zdravniki zaradi starosti niso mogli pomagati. Njegovo truplo bodo položili v rodbinsko grobnico v petek 29. t. m. ob 15. uri. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim preostalim naše globoko sožalje! Matura na učiteljišču šolskih sester. Na zasebnem učiteljišču šolskih sester so bili zaključeni diplomski izpiti pod predsedstvom prosvetnega inšpektorja g. Josipa Westra. K maturi je bilo pri-p*uščenih 21 gojenk petega letnika, ki so jo napravile vse. dve celo z odliko. Maturirale so: Marija Čehova, Milena Bralčeva, Ljudmila Glavnikova, Zofka Gott-lichova, Ivanka Gubančeva, Anka Klinčeva, Veronika Kocijanova, Ida Lonško-ka, Anica Majcnova. Elizabeta Matijeva, Marica Mihevova, Marica Pajkova, Le-onharda Prahova, Marija Radoličeva, Marija Repetova, Anica Sotlarjeva, Lea Schubachova, Roza Semetova. Zofka Vivodova, Albina Zajčeva in Gabrijela Žmavčeva. Matura na državni trgovski akademiji. Med maturanti, ki smo jih včeraj objavili, je pomotoma izostalo ime Leopolda Matele, ki je napravil maturo rta državni trgovski akademiji s prav dobrim uspehom. Maia matura na realni gimnaziji. V času od 8. do 15. junija je deblo na tukajšnji realni gimnaziji malo maturo 174 rednih učencev in večje število odraslih privatistov, zlasti uslužbencev železniške in finančne stroke. Od 174 učencev in učenk jih je 39 izdelalo 4. razred z odličnim in prav dobrim uspehom. 'Nižj^ te-’ čarni kpit so napravili 103 učenci iti učenke, popravni rzpit pa jih ima' 32. Advokat dr. Fran Irgolič v Mariboru ima sedaj pisarno v CveiSični ulici 13/1. Vokalni koncert v mestnem parku, V četrtek 28. t. m. ob pol devetih zvečer priredi pevski zbor Glasbene Matice mariborske v mestnem parku svoj drugi koncert, ki bo obenem zadnji pred počitnicami. Dirigent prof. Vasilij Mirk je za ta nastop prijavil popolnoma nov spored, ki bo poleg nekaj umetnih pesmi obsegal večinoma narodne. Prvi vokalni koncert v parku je občinstvo kljub neugodnemu vremenu simpatično sprejelo. Ob ugodnem vremenu bo pa užitek še večji. Vabimo zato k obilni udeležbi. Vstopnina je samo 1 Din, oziroma 2 Din. Teniški izlet v Rimske toplice. ISSK. Maribor priredi v petek, 29. t. m. izlet v Rimske toplice. Prijave čimpreje na telefonsko številko 28-99. Vabljeni tudi gostje. Odhod s posebnim avtobusom ob 6. uri zjutraj izpred hotela »Orel«, Vsi lastniki avtomobilov, ki nameravajo ob praznikih napraviti večje izlete, potrebujejo vsekakor prvovrsten bencin. Bencinska črpalka Plinarniška ulica št. 9 (garaža Mestnega avtobusnega prometa) je odprta od 5. ure zjutraj do 22. ure zve čer. Bencin Specifična teža 0.718 in je najcenejši v Mariboru. Občinski odbor Rdečega križa v Radvanju vljudno vabi prijatelje Rdečega križa na ustanovno veselico, ki bo v nedeljo, dne 1. julija t. 1. v gostilni Anderle v Zg. Radvanju. Ker je čisti dobiček namenjen najrevnejši deci radvanjske šole, vljudno prosi odbor vse dobrotnike k obilni udeležbi. Vstop prost! Proslava NabavIjalne zadruge drž. uslužbencev v Mariboru. Nabavljalna za druga drž. uslužb. v Mariboru priredi ob priliki mednarodnega zadružnega dne v nedeljo, dne 1. julija 1934. na telovadišču Sokola 1 v magdalenskem predmestju (Koseskega ulica) proslavo. Zbirališče članov na Rotovškem trgu. od koder krene sprevod ob 15. uri z godbo na veselični prostor. Vršile se bodo še razne druge prireditve in bodo ob tej priliki ob darovani tudi otroci članov. Gasilska četa Sv. Marjeta ob Pesnici priredi v nedeljo, dne 1. julija ob 15. uri v Močni pri tov. predsedniku Alojzu Schickerju svojo prvo prireditev. Na sporedu je sprevod od križa pri posestniku F. Ribiču do veseličnega prostora, nato slovesna otvoritev, gledališka igra, srečolov ter prosta zabava z godbo in petjem. K obilni udeležbi vabi odbor. Združenje brivcev in lasničarjev obvešča občinstvo in svoje člane, da morajo biti brivnice in damski česalni saloni zaprti na Vidov dan med službo .božjo od 10. do pol 11. ure in da na ta dan ni opoldanskega odmora. Na praznik sv. Petra in Pavla pa morajo biti ves dan zaprte, dočim morajo biti v soboto odprte ves dan brez odmora do 20. ure. To velja za vse okrožje združenja. Šahovski turnir za prvenstvo Maribora. Drevi ob 20. se bo v kavarni »Central« odigralo 10. kolo šahovskega turnirja za prvenstvo Maribora. V današnjem kolu se spoprimeta stara rivala Kramer in Lešnik; boj bo gotovo napet in zanimiv. Zadnje 11. kolo se bo odigralo v nedeljo, dne 1. julija z odločilnim bojem med Kukovcem in prof. Stu-panom. S tem bo šahovski turnir, ki je ves mesec razburjal vnete kibice, zaključen in ponosni naslov prvaka določen. Najresnejši kandidati za ta naslov so: Kukovec, Lešnik, Kramer in prof. Stupan. A kdo bo prvak? Dve nesreči. Včeraj so pripeljali v mariborsko bolnišnico hlapca Matijo Cafa iz Zerjavcev, ki sije pri delu hudo poškodoval roke in noge ter 51-letnega delavca Josipa Likarja iz Rošpoha, ki je po nesrečnem naključju pogoltnil žre-belj. Občutna kazen. Pod tem naslovom stno včeraj priobčili vest, da je bil obsojen Alojz Selili zaradi izdelovanja vžigalnikov. Šeliha smo označili kot sprevodnika poštne anibulance, kar pa ni tneno, ker jc Selili železniški sprevodnik. * Izlet k Seniorjevemu domu bo v nedeljo, dne 1. Julija z odhodom ob 5. uri zjutraj z Maribora. Glavni trg. Povratek zvečer. Vožnja tja in nazaj v udobnem avtobusu 50 Din. Prijave: Strašnik, Podravska tiskarna, Gregorčičeva ulica 6, telefon 20-38. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. Prijavite se pravočasno! Vožnja v nepoznano. Automobilski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Maribor priredi v nedeljo dne 8. julija »Vožnjo v nepoznano« za redne člane, za člane Kola automobilistov in Kola motociklistov. — Start ob 6. uri zjutraj na Trgu svobode v Mariboru. Člani, ki pa bivajo južno od Maribora, se zbirajo v Celju ob pol 8. uri zjutraj pred hotelom Skoberne. Cilj nepoznan. Udeleženci dobijo šele pri startu razglašeno mesto cilja. Vsako vozilo naj se preskrbi z gorivom za okoli 25r' km vožnje. Na cilju skupni obed in sestanek s člani bratskih sekcij Ljubljana in Zagreb. Prijave za udeležbo in obed, ki bo stal med 20—25 Din (brez pijače) za osebo na tajništvo sekcije Maribor do naj-kesneje 5. julija. Avtomobilski izleti »Putnika« 28- in 29. junija 1934. O priliki obeh praznikov priredi »Putnik« vožnjo na Bled. Odhod ob 5. uri, vrnitev 29. junija ob približno 24. uri; cena 150 Din, ali v Logarsko dolino: cena 115 Din. Prijave čim preje pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova c. 35, tel. int. 21-22. Avtomobilski izlet v Logarsko dolino v nedeljo, dne 1. julija 1934. Odhod ob 5. uri z Glavnega kolodvora, ob 5.10 od »Orla«. Ta izlet se posebno priporoča esperantistom, ker prihajajo ta dan na skupni izlet v Logarsko dolino esperantisti iz Ljubljane, Kamnika, Zagreba, Celovca, Celja itd. Cena 110 Din. Prijave čim preje pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon int. 21-22. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, mespanju, o-slabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Radio Ljubljana. Spored za četrtek, dne 28. t. m.: ob 9: šolska ura: Vidovdanska proslava, izvaja III. drž. realna gimnazija (prenos iz Filharmonije); 12.15: jugoslovanska glasba (plošče); 12.45: poročila; 13: čas, reproduciran koncert slovenskih narodnih pesmi in plesov; 18: Kosovska bitka (Vlado Puc); 18.30: srbohrvaščina (dr. M. Rupel); 19: plošče po željah; 19.30 pogovor s poslušalci (prof. Prezelj); 20: prenos iz Beograda; 22: čas. poročila, lahka glasba. — Spored za petek, dne 29. t. m.: 8.15: poročila; 8.30 telovadba (Pustišek Ivko); 9: orgelski koncert (Pavel Rančigai); 9.30: versko predavanje (dr. Regalat Čebulj); 10: prenos iz stolnice; 11: radio-orke-ster; 12: čas, reproduc. Dvorakove kompozicije; 16: filozofsko predavanje (dr. France Veber); 16.30 radio-orkester, vmes klavirska harmonika (g. Breznik); 20: klavirski koncert se. Šmalc-Švaj-gerjeve; 20.45: radio-orkester, vmes skeč »Kamen do kamna — pogača«; 22: čas, poročila, reproduc. koncert valčkov. Spored za soboto, dne 30. t. m.: ob 12.15: vesele slov. pesmi v reproduc. glasbi; 12.45 poročila; 10: čas, reproduc. operne uverture; 18: Michele Fleta poje na gra mofonskih ploščah; 18.30: zabavno predavanje: Med potujočimi igralci (Ferdo Delak); 19: koroška ura (g. Staudegger); 19.,30 zunanji politični pregled (dr. Ju®); 20: ruska glasba, radio-orkester, vmes samospevi ge. Popove; 21: Eroica na ploščah; 22: čas, poročila, harmonika-solo (g. Stanko). Vidovdanska proslava v radiu. Upra-vitcljstva osnovnih in ravnateljstva meščanskih ter srednjih šol opozarjamo na jutrišnjo vidovdansko proslavo v šolskem radiu, ki bo ob 9. uri dopoldne. Pred proslavo bo govoril zaključno besedo predsednik šolskega radia prof. Andree, nato pa bo sledil obširen in pester spored, ki ga bo izvajala tretja državna realna gimnazija v Ljubljani. Grajski kino. Od danes srede dalje »Prijateljica velikega moža«, izboren ve-lefilm. Karl Ludvik Diehl, Kathe von Na-gy v glavnih vlogah. Kino Union. Prvovrstna veseloigra »Lov za srečo« z dražestno Dolly Haa-sovo in Ottom WaIburgom. Film izredno zabavne vsebine, dovtipov, mnogo lep glasbe in »šla®erjev«. Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava de-ovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavite driske, ki se jih vsak dan bol nik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. »Hermes«, Enoletni trgovski tečaj Slovenskega trg. društva v Mariboru, Zrin-skega trg, vpisuje vsak dan. Zahtevajte prospekte! Pred ustanovitvijo Zveze trgovskih gremijev. Včeraj dopoldne so se zbrali v Mariboru delegati trgovskih gremijev k skupni seji, ki jo je vodil predsednik g. Kaučič iz Ljubljane. Uvodom je toplo pozdravil navzočega predsednika Združenja trgovcev v Mariboru g. Ferda Pin-terja, podpredsednika veletrgovca g. Miloša Oseta in ostale člane uprave. V svojem poročilu je obrazložil vprašanje notranje trgovine ter naglasil, da je vse premalo razumevanja za upravičene težnje našega trgovca. Podrobno se je v svojem poročilu bavil tudi z vprašanjem izvoza lesa v Italijo, poročal je o ustanovitvi jugoslovanske trgovinske organizacije in o osnovanju centralnega predstavništva, o delu organizacije za mobilizacijo obrtnega zakona in o nekaterih perečih trgovinskih vprašanjih. K besedi so se oglasili tudi drugi. Sklenjeno je bilo, da bo občni zbor Zveze v času 25. do 26. avgusta v Konjicah. Sprejetih je bilo nadalje več predlogov, med raznoterostmi pa je bila zlasti zanimiva debata o prodaji cementa. Zveza trgovskih gremijev je ostro nastopila proti cementnemu kartelu in zahtevala prosto prodajo cementa. Nova obsodba komunističnih agitatorjev. Včeraj se je končal pred ljubljanskim okrožnim sodiščem proces proti 32 osebam, ki so bile obtožene komunistične propagande. So to po večini sami mlajši ljudje, dijaki in med n j im j t udi dijakinje, ki so jih brezvestni elementi spravili na kriva pota. Sodišče je 5 obtožencev, med njimi tudi nekega profesorja, oprostilo vsake krivde in kazni. 27 obtožencev pa je spoznalo krive in jih obsodilo skupno na 27 let in 5 mesecev težke ječe. Med obsojenci je tudi 5 dijakov ptujske realne gimnazije. Mlad ubijalec. Včeraj dopoldne se je zagovarjal pred malim kazenskim senatom 17 letni France, posestniški sin iz Senčaka, ki ima na vesti smrt svojega prijatelja Ludvika Žmavca. Obtožnica, ki jo je zastopal šef državnega tožilstva, mu očita, da je letos nekega dne v marcu s kolom pobil svojega prijatelja Ludvika. ko sta kopala v nekem vinogradu. Dolga leta sta si bila dobra prijatelja-ko pa ma jc pričel pred kritičnim dogodkom pokojni Žmavc podcenjevati in smešit; colo v družbi zaradi njegove mladosti. ie bilo njunega prijateljstva konec. Iskal le iisrodne prilike, kako bi se maščeval nad njim. Tn ko jo ie našel, .ie poiskal kol in udaril Žmavca s tako silo po glavi, da mu je Počila lobanja in s0 ga morali hudo poškodovanega prepeljati v bolnišnico, kier pa je kmal«^p0 legel poškodbi. Mladoletni obtožene. France ni tajil svojega dejanja i<’ -'® v*c odkrito priznal. Senat je upošteval 'Vegovo mladost in neooorečetiost ter era obsodil na enoletno bivanje v Poboliše-valnici. Obsojeni vinski tat. Včeraj je stal pred sodniki kočar France Hois iz Rodnioš-cev, obtožen, da ie letos v anrilu ukrade! posestniku Martin« ttamerju iz zaklenjene kleti 500 litrov vina, vrednega 2100 Din. Posestnik Ha mer jc zasači! obtoženca, ko je kradel vino in ga ie videl, kako je prišel s sodčkom ter odklenil s ponarejenim ključem njegovo klet. nato pa zopet odšel. Prijavil ga .ie orožnikom, ki so ga aretirali. Pri razpravi jc obtoženec taiil krivdo, vcm'-'r mu vse to m nič pomagalo. Obsojen " bi! na leto dni težke ječe. Drzen vlom sredi Ljubljane. V noči na torek so neznani svedrovci vlomili v pisarniške prostore zavarovalnice Jugoslavije in pobrali iz blagajne nad 37 tisoč Din. Vlom ie prvi opazil /Julraj sluga, ko je prišel v pisarno. Z bogatim plenom so svedrovci izginili brez sledu. V Mariboru, dne 27. VI. 1934. Mariborski »V e č c r n Ik« jutra ■RiBHnMMRRi TM Str ar 3. Kralj Peter I. Ob 9Obletnici rojstva V petek 29. t. m. poteče 90 let od rojstva našega kralja Petra I. Osvoboditelja. ki se je po svojem mišljenju in delovanju mnogo razlikoval od ostalih su-verenov evropskih narodov v preteklem stoletju. Skromen in plemenit je spoštoval vsakogar, ki je bil pošten, najbolj pa mu je bil pri srcu teptani in zasužnjeni narod, kateremu je žrtvoval vse svoje sile in mu postal pozneje tudi kralj. Njegov cilj ni bilo samo osvobo-jenje Srbov — njegova vroča želja je bila, da osvobodi vse tri bratske narode: Srbe, Hrvate in Slovence, čutil je jugoslovansko ta svoj ideal, ki ga je vodil v življenju, je v polni meri izpolnil, s svojim narodom se je boril proti sovražnikom. z njim se je veselil zmag, z njim je tudi trpel. Ko je boj za osvobojenje dosegel v svetovni vojni svoj vrhunec, se je stari kralj Peter boril skupno s preprostimi seljaki v prvih bojnih vrstah. Ko pa je dovršil svoj življenjski cilj, ko je koncem 1. 1918. videl Srbe, Hrvate in Slovence združene v eni državi, je bil srečen, ker uresničen je bil njegov najvišji sen. Kralj Peter je bil rojen pred 90 leti, t. j. 29. junija 1. 1844. kot peti otrok in tretji sin tedanjega srbskega kneza Aleksandra Karadjordjeviča in žene Perside. Mladost je preživel deloma v Beogradu. kjer je dobil osnovne šolske nauke in pa v Topoli, kjer so bili starši A'. Karadjordjeviča. L. 1847. je postal Peter Prestolonaslednik, ker mu je starejši brat Svetozar umrl. Da si pridobi višjo izobrazbo. je odšel študirat v Ženevo, nato pa v Francijo (kolegija Sainte Barbe in Laino Cyr). kjer se je navdušil za liberalne ideje in demokracijo. Nato se je udeležil kot prostovoljec nemško-fran-coske vojne 1. 1870/71. kjer se je junaško boril. Ko je prišel v nemško ujetništvo. je v februarju preplaval preko Loire, na kateri so plavale še ledene Plošče. L. 1875. pa je počila v Nevesi-njl> Duška in to je bilo znamenje za Her-cegovsko-bosansko vstajo proti Turkom. Peter je prišel v Bosno, zbral na lastne stroške 300 četnikov in uspešno četoval I. 1875. in 76. Pozneje je živel pri črno- gorskem vladiki, kjer se je poročil z njegovo hčerko Zorko, ki mu je rodila troje otrok: Jeleno (1884.). Djordja (1887.) in Aleksandra (1888): toda umrla mu je že marca 1. 1890. Junija 1. 1903. pa je padel zadnji Obreitovič in narodna skupščina je poklicala kralja Petra na prestol: po 50 letih je stari kralj zopet videl svoj rojstni kraj. Vse dneve ob njegovem prihodu so se v ršile velike slavnosti, a zanimive so bile tudi razne vrstice iz deklaracije novega kralja, v katerih je po-vdarjal, da je osnova za napredek vsakega naroda svoboda, ki io bo predvsem ščitil. Vlada kralja Petra je bila važna zlasti zato. ker si je z vso silo prizadeval, da uniči moč strankarjev. ki so ovirali notranji razvoj države, na zunaj pa so ji silno škodovali na ugledu. Zelo važna je tudi Pažnja, ki jo ie posvečal kralj Peter srbski vojski: gotovo je prav on mnogo pripomogel do lepih srbskih in zavezniških zmag v obeh balkanskih vojnah (1912., 1913.). Tik pred svetovno vojno pa je kralj Peter oddal začasno najvišjo oblast regentu Aleksandru, sam Pa je odšel v zdravilišče v Vranjčko banjo. Toda tudi tukaj ni dolgo vzdržal, vleklo ga je k svojim vojakom v rove kjer jim je vlival novega poguma, kadry so že vsi mislili na umik. Omenimo naj še zlasti umik srbske vojne preko albanskih gora (1915/16). ki se ga je udeležil tudi sivolasi kralj Peter. Njegova ljubezen do naroda je prekašala napore in muke, ki jih je pretrpel na tej Golgoti. Nadaljnji dogodki so znani; prestolonaslednik Aleksander je začel na pomlad 1. 1918. ofenzivo in kmalu so Srbi zmagoslavno vkorakali v Beograd. Dne 1. decembra 1. 1918. je prestolonaslednik Aleksander proglasil združenje vseh Srbov. Hrvatov in Slovencev v eno državo. Sivolasi starček, kralj Peter, ki je vodil svoj narod po poti zmag in porazov do končne velike zmage, ki s«c je boril sam v strelskih jarkih in ki nas je zedinil, ‘je umrl, a duh kralja Osvoboditelja še živi in bo živel! K vprašanju pozidave mestnega središča Novi predlogi iz vrst našega meščanstva Vaš članek »Pozidanje središča Maribora« srno vsi, ki zares ljubimo našo obdravsko prestolnico, od vsega srca Pozdravili. V tem oziru še je pri nas zelo ninogo grešilo, pa ne samo po osvoboje-hju. ampak tudi še poprej. To se mi je zdelo zelo potrebno poudariti, da ne bo kdo mislil, zlasti ne tam kreko, da srno samo mi Slovenci taki grešniki. Toda s tem vendarle ne mislim zagovarjati, kaj-c'i ° . so srcšili pred nami tudi že Nem - ouni še nc odpušča storjenih grehov, -e o nuj110 je posebno pozidanje Aleksandrove CestCi te naše glavne prometne ziie. i u naj se zaenkrat koncentrira TaT Pimadevanle. Človeku je kar hudo, ko \idi na primor ono vaško baito na oglu Cvetlične ujice a]j pa p0Žarno steno na oglu Sodne ulice, katero ste v članku pozabi h omeniti. Lani so jo vsaj malo reuoviralr, a to §e ni zadosti. Pa bi se dal prav ta ogel urediti z malimi stroški. Prizidati bi bilo tamkajšnji sicer šc lepi dvonadstropni hiši le majhen del v Sodni ulici, ki bi se zvezal s prebitjem sedanje stene s starimi prostori, v pritličju pa bi lahko bile trgovine alj odvetniške pisarne. Obenem bi se pa modernizirala tudi fasada na Aleksandrovi cesti. To piti nc bi stalo veliko in bi se že z hajemnino za lokale in pisarne kmalu arhortiz.iralo. Čudim se> da se lastnik še sarn nj tega domislil. Bolj poceni se v Mariboru tako rentabilna zgradba, kot bi bila ta. sploh nc bi dala napraviti. Ostalo podpisujem v celoti, fe to bi še omenil, da naj se ne bi zazidal sedanji frančiškanski vrt med \Vildenreiner-jevo, Vošnjakovo, Cvetlično in Tatten-bachovo ulico, ampak naj bi se tu uredil nizek park. Ko bi se pozidala še konta jv Tattenbachovi ulici, bi bil to najlepši trg ne samo v Mariboru, ampak v Sloveniji sploh. Regulacijski načrti, kolikor mi je znano, tega ne določajo, kakor sploh nc določajo nikjer nobenih novih trgov, dasi v Mariboru pravega trga že sedaj nimamo niti enega. Mimogrede povedano, se za ta predlog ne zavzemam samo jaz, ampak so zanj navdušeni vsi, ki poznajo ta krasni prostor. Ta mirni in prahu prosti park bi bil prava dobrota zlasti za otroke strank, ki stanujejo v sosednih ulicah. Zato pozivam mestni gradbeni urad v imenu vse javnosti, da ta predlog ne presliši! Ce bi ga, bi bila to večna škoda. Z največjim veseljem pozdravljam seveda tudi idejo, naj bi se na novem Glavnem trgu rezerviralo stavbišče pri mostu, ki je menda last mestne občine, za vsaj 8 ali 9 nadstropno vogalno stavbo, ki bi bila naš »nebotičnik«. Naj misli o takih stavbah kdo kar hoče, fakt je, da je Ljubljana s svojim nebotičnikom pridobila več kakor z vsem, kar je po vojni sezidala. I a nebotičnik je njena največja atrakcija in ni ga tujca, ki pride v Ljubija no, ki se ne bi z dvigalom povzpel nanj. Naš »nebotičnik« bi pa stal še na dosti lepšem mestu, kakor stoji ljubljanski. Ce bi imel denar, bi takoj sam uresničil ta sijajni predlog. Zato pa mislim, da ste storili prav, ko ste omenili našo industrijo. Jaz bi omenil kar konkretno — tekstilno! Ta zida mesec za mesecem nove tovarne ali jih povečuje, za napredek mesta v gradbenem oziru (izven tovarn) pa ne stori absolutno nič. Tu je prilika! Naj nam vsaka tekstilna tovarna zgradi v prometnem centru .vsaj eno večjo stav- Jiadost na ztaku m soCucu vam dale NIVEA Pred solnčcnjem morate svoje telo drgniti. z Nivea kremo ali Nivea oljem. S tem zmanjšate nevarnost solnčarice a dobite obenem prekrasno bronasto barvo kože. NIVEA na:ztaha in solncu! bo, pa bo Maribor takoj ves drugačen, kot je sedaj. Kako veličasten bi bil pogled n.a tak naš »nebotičnik« z vseh delov Glavnega trga. z mosta. Kralja Petra trga in z vsega desnega brega Drave! Tujec, ki bi prispel do teh mest, bi kar ostrmel, a viden bi bil tudi z vlakov, ko bi vozili čez železniški most. Stavba ne bi niti toliko stala. Ko bi bil enkrat zgrajen temelj, bi bilo pač vseeno nekaj nadstropij več ali manj. Kdor bi tako stavbo sezidal, bi zaslužil da se njegovo ime ovekoveči. Predlagam zato našim arhitektom, naj bi napravili zanj načrt in ga objavili v »Večerniku«, morda tudi s pogledom na okolico. Prepričan sem. da bi tak načrt koga navdušil in bi ga uresničil. Mestna občina bi mu pa tudi morala iti na roko. Torej, naši arhitekti, posebno mladi, Pečnikovi učenci, oglasite se!'Vi bi morali biti prvi s svojo iniciativo, pa bi sc lahko tudi vse boli uveljavili, kakor ste se doslej. Nam zares nimate prav ničesar povedati? Vam napredka in olepšanfa Maribora ni prav nič mar? Kako vse bolj iniciativen je mojster Plečnik v Ljubljani, zato pa je tudi tak sloves in uspeh in se Ljubljana pod njegovimi rokami kar mladi in zaljša kakor nevesta. Meščan. Zanimiv proces zaradi an ene Zračni proslor nad zemljiščem posameznika in njegova lastninska pravica Nešteto zanimivih, pa tudi poučnih pro cesov se odigrava dan za dnem pred sodiščem. Tako je omembe vredna tudi obravnava zaradi visoke antene, ki je bila pred dnevom pred tukajšnjim okrajnim sodiščem, v kateri je izreklo sodbo, ki se bo zdela marsikateremu navadnemu zemljanu na prvi pogled sicer nemogoča, vendar pa jo narekuje obči državni zakonik. Zaradi utesnitve služnosti vožnje in zaradi poseganja v lastninsko sfero, tako se glasi predmet obtožbe, se je morala zagovarjati posestnica Marjeta H iz Srn-čeve ulice v Krčevini. Njo je namreč tožil njen sosed, hišni lastnik prof. S., ker je napeljala preko njegovega zemljišča visoko anteno za svoj radio-a parat. To-žitelja in toženko sta zastopala odvetnika. Razprava je trajala precej časa in je vzbujala splošno pozornost navzočih poslušalcev. Sodišče je pa čez nekaj dni izreklo sodbo, da mora hišna posestnica Marjeta H. odstraniti anteno, ki jo je potegnila preko zračnega prostora svojega soseda. V obrazložitvi navaja sodišče, da sc je na kraju prepričalo, da je toženka napeljala v višini približno 11 metrov ra-dio-anteno .s strehe svoje hiše preko vr- ta svojega soseda. Veljavni občni državni zakonik ne določa nobene meje zemljiški lastnini niti navzgor, to je v ozračje, niti navzdol v zemljo in označuje celo zračni prostor v navpični smeri nad zemljiščem kot nepremično pritiklino. Navzlic tem določbam občega državnega zakona, tako pravi v razsodbi sodišče. ne bi bilo odrekati primerne omejitve zemljiške lastnine v zračnem prostoru tudi v nižjih legali v primeru javnih interesov, kar izrecno določa zakon o pošti, telegrafu in telefonu. Ker pa zakona o radiu še nimamo in ker je sodišče mnenja, da napeljave radio-aiitenc ni mogoče subsumirati po gornjem javnem interesu, čeprav je radio nesporno važna kulturna dobrina, je smatrati napeljavo radio-antene preko drugega zemljišča z ozirom na stališče zakona o lastninski pravici kot nedopusten poseg t' lastninsko pravico. Tudi je sodišče mnenja, da pri sodami tehniki radia visoka antena ni neobhod-no potrebna, ker samo omogoča boljši sprejem in da se mora obtoženka tej ugodnosti odreči, ki jo daje visoka antena na ljubo svobodi, ki je združena z lastninsko pravico. Piuj Nesreča v tovarni strojil v Majšpergu. Preteklo soboto se je zgodila huda nesreča v tovarni strojil v Majšpergu, ki bi kmalu zahtevala življenje dveh mladih delavcev. Pri sušenju ekstrakta se je na neznan način vnel plin. zaradi česar ,ie eksplodiral aparat. Pri tem sta dobila hude poškodbe delavca Janez Čeliga in Janez Skledar, ki sta bila zaposlena pri tern aparatu. Njune poškodbe so težke iif so ju morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. Avtobusni promet iz Ptuja v Haloze, ki je bil preteklo jesen ukinjen, bo, kakor slišimo, v kratkem zopet vzpostavljen. Prevoz prevzame podjetje Lininger iz Maribora, ki vrši prevoz tudi na cesti Ptuj—Maribor. Z zopetno uvedbo tc avtobusne proige bodo naše Haloze na novo oživele in tudi pošta bo imela lažji posel z dostavo pošiljk. Kmetijsko-gospodinjski tečaj, ki je trajal 3 mesece v tukajšnji »Mladiki« pod vodstvom znane strokovnjakinje ge. Premrujeve, je končan. Tečaj, ki ga je obiskalo preko 50 deklet in gospodinj, je prav dobro uspel. Smrtna kosa. Pri Sv. Bolfeuku v Slov. goricah je umrl ugledni posestnik in gostilničar Ivan Horvat v 66. letu starosti. Pokopali so ga v nedeljo, dne 24. t. m. ob obilni udeležbi ljudstva. Naj v miru počiva! Razpisano mesto zdravnika-sekundari- ja v ptujski bolnišnici je dobil tukajšnji domačin dr. Jožef Munda, dosedaj volonter v mariborski bolnišnici. Svojo službo je že nastopil. Nepreviden kolesar. Preteklo soboto je privozil s kolesom po Ljutomerski cesti neznan kolesar in se zaletel v po- sestnici? Marijo .Žuiperjevo Podvincev s tako silo. da jc padla in sc težko pošV)-dovala. Kolesar se ni zmenil za poško-dovanko in jc odbrzel neznano kam. Posedaj ga šc niso izsledili. Statistika državne realno gimnazio . i šolsko leto 1933-34 ima sledečo sli’ >: Izdelalo jih je z odličnim uspehom 34. s prav dobrim uspehom 89. z dobrim uspehom 138: skupno 251. to je 67 odstotkov. Popravni izpit jih ima S4. t. .i. 22 odst.; padlo jih jc za eno leto 44, t. j. 11 od t. Zaradi bolezni so ostali neocenje n 3 dijaki. K sprejemnemu izpitu za I. razred se je dosedaj priglasilo 88 dijakov.. Poštna vest. Poštna uprava v Ptuju sporoča, da je uvedla na pošti v Ptuju pisemsko službo nepretrgoma od 7. do 21. ure in da torej sprejema priporočene pisemske pošiljke tudi od 7.- 8., 12.— 14. ter od 18.—21. ure, in to pri okencu brzojavnega oddelka. Tudi zrakoplovne znamke so pri tem okencu v tem časa na razpolago. Z nočnim brzovlakom, odhod iz Ptuja ob 2.01„ ima pošta zelo ugodne zveze na zračni prenos tuzemskih in inozemskih poštnih pošiljk. Redek lovski plen. Na občinskem pašniku v Cirkovcah jc pekovski pomočnik Janko Kmetec iz Ptuja ustrelil čapljo, ki .ie tehtala 6 in pol kg. Žival je imela na levi nogi aluminijasti obroč, v kaU-rem je vrezano sledeče besedilo: »Zoolog. Station 210277 Hclgoland rc-tour«. Kakor se vidi, je napravila ia čudna žival zelo dolgo pot. (Obroč je treba poslati na Hclgoland zoološki postaji. Op. ur.) Mali harmonikarji priredijo na praznik Sv. Petra in Pavla 29. t. m. ob 11. uri koncert v mestnem parku. Koncert bo v prid počitniški koloniji Rdečega križa za revno deco. Mussolini, dopolavoro in naši rojaki v Primorju K Mussolinijevemu članku o vplivu fašizma na kriminalna dejanja v Italiji Pred dnevi je svetovno časopisje objavilo izpod peresa italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija članek o vplivu fašističnega pokreta na upadanje kriminalnih dejanj v Italiji. V članku se trudi fašistični vodja, dokazali neinformiranemu svetu, da je fašizem preobrazil italijansko ljudstvo, ne samo politično in socialno, ampak tudi moralno. Fašizem — po Mussolinijevem mnenju — ni samo s silo strl mafije in vseh drugih kvarnih ostankov kolektivnega delin-k^ntstva v Italiji, ampak je tudi s svojo »veliko moralr.o silo* do najglobljih globin prekvasil duševnost vsakega po-edinca. ki se je — prepojen s fašistično ideologijo — dvignil iz umazanih nižin instinkta visoko nad povprečnost. Teh svojih teoretičnih izvajanj Mussolini seveda ne dokumentira s podatki. Svojim pavšalnim navedbam iz previdnosti tudi ne dodaja, v ilustracijo »neinformiranemu« svetu, da italijansko ljudstvo o pravem stanju delinkvence sploh ni informirano, ker časopisje v fašistični Italiji o posameznih kriminalnih pojavih sploh ne sme poročati. Statistike, ki jih od časa do časa objavlja, pa itak izdaja Centralni statistični urad v Rimu, ki jih seveda kuje po »višjih« direktivah. Nas bi kor.čno ta Mussolinijeva bahata izvajanja prav nič ne zanimala, ko bi Mussolini tako odločno ne poudaril, da se mora današnja Italija zahvaliti za to razveseljivo splošno upadanje delinkvence predvsem fašistični organizaciji adopolavoro«, neke vrste ljudsko-pro-svetni in vzgojni organizaciji, ki jo je A^ussolini — po vzgledu naših izobraževalnih društev — poklonil italijanskemu ljudstvu (kateremu ie bila mimogrede povedano, v resnici potrebna) in jo končno vsilil še našim rojakom onkraj meje — v zameno za njih vzorno prosvetno organizacijo, ki ji je 1. 1927. zadal smrtni udarec. V tej zvezi nas pa Mussolinijeva bahata izvajanja o velepomembni kulturni misiji »dopolavora« v resnici zanimajo. Fašistični diktator namenoma generalizira, ko poudarja upadanje delinkvence v Italiji in iz previdnosti »neinformiranemu« svetu ne pove, da je s to vsiljivo fašistično organizacijo, ki zanjo italijansko ljudstvo ni imelo in nima smisla, uničil nad 500 zdravih in res kulturnih celic prosvetne in moralne povzdige našega ljudstva, ki je v najhujših dneh dokazalo, da ima tako zdrav in vrojen smisel za pravo prosvetno organizacijo, da so se mu celo mnogi objektivni Italijani naravnost Čudili. Nešteti naši mladi rojaki v Primorju, vedo izza časa, ko so služili v italijanski armadi, mnogo povedati o hvali italijanskih oficirjev, ki so visoke moralne kvalitete naše mladine, ki je izšla iz naših prosvetnih organizacij, naravnost občudovali. In v to zdravo, sočno organizacijo j2 v najbujnejši rasti posegel Mussolini s smrtno koso, ki je nosila napis: »dopolavoro«. Zato se Mussolini v svojem član ku o upadanju delinkvence v Italiji pod .vplivom te »visoko kulturne« dopolavor-ske organizacije ne spušča v detajle, ampak sanio generalizira. Dobro se namreč sam zaveda, da bi detajlna slika moralnih razmer v Primorju po razpustu naših društev in nasilnemu uvajanju »dopolavora« govorila proti njegovi tezi o »blagodejnem« vplivu te organizacije na upadanje delinkvence. Razuzdanost, pijančevanje, sirovost, pretepi, delamržnost, pohajkovanje in splošna nemoralnost, ki se kaže v tisočerih oblikah: od ovaduštva in pomanjkanja vsake značajnosti in resnosti do, delinkventskih ekscesov vseh vrst — to so sadovi eminentno »moralne« vzgoje po vsiljenih fašističnih dopolavorskih organizacijah med našimi ljudmi. V posebni meri velja to za vzgojo naše mladine. Kot strup se zajeda vanjo ta nova, fašistična morala, odkar je prenehal nad njo blagodejni vpliv naših organizacij, ki so leto za letom vzgajale cele vrste vzornih mladeničev, ki so vzbujali občudovanje po celem apeninskem polotoku. kjerkoli so se pojavili v družbi »kul-turnejših« italijanskih sodržavljanov. Mussolini naj le piše »neinformiranemu« svetu članke o visoki moralni misiji fašizma, nas to ne moti v sodbi o — etiki fašizma. Samo to mu — ponosni barbari! — radi priznamo, da je skoro 80 let za nami dal zanemarjenemu italijanskemu ljudstvu, ki je včeraj poznalo samo ples in kino in morda še petje serenad, to. kar smo mi že zdavnaj imeli in kar nam je on nasilno ugrabi! z namenom, da poniža naš rod v Primorju na stopnjo — Rezijanov. Dr. B. V. Komunalne zadeve naše okoFce Občinska seja v Studencih Včerai popoldne je ime! studenški občinski svet svojo sejo pod predsedstvom župana g. Kaloha. Seje so s*: polnoštevilno udeležili vsi obči#ski odbofniki. Uvodoma je bil prečltan tajniški zapisnik zadnje seje, nato pa je podal župan Kaloh svoje obširno poročilo. V občinsko pisarno so bili poklicani na zdravniški pregled vsi nad 1-1 let stari v studenški občini bivajoči mladeniči, od katerih jih i«. komisija spoznala 160 za popolnoma zdrave. Izrekel je nadalje svoje začudenje nad dejstvom, da ne dobi od mestne občine mariborske na noben dopis in nobeno prošnjo odgovora. Studenška občina je poslala mestni več predlogov, med njimi podlog za škropljenje cest, za Škropilni voz, za napravo broda na Mariborski otok in več drugih. Čudno ie zdelo zlasti, da mestna občina mariborska ni reagirala na predloženi načrt za brod na Mariborski otok, ki bi bil nedvomno velikega pomena v vsakem pogledu ne samo za Studenčane, marveč 1 udi za mestno občino mariborsko. Poročal je nadalje, da je kupi! tovarnar Pe-ler Remer v Studencih večje zemljišče, na katerem ie nameraval zgraditi tovarno za izdelavo iinega usnja. Ob kon-cy svojega poročila je še on»:nil, da ie šolski sluga Hugon Hojnik upokojen z mesečno pokojnino '400 Din in da bo njegov namestnik Viktor Nerat. Omenil je-še, da je občina izdala strog nalog, da se morajo vsi gostilničarji na njenem področju strogo držati predpisa policijske ure. Sledila so nato poročila posameznih odsekov. Mišo ubogih bo občina ria novo prekrila in pobelila in bo pri teh delili zaposlila prezposelnc občane. I udi bo na novo prepleskana železna ograja, več cest pa bo popravljenih in posutih z gramozom. Finančni odsek m je bavil z zah tevo mariborske mestne občine, ki zahteva 13.000 Din za regulacijski načrt. Občinski svet je sprejel odsekov predlog, da sc zadeva odgodi. ker ni zato v letošnjem proračunu nobene možnosti. Občinski revež Stiblcr bo sprejet v občinsko hišo in bo dobival podporo iz bed-nostnega for.da. Posebna sanitetna komisija je pregledala pred kratkim razne obrate na svojem področju in našla več nedostatkov. Vse te nedostatke bodo morali obrtniki v najkrajšem času odstraniti. V primeru pa, da bi sc kateri od prizadetih protivil odločbi občinskega sveta, ga bo občinski svet javil okrajnemu glavarstvu. Prošnji posestnika Korošca za odpis najemnine občinski svet ni mogel ugoditi in bo mora! plačati dogovorjeni znesek kot najemnino za občinski pašnik. Izvedena ie bila tudi kategorizacija cest in so bile vse občinske ceste ponovno premerjene. Po novejši statistiki ima velika studenška občina 11 cest prvega reda, 68 cest pa drugega reda. V domovinsko zvezo je bil sprejet Ivan .lug iz Radvanja. Gostilniško koncesijo je podelil občinski svet Mariji Grmekovi. ki je kupila hišo od posestnice se. Slugove. Posestnicn Mariin Kaco'-a ie dobila dovoljenje u buffet. Razprav- ljal je kočno občinski svet-še o pritožbi, da v suši zapirajo posestniki v Pekrah potok, ki teče tudi skozi Radvanje. Ce bi bil v primeru kakega požara v Radvanju potok tako suh, kakor je danes, bi utegnilo biti' to usodno za vso vas. Ker je bil dnevni red izčrpan in ker se nikdo ni javil več k besedi, jc župan g. Kaloh ob pol 21. uri zaključil sejo. Sokolstvo Okrožni zlet na Pobrežju Prfeteklo nedeljo popoldne jc priredilo sokolsko okrožje za mariborski desni breg okrožni zlet na letnem telovadišču pobreškega Sokola. Zleta so se udeležila društva Bistrica z vsemi četami, Pragersko, Slivnica, Fram, Rače, Hoče, Studenci, Pobrežje, Maribor I. Ruše in Limbuš. Vodila pa sta zlet okrožni načelnik brat Lojze Ferš in okrožna načelnica s. Roškarjeva. Članstvo omenjenih društev se je zbralo še pred 14. uro na Kralja Petra trgu, od koder je krenilo v mogočnem sprevodu z železničarsko godbo »Drava« na čelu proti Pobrežju. Na občinski meji je pozdravil sokolsko armado župan pobreške občine g. Matija Volk, pobreško pevsko društvo »Zarja« pa je pod vodstvom pevovodje g. Žižeka zapelo pozdravno pesem. Pred letnim telovadiščem je bil stik sokolstva. Tu je pozdravil Sokole in številno občinstvo starosta pobreškega Sokola, šolski upravitelj br. Klemenčič, ki jc v svojem govoru omenjal važnost sokolstva zlasti za Po- brežje, ki je dolgo časa kljubovalo nacionalni ideji, vendar pa si je sokolstvo ustvarilo s svojim smotrnim delom v razmeroma kratkem času močno nacionalno postojanko. Zaklical jc tudi kraljevemu domu in so se njegovemu vzkliku pridružili vsi navzoči. Spomnil se je v svojem nagovoru tudi tragično umrlega vaditelja brata Gcržclja, katerega spomin so navzoči počastili z enominutnim molkom. Izročil je članstvu šopke c v t-ja z naročilom, naj jih ponese na njegov prerani grob. Sledil je nato javni nastop, katerega se je udeležila množica Sokolu naklonjenega občinstva. Sokolsko župo mariborsko je zastopal župni tajnik br. Doj-činovič, ljubljansko sokolsko župo pa br. Ivan Pavšič, ki je bil na zletu z ljubljanskimi gosti. Navzoč jc bil tudi okrajni glavar br. Milan Makar s svojo gospo. Telovadni nastop je pokazal vso tehnično sposobnost sokolskega okrožja na desnem mariborskem bregu. Po nastopu se ie razvila prijetna sokolska zabava, h 15 letnica Sokola v Konjiča V nedeljo je ob izredno ugodnem vremenu obhajalo Sokolsko društvo Slov. Konjice ob prisotnosti številno zbranega obstoja. Narodni dom, od nekdaj so-na skromen način 15-letnico društvenega obstoja. Narodu idom, od nekdaj sokolska trdnjava, in za njim letno telovadišče, sta bila bogato in okusno okrašena z državnimi trobojnicami in s cvetjem. Po dopoldanskih skušnjah je društveni načelnik točno ob pol 16. uri dal znak za, javni telovadni nastop, na katerem so sc zvrstili v vzornem redu in v točnosti vsi mladinski oddelki in oddelki članstva s prostimi vajami in igrami. Nastop je pa zaključila vrsta ua orod ju. Priznati je treba, da spada ta nastop ob 15. letnici med najboljše telovadne nastope društva, kar ie v prvi vrsti zasluga vaditeljskega zbora z br. načelnikom Nardinom in s s. načelnico Križma-tiičevo na čelu. Po končani telovadbi jc imel na zbrano sokolstvo govor starešina br. dr. Krvin Mejak, ki se je uvodoma spomnil v iskrenih besedah 20-lctnice vladanja na- šega kralja, kateremu so poslušalci viharno vzklikali, godba »Dravinja« pa je zaigrala državno himno. V nadaljnjem poteku govora je br. starešina v kratkin potezah podal najznačilnejše in najvažnejše dogodke društvenega delovanja tekom 15. let, omenil posebno za društvo zaslužne člane, oziroma članice in pozval ob koncu zbrano članstvo in sokolsko mladino k nadaljnjemu požrtvovalnemu sokolskemu delu, ki je še zlasti v našem kraju zelo težavno." To priliko je uporabil br. Mejak tudi za nekaj poslovilnih besed svojim sode*' lavccm in prijateljem, ko odhaia iz Sl^' venskih Konjic ter sc preselil s svojo pj* sarno v Gornji grad. Po oficielnem deiu nastopa se je razvila izredno dobra animirana zabava, pri kateri je neumorno svirala »Dravinja«, prijazne sestre pa so nudile v šotorili dobro jedačo in pha* čo. Konjiški Sokol more zaznamovati s to skromno proslavo 15-letnice lep P°’ zitiven uspeh pri svojem delu v dobrobit naroda in naše ljubljene domovine. Soort Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Predtekma v prvenstveni tekmi SK Železničar : SK Rapid sodi g. Jančič, predtekmo k prvenstveni tekmi SK Ilirija : S>K Železničar vodi g-Vesnaver, predtekmo k prvenstveni tekmi 1SSK Maribor : SK Rapid sodi g. Nemec. V Murski Soboti sodi oba dni Hermes : Mura g. Bizjak, predtekmi pa g. Turk. Okrožni odbor LNP, službeno. Jutri, v četrtek, dne 28. t. m. bo na igrišču SK Železničarja ob 18. prvenstvena tekma SK Železničar : SK Rapid. ob 15.30 predtekma SK Železničar rezerva : SK Rapid rezerva. Službujoči odbornik g. Ilovar. V petek, dne 29. t. m. ob 18. na igrišču ISSK Maribora prvenstvena tekma SK Ilirija (Ljubljana) : SK Rapid. Službujoči odbornik g. dr. Planinšek. V nedeljo, dne 1. julija na igrišču SK Ra-pida ob 18. prvenstvena tekma ISSK Maribor : SK Rapid. Službujoči odbor-irk g. Fišer. V Murski Soboti 28. t. m. ob 16.30 SK Mura H. : SK Mura I., ob IS. prijateljska tekma ŽSK Hermes (Ljub ljana) : SK Mura: 29. t. m. v Murski Soboti ob 16.15 prijateljska tekma SK Drava (Ptuj) : SK Mura II., ob 18. prijateljska tekma ŽSK Hermes : SK Mura. Službujoči odbornik oba dni g. Peterka. Predsednik Mariborske kolesarske podzve/.e demisioniral. Na sinočnji seji Mariborske kolesarske podzveze je predsednik MKP g. Slavko Markovič odstopil. Zaradi tega bo v kratkem sklican izredni občni /.bor MKP. Delovni odbor plavalnega športa v Mariboru. Sestanek opolnomočcnih zastopnikov klubov bo 5. julija ob 20. uri v Aljaževi sobi hotela »Orel«. Razprav Ijalo se bo o programu za letošnjo sezono in o novem pravilniku kopališka riborski otok. Sestanku bo prisos '0 tudi zastopnik Mestnih podjetij. Sladki vrh Sijajno uspela vidovdanska proslava na Sladkem vrhu. Preteklo nedeljo so Imeli šolski otroci na 'Slao-cm vrlm vidovdansko proslavo, ki se jc PretVp''j v lepo nacionalno manifestacijo. skoraj tisočglavo množico domačinov -šolski otroci odigrali svoj pester sp • poln nacionalnih momentov. Po P”z.. „ nem nagovoru šolskega upl^av/ ' Franja Borka jc šolska mladež od spremljanju harmonija zapela državno umno in še nekatere druge narodne pesmi, v -dila je predstava lutkovega gledališča, ki jo jc pripravil učitelj £• Sciajmk z učenci petega razreda. Lutke, oblceenc v narodne noše, so bile predmet splošnega priznanja. Po raznih domorodnih deklamacijah je sledila pravljična igra Šivilja Klara«, ki jo jc naštudirala učiteljica gdč. Rackova. Prireditveni prostor je bil okrašen z zelenjem, cvetjem in državnimi trobojnicami. Prireditev JC moralno in matericlno zelo dobro uspela, kar je precejšnja zasluga tudi domače sladkogorske tovarne, ki je pomagala, kjer jc bilo le mogoče. Nadalje sta P-j' magali z oblačili tudi mariborski tekstilni tovarni Hutter in Thoma. Za ves ost«1' li uspeli prireditve sc pa moramo zaliva liti le našim narodnim domačinom. ke! smo v vsci ogromni množici udelcŽ-11 cev opazili le malo tujcev. V Maribor u. "dne ?7. VI. 1934. «jggaM«■ MarT «Ve? er n Ilc« Jutra re^v^rs?.•, M. Ferjan: Med četaši v Prekmurju Nedeba v Murski Soboti. Dvojno lice ima. Dopoldanske ure so polne vrvenja in ulice zaživijo, ko se vsipajo ljudje kar iz dvoje hiš božjih, kjer se oznanja božja beseda po Lutru in kjer je ostala zvesta svojemu početku. Ko pa zazvonijo opoldanski zvonovi, so le redki se ostali med mestnimi hišami, drugi že hite po cestah, preko njiv in travnikov in se zgubljajo ob prvem zelenju, za katerim ždijo vaške hiše. In takrat zazreš vso dolgočasnost nedeljskega popoldneva in v Murski Soboti utripa življenje edino le še pred ozkim trakom drevja ob glavni cesti, kjer imajo besedo pomočniki in služkinje. Zato sc ka.i rad sprostiš utrujenega objema nedeljskega Popoldneva. Mogoče je bil tudi to vzrok, da sem se napoti! na prireditev sokolskih četašev v Brezovcih. Kar pri obe du sva se zmenila z g. kapetanom, da se popeljeva tja in v zgodnjih popoldan skih urah sva bila z našim vozom že sredi ravnin. Kakor z ravnilom potegnjena cesta tik mesta, je sekala polja, ki so dremotno ležala v pripeki. V nedogled je njih zagon, silhueta daljn.iega drevja jih preseka, za katerimi slutiš vso prostranost, dokler se ne zadeva ob kapelske griče, ki so jo tako drzno zajezili. Le proti severu teži... za streljaj daleč so se le njive pognale, pa jih je že zaustavilo drevje z belimi hišami v ospred ju ... Konjiči kaj voljno dirjajo po gladki cesti, v enakomernem ritmu se pripogiba hrbet kočijaža pred nami. Le pri ovinku zravnava in nateguje vajeti; cesta postaja slabša. Izsušena ilovica se drobi ob kolotekili. Naselbina ciganov! Po hišali tega ne bi spoznal, le v ozkih dvoriščih vidiš vso družino zbrano. Po obrazili jih spoznaš. Moški polegavajo na podstenju. ženske čepe ob pragu in mežikajo v solncu. Kaj prijazni so in pozdravljajo v zamolklih in ostro odsekanih zlogih. Kar sami se boli držijo in kmetij ne vidiš v bližini. Šele v Poljani zapeljemo zopet med hiše. Nekatere bi bile kakor izumrle, če se tie bi poganjali iz dvorišč privezani psi, če ne bi stale ob Vesah jate gosi in stegovale vratove proti cesti. No. drugod pa so se zbrali sosedje k pomenku. P>rez sukenj in gologlavi sedijo v obcestnem jarku. Hiša jim dela senco in prijetno ie nedeljsko modrovanje. In že si zopet med polji, med vonjem svežega sena in zorečega zrnja. Kakor skliučene starke sesedle prve kope pokošenega žita med razore. Kose so že spregovorile svojo besedo. Ob drugih njivah že tudi latje sili k tlom. Brezovci! Cesta, ki zavije v vas. ie prazna, za dvoriščnimi ograiami je mir. Raz kmečke hiše vihrajo skromne trobojnice. In takšno je vse tla do mosta, kjer zavije cesta proti šoli. Množice ljud- stva. Skoro zaman jšče§_ines^jh obrazov, kamor pogledaš.'” povsod le zarjavela kmečka lica, v katera je življenje stisnilo trde poteze. Vmes postavni taiii-ie v .četaških krojih. Praznično oblečena deca. Še s spokojnih obrazov žena ie izginila vsakdanjost. Telovadišče. Na poveljniškem odru. ves v zelenju, oprt na ograjo govori br. Velnar. Trdo padajo njegove liesede in zadevajo prisluškujočo množico: kralj, domovina in ljubezen do vsega, kar ie našega. Proč roke od naših ravnin in naših domov! Prekmursko ljudstvo se zaveda svojega porekla. Revizionizem je naduta beseda, ki jo prenaša le krpa papirja, a ne ljudstvo. In le drobec v dokaz je zbor Sokolov v Brezovcih ... Pritrjevanje in vzkliki: Akordi državne himne. Svečana tišina je kakor tiha molitev. Nastop Sokolov. Agilni br. Turek vodi telovadbo. Sokolska deca. Nekaj jih je v krojili, večina kmečkih fantov in deklic’ je v prazničnih oblekah. Plešejo in telovadijo. Matere so ponosne, a štedijo besede hvale, kot bi sc ob sebi razumelo, da je delo njih otrok dovršeno; Kmečki očanci se premikajo po sedežih in nervozno zajezujejo svoje zadovoljstvo. Ko so pa nastopili dečki iz Strukovcev pod vodstvom učitelja Baka. pa so se jim razvezali jeziki. Strumnost in samozavestnost fantičev jih je do tega pripravila. Hvalijo skromno, ker so našli v nastopu mnogo koristi za poznejše, življe- nje. Telovadna skladba -Naprej«, ki jo I prijetna misel. > izvajala brezovska,, deca--; pod „j:od-stvom br. Furka, pa bi bila za vsTJko mestno 'akademijo. - !©odba.- ,-niladina. mehki kot s čuvstvom prežeti gibi so ustvarjali razpoloženje, ki je bolestjo odjeknilo v notranjosti. Še in še so se valili telovadci na telovadišče. Moški in ženski naraščaj iz. Murske Sobote, člani in članice pod vodstvom okr. načelnika Bračka, orodna telovadba in nastop mačkovskih deklic-v krojit s cvetjem /a pasom in v laseh. Pele so. in telovadile, prisrčno in lepo. kot zna le otrok, ki se ie lotil dela iz ljubezni. Prav to tudi velja za pečarovsko deco, ki jo je vodil br. Berden. Za smeh pa je skrbela zadma točka, ko so tekali člani preko različnih zaprek. Narodni kolo je zaključi! program. Počasi se je . izpraznilo -telovadišče. Kakor bi se obotavljalo, je ljudstvo'krenilo na cesto, postajalo v gručah in se glasno . razgovarjalo. Potem so se razgubili 'med hišami in vrtovi, odhajajoč s spojnim in vtisi, ki rte bodo ostali.brez sadov. Vse bolj so se daljšale sence hiš in prijeten hlad ie zavel z goriške stran;. Kolesa so zopet zaropotala poltrdi cesti in požirala daljina pred seboj. Ko smb zavili med prve'hiše .sosednje vasi. sem se ozrl nazaj. V modrikasti soparici-. ki jo je stkal mrak preko_ polj. so vstali za narr.i Brezovci. In ime tihe in skromne vasi, katere utrip jc bil danes tako močen in veličasten, je bila kakor lepa 'in Piccard o prometu bodočnosti Ko bodo stoletja dnevi... Znar.i profesor Piccard je predaval te dni v Natesu o potovanju nad zvezdami. Po njegovem mnenju se za taka potovanja no bodo mogli rabiti ogromni topovi in rakete. Potrebno pogonsko silo bo treba dobiti z izpremembo energije. Za pot od zemlje do Merkurja in nazaj bi bilo treba samo 55 kg svinca, seveda Pod pogojem, da bi se dal ta svinec iz-Premeniti v svetlobno energijo. Zdaj človeštvo že lahko razmišlja o tem. Svetloba kot energija bi človeka oprostila spon zemeljskega časa. Leta roedsvetovne plovbe bi odgovarjala stoletjem in tisočletjem na zemlji. Deček bi zapustil zemljo in vrnil bi se kot odrasel mož. Ugotovil bi pa. da se jc v njegovi odsotnosti zemlja postarala za MO.nOO let. Videč, kako poslušalci strme, je prof. Piccard dejal: Gotovo mislite, da se mi meša, pa se motite. Višek industrijskega razvoja še ni bil dosežen in človeštvu pripada bodočnost. Mnogo lažje od medsvetovne plovbe je letanic v velikih višavah. Vse. kar je Potrebno za polet iz Pariza v Newyork v višini 25.0f)0 m, je zraku nedostopna Rabina in zračni kompresor za motor, fako letalo že grade in letalo bo s hitrostjo 400 do 500 milj tam, kjer ni viharjev ne megle. Iz Pariza v Ne\vyork rabilo 8 ur pri popolni varnosti. O niedsvctovncm potovanju jc prof. Piccard še dejal, da so slonele ideje pisatelja Verneja r.a pravilnih temeljih, samo r^tvrV] računi SO bili napačni. Tako bi w','. .opt s 370 milj dolgo cevjo, če bi i -i ,zsf.relltl kroglo na lnno z začetno hitrostjo 7 milj v sekundi. Bodočnost medsvetovnega potovanja je po Piccar-dovem mnenju v izpremjnjanju energije. Strela v zraku ni nevarna Po katastrofi ameriškega zrakoplova -Acrona« je bil ustanovljen pododbor za letalski promet, ki naj bi z ,ncteorologi in fiziki pojasnil vprašanje, ali preti letalu. odnosno zrakoplovu nevarnost, če zaide v nevihto. Pododbor je to vprašanje temeljito proučil in objavil obširno Poročilo, ki posnemamo iz njega nekaj zanimivih podatkov. Če pazimo pri zrač r-em prometu na glavna varnostna pravila, se nam ni treba bati strele. Z vodikom napolnjeni zrakoplov je prav tako fiialo v nevarnosti, kakor s helijem napolnjeni zrakopolov. čeprav se vodik hi-tro vname, helij pa sploh ni gorljiv. Se-v®da mora imeti zrakoplov na površju kovinasto mrežo. Cim gostejša je ta mreža, tem bolj je varen zrakoplov. Tudi Pri letalu lahko zavarujemo potnike in motor pred strelo brez posebnega truda in stroškov. Nevarnost strele same je v zraku neznatna. Vendar pa morajo letal- ci paziti, da se izognejo nevihti, čeprav imajo vsa zaščitna sredstva proti streli. Med nevihto je namreč mnogo bolj nevaren močan veter, kakor pa strela. Varstvo živali v republiki Poljski Poljska republika, na katero pogosto gledajo druge države kot na neko pastorko. je nedavno dosegla v etičnih problemih mogočen napredek, ki ga najtopleje pozdravljajo vsi humano misleči ljudje. Zasluga poljske Lige prijateljev živali v Varšavi je. da jc poljska vlada pred leti izdala za varstvo živali nared-bo, ki jo po vsej pravici smatrajo za najmodernejšo na svetu. To naredbo je prav navdušeno pozdravil tudi -mednarodni svetovni kongres društev za varstvo živali, ki je zboroval na Dunaju. Poljska se je torei postavila v ospredje etični stremljenj. Kako obširen, odnosno temeljit je zakon v obliki naredbe v varstvu živali, nam pričajo dejstva, da so zaščitene vse živali brez izjeme in da strogo kaznuje vsako grdo ravnanje z njimi. Kazni zooet kršitelja te naredbe dosegajo 2000 zlotov ali 6 tednov zapora. oziroma oboje skupaj. Za siroveže ie določena celo ječa do enega leta. Za prestopke otrok pa se morajo zagovarjati starši ali varuhi. Na Poliskem so torei živalim priznane vse pravice in zaščita. Varnostne oblasti imajo najstrožji nalog, da pomagajo z vsemi razpoložljivi sredstvi članom društev zavarstvo živali, morajo pa tudi same podpirati njihova stremljenja. Policija in orožništvo radevolje pomaga zasledovanju divjih lovcev in razdiralcev gnezd ter je bilo že več stražnikov in orožnikov za to odlikovanih. Člani društev za varstvo živali so pooblaščeni, da smejo psredovati, kjer je potrebno in sestavljajo zapiske, ki jih izročajo varnostnemu uradu v nadaljnje postopanje. Tudi smejo policijski organi takoj kaznovati krivca, ko ga zalotijo. Vsi zapisniki zoper kršitev naredbe o varstvu živali romajo s policije na sodišče. Članom društev za varstvo živali pa ni treba priti k sodišču za pričo, ker vživajo kot časti vredne in nesebično delujoče osebe popolno zaupanje. Razprave se vrše ob določenih dnevili in pred določenimi sodniki. Če pobegne kak mučitelj živali, zadošča Pisk posredujočega zaščitnika živali. in policija ustavi ves promet na cesti. da lažje prime begunca. Posebno pažnjo posvečajo kopitarjem. Če zaloti policija na cesti bolnega konja, ga takoj plombira. Plombo nosi žival toliko časa, dokler ni popolnoma ozdravila in se s plombo ne sme pojaviti na cesti. Le oni nadzornik Društva za varstvo živali. pod Čigar nadzorstvom so. je upravičen. da sme žival zopet na delo. Zanimivo je, da je bila omenjena, na- redba o varstvu živali objavljena in večkrat ponatisnjena v posebnih izdajah. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so listi takoj izjavili svojo pripravljenost in dali člankom o varstvu živali prostor v svojih kolonah. Na ta način so društva za varstvo živali silno razvila in podkrepila svoje delovanje. Splošno obstoja na Poljskem nekak strah pred člani društev za varstvo živali, ki jih lahko opazimo ob vsakem času na cestah in vsepovsod s posebnimi znaki. Veliko energijo in vztrainost pa razvija zlasti liga prijateljev živali v Varšavi. Ona izdaja mesečnik pod naslovom svet živali, ki ga odločno urejuje Janina Mascevska. Polj- ska republika je torej v jedru doumela etično-kulturni problem: Varstvo živali pospešuje varst.vo ljudi! Naša revija Triglavanski Usti, III.. 2. Številka priiia ša: »Veliki učitelj in njegov hvaležni u-čencc«. nadaljevanje kr>responderfce'med Levcem in Štrekljem; dr. Anton Dolar'; »Nekaj seksualnih problemov in njih Te-šitev pri boljševikih in — Platonu«; Poročila: Zapisnik o 14. rednem občnem zbo ru star. društva »Triglava« 25. III. '1931 v Mariboru; Tnstitia in Beležke na "o-vitku. »Triglavanske liste« urejuje.dr,'P. Strmšek v M. Soboti. Štefanija Gnus naznanja v svojem in v imenu svojih otrok, Amalije. Rudolfa. Miloša in Ludvika vsem sorodnikom, znancem in tovarišem, da je njen dobri soprog, oz. oče, stari oče, -tast in brat, gospod Mihael Gnus nadstrojevodia drž. železnic v pok. »•«#.*.* v sredo, dne 27. junija ob %&. uri zjutraj v 71'. letu,.kotžrtev cestnc nesreče, previden s sv. zakramenti za - umirajoče, po. mukepohii bolečini, mirno v Gospodu zaspal. Pogrebni obred bo v petek, dne 29. junija ob 15. uri iz kapele mestnega pokopališča do rodbinske grobnice k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo darovala, dne 30. junjia ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru. Maribor, dne 27. junija 1934. 2652 Aleksandrovo OTOK KRK NAJLEPŠE KOPALIŠČE GORNJEGA JADRANA HOTEL VILA LUCIJA TIK OB MORJU — PENSION DIN 55’ DO DIN 65*--. PRVOVRSTNA POSTREŽBA — ZAHTEVAJTE PROSPEKTE - - UGODNE PAVŠALNE CENE — NOVA UPRAVA BORIS M. PLESNIČAR. MARIJ SKALAN: »Govoril sera.« »Ir. tvoji ljudje? Kie so tvoji ljudje?« »Ne vem, gospod gospodov!« »So ji oni pomagali pobegniti?« »Dejal sem, da ne vem ničesar.« Ves zasopljen in prepadan je planil Arna raziš v prestolno dvorano in padel pred faraonom na kolena. »Si jo našel?« je vprašal Semiš Ofi-ris. »Nisem. Ugotovil sem samo, da sta bre^ sledu izginila azteška častnika Sa-yadagak in Buramak in z njima je odšlo deset njunih vojščakov.« »Savadagak in Buramak in deset vojščakov?« je kriknil Aftagad. »Kdaj so izginili? Kako? Kam?« »Tega ne ve nihče,« je odgovoril Ama-razis in vstal. »Potem smo našli sled!« je dejal faraon. »Njihov pobeg je v zvezi s pobegom prinsece. Iščite dalje! Pošljite čete na vse strani! Pobegniti ne morejo!« »Tvoj ukaz bo izpolnjen takoj, gospod gospodov!« je odgovoril Amarazis. »Jaz sam jih bom pomagal zasledova- 92 Roman iz prazgodovine človeštva. ti,« je dejal Aftagad. »Dovoli mi, veliki, da ti izkažem svojo neomajno vdanost.« »Tvojo ponudbo sprejmem,« je odgovoril faraon nekoliko pomirjen. »Dokazuje mi, da si zares nedolžen. Da, sedaj razumem, to je delo tvojih častnikov, ki sem ju rešil žrtvenika svetega bika. Samo kako sta jo mogla odpeljati iz palače in z dvora? Toda s tem še nisem izrekel zadnje besede. Prideljen boš zasledovalcem, in če ujamete princeso in jo pripeljete nazaj, bo moja milost še nadalje s teboj, ako pa je ne ujamete, bom dal pomoriti vse tvoje spremstvo in tebe samega. Potem bom odposlal vojsko v deželo tvojega očeta in jo razdejal, da kamen ne bo ostal na kamnu. Si razumel?« »Sem, veliki!« »Poizvedujte dalje!« je naročil faraon Amarazisu. »Nadzirajte princa, da ne pobegne, in pošljite k meni Abusirisa!« »Kakor ukazuješ, veliki!« je odvrnil Amarazis in se odstranil skupaj z Nefte-ramisom in Aftagadom. Pet tisoč častnikov in vojščakov je preplavilo prestolnico Atlantide in zastra žilo vse izhode in ceste. Pričela se je preiskava, kakršne Semisiris še ni doživel in kmalu so vedeli že vsi stotisoči Semisircev, da je na skrivnosten način pobegnila z zastraženega dvora princesa iz dežele večernih gora. Naenkrat je bilo njeno ime na vseh jezikih in postala je skoraj nadnaravna junakinja, čudežno bitje, skrivnostna prikazen. Pet tisoč častnikov in vojščakov je iskalo pobeglo azteško princeso, Sava-dagaka, Buramaka in njuno malo četo, a iskalo je zaman. Šele pozno proti poldnevu je Amarazis ugotovil, da sta že stito noč po vrnitvi Abusirisove vojske izginila na prav tako skrivnosten način dva vojščaka in je z njima vred odplavala tudi ena zaplenjenih galej vladarja bakrenopoltih Inkov. Poveljnik čete je Š3le tedaj javil Abusirisu, kar bi bil moral že takoj, ko je ugotovil, pa je mislil, da mu tega ne bo treba in ne bo nikoli nihče izvede! za njegovo nepazljivost. Tedaj preiskava ni bila več brez uspeha. Obroč se je zožil. S princeso večernih gora sta izginila azteška častnika z desetimi vojščaki, obenem z njima pa sta izginila dva vojščaka Abusirisove vojske in izginila je galeja. Sled je bila odkrita. Ubežniki so se odpeljali na galeji po reki Kali... Abusiris je ustavil preiskovanje dvora in Semisirisa. Častniki Abusirisove vojske, ki se je bila komaj vrnila iz južnih pokrajin, so izbrali najboljše galeje ;n najboljše mornarje in še preden se je solnce prevrnilo z zenita, je odplulo po veletoku navzdol deset ladij zasledovalk. Obenem je zapustila mesto četa Abusi-risovih konjenikov, razdeljena na dva oddelka, da preiščejo obrežja in okolico, če bi ubežniki krenili na kopno. Strah pred jezo velikega in želja pc obljubljeni nagradi sta gonila mornarje in konjenike, da so napeli vse svoje moči. Zasledovalne galeje so Kakor urr^ povodne ptice rezale skoraj mirno gladino veletoka. Razvrščene v dve vrsti, prvo v bližini levega in drugo v bližini , desnega brega, so opazovale obrežja in vodovje. Častniki so napenjali oči, zapo-vedniki so priganjali veslače, kričali in kleli, vsi so pa bili trdno prepričani, da so Azteki z ukradeno galejo že daleč daleč pred njimi. (Se bo nadaljevalo.) 1! vsakn simi* Siš Pohištvo iz mizarstva Weiiak je poceni, lepe oblike in ustreza vsem zahtevam. Stanovanjske in spalne sobe v vseh cenah. Moderne kuhinjske opreme. „WEKH“ Maribor, niaksaodrova 15 Preselitveno naznanilo 3 Naznanjam cenjenemu občinstvu Maribora in okolice, da sem preselila svojo trgovino z dežniki iz Gosposke ulice 1 v Ulico 10. oktobra 4 Potrudila se bom, vsa naročila cenjenih odjemalcev izvršiti čim najbolje in prosim, da me še v nadalje s svojim obiskom počastijo. Priporoča se za obilen obisk Apol. Fttllekruff-Petrosf i Maribor, Ulica 10 oktobra 10. Ust. 1868. Za kopališče priporočamo: DAMSKE KOPALNE OBLEKE iz bombaža v mnogih barvah Din 35.— DAMSKE KOPALNE OBLEKE iz čiste volne 95.— 80.— DAMSKE VOLNENE KOPALNE OBLEKE »Ribana« z modernim hrbtnim izrezkom od 132.— DAMSKE VOLNENE KOPALNE OBLEKE, moderni pleteni vzorci s prestavljivimi naramnicami od 150.— DAMSKE KOPALNE OBLEKE s širokim krilcem za močnejše dame iz volt>3 in bombaža od 120.— DAMSKI SUN-DRESS za solnčenje 40.— 30.— OBALNE MAJICE čedni črtasti vzorci 55.— KOPALNI KLOBUKI iz platna in slame 30.— 20.~ KOPALNI PLAŠČI, OBALNE PIŽAME, ZADNJE NOVOSTI MOŠKA KOPALNA OBLEKA iz bombaža Din KOPALNE OBLEKE ZA GOSPODE iz volne od MOŠKE PLAVALNE HLAČE . barvaste in črne 20.— KOPALNE HLAČE ZA GOSPODE iz volne od OTROŠKE HLAČE z naramnicami, pristnobarvne OTROŠKE KOPALNE OBLEKE iz Ine GUMIJASTE ČEPICE posebno močne s trakom KOPALNI ČEVLJI IZ GUME IN PLATNA 50.- 36.- 24.- KOP.4LNI PASOVI 10.- KOPALNE RUTE iz frotirja 100X160 cm FROTIRASTE BRISAČE pristnobarvne 24.— 17.— KOPAL. TORBICE iz iiidentraii-platiui 25.— 48.- 94.' 12.-- 45.- 25.- 56.- 5.-30.- 12.- 6.-48.- 13- 12.- C. BUCisf^Cff« F^SfibOf, Goipoika «..4*6 Mali oglasi Razno ŠIVALNE STROJE, kolesa in otroške vozičke proda po ugodnih jcnah Alojz Ussar, Trubarjeva ul- 'M. 2540 POZOR! Sveže pivo iz sodčka, ter razna druga jedila, po zmerni ceni vsak čas na razpolago v gostini »Prešernova klet«, Gosposka ul. 26. Sprejemamo tudi abonente. 2607 VINOTOČ NA (Jan) otvorjen). KALVARIJI 2(>54 Prodam ENODRUŽINSKA HIŠA z vrtom v Mariboru pod lastno cena na prodaj. Poizve se pri g. Mavriču, Bet-navska cesta 0. 2632 GOSTALNA z lepim lokalom icr 1400 m3 vrta ugodno na prodaj. Naslov v upravi ■»Večoritika«. 2643 HIŠO dve sobi in kuhinjo in pod-strežno sobico, z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom prodam. Pobrežje Na sipna ulica 40. 2645 NOVA. ZIDANA HIŠA soba in kuhinja, na prodaj. Potreben kapital 22.000 Din. Pobrežje, Delavska ul. 3. 2650 DVA GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Dravska 15. 2olO GOSPODA sprejmem na stanovanje in na hrano. Cena tedensko 100 Din. Vpraša se Tomšičeva cesta 2, Baron Twickel. 2631 SNAŽNA SOBA z celo postrežbo se odda letoviščarjem za poletne mesece. Več sc izve pri G. Dreisibnerju, Selnica ob Dra vi. 2634 OPREMLJENO SOBO ~ oddam gospodični. Radvanjska cesta 6/11. 2644 OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama in posebnim vhodom oddam. Barvarska ulica 3. , 2b51 .. Če so potrebne Vaše postelje ponovnega zrahljanja, če so potrebne Vaše madrace ponovnega tapeciranja, če je potrebno Vaše pohištvo nove prevleke, potem se obrnite do nas. Postregli Vas bomo dobro in poceni. Da dosežemo največ-j 10 čistost, smo nabavili najnovejše in najmodernejša stroje za razčesavanje žime in afrika in izumili specialno napravo za čiščenje tapeciranega pohištva od prahu. V najem POZOR! V Gornji Gosposki, v bližini parka, lepa dvostanovanjska vila proti ugodnemu odplačilu na prodaj. Naslov v upr a vi Večernika«. 2635 ŠE NEKAJ STAV31ŠČ in enodružinska hiša na prodaj na obroke. Sclivvarz, Maribor, Klavniška ul. 14. 2636 PISALNA MIZA in kopalna banja poceni naprodaj. Spesovo selo S. 2638 HIŠA v Studencih na prodaj za 38.000 Din. Gosposvetska ul. 1. 2041 GOSTILNO oddam v najem. Potrebna kavcija 15.000 Din. Naslov v upravi »Večernika«. 2643 Pouk NEMŠČINA knjigovodstvo po lahki, hiti 1, sigurni metodi. Posamezno in v skupinah za Šolo in zasebno rabo. Naslov v upravi. 2637 Sobo odda OPREMLJENO SOBO solnčno, poseben vhod, eno za eno osebo, eno za dve osebi, oddam takoj. Stritarjeva ul- 5-1- 2575 Stanovanje LEPO STANOVANJE v mansardi, dve sobi. kuhinja, pritikline, takoj oddam. Bet-navska česta 39. 2618 WEKA MARIBOR i * IŠČEM SOBO s štediluikom za dve osebi v mestu. Ponudbe pod Takoj na upravo »Večernika^. 2633 Soomnite se CMD tanine Mizice vzamemo v nosojilo. Za to posojilo se vknjižite na I. mesto, (Hobito visoke obresti in potem vrnje ne v polni vrednosti, brez vsakega odbitka. Kupimo knjižice tudi proti gotovini. Banino-koffl. zavod, Gosposka ul- Kupujte svoje po* trebščine pri naših inserentih s I P* Nai£*o?5&ieiua izbira roletnega bSaga v TRPINOVEM BAZARJU Vetrinjska uSes* 15 2630 SOBO s štedilnikom oddam, Tezno, Vodnikova ul, 9. 2640 10 kakor vsako leto zopet otvorjen Alojzij Arbeiter Rošpoh 98. 2639 i » proti kčžnšm boleznim Rep:, pri Min. s. p. in nar. z. v Beogradu. Ime zakonom zaščiteno kon. št. 8407-9-iUj iflslovalEt: Lekarnar BRHHlSLflV SSOkd Ni Slovenska Bistrita (taka Saim.ia _________________ Rck. pod S. l>r. 6540 od 5. IV. 1934. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru, •—nnfrgnmrr' —--f v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik SIS*