PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 150 lir	Lelo XXXII. Št. 31 (9336)	TRST, petek, 6. februarja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se Je tj skal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PSI, PSDI IN PRI NISO PROTI ENOBARVNI VLADI KD
V INTERVJUJU S SU DELAVCI LJUBLJANSKE TELEVIZIJE
Sestava nove vlade je sedaj odvisna Kreisky predvideva pomembne novosti izključno od krščanske demokracije ^reševalimanjšiiskegavprašanja
Socialisti in republikanci se bodo vzdržali ob glasovanju o zaupnici, socialdemokrati pa bodo glasovali za vlado - Demokrščanska desnica rovari proti sestavi nove vlade
KD NA RAZPOTJU
Sedaj je padla odločitev o rešitvi vladne krize. Stranke bivše vladne večine so proučile Morov program in dale svoj odgovor: socialisti in republikanci se bodo vzdržali, socialdemokrati pa bodo glasovali za novo vlado. Zadnjo besedo ima torej krščanska demokracija. Njeno vodstvo se bo sestalo danes dopoldne in odločalo o krizi. Sinoči se je demokrščanska delegacija, ki jo vodi tajnik Zaccagni-ni, ponovno pogovarjala z Morom.
Poglejmo sedaj, kako so PSI, PRI in PSDI utemeljile svoje stališče: socialisti se ne bodo vzdržali glasovanja o zaupnici zato, ker so prepričani da je Morov program dober, temveč zato, da z vso odgovornostjo omogočijo sestavo vlade, upoštevajoč gospodarsko in denarno krizo. Politično pa PSI utemeljuje svoje stališče s tem, da morajo ostale stranke vzeti na znanje, da je leva sredina popolnoma propadla, da je treba sedaj začeti z novo politiko, ki pa je ni mogoče takoj uresničiti zaradi odklonilnega stališča krščanske demokracije.
Republikanci utemeljujejo svoje stališče vzdržanja glasovanja ob zaupnici predvsem s kritičnim odnosom do Morovega programa, U-gotavljajo. da kljub temu, da je Moro osvojil politiko nadzorstva nad dohodki, kj . jo zagovarja PRI, so predvideni ukrepi za reševanje krize nezadostni.
Prav tako je političnega značaja odločitev socialdemokratov, ki so sklenili, da bodo glasovali za Mo-rovo vlado, da preprečijo nadaljevanje «praznine obiasti». Ta sklep je bil sprejet z večino glasov in ne soglasno: šest članov vodstva PSDI se je vzdržala, ker je menilo, da bi se morali tudi socialdemokrati vzdržati glasovanja
Spričo tega ima sedaj besedo krščanska demokracija, v kateri pa so precej razdvojeni. Zato so tudi sklenili, do skličejo za danes sejo vodstva, ki jo poprej niso predvidevali. Pripomniti je treba, da je vodstvo KD pooblastilo Mora, kot je izjavil Donat Cattin, da poizve pri strankah bivše vladne večine, če obstaja jamstvo za gotovo večino v parlamentu. Sedaj nekatere demokrščanske struje (fanfanijevci, dorotejci in andreot-tijevci) imajo precej pomislekov: vprašujejo se, ali bo enobarvna vlada z vzdržanjem socialistov in republikancev pri glasovanju o zaupnici ter o glasovanju za vlado samo socialdemokratov, ustrezala Pooblastilu, ki je bilo dano Moru.
Sicer pa je pričakovati, da bo dokončna odločitev krščanske demokracije politične narave, se pravi, da kljub vsemu da državi vlado, in da s tem izpolni svojo dolžnost do državne skupnosti, u-Poštevajoč dejstvo, da obstaja, v nasprotnem primeru kot rešitev samo še razpis predčasnih volitev, k' so jih Zaccagnini in drugi de-mokrščanski voditelji odločno zavrnili. To mora KD še posebno upoštevati, ker so tudi ostale tri stranke odločno proti predčasnemu razpustu parlamenta. Znano je, da je nocoj De Martino izjavil, da je zagotovil Moru, da socialisti, potem ko bodo omogočili sestaviti vlado, ne bodo ravnali v parlamentu tako, da bi povzročili novo Vladno krizo. Spričo tega, bo pad-la na krščansko demokracijo vsa krivda za sklicanje predčasnih volitev, če ne bo omogočila Moru, da sestavi vlado.
Sedaj bomo videli, kaj bodo rek-li komunisti in snidikati. Čeprav njihovo stališče ni odločujoče v zvezi z rešitvijo vladne krize, ima vendar v državi veliko težo in Sa mora Moro vzeti resno v poštev. Res pa je tudi, da je poverjeni predsednik že sklenil, da Se sestane s predstavniki sindikalne federacije in da z njimi razpravlja o vladnem programu. Nocoj se je zvedelo, da bo sesta-nek v ponedeljek popoldne, potem, ko bo tajništvo sindikalne federacije v soboto 'proučilo pro-Sramski dokument poverjenega
Predsednika.
MARIO DEZMANN
RIM, 5. — Vladna kriza je sedaj na razpotju. Socialisti, republikanci in socialdemokrati so se danes odločili, da pripomorejo k sestavi enobarvne demokrščanske vlade. Socialisti in republikanci so sklenili, da se bodo vzdržali pri glasovanju o zaupnici novi vladi, socialdemokrati pa so sklenili, da bodo glasovali za novo Morovo vlado. Sedaj je torej vse odvisno samo še od krščanske demokracije. Med razpletom vladne krize so
se demokristjani na zunaj pokazali enotni okrog poverjenega predsednika Mora v resnici pa so bili ves čas zelo razdeljeni. Dorotejci in fanfanijevci sedaj ne prikrivajo nasprotovanja enobarvni vladi KD. To so potrdili tudi danes na sestanku, ki sta ga imela predsednik poslanske skupine Piccoli (do-rotejec) in predsednik senatne skupine Bartolomei (fanfanijevec) s tajnikom KD Zaccagninijem. Tudi pripadniki struje «iniziativa popolare», ki jo vodi Andreotti, so danes izrazili razočaranje nad posredno podporo vladi socialistov in republikancev in ugotovili, da ti dve stranki niti ne podpirata Morovega programa.
V mnogih političnih krogih v Ri-
mu menijo, da zna priti na jutrišnji seji osrednjega vodstva krščanske demokracije do «desničarskega udara», kar bi pomenilo, da bi se vladna kriza ponovno zaostrila. Sicer pa v Rimu nihče ne vidi za sedaj kake druge hitre rešitve kot sestavo enobarvne demokrščanske vlade. Vse je torej odvisno od jutrišnjih sklepov vodstva KD.
Na današnji seji vodstva PSI so v pol ure rešili vprašanje stališča, ki ga bodo v parlamentu zavzeli do enobarvne demokrščanske vlade. Soglasno so sklenili, da se bodo vzdržali glasovanja o zaupnici vladi. Takoj nato so objavili uradno sporočilo, v katerem pravijo, da je vodstvo ugotovilo, da je imela pobuda o odprtju vladne krize za cilj, da povzroči globoko politično spremem-
ZARADI PODRAŽITVE POIROŠNEGA BLAGA
DRAGINJSKA DOKLADA POVIŠANA ZA 3 TOČKE
Povišanje bodo izplačali s februarsko plačo
RIM, 5. — Draginjska doklada se bo v tem mesecu povišala za tri nove točke.Povišanje stopi v veljavo s februarsko plačo. Vsedržavna komisija, ki ugotavlja indeks življenjskih stroškov, je ugotovila, da so se življenjski stroški v zadnjih treh mesecih povišali za toliko, da je treba draginjsko doklado povišati za tri točke. Povišanje draginjske doklade dobijo delavci in uradniki v industriji, trgovini, kmetijstvu in bančništvu. Sedanje povišanje velja za prihodnje tri mesece, in sicer do aprila.
Confindustria sporoča, da bodo na osnovi treh novih točk uradniki in delavci dobili konec meseca sledeče povišanje draginjske doklade: uradniki - I. kat. 7.167 lir, II. kat. 6.357, III. kat, 5.739, IV. kat. 5.535, V. kat. 5.433; delavci - I. kat. 5.610 lir, II. kat. 5.433, HI. kat. 5.346, IV. kat. 5.289, V. kat. 5.232, VI. kat. 5.205 lir. Tudi s februarjem so bila
bo in sestavo vlade, ki bo ustrezala izrednemu položaju. Do tega političnega preokreta, pravi sporočilo, ni prišlo, ker je krščanska demokracija odklonila socialistične predloge. Upoštevajoč potrebo, da je treba dati državi vlado, v trenutku zaostritve gospodarskega in denarnega položaja, je vodstvo PSI, zaključuje sporočilo, pooblastilo parlamentarni skupini, da se vzdržita ob glasovanju zaupnice enobarvni vladi.
Sporočilo dejansko vsebuje osnovne misli De Martinovega poročila, v katerem je ugotovil sedanji resen gospodarski in denarni položaj v državi, da je levi center za sedaj popolnoma propadel in da mora socia-( listična stranka še naprej vztrajati' pri svojih pobudah, da se ustvarijo pogoji za novo pojitiko. Kljub temu pa je De Martino dejal, da je treba sedaj upoštevati obstoječi položaj in omogočiti sestavo enobarvne vlade.
Toda izjave nekaterih članov vodstva PSI so bile zelo ostre. Milanski župan Aniasi je dejal, da vlada, ki naj bi sedaj nastala, ne daje nobenega jamstva, da bo naz-ed <i kaj novega, še manj jamstev pa daje za. bližnjo prihodnost, član Lombar-dijeve leve struje poslanec Signorile je dejal, da tudi z ustanovitvijo enobarvne vlade ostajajo še vedno odprti vsi politični problemi, ki jih je socialistična stranka nakazala ob odprtju krize, član vodstva Labriola pa meni, da si mora sedaj krščanska demokracija prevzeti vse odgovornosti, ker je edina kriva, da je prišlo do obstoječega težkega položaja. Zato, je dejal Labriola, je krščanska demokracija danes primorana sestaviti vlado, če pa tega ne bo naredila, potem ko so socialisti sklenili, da se bodo vzdržali, bo dokazala, da hoče še naprej uveljaviti svojo politično hegemonijo. Predsednik poslanske skupine Marietti <r.u je glede Morovega gospodarskega programa izjavil, da se bodo o njem v parlamentu ravnali sproti, se pravi. da bodo odločali o vsakem posameznem ukrepu, Id ga bo Moro predlagal.
Razumljivo je torej, da so vse te izjave prizadele demokrščanske desnico, ki se danes ponovno izgovarja, da ni mogoče sestavljati vlade brez zagotovljene večine v parlamentu. Medtem ko so stranke danes odlo-LARAMIE, 5. — Ameriški zunanji čale o usodi novo Morove vlade, je minister Kissinger je v svoji tiskov- predsednik republike Leone imel na ni konferenci izrazil prepričanje, ! Kvirinalu sestanek s svojimi najožji-da bo Gerald Ford na prihodnjih j mi sodelavci. Dejstvo je, da bi Mo-volitvah spet izvoljen za predsed-1 ro lahko že nocoj sporočil Leoneju, nika. Kissinger je obenem dal ra- da je pripravljen sestaviti vlado, ob-
uveljavljena povišanja na osnovi lanskega sporazuma med Confindustrio in sindikalno federacijo o poenotenju vrednosti točke draginjske doklade na današnjo najvišjo raven uradnikov.
Confindustria tudi sporoča, da bo samo industrija za tri nove točke plačala v enem letu 606 milijard lir, ali približno 51 milijard lir na mesec. Za vsa prizadeta področja pa bodo izdatki treh novih točk draginjske doklade znašali letno 950 milijard lir.
Francesco De Martino
Kancler je poudaril vlogo Jugoslavije in Avstrije pri popuščanju napetosti v tem delu Evrope in nujnost tesnih medsebojnih gospodarskih stikov
V	okviru oddaje «četrtkovi razgledi» je ljubljanska televizija oddajala sinoči daljšo oddajo pod naslovom «Avstrija — naša soseda». V oddaji, v kateri so nastopali z avstrijske strani najuglednejše o-sebnesti političnega, kulturnega in gospodarskega življenja, so sodelovali v pogovoru v ljubljanskem studiu tudi predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič, namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazar Mojsov in podpredsednik republiškega izvršnega sveta Rudi Čačinovič.
Oddaja, ki je dala v svojem prvem delu pregled današnjega utripa Avstrije, se je v svojem drugem delu še posebej lotevala vprašanj jugoslovansko - avstrijskih odnosov in neizpolnjenih obveznosti Avstrije do svojih manjšin. O stališčih do reševanja manjšinskega vprašanja v Avstriji so govorili zvezni kancler Kreisky, namestnik vodje opozicije dr. Alois Mock in priznani izvedenec za manjšinska vprašanja prof. dr. Theodor Waiter.
V	naslednjem povzemamo pogovor sodelavcev televizije z zveznim kanclerjem Kreiskym.
Kaj vas je poleg manjšinske pro-
blematike spodbudilo, da ste se decembra napotili v Jugoslavijo?
Dr. KREISKY: Jugoslavija in Avstrija sta sosedi. Jugoslavija je ne blokovska dežela, Avstrija pa je mednarodno pravno nevtralna. Oboji smo torej zunaj vojaških zvez in smo v preteklosti znatno prispevali k popuščanju v tem delu Evrope. Skupaj nam je torej opraviti veliko nalog. Deloma izvirajo iz zemljepisnih razlogov, ker skupaj živimo, poleg tega pa imamo zelo tesne gospodarske stike, ki so se počasi — kar zadeva dvostranske — približali določeni meji. 'Adaj gre za to, da vnovič spodbudimo gospodarstvo, v katerem se ponujajo velike možnosti za sodelovanje, zlasti v tretjih državah, denimo v Afriki. Skupno bi lahko pri tem mnogo storili, najti je treba možnosti za sodelovanje v tretjih državah. To bo koristilo gospodarstvu obeh držav.
Vpr.:	Kar zadeva manjšinsko
vprašanje ki je tudi za jugoslovansko- avstrijske odnose neke vrste temeljno vprašanje, rte na Brdu menili, da ste slišali nove zanimive argumente, ki utegnejo prinesti tudi drugačen odnos ostalin dveh strank. Lahko o tem kaj več poveste?
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiuunimiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHniiiitimiiiiiiiiiiiD
PROSTI MENJALNI TRG SE JE RAZŽIVEL
Lira ponovno pridobila no vrednosti Razvrednotenje znaša sedaj 9 od sto
Včeraj so se pojavili tudi uvozniki nafte in drugi operaterji, ki so ponujali velike vsote valut - Menjalni posli so dosegli 80 milijonov dolarjev
zumeti, da bo po volitvah verjetno odstopil s položaja državnega tajnika.
staja pa nevarnost, da bo jutri prisiljen sporočiti, da se odpoveduje mandatu.
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
EVI IN TANASSI OGORČENO ZAVRAČATA SLEHERNO ODGOVORNOST
Zanikane vesti, da bi Lockheed podkupil italijanske ministre
WASHINGTON, 5. — Izsledki a-meriških preiskovalnih komisij povzročajo čedalje več preglavic italijanskim politikom. Zadnji v vrsti škandalov je tisti, o kateri je zvedela preiskovalna komisija, ki proučuje dejavnost nekaterih multi-nacionalnih družb in ki je ugotovila, da je tovarna letal Lockheed v letih 1970 in 1971 izročila dvema italijanskima ministroma za o-brambo približno poldrugi milijon dolarjev, da bi si zagotovila naročilo 14 letal C-130 hercules.
Po teh dokumentih kaže, da sta funkcionarja tovarne Lockheed spomladi leta 1971 dobila nepodpisano poročilo o poteku operacije, ki naj bi takrat bila v nevarnosti, zaradi zamud pri izročitvah denarja italijanskim političnim osebnostim. «O-brambni minister se boji, je rečeno v poročilu, da tovarna čaka na padec italijanske vlade, kar bi pomenilo, da njegova stranka ne bo "dobil a obljubljenega denarja.» V omenjenem memorandumu je tudi shema plačila, ki omenja vsoto milijon 680 tisoč dolarjev ter pripis, v katerem je rečeno, da je več kot 85 odst. té vsote namenjenih politični stranki ministra, v oklepaju pa je še dodano «sedanjega in prejšnjega». Poleg tega je v blagajno enega ali obeh obrambnih ministrov ter njunih sodelavcev šla tudi vsota 128 tisoč dolarjev.
S tem v zvezi je rečeno, da je tovarna Lockheed v začetku leta 1970 sklenila, da bo potrebno prispevati še dodatnih 78 tisoč dolarjev, ki naj bi šli v korist bivšemu obrambnemu ministru in njegovim sodelavcem, ki so še ostali na ministrstvu in ki bodo ponovno proučili dogovor. Dokument nadaljuje s trditvijo, da so sklenili tudi izvršiti
še eno dodatno plačilo v roke mi- Gui seveda ni odstopil s položaja
nistru v zvezi s povišanjem cene ki naj bi ga minister dosegel. Ta dodatek je bil prvotno predviden v znesku 200 tisoč dolarjev, kaže pa da se je minister po pogajanjih zadovoljil s četrtino te vsote.
Dokument se nato spušča v oceno negotovega političnega položaja v Italiji ter pravi, da bi spričo skrajne nestabilnosti italijanske vlade bilo nujno takoj podpisati sporazum. Bilo bi namreč skrajno negativno, če bi prišlo do sestave nove vlade in do novih igralcev na odru, saj bi v žepe italijanskih politikov šlo še toliko več denarja.
Čeprav poročilo ameriške preiskovalne komisije ne omenja imen o-beh italijanskih ministrov, ki naj bi dobila od tovarne Lockheed, sta se takoj oglasila demokristjan Gui, notranji minister v Morovi vladi, ki je pred dnevi odstopila ter socialdemokrat Tanassi, sedanji tajnik PSDI. Gui in Tanassi sta bila namreč obrambna ministra v obdobju, ki ga omenja ameriško poročilo. «....
notranjega ministra, saj to ne bi bilo v skladu z navadami italijanskih politikov, je pa takoj dal i-zjavo, v kateri odločno zavrača vse obrekujoče glasove o domnevnih vsotah, ki naj bi jih prejel od tovarne letal Lockheed ter ogorčeno protestira proti nezaslišanemu obrekovanju, ki ga je zagrešila ne vemo če preiskovalna komisija ameriškega senata ali tovarna Lockheed, ki je dovolila, da iz njenih arhivov pridejo v javnost tako žaljivi dokumenti. Zato, pravi Gui, sem dal nalog svojemu odvetniku, da vloži prijavo zaradi obrekovanja.
Bivši obrambni minister Tanassi uokvirja te vesti v «široko neomikano kampanjo proti PSDI in najvišjimi socialdemokratskimi predstavniki». Tajnik PSDI zanika, da bi leta 1970 prejel kakršnokoli vsoto denarja od tovarne Lockheed ter pravi, da je tudi on ukazal svojemu odvetniku, naj prijavi zaradi o-brekovanja tiste časopise, ki so o teh vesteh poročali.
RIM, 5. — Lira je danes ponovno pridobila nekaj važnih točk v odnosu do dolarja in ostalih zahodnoevropskih težkih valut. V dopoldanskih urah se je vrednost dolarja zmanjšala, na 745 — 746 lir in je razvrednotenje lire, upoštevajoč vrednost 20. januarja, znašala 8,4 odst. Menjava valut dopoldne je bila po mnogih dneh zelo ugodna. Videlo se je, da so omejitveni u-krepi na kreditnem področju, zlasti pa še glede likvidnosti denarnih zavodov, vplivali na povišanje vrednosti lire in na večjo ponudbo tujih valut, zlasti še dolarja. Zato so se danes pojavili na prostem menjalnem trgu vsi tradicionalni prodajalci in kupci valut, vključno veliki uvozniki in izvozniki ter u-vozniki nafte, ki so bili do sedaj odsotni na prostem menjalnem trgu. Lira je pridobila na vrednosti v dopoldanskih urah tudi na tako imenovani «črni borzi», saj je kotirala od 820 do 840 lir za dolar.
Toda popoldne se je položaj nekoliko spremenil. Nekdo je vrgel na prosti trg veliko vsoto lir in pokupil mnogo tujih valut. To je povzročilo, da je vrednost lire ponovno padla, in sicer na 749,5 lire za dolar. Na tej ravni so se zaključile današnje menjave. To pomeni, da je danes vrednost lire za 9 odst. manjša kot je bila ob zaprtju uradnega menjalnega trga.
Zanimivo je, da so danes menjali na prostem menjalnem trgu 80 mi lijonov dolarjev, kar ni običajno niti za «dobre dneve» ob rednem delovanju uradnega menjalnega trga. V finančnih krogih poudarjajo, da je bila današnja vrednost lire v odnosu do dolarja in ostalih tujih valut v skladu s dejanskim položajem. Tudi na tujih valutnih trgih je lira izboljšala svoj položaj. V Frankfurtu so prodajali ameriški dolar za 746,37 lire, in sicer boljše kot v Italiji. Lira se je torej v tujini bolj utrdila kot doma.
Precej črne dneve pa preživlja italijanska borza. Po včerajšnjem padcu vrednosti velike večine delnic, je današnja povprečna izguba dosegla 1,90 odstotka. To je posledica ukrepov, ki so jih sprejeli za omejitev bančne likvidnosti in strah pred podražitvijo denarja. Vse to je privedlo mnogo operaterjev, da so na veliko prodajali delnice, kar je povzročilo nižje cene.
Včerajšnji vladni ukrepi o omejitvi likvidnosti denarnih zavodov
Socialisti in republikanci so včeraj sklenili, da se bodo vzdržali glasovanja o zaupnici Morovi enobarvni vladi. Socialdemokrati pa so sklenili, da bodo novo vlado podprli. Sedaj je torej vse odvisno od krščanske demokracije, kaj bo sklenila na današnji seji vodstva. Včeraj je demokrščanska desnica ponovno izjavila, da nasprotuje enobarvni vladi KD, če ne bo imela zagotovljene večine v parlamentu. Danes bo torej padla odločitev: Moro bo dobil dokončno pooblastilo, da sestavi vlado, ali
pa bo sporočil Leoneju, da se odpove mandatu.
Danes bo v vsej Italiji štiri-urna stavka industrijskih delavcev za obrambo delovnih mest ter za obnovo delovnih pogodb. Pogajanja med federacijo kovinarskih delavcev in Intersind so se zataknila na vseh področjih sindikalne platforme, ter se bodo nadaljevala šele čez 10 dni.
19. decembra se bodo začela pogajanja s «Federmeccanico». Predvidene so razne stavkovne pobude. V okviru današnje stavke industrijskih delavcev bo ob 10.30 sindikalno zborovanje na Trgu Goldoni, kjer bo govoril predstavnik federacije Didò.
Svet Slovenske skupnosti je na svoji sinočnji seji po proučitvi političnega stanja v tržaški pokrajini odobril zahtevo po odstopu predsednika Zanettija in e-nobarvnega demokrščanskega odbora. Obenem je svet negativno ocenil osnutek programa tržaške občinske uprave.
so imeli danes posledice tudi na bančne obresti. Banke so začele višati obrestno mero na posojila. Privilegiranim klientom so dajale danes posojila z 12-cdstotno obrestjo. Za ostale kliente pa so bile obresti še višje. Glede pasivnih obresti, se pravi obresti, ki jih banke da-jajo na tekoče račune ali na vložene prihranke, pa se niso še nič dogovorili. Pričakujejo, da se bodo morali bančni zavodi tudi o teh obrestih pogovoriti, saj bodo banke, če bodo imele večje povpraševanje po denarju, potrebovale več denarja, se pravi, da bodo prisiljene povišati obrestno mero varčevalcem, da «nagrabijo» čimveč denarja pri zasebnikih. Kljub povišanju aktivnih obresti pa je bilo danes veliko povpraševanje po po-
sojilih. Pripominjajo, da je ta pojav samo posledica «strahu» pred poslabšanjem gospodarskega položaja.
Egiptovsko posredovanje v saharski krizi
KAIRO, 5. — Egiptovski podpredsednik Hosni Mubarak je danes ob svojem povratku v Kairo izjavil, da je egiptovsko posredovanje med Alžirijo in Marokom odločno prispevalo k preprečitvi nadaljevanja spopada med obema državama ter da je pripravilo pogoje za neposredne pogovore med Rabatom in Alžirom, da bi skušali rešiti spor.
•iiviiiiiiimmiiiiPiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiuininimifiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiimiiamuKNHm,,,,!
ZA KOltENlII SPUMIMI« V FRANCOSKI DRUŽBI
Na kongresu KPF poudarili potrebo po enotnosti levice
(Posebej za Primorski dnevnik)
PARIZ, 5. — «Za nas je pomembno, kaj o naši politiki sodi francosko ljudstvo, ne pa kako jo ocenjujejo v Moskvi ali kje drugod», je dejal v pogovoru z novinarji, ki poročajo z 22. kongresa Komunistične partije Francije generalni sekretar Georges Marchais. Ta njegova misel izraža določen preokret v francoski partiji, ki se je začel že pred leti, ko so nekaj mesecev po češkoslovaških dogodkih, avgusta 1968, in velikem revolucionarnem vrenju v Franciji spomladi istega leta, francoski komunisti objavili manifest, ki govori o socialistični preobrazbi v Franciji, pri čemer je izražena njihova usmeritev k samostojni socialistični preobrazbi družbe.
Značilno je to, da se je hkrati s poudarjanjem samostojnosti francoskih komunistov, zlasti še glede na odnose s Komunistično partijo Sovjetske zveze, krepila tudi njihova pripravljenost za sodelovanje z vsemi drugimi levimi silami francoske družbe, še posebej s socialisti in levimi radikalci. Skupen nastop levice na volitvah pred dobrima dvema letoma, ko je le malo manjkalo, da bi zmagali, je pokazal, da je vse več Francozov naklonjenih levici in da pričakujejo korenite družbene spremembe.
Ko danes komunisti na svojem kongresu podčrtujejo potrebo, da
liko pomembnih razlik v vrstah francoske levice, toda te razlike niso take, da bi onemogočale sodelovanje.
Georges Marchais je bil glavni kongresni govornik in je večkrat izpostavil potrebo po enotnosti levice, enotnosti vseh tistih francoskih političnih sil, ki se borijo za francoski socializem, za svobodo, demokracijo in razvoj. To je tudi zapisano v dokumentu «Kaj želijo komunisti v Franciji», ki ga bodo najverjetneje brez popravkov potrdili udeleženci kongresa francoske partije. O tem dokumentu je bila široka razprava vsega partijskega članstva in kot je povedal Georges Marchais so partijske organizacije predlagani dokument sprejele. Zato tudi ni pričakovati, da bo na kongresu prišlo do kakršnih koli resnejših zapletov, čeprav to seveda še ne pomeni, da v partijskih vrstah ni tudi drugačnih mnenj od tistih, ki si prizadevajo doseči v Franciji «socializem francoskih barv».
L. ŠKOBERNE
Dr. KREISKY : Z jugoslovanske strani je bilo z vso odločnostjo poudarjeno, da uresničitve državne pogodbe, kar zadeva manjšine, ne bi smeli povezovati s preštevanjem posebne vrste. Štetje posebne vrste je štetje kot vsako drugo. Posebno je v tem. da bi ga izvedli tajno. Danes sem odkril, da sto takšno obliko štetja, če sem prav razumel, slovenski organizaciji svoj čas o-dločno zahtevali, seveda kar zadeva štetje, ne pa izpolnjevanje pogodbe. To ločevanje štetja in določb državne pogodbe se mi zdi pot. ki bi jo morali resno proučiti. O tem se bom v prihodnjih dneh pogovarjal z drugimi strankami.
Vpr.: V mislih ste imeli, kar je izjavil dr. Pahr, češ da je Zveza slovenskih organizacij leta 1971 zahtevala štetje, ki bi preprečevalo vplivanje.
Dr. KREISKY : Tajno štetje, pri katerem bi bilo zagotovljeno, da nihče ne bi zvedel, kakšen odgovor je bil dan v rubriko o družinskem jeziku.
Vpr.: Menim, da gre za nesporazum, kajti Slovenci so to zahtevali samo za redno štetje...
Dr. KREISKY: Zdaj to v tem pogledu upoštevamo, ko predlagamo ukrepe, ki bi zagotovili, da ne bi bilo mogoče na nikogar pritiskati. Drugo pa je, ko zagovarjajo stališče, da od tega ne bi smelo biti odvisno uresničevanje določil državne pogodbe. To sem slišal tudi v Jugoslaviji in o tem se želim zdaj pogovarjati z voditelji drugih strank.
Vpr.: Slovenska naiodnostna skupnost na Koroškem slej ko prej zavrača novelo o ugotavljanju jezikovnega porekla.
Dr. KREISKY : Tako ne gre, da da se državi odreče pravica do statističnih kazalcev, končno delate to tudi v Jugoslaviji, povsod, tudi tam štejete.
Vpr.: Toda ne v zvezi...
Dr. KREISKY:...z izpolnjevanjem ...Da, to je pot. ki bi jo bilo treba proučili, namreč v kakšnem smislu bi bilo treba statistično raziskovati in koliko je mogoče postopoma u-resničiti določila državne pogodbe.
Vpr.: Ali potem, če smo dobro razumeli, znamenita klavzula 25 odst., o katerih toliko pišejo v tisku, ni izhodišče vaše vlade?
Dr. KREISKY: O tem pravzaprav še nismo resno razpravljali. Bdo je več predlogov, vse se mi zdi zelo zapleteno, tega vsekakor ni mogoče rešiti s preprosto formulo. Vpr.: Toda brati je bilo, niti v enem, niti v drugem osnutku ni o-menjen noben odstotek.
Dr. KREISKY : Odstotek ne bo zapisan, tega ne verjamem. Problem je zapleten zato, ker se ie treba vračati na občinske razmere, kakršne so bile ob podpisu državne pogodbe. Medtem je prišlo do združitve občin in to bi bilo zanesljivi) napačno tolmačenje državne pogodbe. Tega, kar te bilo mišljeno tedaj, ni mogoče istovrtdi z današnjimi občinami, to bi bilo narobe.
Vpr.: Mnogi so prepričani, da u-tegne letošnje leto, šele 20 let no državni pogodbi, ponovnih spodbudah na Brdu vendarle prinesti pomemben napredek pri reševanju manišinskeaa vprašanja v Avstriji. Sodite tako?
Dr. KREISKY: Sodim že. Zdaj je treba stvar dati na dnevni red parlamenta in menim, da se bo iz tega nekaj pomembnega izcimilo.
Vpr.: Kakšno vlogo igrajo v trikotniku Helsinki — popuščanje — gospodarska recesija tesnejši zuna-njeoolitični stiki z Jugoslavijo?
Dr. KREISKY: V znamenju helsinških sklepov in popuščanja, torej politike popuščanja, si prizadevamo za sodelovanje. O tem smo se pogovarjali tudi v Jugoslaviji, Sloveniji. Zlasti me je veselilo, da smo s predsednikom Titom in gospodom Kardeljem ugotovili znatno soglasje. Rad bi poudaril, kako zelo spoštujem predsednika Tita in kako zelo cenim gospoda Kardelja.
DRAGO KOŠMRLJ
Alenfafi na SIP v Genovi
GENOVA, 5. — Danes zjutraj je v Carignanu v genovskem središču
. -----, — , skočila v zrak zbirna skrinja za
se v Franciji osnuje široka fronta ! mestno telefonsko napeljavo. Gre za levih sil, se za to zavzemajo tudi j atentat. Neznanci so k skrinji pod-zato, ker bi sami najverjetneje ne | taknih zažigalno steklenko Zaradi bih sposobm doseči socialistične j eksplozije je bilo izoliranih okoli preobrazbe. Seveda je še vedno ve-1 200 telefonskih naročnikov.
Danes bodo pokopali Blaža Jovanoviča
BEOGRAD, 5. — Jutri bo v Titogradu pogreb uglednega revolucionarja Blaža Jovanoviča, narodnega heroja, vidne osebnosti jugoslovanskega delavskega gibanja, dolgoletnega sekretarja Zveze komunistov Črne gore, člana najožjega vodstva KPJ in ZKJ, prvega predsednika vlade Ljudske republike črne gore, predsednika ustavnega sodišča, člana federacije in enega najtesnejših sodelavcev predsednika Tita. Jovanovič je bil star 69 let.
V Titogradu so ustanovili odbor za pogreb pokojnika, katerega posmrtne ostanke so že prepeljali ic Igala, kjer je umrl, v Titograd, kjer se bodo danes in jutri v avli skupščine Črne gore od njega poslovili občani Titograda in drugih krajev. Predsedstvi CK ZK Črne gore in SR Črne gore sta imeli dane» skupno komemorativno sejo.
Ob smrti Blaža Jovanoviča je jugoslovanski predsednik Tito poslal pokojnikovi vdovi sožalno brzojavko.
TRŽAŠKI DNEVNIK *
ZARADI SPACCINIJEVEGA POTOVANJA V RIM
Nov zastoj posvetovanj za rešitev občinske krize
v
Sele prihodnji teden druga faza «programskega soočenja»
Posvetovanja za rešitev krize občinske uprave beležijo nov zastoj. Župan Spaccini je včeraj odpotoval v Rim na pogovore s člani osrednje komisije za krajevne finance, pri katerih bo skušal izposlovati nekaj več denarja za občino. Kot je znano, je osrednja komisija odredila znižanje deficita, ki je bil predviden v proračunu za leto 1975, od 23 milijard lir na 17 milijard in 400 milijonov, kar pa bi imelo za občinsko upravo hude posledice, saj bi se znašla praktično brez razpoložljivega denarja za uresničitev lastnih načrtov. Spaccini upa, da bo osrednja komisija vsaj delno odstopila od svojega sklepa ter nudila občini nekaj več «kisika».
Župan Spaccini se bo vrnil v Trst že danes, da bi nadaljeval «programsko soočenje» z vsemi strankami u-stavnega loka, potem ko je v sredo poslušal tudi mnenje sindikatov. Prihodnji teden bi morali predstavniki strank dati dokončne odgovore na Spaccinijeve programske predloge, s tem pa se posvetovanja po vsej verjetnosti še ne bodo končala. Potrebna bo namreč nova faza, v kateri bodo skušali uskladiti stališča posameznih strank o programu in dokončno izdelati program. Na osnovi tega programa bodo nato ugotovili, katere stranke so ga pripravljene podpreti, oziroma katere so pripravljene stopiti v novi odbor ali ga podpreti od zunaj. Šele nato bo župan sklical občinski svet, ki bo moral izvoliti novi odbor.
Vse to bo seveda terjalo še precej časa, tako da ni mogoče predvideti, kdaj bo občinska kriza končno rešena. V tem času pa bi utegnili rešiti vladno krizo (zadnje vesti iz Rima so sorazmerno optimistične), kar bi imelo pozitivne posledice tudi na krajevni ravni. TJ-stanovitev enobarvne vlade v Rimu bi namreč utegnila dati krajevnim demokrščanskim voditeljem vzpodbudo, da uvedejo enako formulo tudi v tržaški občini v upanju, da bi tržaški socialisti posnemali vsedržavne strankine voditelje, ki so prav včeraj izrazili pripravljenost, da se vzdržijo in s tem omogočijo Moru, da pozitivno izpelje svoj mandat. Seveda pa so to le ugibanja in domneve, saj med socialisti v naši deželi vlada zelo polemično vzdušje do demokristjanov, kakor je pokazal nedavni kongres PSI v Trstu.
Vsekakor pa bi enobarvni demo-krščanski občinski odbor pomenil le začasno rešitev, saj bi tak odbor ne razpolagal z večino v občinskem svetu in bi torej njegovo delovanje bilo močno otežkočeno. Toda glede na dejstvo, da demokristjani še vedno odločno odklanjajo vsakršno neposredno sodelovanje s komunisti, ne obstaja trenutno nobena večinska formula. Temu je kriva tudi nekoliko svojevrstna trenutna sestava občinskega sveta, v katerem sedi kopica svetovalcev, ki so izstopili iz strank, na katerih so bili prvotno izvoljeni, in katerih zadržanje do morebitnega novega odbora je povsem nepredvidljivo.
• Jutri popoldne ob 15. uri bo v dvorani v Ul. Madonnina 19 pokrajinska konferenca komunističnih že-
na. Bruna Silvestri Braida, odgovorna za žensko komisijo KPI, bo imela uvodno poročilo o temi «Združene za žensko emancipacijo in za preokret v državi». Zaključke razprave bo povzel član vsedržavnega vodstva KPI Rino Serri.
Odprtje novega otroškega vrtca pri Sv. Ivanu
V ponedeljek, 9. februarja, bo pri Sv. Ivanu, in sicer v montažni hiši v Ul. delle Docce - Ul. alle Cave, odprtje novega otroškega vrtca, ki bo razdeljen na tri sekcije, med katerimi ena s slovenskim učnim jezikom.
štiriurne stavke delavcev industrije se bo tudi v našem mestu proizvodna dejavnost popolnoma ustavila. Predvidena je tudi pokrajinska manifestacija: delavci se bodo zbrali ob 9. uri pred Tržaškim arzenalom v Ul. S. Marco, nato pa se bedo v sprevodu po mestnih ulicah podali do Trga Goldoni, kjer bo ob 10.30 govoril tajnik vsedržavne federacije CGIL, CISL in UIL Mario Didò.
Kot je rečeno v poročilu tržaške pokrajinske federacije CGIL, CISL in CCdL - UIL, ima današnja sin-
V OKVIRU VSEDRŽAVNE SINDIKALNE AKCIJE
DANES 4-URNA STAVKA DELAVCEV INDUSTRIJE
Pokrajinska manifestacija na Trgu Goldoni, kjer bo govoril tajnik federacije CGIL CISL in UIL Didò - Gradbinci bodo stavkali 24 ur
V okviru današnje vsedržavne | dikalna akcija namen premagati
odklonilno stališče Confindustrie ter začasno blokirati postopke za odpuste, prisiliti vlado, da nemudoma pripravi odločne ukrepe, doseči izvedbo nujnih posegov v korist gospodarsko najbolj zaostalih področij, prispevati k reševanju problema mladinske zaposlitve, preprečiti proces demobilizacije, ki je v teku v najbolj prizadetih sektorjih, sprožiti ukrepe za zaščito zaposlovanja in končno premagati odpor delodajalcev pri obnovitvi delovnih pogodb.
V okviru današnje stavke je e-notna federacija gradbincev proglasila celodnevno stavko v znak protesta proti zadržanju ANCE ter Assocemento in Assomarmi. Gradbinci so napovedali udeležbo na današnji manifestaciji na Trgu Goldoni.
Ado in Enza Rojca je osrečilo rojstvo hčerke
RADE
Prisrčno čestitajo nonoti, tete, strici, sestrične in bratranci.

DEŽELNO UPRAVNO SOD1SCE
V lanskem letu so sodniki rešili 175 sporov javnopravnega zamaja
Sodišče deluje od 1. januarja 1974 - O pristojbini za izkrcanje surove nafte v Miljskem zalivu bo sklepalo civilno sodišče
Na deželnem upravnem sedišču si te dni ponovno sledijo redne seje: dnevni red za tekočo sezono obsega kar 49 pravd. V zadnjem času so se namreč začeli ponovno kopičiti prizivi proti pravnim sklepom krajevnih in javnih ustanov, ki delujejo na območju dežele Furlanije - Julijske krajine. Največ prizivov se nanaša na upravno poslovanje posameznih občin, pa tudi pokrajin in same deželne uprave, številne pa so tudi pravde v zvezi s poslovanjem državnih perifernih organov, univerze, raznih šol in perifernih uradov ministrstev in drugih javnih ustanov, kot so zlasti IACP, ACI, ENFI, INAM, itd.
V lanskem letu je deželno upravno sodišče rešilo 175 pravd, na novo vloženih prizivov pa je bilo
nniiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiHiimnuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiHnniiiiitiiniiil
PO PROUČITVI POLITIČNEGA STANJA V TRŽAŠKI POKRAJINI
Slovenska skupnost zahteva odstop pokrajinskega odbora
Svet Slovenske skupnosti negativno ocenjuje osnutek programskih obveznosti tržaške občinske uprave
Sinoči se je na strankinem sede- | Capitolina 19 bo danes ob 20. uri žu sestal tržaški pokrajinski svet	‘
Slovenske skupnosti pod vodstvom predsednika Kareja. S tiskovnega poročila je razvidno, da je osrednja točka dnevnega reda bila razprava o nastalem političnem položaju v deželni upravi, v tržaški pokrajini in na tržaški občini.
Prvi je poročal pokrajinski tajnik in tržaški občinski svetovalec Dolhar o osnutku programskih obveznosti tržaške občinske uprave, ki ga je posredoval v proučitev župan Spaccini; svet Slovenske skupnosti je ugotovil, da dokument vsebinsko ne zadošča sedanjemu kritičnemu gospodarskemu in socialnemu stanju obenem pa ne vsebuje nobenih novih perspektiv za konkretno reševanje vprašanj manjšinske problematike. Zato Slovenska skupnost negativno ocenjuje ta dokument, ki finančno temelji na tistih osnovah, ki jih je finančno ministrstvo z zadnjim skrčenjem proračuna dejansko že zavrnilo.
Svet Slovenske skupnosti pa izraža pozitivno mnenje o pobudi za skupni sestanek na ravni svetovalskih skupin vseh strank ustavnega loka.
Svet Slovenske skupnosti je nadalje — je rečeno v poročilu za tisk — podrobno proučil politično stanje v tržaški pokrajini in ugotovil, da sedanja uprava ne deluje na osnovi smernic, ki si jih je zadala ob izvolitvi. Slovenska skupnost zato odvzema ne le svojo podporo, temveč tudi svoj glas enobarvnemu pokrajinskemu odboru, tudi zato, ker je KD zavzela tako jasno stališče proti uvedbi dvojezičnosti v izvoljenih organih, ki ga Slovenska skupnost ocenjuje kot žaljivo za vso manjšino. Glede na dejstvo, da je bil glas Slovenske skupnosti odločilen za izvolitev predsednika Zanettija in sedanjega odbora na prvi seji novoizvoljenega pokrajinskega sveta, poverja svet Slovenske skupnosti svojemu pokrajinskemu svetovalcu nalogo, da na pristojnem mestu zahteva odstop pokrajinskega odbora.
V nadaljevanju je svet Slovenske skupnosti po podrobnem poročilu deželnega svetovalca Štoke o seji deželnega sveta, na kateri so razpravljali o pravici do uporabe slovenščine v tem organu, soglasno obsodil ravnanje strank, ki se sklicujejo na republiško ustavo, a se niso izjasnile o pravici slovenskih svetovalcev, da se izražajo v materinem jeziku v najvišjem telesu krajevne uprave.
Posl. Pietro Ingrao danes v «Che Guevara»
V krožku za politične in družbene vede «Che Guevara» v dvorani v Ul.
član osrednjega vodstva KPI posl. Pietro Ingrao govoril o temi: «Izvor in značilnosti demokrščanske krize».
Na tržaškem prizivnem sodišču
17.1. M. PROCES PROTI SKUPINI NEOFAŠISTOV
V torek, 17. februarja se bo na tržaškem prizivnem sodišču pričela razprava proti skupini neofaši-stov, ki so 8. decembra leta 1970 med protijugoslovansko fašistično manifestacijo napadli in do krvi pretepli pet slovenskih mladincev, razbili okna sedeža socialistične stranke v Ul. Mazzini, zažgali rdečo zastavo in zaustavili promet po mestnih ulicah; s temi dejanji so hoteli dokazati nasprotovanje obisku jugoslovanskega predsednika Tita v Italiji.
Sodni postopek proti tem desničarjem je bil zelo zapleten, saj je kazensko sodišče razdelilo razpravo na dva dela in je zaradi tega prizivno sodišče razveljavilo ves pr vostopenjski postopek, ki se je začel znova in se zaključil z razsodbo tržaškega kazenskega sodišča 23. julija 1974, ki je obsodilo šest obtožencev na nizke zaporne kazni, ostale pa je oprostilo: nekatere zaradi mladoletnosti, druge, ker socialistična stranka ni prijavila škode in enega zaradi pomanjkanja dokazov. Zelo nizka obsodba, torej, kateri moramo dodati dejstvo, da je kazen pogojna in brez vpisa v kazenski list. Pripomnimo naj še, da so se tedaj le štirje obtoženci predstavili sodišču; ostalim so sodili v odsotnosti. Skoraj vse je branil tržaški «federale», občinski svetovalec fašistične stranke odv. Giacomelli.
Tudi tokrat se verjetno večina obtožencev ne bo predstavila sodnikom. To velja v prvi vrsti za Gianfranca Sussicha in Claudia Scarpo, ki sta že pred leti «izginila» in baje živita nekje v Franciji. Proti o-bema so v Italiji izdali zaporni nalog: pobegnila sta, ko ju je hotel sodnik iz Brescie zaslišati v zvezi s strahovitim atentatom na Trgu della Loggia. Francesco Neami in Ugo Fabbri živita v Trstu, ostali obtoženci, Martino Siciliano, Alberto Manfrotto, Nicola Scattolin, Alessandro Di Marco in Pietro Cireddu, pa so iz Veneta in o njih nismo mogli dobiti točnih podatkov. Kot kaže, so vsi na svobodi in niso vpleteni v nobeno drugo večjo preiskavo o črnih mrežah, če izvzamemo Siciliana, ki je bil prvi obtoženec v zvezi z neuspelim atentatom na slovensko šolo pri Sv. Ivanu leta 1969.
373. Od trenutka, ko je začelo delovati (1. januarja 1974), se je na sodišču doslej nabralo 975 prizivov, od katerih jih G17 še čaka na rešitev. Ob svoji ustanovitvi je deželno upravno sodišče «podedovalo» 151 prizivov, ki so jih stranke pred tistim datumom (to je do konca leta 1973) naslovile na Državni svet, 54 prizivov, naslovljenih na pokrajinske upravne odbore in 207 prizivov, ki so jih prizadete stranke vložile do konca leta 1973 na civilno sodišče v Trstu. Vse te pravde so čakale na ustanovitev deželnega u-pravnega sodišča, ki se je tako že ob svoji umestitvi znašlo pred obsežnim delom. Največ «podedovanih» in novih prizivov se nanaša na vprašanja v zvezi z javnimi službami, gradbeništvom, urbanistiko, kmetijstvom, trgovino, industrijo, raznimi pogodbami, upravnim nadzorstvom, volilnimi izidi, šolstvom, vojaškim naborom, socialnim skrbstvom, itd.
Med važnejše razsodbe, ki jih je sodišče izreklo v zadnjem času, sodi tudi razsodba .v,,.LZivezi z znanim prizivom Italijanske družbe za čez-alpski naftovod SIOT proti državni finančni upravi, tržaški carinarnici in Ustanovi za tržaško pristanišče. Družba SIOT se namreč upira, da bi plačevala pristojbino za izkrcanje surove nafte ob terminalu naftovoda v Miljskem zalivu. Sodišče je sprejelo tezo SIOTove obrambe (družba je najela znanega rimskega odvetnika prof. Pirasa), po kateri se omenjena pristojbina lahko plačuje po določenem roku in ne v trenutku, ko se surova nafta izkrca s posamezne ladje, zavrnilo pa je nekatere druge zahteve družbe: kar zadeva vprašanje, ali je družba sploh dolžna plačevati pristojbino ali ne, je deželno upravno sodišče izjavilo, da problem ne sodi v njegovo pristojnost, temveč v pristojnost civilnega sodišča. Zavrnilo je tudi zahtevo, naj bi predali pravdo o pristojbini Ustavnemu sodišču in Sodnemu zboru Evropske gospodarske skupnosti.
Deželno upravno sodišče deluje še vedno z nezadostnim številom strokovnega osebja, kar znatno otežuje njegovo delo in hkrati zavlačuje reševanje posameznih prizivov. V zadnjem času so pristojni orga-
ni v Rimu predlagali petim sodnikom premestitev k deželnemu u-pravnemu sodišču za Furlanijo -Julijsko krajino, vseh pet pa je izjavilo, da se rajši odreče imenovanju, kakor pa da bi se preselilo v «odročni» Trst. V vseh petih primerih gre namreč za sodnike iz južne oziroma srednje Italije.
POSVETOVANJA O DEŽELNEM ŠTIRILETNEM NAČRTU
ComcIIi sprcjel predsednike pokrajin
V okviru posvetovanj o deželnem štiriletnem načrtu o izdatkih za obdobje 1976-79 in o deželnem proračunu za leto 1976 je predsednik deželnega odbora odv. Comelli sprejel včeraj predsednike vseh štirih pokrajinskih uprav naše dežele. Navzoči so bili tudi deželni odborniki Giust, Mauro in Tripani. Pozneje je Comelli sprejel predstavnike gorskih, skupnosti.,	... i
Danes se bodo posvetovanja nadaljevala: na vrsti bodo predstavniki malih in srednjih industrij ter obrtnikov.
Avto podrl deklico
na prehodu za pešce
Na križišču med Ul. Piccardi in Ul. dell’Eremo se je pripetila včeraj popoldne težka prometna nesreča, pri kateri sta bili ranjeni dve osebi. Po Ul. Piccardi je vozil v smeri proti Ul. Canova s svojim avtom NSU TS 108794 19-letni Ennio Dri Zuccoli iz Ul. Piccardi 45. V bližini križišča z Ul. dell’Eremo je iz še nepojasnjenih vzrokov podrl 40-letno Eddo Bossi por. Pignat iz Ceste na Rocol 115/1 in njeno 11-letno hčerko Cinzio, ki sta prečkali cesto na prehodu za pešce. Z rešilnim avtom Rdečega križa so prepeljali Cinzio v pediatrično bolnišnico «Burlo Garofolo», kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo zaradi pretresa možganov, udarcev po obrazu in ran po kolenih. Mater pa so prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč in jo odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Protest združenja staršev z Opčin
Združenje staršev srednje šole «Srečko Kosovel» na Opčinah je na svojem rednem mesečnem sestanku v torek, 3. t.m., z ogorčenjem vzelo na znanje zadržanje tržaške občinske uprave, ki že skoraj dva meseca odlaša z odgovorom na pismo predsednika zavodskega sveta srednje šole «S. Kosovel» na Opčinah, ki je prosil občinsko upravo, da k uspehu nabiralne akcije papirja — izkupiček naj bi šel v prid raznim šolskim pobudam kot zimovanje dijakov, nakup šolskih potrebščin — prispeva s svoje strani tako, da bi dala na razpolago tovornjak za prevoz papirja. Zlasti ogorčeno zavrača utemeljitev občinske uprave, za sedaj le ustno, da pobuda ni javno koristna in da torej tržaška občina ne more dati na razpolago tovornjaka v take namene. Združenje staršev se sprašuje, kako to, da o-stale občinske uprave priskočijo na pomoč svojim občanom tudi ob takih priložnostih? Ali ni zadržanje tržaške občinske uprave v tesni zvezi tudi z njeno nedavno odločitvijo o prepovedi rabe slovenščine v upravnih telesih? Toliko bolj ostro zato združenje protestira proti ravnanju tržaške občinske uprave, ker vse kaže, da ima nesprejemljiv negativen odnos do problemov in potreb svojih občanov slovenskega jezika.
PROF. POLLI O BURJI V KROŽKU ZA UMETNOST
Na Opčinah že pred 90 leti prvi anemometer
Dragoceni podatki do prve svetovne vojne
Sinoči je v krožku za kulturo in umetnost na Trgu Verdi prof. Silvio Polli predaval o burji.
Predavatelj je preavsem orisal dejavnost burje v dobi, ko so bile tržaške ulice še neasfaltirane in se je zaradi močnega vetra prah nabiral povsod v debelih plasteh. Potem je ta nadlega izginila, toda bur-ja je ostala še vedno «prijateljica» tržaškega prebivalstva.
Prof. Polli je orisal potem osnovne značilnosti tega pojava, ki pa ni značilen samo za Trst, temveč tudi za nekatere druge kraje. Ob visokem zračnem pritisku hladne zračne gmote prodirajo iz srednje Evrope čez vse pretiode, ki jih najdejo na svoji poti. Ti pa so: prehod pri Postojni, prehod pri Kvarnerskem zalivu in končno tretji na Velebitskem pogorju (senjska bur-ja). Najhuje divja burja prav v Trstu, ker je prenod pri Postojni najnižji in kjer pride zato do največjega prodora hladnih zračnih gmot.
Polli je nadalje pojasnil tudi pojav prepletanja «svetle» in «temne» burje. Prva izvira izključno iz hladnih zračnih gmot, ki prihajajo s celine, druga pa se poraja ob toku zračnih gmot, ki so nasičene z vodno paro in ki prihajajo od juga. Zato se dogaja, da se te vlažne gmote dvignejo visoko v zrak, medtem ko v nižjih legah piha hladna burja. Tedaj je nebo oblačno, burja piha s precejšnjo hitrostjo in če se oba pojava ujemata, potem pride do silnih vremenskih motenj, ki utegnejo trajati tudi ves teden. Gotovo pa je, da po treh dneh oblaki izginejo z neba.
Predavanje prof. Pollija pa je bilo zanimivo tudi z raznih drugih stališč. Med drugim je predavatelj omenil, da je bivša avstrijska upra-
Delovnemu tovarišu Filipu Fischerju je žena Majda rodila prvorojenko
KATARINO
Primorski dnevnik ter uslužbenci ZTT čestitajo srečnima staršema, mali Katarini pa želijo mnogo zdravja in sreče.
KATARINI FISCHER
želi Kasta vse najlepše v življenju, Majdi m Filipu pa iskreno čestita.,
niiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiumiiimiiiiimtiiiiMiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
NA OBMEJNEM PASU FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE
»V	' '•>* ' '• A!..’-* v ! v
{ M » i f T K f”i • • l ■■-li ’ t'/' I itili I I to •<
Izredno živahna dejavnost finančnih straž v letu 1975
Uspešen boj proti davčnim utajam in proti tihotapstvu
Poveljstvo finančnih stražnikov v Furlaniji-Julijski krajini je pred kratkim objavilo pregled opravljenega dela v letu 1975 v naši deželi. Na mejnih prehodih z Jugoslavijo in z Avstrijo so odkrili vrsto prekrškov carinskih obveznosti v skupni vrednosti 12 milijonov in pol lir; zaradi teh prekrškov so zaplenili 7 avtomobilov in prijavili sodišču 27 oseb. Zaradi tihotapstva cigaret — odkrili so več primerov, s katerimi bi tihotapci osleparili državo za 21.600.000 lir — so prijavili sodišču 7 oseb; zaplenili so dvajset stotov cigaret in tri vozila. S tihotapstvom naftnih proizvodov so hoteli tihotapci, ki so jih finančni stražniki izsledili, prikrajšati državo za 6 milijonov lir; stražniki so zaplenili 41.000 kilogramov naftnih proizvodov, za nadaljnjih 11.000 kg pa so ugotovili, da razpečevalci niso plačali vseh dajatev. Nekoliko manjša je bila dejavnost tihotapcev
llllllllll■lllIllllllllll>l||■llllllll■l1lllllllllillllllllllllIRllIlIIlIllllllllllllIllllllllllllllllllllllHlllllllll1lll■llIll■>l■»lllIlllllllllllllll^llll1llll||||||||||||tmlllllllllllllIllllll■
ODKOD TOLIKŠNO BOGASTVO OSUMLJENCEM POSKUSA UGRABITVE R. HAUSBRANDTA?
Razkošni vili in številne umetnine del imetja Bertolija in Cattarina
V raznih bankah imata vsak po milijardo lir . So preiskovalci iz Parme opustili možnost povezave z ugrabitvijo Baldassinija?
Državni pravdnik dr. Coassin vneto nadaljuje preiskavo v zvezi s poskusom ugrabitve tržaškega in-dustrijca Roberta Hausbrandta. Po torkovi aretaciji domnevnega «organizatorja» ugrabitve 36-letnega Benečana Paola Cattarina smo pričakovali, da bo preiskovalni sodnik odredil soočenje obeh obtožencev. Do aretacije Cattarina je baje privedla delna Berteli jeva izpoved, kar je — tako trdijo izvedenci v policijskih krogih — za beneško «podzemlje» dokaj nenavadno. Očividno pa smo se zmotili, kajti dr. Coassin namerava — tako vsaj kaže — izkoristiti dejstvo, da sta obtoženca popolnoma ločena, eden v bolnišnici in drugi v zaporu, ter da nikakor ne moreta navezati medsebojnih stikov. Do soočenja bo torej prišlo šele, ko bo imel preiskovalni sodnik nadaljnje oprijemljivejše dokaze. Prav zato dr. Coassin danes dopoldne odpotuje zopet v Benetke, kjer bo skupno s' karabinjerskim maiorjem Bertuccijem nadaljeval preiskavo v raznih bančnih zavodih v Benetkah in v bližnjih krajih. Dosedanja preiskava je nam-j reč pokazala, da ima Bertoli in, I kot kaže, tudi Cattarin, ogromno.
denarja v bančnih varnostnih predalih. Cattarin, ki so ga aretirali v materini hiši, ima zelo lepo vilo, veliko vilo pa ima tudi Bertoli, ki je svoje stanovanje okrasil s številnimi dragocenimi slikami. Treba bo šele ugotoviti, ali gre za izvirna dela ali ne, in če ni morda katera od umetnin ukradena. Neizpodbitno pa je dejstvo, da ni Ber-toh s poštenim delom nikoli toliko zaslužil, da bi lahko kupil vse te dragocenosti. Kot zanimivost naj povemo, da sodi Roberto Hausbrandt med največje tržaške zbiratelje u-metnin, ki krasijo njegovo vilo pri Miramarskem gradu.
Cattarin je že ob prvem zaslišanju imenoval za svoja zagovornika odvetnika Enza Spaletto iz Benetk in Silvia Mora iz Trsta. Pomembno je tudi dejstvo, da je državni pravdnik iz Prata trenutno opustil tržaško sled preiskave o ugrabitvi in-dustrijca Baldassinija. V Bertolije-vem žepu so namreč preiskovalci našli desettisočak, ki je pripadal vsoti 700 milijonov lir, ki so jo Bal-dassinijevi sorodniki izplačali kot odkupnino; industrijec iz Parme pa je za vedno izginil. Je bil Bertoli vpleten tudi v tisto ugrabitev, ali
je šlo le za golo naključje? Kaže, da se preiskovalci iz Parme nagibajo k drugi možnosti, saj niso imeli za umestno, da zaslišijo Cattarina, ki je, kot sam trdi, trgovec z umetninami, a ni nikoli prodal niti ene slike. V svoji vili hrani tudi on mnogo umetniških del; sedaj gradi veliko stavbo, v kateri namerava rediti kunce. Tudi tu se torej lahko vprašamo, odkod tolikšno bogastvo.
Preiskovalci še vedno iščejo informatorja, ki je tolpi iz Trsta posredoval vse potrebne podatke za ugrabitev, širijo pa se govorice, ki jih preiskovalci sicer niso potrdili, a tudi zanikali ne, da ni bil Hausbrandt edina tarča ugrabiteljev in da se je skupina beneških zlikovcev že kak teden potikala po našem mestu ter pripravljala več akcij, med temi seveda tudi ugrabitev Hausbrandta. Gre vsekakor za nepotrjene vesti, ki pa bi utegnile biti resnične, saj že neverjetno bogastvo obeh aretirancev — doslej so ugotovili, da razpolagata vsak s kako milijardo lir v gotovini — priča o izredni organiziranosti in razpredenosti njihove zločinske tolpe.
z alkoholnimi pijačami: zaplenili so le 360 litrov takih pijač in 6 naprav za predelovanje ter prijavili sodišču 9 oseb.
Številke pa so mnogo večje, ko gre za utajevanje davkov. Med pregledi na mejnih prehodih so namreč ugotovili utaje davka IVA za skupno približno eno milijardo lir. Utaje drugih davkov so znatno nižje: IGE 70 milijonov lir in za 51 milijonov lir utajenih drugih davčnih dajatev.
Dejavnost finančnih straž je bila zelo živahna tudi na področju čuvanja kulturnega bogastva: v letu 1975 so stražniki odkrili 458 umetnin zgodovinskega in arheološkega pomena, med katerimi so tudi nekatere zelo dragocene. Odkrili in zaplenili so tudi večjo količino o-rožja in nabojev ter za skoraj 20 milijonov lir italijanske in tuje valute ter delnic. Prekrškov v zvezi z omejitvami pri uvozu in izvozu valute je bilo za skupnih 295 milijonov lir. V boju proti razpečevalcem mamil so finančni stražniki v letu 1975 aretirali 18 oseb in zaplenili 489 gramov mamil. Končno pa naj omenimo še gorsko reševalno službo na postajah pri Sv. Antonu pri Trbižu, na Nevejskem sedlu in v kraju Forni Avoltri ter posege po nalogu sodišča, ki jih je bilo v lanskem letu kar 326.
9 Drevi ob 20.30 se bo na sedežu v Ul. Roncheto 77 sestala rajonska konzulta Skedenj - Čarbola. Na dnevnem redu je izvolitev predsednika.
Združenje jusarskih upravičencev za Opčine - Bane
sklicuje
I. REDNI OBČNI ZBOR
dne 18. t.m. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Vabi svoje člane, nečlane in druge Opence.
Dnevni red:
L Poročilo o delu v 1. 1975
2.	Razprava
3.	Pokopališče
4.	Nova industrijska cona na prostoru Opčine - Bane, zasedeno zemljišče
5.	Razno.
POLAGANJE PLASTIČNIH
O
IN TOPLIH PODOV
Martin Petelin - Nabrežina 1«»5 - Tal. 200-407
va ustanovila že leta 1884 vremeno-slovsko postajo na Opčinah, kjer so namestili morda enega od prvih anemometrov (aparat za merjenje hitrosti vetra) v Evropi in morda na vsem svetu. Naprava je še danes vidna na hiši, ki je blizu openske cerkve. Že nekaj let pozneje so namestili razne postaje za merjenje vremenskih dogajanj v Barkovljah, v skednju in pri Bazovici. Tako natančna so bila tedanja merjenja, je prof. Polli dejal, da lahko še danes pove, kakšna je bila hitrost vetra, vlaga zraka, temperatura itd. za vsako uro vsakršnega dne v zadnjem desetletju preteklega stoletja in seveda tudi do prve svetovne vojne.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja PAVEL GOLIA
SRCE IGRAČK
(Mladinska igra v treh delih)
Glasba: Plesi: Scena: Kostumi: Priredba in režija:
Aleksander Vodopivec Janez Mejač Demetrij Cej Marija Vidau
ADRIJAN RUSTJA
V torek, 10. februarja, ob 15.30.
Razna obvestila
Občina Devin - Nabrežina javlja, da bo danes, 6. t.m., ob 19.30 v prostorih osnovne šole v Medje vasi ljudsko zborovanje o decentralizaciji.
Vodstvo TPPZ sporoča pevcem in godbenikom, da bo danes, 6. t.m., ob 19. uri vaja z orkestrom, nato ob 20.30 generalka skupno z zborom. Jutri ob 14. uri odhod avtobusov iz Bazovice v Deskle (Anhovo), kjer bo TPPZ s svojim nastopom zaključil teden kulture in s Partizansko balado počastil Prešernov dan.
Zveza CPZ vabi člane in prijatelje na srečanje s pianistko Blaženko Amie, danes, 6. t.m., na sedežu zveze v- Trstu, Ul,- Donizetti. Začetek ob 20,30.
Prosvetno društvo «Vesna» iz Križa vabi na predstavo dramske skupine SPD «T»’,or» z Opčin, ki bo v soooto, 7. februa-rja, 20.30 v ljudskem domu v Križu uprizorila «Samorastnike» Prežihovega Voranca.
TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v soboto, 7. februarja, ob 17.30 na otvoritev fotografske razstave s kraško tematiko mladega amaterja Danija Mikolja.
Razstava bo odprta do zadnjega februarja.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 6. februarja DORA
Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 17.17 — Dolžina dneva 9.56 — Luna vzide ob 9.43 in zatone ob 23,50.
Jutri, SOBOTA, 7. februarja KSENIJA
Vreme včeraj:	Najvišja dnevna
temperatura 9 stopinj, najnižja 6,1. ob 19. uri »,2. zračni pritisk 1013,2 ustaljen, vlaga 81-odstotna, nebo o-blačno, brez vetra, morje mirno, temperatura morja 7,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 4. februarja 1976 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 19 oseb.
Umrli so: 75-letna Francesca Lu-catz vd. Bradicich, 55-letni Liberto Sullich, 83-letna Irene Fabrici vd. Schivi, 78-letna Valeria Noferi vd. Ger-dol, 69-letna Rosalia Škerl, 83-letni Giuseppe Goina, 83-letna Maria Berger vd. Susa, 86-letna Giuseppa Principato vd. Ventura, 65-letni Agostino Chermaz, 60-letna Lorenza Giammaria vd. Gocciolo, 88-letna Maria Bri-sichella vd. Rugo, 78-letni Alfio Strano, 64-letni Antonio Nuclich, 75-letni Eugenio Bandelli, 67-letni Luigi Vassallo, 70-letna Irene Vuerich vd. Simoni, 64-letni Giulio Tagliaferro, 77-letna Valeria Vilias vd. Bonetta.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 7.30)
Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4; Al Cedro (INAM), Trg Oberdan 2.
Gledališča
ROSSETTI
Ob 20.30 Shakespearova «Ukročena trmoglavka» z Valerio Morriconi in Glaucom Maurijem. Režija Franco Enriquez. «Red prosti». Vstopnice so na razpolago za vse. ponovitve pri osrednji blagajni Pasaža Pretti.
Izven abonmaja od 10. do 15. februarja bo La Compagnia delle quattro stagioni predstavila H. Ibsena «Il costruttore Solnčšs» režija F. Piccoli, igrata Raf Vallone in Germana Paólieri. Za abonente 30 odst. popusta za prvi dve predstavi, 20 odst. popusta za vse naslednje. Rezervacije za vse ponovitve pri osrednji blagajni.
Vodstvo Stalnega gledališča sporoča, da bodo abonenti, ki niso mogli izkoristiti kupona štev. 5 z , ogledom predstave «Ukročena trmoglavka» lahko nadomestili kupon z vstopnico za igro «Il costruttore Solness».
AVDITORIJ
Od danes, 6. februarja, do nedelje, 8. februarja, bo Cooperativa Teatro Oggi predstavila A. De Musse-tovega «Lorenzaccia». Za študente ARCI, ENDAS itd. parter 1500, balkon 1000.
VERDI
V torek, 10. februarja, bo ob 20. uri za reda A in. C premiera Verdijeve opere «Traviata». Dirigent bo Bruno Bartoletti, režiser pa Giancarlo Menotti. V glavnih vlogah bodo nastopili Katja Ricciarelli, Josè Carreras in Giorgio Zancanaro.
Danes se prične pri gledališki blagajni predprodaja vstopnic za razpoložljive sedeže.
Ponovitve: V petek, 13. februarja, ob 20. uri (red B/A); v nedeljo, 15. februarja, ob 16. uri (red D).
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Strah», barvni film jugoslovanskega režiserja Matjaža Klopčiča. Film je v slovenščini. Igrata Milena Dra-vič in Milena Zupančič. Pri predstavi bo danes prisoten režiser.
Ariston 16.00 «Faccia di spia». Barvni film režiserja Giuseppa Ferrare. Igra: M. Melato. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 «Dueli». Barvni film režiserja Stevena Spielberga (režiser filma «Lo squalo»).
Grattacielo 16.00 «Frau Marlene». Barvni film. Igrata Romy Schnei-der in Philippe Noiret. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «Lo zingaro». Barvni film, v katerem igra Alain Delon. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00—22.15 «Quaranta gradi all’ombra del lenzuolo». Barvni film. Igrata Barbara Bouchet in Edwige Fenech. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 15.30 «Lo squalo». Barvni film za vse.
Eden 16.00 «Il fratello più furbo di Sherlock Holmes». Barvni film. Jene Wilder in Madleine Kahn.
Ritz 15.30, 17.40, 19.50, 22.15 «Soldato bili». Igfata Candice Bergen in Donald Pleasence. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Il vizio di famiglia». Barvni film. Igrata Edwige Fenech in Renzo Montàgnani. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capito! 16.30 «Cenerentola». Barvni Walt Disneyev film.
Cristallo 16.30 «Il padrone e l’operaio», igra Renato Pozzetto. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Zadnji dan.
Moderno 16.30 «La leggenda dei sette vampiri d’oro». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.00 «Il tango della perversione». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Ben». Barvni film, igra Lee Harcourt. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Impero 16.00 «Moulin Rouge». Barvni film za vse. Igrata J. Ferrer in C. Marchand.
Vittorio Veneto 16.30 «American Graffiti». Barvni film režiserja Georgea Lucasa. ,
Astra 16-30 «Jeff Bolt - L'urkgano di Macao». Barvni film, v katerem igra Fred Williamson.
Radio 16.00 «Sette orchidee macchiate di rosso». Barvni film. Igra Antonio Sabato.
Abbazia 16.00 «Il portiere di notte». Barvni film, v katerem igra Dick Bogarde in Charlotte Rampling.
Volta (Milje) 17.00 «La tigre di Esch-napur». Barvni pustolovski film. Igrata Deborah Paget in Paul Hub-schmdd.
Prosveta
Prosvetno društvo «Vesna» iz Križa vabi na predstavo dramske skupine SP£> «Tabor» z Opčin, ki bo jutri, 7. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v .Križu, uprizorila «Samorastnike» Prežihovega Voranca.
K,
Narodna h» -študijska knjižnica V Trstu izreka svojemu odborniku dr, Karlu šiškoviču iskreno sožalje ob izgubi matere.
Nameščenci Založništva tržaškega tiska ter člani uredništva in uprave Primorskega dnevnika izrekajo globoko sožalje svojemu delovnemu tovarišu Bertu Pernarčiču ob smrti očeta Ludvika.
Po kratki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded in praded
LUDVIK PERNARČIČ
Žalostno vest sporočajo žena Marija, sinova Berto in Ludvik, hči Marija, vnuki in vnukinje: ter drugo sorodstvo
Dan in uro pogreba bomo naknadno objavili. Trst, Ljubljana, 5. februarja 1976
KRAJEVNI UPRAVITELJI SO SE SESTALI Z ODBORNIKOM GIUSTOM
DREVI SEJI POKRAJINSKEGA IN OBČINSKEGA SVETA
Birokratske ovire in finančne težave Upravna vprašanja na sejah hromijo delovanje občinskih uprav goriških izvoljenih svetov
Nujno potrebno skupno načrtovanje - Predsednik goriške pokrajine za gradnjo slovenskih šol
Deželni odbornik za krajevne ustanove Giust je v sredo v Vidmu sprejel delegacijo krajevnih upraviteljev iz goriške in tržaške pokrajine, ki jo je vodil tržiški župan Maiani. Sestanka, na katerem je bilo na dnevnem redu soočenje s kompleksno problematiko v zvezi z občinskimi proračuni in so bile nakazane konkretne možnosti za rešitev naraščajoče krize, so se med drugimi udeležili predsednik goriške pokrajine Agati, miljski župan Millo, dolinski župan Švab, repe>tabrski župan Colja, zgo-niški podžupan Simoneta, odbornik devinsko - nabrežinske občine Depan-ger in doberdobski župan Jarc.
Tržiški župan Maiani je v svojem izčrpnem posegu nanizal birokratske ovire in najbolj pereča vprašanja finančnega značaja, ki tarejo krajevne upravitelje, saj je sedanje čedalje resnejše stanje nevzdržno in po tej poti preti vsem občinam že v bližnji prihodnosti popolna ohromitev upravnega delovanja, raznih nujnih političnih izbir pa ne bo mogoče več uresničiti zaradi kritičnega splošne-
ga deficitarnega stanja, kar se bo še poostrilo s sedanjo devalvacijo lire. Vsak poskus za izboljšanje raznih socialnih uslug in za izvršitev najnujnejših javnih del propade že v kali, nasprotno pa morajo občinske uprave za vzdrževanje že obstoječih uslug in raznih konzorcijev najemati posojila z visokimi obrestmi. To pa je absurdno, ker bi morala dežela nakazati predujem na izredni prispevek po čl. 54 deželnega zakona št. 27 z dne 3. 6. 1975, v resnici pa izplačuje vse te skromne prispevke z večmesečno zamudo. Neobhodno je potrebno skupno načrtovanje v sodelovanju med deželno upravo in občinami, med raznimi javnimi deli pa naj se določi prioriteto določeni industrijski ali socialni izbiri, vendar naj bo zagotovljena takojšnja dovršitev del preko zavlačevanj raznih nadzornih organov, ki otežkoča-jo že itak kritičen položaj.
Na točno vprašanje in zahteve je deželni odbornik Giust diplomatsko odgovoril, da se sam ne more izreči, in je obljubil, da bo prikazal
IllllIilMlHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinrnin
ZANIMIVA RAZSODBA PRETORIA TRAMPUŠA
V gostilni nista postregla gostom s pijačo: obsojena
Globa upravniku kampinga pri Sv. Jerneju, ki je z mrežo ogradil dol obale
Gostilničar je po zakonu dolžan | voljenja za upravljanje kopališča ter postreči vsakemu gostu. To je potrdil ! zato ni imel za potrebno, da poskrbi na včerajšnji razpravi tržaški pretor j za omenjene naprave. Pretor je v dr. Trampuš, ki je obsodil lastnika celoti osvojil ta zagovor in obsodil neke gostilne v Ul. Trento, Roberta Giacominija in njegovo sestro, ki je zaposlena v isti gostilni, na 60.000 lir globe; kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski list.
Dogodek, ki je privedel Giacomi-nijeva na zatožno klop, se je pripetil 17. avgusta 1974 malo po 18. uri.
Tedaj sta v omenjeno gostilno vstopila priletna zakonca Sanzin iz Ul.
Pola v Trstu, sedla k mizi ter naročila pivo in coca-colo. Natakarica jima je baje zgrda odgovorila, da pri mizah strežejo samo z jedačo, in torej ni sprejela naročila. Podobno so se zadržali vsi ostali uslužbenci v lokalu in to — tako sta trdila Sanzinova v pismu, ki sta ga naslednjega dne naslovila na tržaško kvesturo — kljub temu, da je bil lokal skoraj popolnoma prazen.
Giacominijeva sta včeraj. skušala omiliti ta dogodek, češ da je bil lokal skoraj poln in da so pričakovali druge goste. Na mizi pa ni bilo nobenega znaka, da je zasedena, in tu naj bi bilo bistvo «nesporazuma».
Njun zagovornik je še dodal, da so čakali «drugačne» goste, kajti gre — po njegovih besedah sodeč — za lokal boljše vrste. Ta zagovor pa, kot že rečeno, ni prepričal pretor ja, ki je spoznal oba obtoženca za kfiva.
Na preturi sc je moral zagovarjati tudi upravnik kampinga pri Sv. Jerneju Giulio Milo, ki je z mrežo o-gradil del obale, ne da bi imel za to predpisanega dovoljenja in ker ni namestil vseh naprav, ki jih morajo
Mila na 40.000 lir globe pogojno in brez vpisa v kazenski list zaradi prvega dela obtožnice in ga oprostil obtožbe glede upravljanja kopališča.
Z odlokom predsednika deželnega odbora odv. Comellija je bil prof. Gerardo Scagnetti imenovan za predsednika Ustanove za zaščito ribolova v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
zahteve in posredoval pri deželni u-pravi, da povzame morebitne takojšnje ukrepe v korist občin. Strinjal se je s skupno pripravo proračunov in dežela se je že odločila za večletno načrtovanje vse do leta 1979. Raznim kontrolnim organom se bo težko izogniti, ker jih izrecno določa zakon. Več možnosti za uspeh pa ima posredovanje pri osrednji komisiji za krajevne finance, ki je lani opravila toliko kritizirano drugo krčenje proračunov ob koncu finančnega leta. Dežela se bo skušala u-preti črtanju pasivnih ostankov, pri urbanistični ureditvi pa bo treba nuditi podporo prvenstveno socialnemu načrtovanju, ki naj sloni na ozemeljski osnovi. Giust se je strinjal z zahtevo po skupnem sestavljanju proračunov in je izrazil željo, naj bi se na vseh resorjih uresničila praksa večletnega načrtovanja.
Predsednik goriške pokrajinske u-prave Agati je izjavil, da je treba že vendar priznati občinam vse zakonite pristojnosti in ustrezno valorizirati vlogo krajevnih avtonomij. Če občine upravljajo določene socialne službe v korist celovite skupnosti, morajo nujno imeti pravočasno zagotovljena finančna sredstva za učinkovito izvajanje upravno - političnih izbir. V zvezi z izbirami na področju šolskih gradenj je Agati naglasil, naj bi dežela zagotovila slovenski narodnostni skupnosti izgradnjo nekaterih prepotrebnih šolskih poslooij (omenil je potrebe v doberdobski občini) in tako bi po svojih močeh posredno storila nekaj koristnega za zaščito slovenske majšine, dokler ne izglasuje parlament zakona za njeno globalno zaščito.
V diskusiji je med drugim prišla do izraza pripomba, da bi v skladu s statutom naše dežele osrednja komisija za krajevne ustanove ne smela krčiti proračunov tistih občin, katere prebivalstvo ne presega 20.000 prebivalcev. To še posebno, ker so občinski proračuni realni in odražajo resnično voljo ljudstva, z ozirom na finančno razpoložljivost pa bo treba skupno načrtovati večletne izbire in določiti prioriteto tega ali onega javnega dela. Le tako bo občinskim upravam omogočeno, da častno o-pravljajo svojo nalogo.
B. S.
Na občinski seji najbrž razprava o splošni reviziji regulacijskega načrta ■ Izvolitev raznih zastopnikov pokrajine v razne odbore
iiiiiiiii 1111110111111111 mi n ti iiiiiiiifiiiimiiiiiHiiiiiiiiiunimitmiiiiitititiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimifiiiii
Darovi in prispevki
Za PD F,. Venturini darujejo; iz LakotiSèà:	Renata Giacomini
1000 lir. Alcide Glenich 5000, Miro Sabadin 2000, Giordano Kraj; 2000, Vera Kral 2000, Paula Kral 2000, Ervina Ludvik 5000, Sergio Ludvik 2000, Jožef Zobec 1000, Riccardo Mauri 5000, Anita Blokar 6000, Du šan Rodella 1000, Santina Brajnik 1000, Celestina Pizzulin 1000, Carolina Pines 1000, Sofia Kozina 1000. Mario Kofol 1000, Angel Kofol 1000. Dario Zerial 2000, Danilo Zeriai 2000, Giordana Bersenda 2000, Anton Bersenda 2000, Celestino Bersenda 1000, Valerija Stock 1000, Justina Kral 3000, Dino Zobin 5000, Edda Babič 1500, Sergio Mauri lOCfl, Klobas 1000, Vilma Grgič 1500, Smotlak 1000, Fragiacomo 1000, Dario Lovrihà 500Ó. Viviana imeti kopališča. Milo je priznal, da je i Pizzulin 2000, Francesco Vouk 1000, za nekaj časa ogradil del obale, a je j Basilia Umer 1000, Miranda Mauri kasneje na zahtevo pristaniškega po- ! 1000. Olga Rener 1000, Maria Cinol-veljstva odstranil mrežo, glede obtož- , Ione 500, Silvana Mahoričič 3000. Fiabe pa je dejal, da je tam-prosta J via Masten 3000, Giordana Felician plaža in da sam nima nobenega do- ‘ 2000, Livio Nardin 500C, Norma Mau-
Veliki razprodajni
POPUSTI
za folklorne predmete in plošče
vas vabijo do 7. februarja
Obveščamo Vas obenem, da bo TRADICIONALNI KNJIŽNI TEDEN s posebnimi popusti
za knjige do 13. marca
ttóailiO' kmigaina,
Ulica sv. Frančiška 20, tel. 732-487
ri 1000, Lorenzo Mauri 500, Silvana Gregori 1000, Milena Balbinutti 1000, Rosalia Mahnič-1000, Antonia Ciacchi 1000, Samec «1000, Viteria Co-retti 2000, Silvana Koren 1000, Dario Brajnik 10(X), Mario De Simone 1000, Josipina čefuta 2000, Godimeli 1000, Nerina Sanzin 1500, Guido Jez 5000, Srečko Žerjal 2000, Egi di. Strnad 2500, Lidija Strnad 2500, Igor Strnad 2500, Ivo Strnad 2500, Silvano Pobega 5000, Tiziana Zobin 2000, Guido Zobin 5000, Albin Lovrečič 20.000, Mario Arangio 5000, Rino Kuret 5000, Žitko Rodella 1000, Boris Kocjan 2000, Franko Samec 5000. Gidio Stepan 1000 lir; iz Krmenke: Silvo Razen 1500, Miranda Jerman 2000, Emil Maver 2000, Marija Rojc 2000, Julijana Krmec 5000, Karlo Grisonič 1500, Darinka Ota 2000, Karlo Ota 1000, Argeo Coloni 1500, Sonja Pobega 1000. Marjo Pobega 2000 Antonia Debernardi 2000, Boris Bordon 2000, Severino Berne 1006, Bruno Montagna 1000, Milena Mahnič 2000, Just Klun 2000, Roberto Canella 2000, Vojko Bordon 30C0, Vladimir Stepančič 2000, Karmelo Tul 1000, Claudio Gerdol 1000, Slavica Tavčar 1000, Nevio Jakomin 1000, Edvin Sancin 2000. Dušan Sancin 1003, Aldo Marsetič 3000, Mario Didoi 1000, Angelo Serli 1000, avtoličarska delavnica Zerial - Krmec 5000 go stilna Adamič 1500, Josin Mahnič 1000, Josip Jakomin 1000, Marija Kofol 1000, Ivan Pasarit 1000, Ivan Bersenda 1000, Italo Grison 1000, Giuseppe Diminich 1000, Lidia Desanti 1000, Iris Zudicn 1000, Vera in oče Andrej Udovič t Dacja 4000 lir.
V	počastitev spomina dragega brata in svaka Elota darujeta Vik-torija in Bruno 20.000 lir za center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Marije Tanče roj. Sulčič daruje družina Petaros (Boršt 89 )	3000 lir za
vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	počastitev spomina Mitkove mame daruje Živa Gruden 3.000 lir za PD Tabor.
Informacije SIP ...........—
Drevi se bosta v Gorici sestala pokrajinski in občinski svet v Gorici. Pokrajinski svetovalci se bodo sestali ob 18.30. Na dnevnem redu imajo že od lanske polovice oktobra, točko o letošnjem proračunu, vendarle tega ne bodo vzeli v pretres, ker ni še pripravljen in tudi zato, ker bi najbrž pomenila razprava in glasovanje o proračunu konec sedanjega enobarvnega odbora. Damokristjanski odbor, ki ga cd zunaj podpirajo socialdemokrati in republikanec, lahko računa na samo dvanajst svetovalcev. Za odobritev proračuna pa jih je potrebnih trinajst, in tega dobi sedanji odbor ali v edinem fašistu, ali pa , v glasovih leve opozicije. Do slednjega pa bi lahko prišlo, le če bi demokristjani v zameno glasovali za proračun levega odbora v Tržiču.
Na dnevnem redu drevišnje pokrajinske seje imajo tudi izvolitev petih čianov pokrajinskega nadzornega odbora. Ta odbor je sestavljen iz devetih oseb. Predsednika (sedaj je to socialdemokrat dr. Elde-re Bon) imenuje predsednik deželne vlade, pet članov pa so funk-jinski svet. trije člani pa so funkcionarji deželne uprave. Poleg socialdemokratskega predsednika (ta je pred dvema letoma sledil socialistu odvetniku Macoratiju) imajd sedaj v odboru demokristjani dva svoja zastopnika, socialdemokrati enega, enega komunisti in enega Slovenska skupnost (t.j. odv. Avgust Sfiligoj). Zaradi novega razmerja sil v pokrajinskem svetu pa bodo trije člani zastopali večinsko koalicijo (KD, PSDI in PRI), dva pa bosta pripadala opoziciji (KPI in PSI). Iz tega odbora, ki nadzoruje vse sklepe občin, bo tako izginil zastopnik SS. Ni sicer še znano, če bodo te člane izvolili danes zvečer.
Na dnevnem redu imajo še nekatera druga imenovanja, in sicer i-menovanjc zastopnika pokrajine v upravnem svetu krminske bolnišnice. Mandat pravnega sveta je namreč zapadel, sedanjo demokri-stjansko večino bo zamenjala levičarska. Levičarski upravitelji občine v Tržiču so zahtevali, da bi pokrajinski svet izvolil tudi svoje predstavnike v upravni svet tamkajšnje bolnišnice. Te točke pa ni na dnevnem redu. Predvidena je tudi izvolitev treh zastopnikov pokrajine v posvetovalni svet za u-pravljanje fondov proste cone. Ta svet jc predviden v novem zakonu o prosti coni, ki je bil v Rimu izglasovan lani dec|mbra.
Èna izmed zadnjih točk dnevnega reda je namenjena vprašanju šolskih okrajev. Pokrajinska uprava naj bi izrekla svoje mnenje. Morda pa bodo to točko odložili, kajti prihodnjo sredo, 11. februarja, bodo imeli na pokrajini sestanek vseh županov Goriške, da bi ob prisotnosti deželnega odbornika za šolstvo Mizzaua povedali svoje mnenje o šolskih okrajih.
Na drevišnji seji občinskega sveta, ki se bo prav tako pričela ob 18.36 bodo svetovalci najprej razpravljali o resoluciji demokristjana Tuzzija o vojaških služnostih. Svetovalec je namreč protestiral, ker je zakladni minister (demokristjan Colombo) zavzel negativno stališče do neke točke v zakonskem osnutku novega zakona o vojaških služnostih. Občinski svetovalci bodo nadalje verjetn zaključili razpravo o točkah iz prejšnjih dnevnih redov, nato pa se bodo spoprijeli z najvažnejšo točko na dnevnem redu, t.j. tisto točko ki predvideva, da bi dali arhitektu Costi nalogo, da preuči in izdela splošno varianto goriškega regulacijskega načrta. O tem so že nekajkrat govorili na sestankih župana z načelniki skunin in v glavnem so bili vsi svetovalci soglasni. Občinski odbor je že pri-
pravil osnutek resolucije za delo e- i programi pri Slovencih»; sledil bo
ji bo načeloval arhitekt
kipe, ki Costa.
Prejšnjim točkam za ponedeljkovo sejo občinskega sveta so dodali 7 dodatnim pismom še nekaj točk. Gre za ratifikacijo odborovih prošenj deželi za finansiranje, otroških vrtcev in za ureditev športnih naprav.
«Socialni in nacionalni progami pri Slovencih»
Kulturna skupnost in kulturne institucije občine Nova Gorica prirejajo slovesnost v počastitev slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne, ki bo danes ob 18. uri v galeriji primorskih likovnih u-metnikov v gradu Kromberk. Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo z naslovom «Socialni in nacionalni
krajši kulturni program. Razstava bo odprta ob delavnikih (razen ob sobotah) od 8. do 18. ure, v nedeljo od 13. do 18. ure — do 20. februarja.
Lovski tečaj
Na pobudo pokrajinskega odbora za lov se bo drevi ob 19. uri v prostorih zavoda za gluhoneme (Ul. Seminario) pričel tečaj, ki se ga bodo lahko udeležili vsi tisti, ki nameravajo polagati izpit za dosego lovskega dovoljenja.
Goriško združenje za zaščito živali vabi vse učence osnovnih šol ter dijake nižjih šol, naj se udeležijo natečaja, ki ga je združenje pripravilo ob sodelovanju šolskega skrbništva. Udeleženci tečaja bodo lahko predstavili risbe ali spise, ki bodo obravnavali ljubezen do živali.
V PRIREDBI DRUŠTVA «OTON ŽUPANČIČ»
DREVI BO V ŠTANDREŽU PREŠERNOVA PROSLAVA
Krstna nastopa ženskega in mešanega zbora Proslave od jutri dalje tudi v drugih krajih
Drevi, ob 20.30, bo Prešernova', novitev ženskega zbora, našle pri-
proslava v dvoranici prosvetnega društva «Oton Župančič». Tako se bodo pričele Prešernove proslave v društvih, ki so včlanjena v Slovensko prosvetno zvezo in ki bodo letos priredila proslave v vseh naših društvih na Goriškem. Preše.) na pa ne slavijo samo v teh društvih. Poročali smo že o torkovi Prešernovi proslavi slovenskih di jakov, sinoči je bila proslava v Mladinskem centru, jutri bodo imeli podobne proslave v ljudskih šolah.
Tudi letos se bodo na proslavah v naših prosvetnih društvih pojavile v glavnem domače Ijudskopro-svetne skupine. Gre pa letos za prijetno novost nastopanja nekaterih novih skupin, ki so nastale v splošnem preporodi naših društev v zadnjem razdobju. Drevi bomo imeli v Štandrežu krst dveh zborov ženskega in mešanega. Moški zbor «Oton Župančič», ki ga že leto in pol dni prizadevno vodi domačin Aleš Hoban, je naši javnosti že znan. Lani pa so žene in mladenke iz štandreža dale pobudo za usta-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)
POGOVOR S PREDSEDNIKOM P.D. «DANICA» LEOPOLDOM DEVETAKOM
Misel na gradnjo prosvetnega doma spodbuja v vasi delovno vnemo
V društvu vpisanih domala polovica občanov - Skrb za najmlajše - Pove-zovanje s Štandrežcm, Podnanosom in vasjo Sovodenj pri Školji Loki
«Poglavitna težnja v delovanju našega društva je ohranjevanje tiste ravni delovne vneme, ki smo jo
in krajevna skupnost, bodo spregovorili predstavniki sovodenjske občinske uprave, borčevske organiza
nega društva
Vrbovška mladina se bo predsta-vila z recitacijami, za zaključek pa bodo predvajali film, ki prikazuje prizadevanje Vrhovcev, da so svojim padlim partizanom, aktivistom in protifašistom postavili dostojen spomenik. Film bo sorojakom v Podnanosu pokazal veličastno proslavo ob odkritju spomenika ter njen prispevek k nadaljevanju svetlih tradicij narodnoosvobodilnega boja, v prvi vrsti utrjevanje narodne zavesti, bratstva z matičnim narodom ter povezovanje z italijanskimi demokratičnimi in protifašističnimi silami.
«V spomin na srečanje ter v dokaz bratske povezanosti bomo rojakom iz Podnanosa podelili novi grb prosvetnega društva «Danica», delo slovenskega slikarja prof. Vla-dimira Klanjščka,» je dejal predsednik Devetak ob koncu pogovora.
pokazali od odkritju partizanskega cije z Vrha ter domačega prosvet-spomenika,» nam je dejal predsed- '	—
nik prosvetnega društva «Danica» na Vrhu prof. Leopold Devetak. «Letos smo vpisali v društvo in razdelili izkaznice 80 članom, kar je skoraj polovica vseh vaščanov. Skrb posvečamo tudi najmlajšim ter smo jih razveselili s prihodom dedka Mraza in obdaritvijo. Hočem reči, da izrabimo vsako priložnost za razvijanje delovanja in da bomo s tem ritmom nadaljevali vse do takrat, ko bo dozorel čas za novo večjo akcijo v vasi, to je gradnjo našega prosvetnega sedeža.»
Predsednik PD «Danica» prof.
Leopold Devetak je v pogovoru razgrnil pred nami tudi druga področja delovanja; ki odpirajo tej vasi širša obzorja. S tem v zvezi je omenil izredno tovariške stike njihovega društva s prosvetnim društvom «Oton Župančič» v Štandrežu, s krajevno skupnostjo v Podnanosu, rojstni vasi primorskega narodnega horejo Vojka Premrla ter nedavno vzpostavitev stikov z vasjo Sovodenj v občini Škofja Loka.
«Odkar je prenehalo delovanje prosvetnega društva «Srečko Kosovel» v Ronkah, se njegovi člani, med katerimi je precej zaradi dela v Laško preseljenih Vrhovcev, pogosteje vračajo v svoj, rojstni kraj ter se udeležujejo domačih prireditev. Upam, da gre za prehodne slabosti — je dejal Leopold Devetak — in da bodo kmalu spet nastale v Ronkah in njeni okolici, kjer živi dosti naših ljudi, ugodne razmere za organizirano ljudsko - prosvetno delovanje.»
Vrhovci gredo v nedeljo v. goste k znancem v Podnanos. Obisk so zaradi slabega vremena prejšnjo nedeljo odpovedali in ga prenesli na prihodnjo. Tjakaj se bodo odpeljali z osebnimi avtomobili, in ker se jih je prijavilo okoli 100, utegne nastati na cesti dolga kolona. Pred domačim občinstvom bodo nastopili s celovečernim programom. Na prireditvi, ki jo prireja Zveza borcev
Delavec umrl zaradi srčne kapi
21-letni delavec Rossano Breviglia iz lesola, ki je v zadnjih mesecih bil zaposlen pri nekem podjetju v Tržiču, je včeraj zjutraj zaradi srčne kapi izgubil življenje. Okoliščine, v katerem se je pripetila tragedija, so precej nenavadne. V jutranjih urah je Breviglia z lastnim avtomobilom peljal v bolnišnico tovariša, ki se je ponesrečil na delu, 28-letnega Daniela Bruna, ki se bo v bolnišnici zdravil 20 dni. Med vožnjo pa je Breviglio nenadoma obšla slabost, tako da je izgubil nadzorstvo nad vozilom. Drug/ delavec, ki je ponesrečenca sprem ijal v bolnišnico, je takoj prijel za volan in se postavil na šoferjevo mesto ter preprečil še hujšo tragedijo. Ob prihodu v bolnišnico so Bruna odpeljali v oddelek, za Breviglio pa ni bilo več pomoči,
lllllllllllll■tlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllt||||l|^mlalllllll,^lllllll,|l,l,|,l,l,l|l|lHilhll(|ll|llnlll
OB 10. URI MANIFESTACIJA V TRŽIČU
Danes štiriurna stavka industrijskih delavcev
Zahteva po novem programu za razvoj in zaposlitev 24 • urna stavka uslužbencev avtoprevoznik podjetij
■ ■Il IMIItlM ■  m,       I„„l,„l,„|,||
VAŽNO OBVESTILO ZA PROSVETNE DELAVCE
SIP obvešča telefonske naročnike, da je zapadel rok za poravnavo računov, ki se nanašajo na 1. trimesečje 1976, in opozarja tiste, ki tega še niso storili, da je za račune, ki so poravnani v roku 30 dni po datumu, ki je označen na vsakem računu, predvidena za 50% znižana globa od liste, ki bi se morala plačati v smislu zakonskih predpisov za račune, ki so bili plačani po tem roku.
Račun za 1. trimesečje 1976 vsebuje:
—	naročnino za januar, februar in marec 1976;
—	strošek za (mestno, medmestno in drugo rabo) v septembru, oktobru in novembru leta 1975; strošek za rabo preko centrale pa se more nanašati tudi za mesece pred septembrom 1975.
Račun obsega tudi, vedno za obdobje september, oktober in november 1975, morebitno dopolnilo, o katerem govori člen 4 odloka predsednika republike št. 61 z dne 28. 3. 1975, v primeru, če naročnik ni v istem razdobju imel predvidenega števila telefonskih pogovorov.
SIP
SOCIETÀ’ ITALIANA PER L’ESERCIZIO TELEFONICO
Julija y Ljubljani 13-dnevni seminar slovenskega jezika
Sindikat slovenske šole-tajništvo Gorica sprejema prijave do 31. marca
Tudi letos prireja filozofska fakulteta univerze v Ljubljani seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Seminar bo v prvi polovici meseca julija in bo trajal 13 dni. Namenjen je vsem tistim, ki poučujejo slovenščino ali se na katerikoli drug način zanjo zanimajo. V poštev torej pridejo profesorji, učitelji, študentje in prevajalci. Se minar je tako pripravljen, da ga lahko posečajo tudi osebe s skromnim znanjem slovenščine. Zanje so poskrbeli posebne lekcije, poleg rednih predavanj, ki jim lahko sledijo prek povzetkov v nekaterih jezikih (ruščini, angleščini, francoščini). Vsak udeleženec mora posedati redna predavanja (2 uri na dan) in lektorske vaje (2 uri na dan). Dopolnilni program nudi u-deležencem obisk kulturnih prireditev, znanstvenih in kulturnih ustanov, poldnevne poučne izlete po Ljubljani in okolici in celodnevni izlet v to ali ono območje slovenske zemlje.
Letošnji okvirni spored obsega naslednja predavanja;
Cankar in slovenska likovna u-motnost, prof dr. Nace Šumi;
Razvoj in dosežki slovenske mo derne opere, prof. dr Janez Sivec-
Motivika slovenske ljudske pesmi, v. zn. sod. dr. Z. Kumer;
Petindvajset let dela za slovenski etimološki slovar, prof. dr. F. Bezlaj:
Glasovne in oblikoslovne variante v jeziku Trubarjeve Cerkovne ord-ninge, prof. dr. T. Logar;
Cankarjevo besedilo, vozlišče slovenskega slogovnega razvoja, doc. dr. B, Pogorelec;
Neznano slovensko pesništvo narodnoosvobodilnega boja, prof. dr. B. Paternu;
Iz Cankarjeve poetike, jezik in literatura, prof, dr. F. Zadravec;
Cankarjevo pripovedništvo, doc. dr. F. Bernik;
Cankarjev vpliv na sodobno slo vensko dramatiko, asist. J. Koruza;
Razvojne lastnosti sodobne slovenske pripovedne proze, doc. dr H. Glušič.
Goriškemu sindikatu je vodstvo seminarja poslalo dve prijavnici za dve štipendirani mesti. Štipendija znaša okrog 3.000 ND ali 190 USA dolarjev Z njo bo udeleženec kril tekoče stroške (za zajtrk, kosilo, večerjo itd.), medtem ko bo za stanovanje poskrbelo vodstvo semi narja Rok za prijavo traja najkasneje do 31 marca t.l. Sindikat vabi zainteresirane osebe, naj napišejo prošnjo za štipendijo in naj jo izročijo kakemu članu izvršnega odbora sindikata, tajništvo Gorica.
Današnja 4-urna stavka industrij 1 skih delavcev, ki jc je oklicala vsedržavna sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL, je ponovno opo zorilo delavstvo o nevzdržnem položaju v državi, ki se je zaostril z razpustom vlade. Delavci v industriji in z njimi vse ostale delavske kategorije, ki se borijo za obnovitev delovne pogodbe, hočejo z današnjo stavko opozoriti na svoje zahteve po uresničitvi resničnega programa za razvoj in zaposlitev. Obenem se zavzemajo, da bi prišlo do nove gospodarske politike, ki naj bi v prvi vrsti upoštevala zahteve sindikatov, oziroma delavcev.
Pokrajinska sindikalna federacija CGIL. CISL in UIL sporoča, da bo do danes delavci industrije in javnih uslug na Tržiškern stavkali od
9.	do 12. ure, v drugih občinah, pokrajine pa bodo stavkali od 8.30 do 12.30, tako da se bodo lahko vsi udeležili javnega zborovanja ob
10.	uri na Trgu Republike v Tržiču. Na njem bo o sedanjem gospodar skem in političnem položaju v drža vi spregovoril član vsedržavno sin dikalne federacije Agostino Maria-netti.
V	zvezi z današnjo stavko sindi kali sporočajo, da bodo delavci tek stilne industrije stavkali 8 ur, 1 uro bodo stavkali tudi uslužbenci jav nih in zasebnih avtobusnih podjetij in sicer od 10. do 11. ure
Pokrajinsko sindikalno tajništvo je za 9. in 10. februar oklicalo 24-urno stavko uslužbencev avtoprevoz nih podjetij. Slednji namreč zahte vajo, da se jim obnovi delovna po godb. Obenem se zavzemajo, da bi vlada uresničila organsko reformo o prevozih. Tudi taksisti goriške pokrajine se bodo udeležili stavke, in sicer od 7 do 22. urr- 10. februarja.
V	Novi Gorici umrl Franc De Lorenzi
Včeraj zjutraj se je tudi v Gorici nenadoma razširila žalostna vest, da je v sredo umrl, v petdesetem letu starosti, v Novi Gorici Franc De Lorenzi, ki je bil pomočnik direktorja podjetja «Primorje - Gorica», velike delovne organizacije, ki se ukvarja s proizvodnjo, storitvami in trgovino na področju se-
verne Primorske. De Lorenzi je bil znan v slovenskih in italijanskih krogih v Gorici in širom po Italiji, saj je bil celih 25 let na vodilnem delovnem mestu v izvozno-uvoznem podjetju «Primorje export» v Rožni dolini.
■ Pokojnik je bil iz italijanske družine, ki je med dvema vojnama živela v Ilirski Bistrici, med narodnoosvobodilno borbo se je pridružil slovenskim partizanskim e-notam in se boril v sklopu Istrskega odreda. Po osvoboditvi je postal direktor Goriških opekarn, nato pa je delal, kot smo že omenili, 25 let v podjetju «Primorje export». Po ustanovitvi večje delovne orga nizacije, v kateri je uvozno iz vozno podjetje postalo sestavni del, pa je bil imenovan za pomočnika direktoria.
zadevnega dirigenta v Stanku Ben ku in. drevi se nam bodo prvič predstavile. Istočasno pa so pričele štandreške pevke in pevci skupne vaje in tako je prišlo tudi do ustanovitve mešanega zbora. Drevi bomo lahko poslušali vse tri zbore, in to bo brez dvoma dogodek. Poleg pevcev in pevk va bodo nastopili tudi recitatorji.
Druga novost bo na odru Kulturnega doma v Sotodnjah jutri zvečer. S pomočjo ljubljanskega gledališkega igralca Lacija Cigoja so Somdenjci pr ip-cvili cel program. posvečen Prešernu. V tem programu bodo nastopili igralci v Pregljevi igri, posrečeni našemu največjemu pesniku, domači recita torji in Sovodenjski nonet. Vsa ta skupina bo nastopila jutri zvečer na domačem odru, Sovodenjci pa bodo imeli priliko poslušati tudi ženski zbor društva --Oton Župančič» iz Štandreža.
Prav tako bo jutri zvečer proslava tudi v prostoru društva «Briški grič» v števerjanu. Tudi tu bodo imeli na sporedu nastop nove skupine, in sicer zabavnega ansambla, ki bo tokrat prvič nastopil. Nastopili bodo še domači recitatorji in moški pevski zbor «Kras» iz Dola-Poljan, ki ga vodi Pavlina Ko-melova.
Osrednja Prešernova proslava pa bo v nedeljo v goriški Prosvetni dvorani. Tu bodo nastopili Sovodenjci z že omenjenim celotnim sporedom. Prvič pa se bo goriški publiki predstavil mešani zbor «Prijatelji petja», ki ga sestavljajo pevske in pevci iz Gorice in Nove Gorice in ki jih vodi Boris Markič.
MLADINSKI CENTER GORICA
obvešča vse udeležence
PLESNEGA
TEČAJA
da bo prva vaja na sporedu jutri, v soboto, ob 20. uri na sedežu Mladinskega centra, Sve-togorska cesta 84.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Emanuelle nera». Emanuelle in K. Schubert. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 16.30—22.00 «L'anatra all'arancia». U. Tognazzi in M. Vitti. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Gangster story». V. Beatty in H. F. Dunaway. Barvni film. Mladini pod 18. letom prejiovedan.
CENTRALE 16.30-21 30 «Ettore lo fusto». Giancarlo Giannini. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Gatti rossi in un labirinto di vetro». M. Brochard in J. Riehardson. Barvni film. Mladini fiod 14. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Un sorriso, uno schiaffo, un bacio in bocca». Barvni film.
TRINCIPE 17.30—22 00 «Una sera c incontrammo». Barvni film.
Nora Corica
SOČA «Nora dirka za zakladom», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SV OBODA «Gospodar otoka», ameriški barvni film ob 18.00 m 20.00.
DESKLE «Santee», ameriški barvni film ob 19.30
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežuina lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 224, tel. 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore. Ul. Rosselli tel. 72-340.
Delovni storitve in
kolektiv organizacije trgovino «Primorje -
petru pri Novi Gorici, užaloščen
za proizvodnjo, Gorica» v šem-in pretresen ob
hudi izgubi sporoča, da jc nenadoma umrl
FRANC DE LORENZI
pomočnik direktorja delovne organizacije.
Pogreb bo danes, ob 16. podjetja «Primorje export» v kopališče v Kromberk.
uri, izpred poslopja Rožni dolini na po
Delovni kolektiv in družbeno politične organizacije Organizacije združenega dela «Pri morje - Gorica» v Šempetru pri Novi Gorici
Šempeter pri Novi Gorici, 6. februarja 1976
RAZKRIVANJE SPLETK V ZAKULISJU ZADNJE VOJNE
Kako so Američani reševali «črnega princa» Borghese ja
Hitler Je namerava! pognati v zrak italijanska pristanišča ■ Borghese naj hi bi! to preprečil ■ V zahvalo ga Američani niso izročili partizanom, ki bi mu sodih'
RIM, 5. — Čim bolj se odmikamo od zadnje vojne, tem več zvemo o raznih spletkah, ki so se spletale v zvezi z njenim zaključkom in njenimi posledicami. Zgodovinarji bodo imeli s to vojno veliko dela, če bodo hoteli dati zares kolikor toliko objektivno podobo o tem, kaj vse se je v vojni dogajalo in to ne le na bojiščih, pač pa tudi v tako imenovani zakulisni borbi. Posebno zanimivo ho, ko bodo prišli na dan razni dokumenti, ki se smejo objaviti šele po preteku 50 let. Danes bomo dali drobec zakulisnih spletk, kot jih prikazuje v neki italijanski reviji eden od vodilnih ljudi ameriške vohunske službe med vojno James Angleton. Mož piše o tem zakaj je bil v dneh osvoboditve, torej pred 30 leti «ugrabljen» prosluli «črni princ» — Junio Valerio Borghese.
Zadeva dobi še poseben poudarek, če vemo, da je bil James Angleton v času vojne eden izmed vodilnih ljudi ameriške vohunske službe OSS in hkrati načelnik proti vohunske službe CIA vse do pred 15 meseci. Angletona sta Roberto Faenza in Marco Fini, avtorja knjige «Gli americani in Italia», obtožila, da je organiziral to ugrabitev. Mož pa sedaj v najnovejši številki revije «Epoca» pojasnjuje, kako je z vso to zadevo bilo.
James Angleton najprej zatrjuje, da ima italijanska komunistična partija «mogočen program» da bi se komunisti vrinili v vlado in vladne organe ter v italijanske o-borožene sile. Nato govori o preteklosti in pravi, da je v zadnjem obdobju vojne stopil v stik z Borghe-sejem zato, da bi s tem preprečil neke Hitlerjeve načrte. Po tem, kar zatrjuje Angleton, je Hitler nameraval med umikom povsem uničiti severna italijanska mesta, ker da bi s tem ustvaril pogoje za nekakšno revolucijo, ta pa da bi mogla privesti do spopada med Sovjeti in zahodnimi zavezniki.
Kakor pripoveduje bivši vodilni mož ameriške obveščevalne službe OSS, mu je za stik z Borghese jem služil bivši poveljnik «Decima MAS» Marceglia, ki so ga zavezniki zajeli v Egiptu. Marceglio so nato izkrcali v Livornu, kmalu za-
tem pa je prišel v roke Nemcem, ki pa so ga izpustili, da bi lahko prišel v stik z Borghesejem. Marceglia je Borgheseju poročal o a-meriškem načrtu. Predlog je bil naslednji: če je pripravljen sodelovati z Američani in s tem preprečiti Nemcem, da poženejo italijanska pristanišča v zrak, ga ne bodo izročili partizanom, pač pa mu bodo normalno sodili. Borghese je predlog sprejel. Tudi po kapitulaciji nemških sil v Italiji je Borghese sodeloval z Američani katerim je na primer dal na razpolago načrte o miniranih pasovih livornskega pristanišča.
«Ko je bila druga svetovna vojna pred koncem, — pravi James Angleton — sem se odpravil v Milan in skril Borgheseja v eno sobo vile, ki mi je bila dodeljena.» Ameriški vohunski funkcionar nato pravi, da je imel nekaj težav s svojim britanskim «kolegom», ki da mu je rekel, da zahteva od Nemcev le dva fašistična «veljaka» in sicer Borgheseja ter polkovnika Di Lea, ki je v dobi salojske republike vodil fašistično vohunsko službo. Njegov namen je bil, pravi Angleton, zaslišati ju in ju nato izročiti partizanom. Ker pa je hotel Angleton držati dano besedo, je sklenil Borgheseja odtegniti nevarnosti, da bi prišel v roke angleški vohunski službi in nato partizanom in ga je zato v vsej naglici odpeljal na italijanski jug. Kot pravi Angleton, so Borgheseja oblekli v ameriško uniformo in ga z jeepom odpeljali proti jugu, vse do Rima, kjer so ga zaslišali, nato pa ga izročili admiralu De Courtenu, da on odpravi z njim.
Američan nadalje zatrjuje, da ga Borghesejev svetovni nazor ni prav nič zanimal in da ni imel nikoli pozneje opravka z njim.
Končno je omenil še nekaj o odnosih med njegovo vohunsko službo OSS in Vatikanom ter papežem Montinijem, ki je bil tedaj podtajnik, torej pomočnik vatikanskega zunanjega ministra. Angleton v zvezi s tem dobesedno zatrjuje: «Povsem naravno je bilo, da se je Vatikan, ki ni imel nikakršnih možnih zvez, oprl na nas v trenutku, ko so si Sovjeti podjarmljali katoliške dežele kot so Poljska, Madžarska,
Romunija. Moj predstojnik general Donovan se je veliko trudil, da je omogočil pobeg iz vzhodne Evrope duhovnikom in drugim katoliča,-nom, ki so bili v nevarnosti, da jih ustrelijo».
Ne glede na to, kaj so zahodni zavezniki storili z Borghesejem, ki so mu praktično rešili: življenje, da je pozneje rovaril proti demokratični Italiji in pripravljal tudi državni udar, za katerim so, kot smo zadnje čase zvedeli, bili prav ljudje ameriške vohunske službe CIA, bomo k temu dodali, da general Donovan, njemu podrejeni James Angleton in mnogi drugi, vštevši sam Vatikan, niso reševali iz «vzhodne Evrope» le «duhovnikov in katoličanov, ki so bili v nevarnosti da jih ustrelijo», pač pa tudi mnoge vojne zločince, prave pravcate kriminalce, ki imajo na vesti stotisoče življenj.
I IZ UMETNOSTNIH GALERIJ |
Ricci jeva dela na ogled v galeriji v UL Foscolo 9
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Manj premožni tržaški slikarji, in teh ni malo, so imeli do pred nekaj leti možnost razstavljati v Rossonijevi pasaži, ki jo je laštnik dajal na razpolago za razmeroma majhno odškodnino. Nato se je tu vsidrala knjigama, ki ima svoje stojnice vzdolž vse galerije. Panoji za razobešanje slik tu ni-* majo več mesta. Sedaj bodo mogli slikarji, ki so se zatekali v pasažo Rossoni, razstavljati v novi galeriji, ki jo je v Ulici Foscolo 9 odprl slikar Ricci. Ta tam sedaj tudi razstavlja, pred njim pa je v isti galeriji razstavljal pokrajinar Palazzi.
Slikar Ricci je začel nastopati pred kakimi desetimi leti in se nekajkrat uveljavil na slikarskih ex tempore. Na zadnjem tovrstnem tekmovanju v oktobru lani na trgu pred tržaško občinsko palačo je Ricci dobil tudi nagrado za svojo veliko sliko, na kateri je prikazal razgled proti slikoviti Ulici sv. Sebastjana. Tudi ta slika visi sedaj na njegovi razstavi in je menda
najboljše delo te razstave. Je bilo pač ustvarjeno sproščeno in z odločno potezo.
V tem smislu so ji podobne vse tisle podobe, ki jih je mojster naslikal na bela platna z akvarel-no razlivajočimi se akrilnimi barvami. Njihov prvotni videz opalno-sti pa slikar vešče odstrani s poznejšim loščenjem. Gre za kraške pokrajine in za podobe kraških hiš, pa tudi za motive iz predmestja, med katerimi je tudi svetilnik nad Barkovljami in podobno, kadar te motive gledamo v jutranjem hladu z rahld zameglenostjo.
Uspe pa Ricciju zelo tenkočutno pričarati tudi migotanje sončnih odsevov in tudi luči, kot na primer v sliki, ki prikazuje okoliško cesto, ki se vije pod visokim zidom, iznad katerega nas pozdravlja zelena trta. So pa tu še slike, ki prikazujejo razburkano morje in tudi zasnežene vrhove Alp. Končno je še nekaj tihožitja, kar vse priča, da je Ricci mno-gostranski slikar.	M. B.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
Val kulturne dejavnosti je at jel bujsko področje
Ne samo v Bujah, tudi po vaseh so se začeli zanimati za petje in godbo - Pevski zbor v Marušičih se pripravlja na 8. marec
Kaže, da so se ljudje in to mladi in stari po mestih in po vaseh Bujščine naveličali filmov in zabav s plesom pa čeprav v razkošnejših ambientih hotelov ob morski obali, pa tudi televizije na lastnem domu, ki jo zasledimo ne več le v meščanski hiši, pač pa tudi v na zunaj revnih domovih po vaseh gornje Bujščine, saj nimajo televizije le v nekaterih redkih odmaknjenih zaselkih in domovih, do koder elektrika še ni prispela.
Zabave, ki jih človeku nudi
Pred Izlivom osapskega potoka v morje
■iiiiniiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||||f|||||l|||||IIII)rnill|IJ|Imi|m||l|il||||il||||||||||I||||||||||||1|{|||||||||||||
Pogovori o davkih
Še o nekaterih določbah davčne mini-reforme
V prejšnjih pogovorih smo do podrobnosti obravnavali novosti, ki jih je prinesla tako imenovana mala reforma Visentini z zakonom št. 576 od 2. dec. 1975. Danes bomo razpravo zaključili s pojasnilom nekaterih določb, ki bodo zaradi olajšav zanimale širši krog davkoplačevalcev, zlasti lastnike nepremičnin.
NOVA LESTVICA DAVKA NA DEDIŠČINE Davek na dediščine se pobira na «pasove» podedovane premoženjske vrednosti. Glavna olajšava, ki jo je prinesla mala reforma, je, v primerjavi s prejšnjo, zvišanje neobdavčljive osnove, ko gre za dedovanje v ravni črti ali za dedovanje med zakonci in sicer od prejšnjih začetnih 20 na 30 milijonov lir. Tudi dodatna obremenitev na kvote bratov in sester ter sorodnikov v svaštvu se je nekoliko spremenila.
Prinašamo novo lestvico, v kateri so v prvem stolpcu vrednostni pasovi podedovanega premoženja, v drugem so alikvote ali ob davčitveni odstotki na globalno vrednost, ki velja za dedovanje v ravni črti in za dedovanje med zakonci, v tretjem stolpcu pa so alikvote za dedovanje med brati, ki jih morajo za svoje podedovane deleže še doplačati bratje in sestre in sorodniki v svaštvu v ravni črti:
Alikvote Dodatne Vrednost na glob. alikvote (v milijonih lir) vrednost’ za brate Nad	1	do	2	—	—
”	2	”	3,5	-	-
”	3,5 ”	5
”	5	”	15
”	15	”	30
”	30
50
100
175
50
100
175
250
3
5
8
11
3
5
8
9
11
12
14
In še važna sprememba: po novih določbah imajo dediči v ravni črti, zakonci in sestre pravico do 40-odstotnega popusta, ko gre za dedovanje v okviru družine, ki je neposredna obdelovalka podedovane kmetije, vendar le do vrednosti 50 milijonov lir., Prej ni zakon v tem pogledu predvideval nobene olajšave.
Pripomniti je, da se lestvica u-porablja tudi pri daritvah.
Nova lestvica in olajšava, ki je bil o njej nazadnje govor, sta stopili v veljavo 5. decembra 1975.
ILOR
ILOR je, kot je znano, davek, ki ga pobira država v korist krajevnih ustanov. Obdavčitveni odstotek znaša 14,70. Plačuje se pa na vse dohodke, razen na pokojnine in plače. Davščina je bila precej huda zlasti za skromnejše avtonomne delavce (trgovce, obrtnike) ter
za profesioniste. Zaradi tega so za te kategorije predvideli znatne začetne olajšave.
Nov zakon je sedaj s 1. 1. 1976 oprostil davka dohodke avtonomnih delavcev do 6.000.000 lir (prej do
2,5	milijona), od navedenega zneska do 12 milijonov lir (prej 7,5 milijona) pa se davščina plačuje v polovični meri.
DRUŽINSKE DOKLADE
Na pobudo nekaterih parlamentarcev, ki so svoj čas spregledali skupno z vsemi drugimi kolegi, da so z davčno reformo pričeli družinske doklade polno obdavčevati, so naložili vladi, da izda do 1977. leta zakon o postopni oprostitvi teh doklad.
INVIM
V zadnjem trenutku pred vladno krizo je parlament utegnil odobriti zakon št. 694 od 22. XII. 1975, ki prinaša nekatere pomembne popravke glede obdavčevanja nepremičnin ob vsakem prenosu.
Tako so raztegnili na vse pravne osebe in celo na nepriznana združenja in društva dolžnost plačevanja davka vsako deseto leto nepretrgane lastnine. Prej je ta določba veljala samo za imobi-liarne družbe.
Uvedli so tudi za INVIM popolno oprostitev za prenos nepremičnin, če njihova vrednost ne presega globalno 30 milijonov lir.
Končno predvideva zakon oprostitev INVIM za kmetije, ki so v okviru družine neposrednih obdelovalcev prišle v last s pogodbo med živimi (prej samo v primeru dedovanja).
Pripominjamo, da je INVIM vsekakor in vedno odtegljiva davščina na davek na dedovanja.
St. Oblak
sodobni čas, so dostopne malone vsakomur iz vasi vse Bujščine. Marsikateri mlad človek ima svoj avtomobil in se ob sobotah in nedeljah, pa tudi ob drugih prazničnih dneh odpravi g prijatelji kamor koli na primer na zabavo, ki si jo lahko dovoli, ko pa ni že nikogar, ki bi bil brez denarja.
Nekaj časa so mladi ljudje hodili okrog, da bi si našli drobec zabave na plesih, doma pa so o-stajali starši in otroci, ki so ure in ure preždeli pred televizijskimi ekrani, dokler se niso naveličali preveč skomercializiranih in pogosto uniformiranih zabav in rekreacije. In tedaj so se mlajši in tudi starejši ljudje začeli Spominjati, kako lepo je bilo pred leti, ko so tako v Bujah, kot v Novem gradu, v Umagu, v Maimšičih ih drugod imeli pevski zbor; spomnili1 so Sé,'da je bila v Mohijariu' močna godba na pihala, v Bujah so imeli tudi amatersko gledališče, skratka, spomnili so se, kako je bilo lepo, ko so si ljudje sami ustvarjali programe za kulturne prireditve v svojem okolju, v katerem so živeli.
In ni ostalo le pri spominih. Že v začetku lanskega leta se je v Bujah razživelo. Delavci in delavke nove tovarne Digitron so oživili amatersko gledališče, ki je postavilo na oder P'adila Hadžiča komedijo «Hitler v partizanih». S tem delom so bujski amaterji nastopili v Bujah, v Novem gradu, v Momjajsu in tudi v Buzetu. Skoraj hkrati so v Bujah ustanovili tudi ženski pevski zbor, ki je nastopil že na več prireditvah in se pripravlja na akademijo, ki bo ob mednarodnem prazniku ženske Proti koncu minulega leta se je prebudila tudi mladina v Momja-nu in v okoliških vaseh. Ustanovili so svojo amatersko gledališko skupino in tudi mladinsko kultur-no-umetniško društvo «Slavuj-Usi-gnolo», torej društvo, ki so mu nadeli ime slavček in ki sprejema v svoje vrste mladino hrvaške in italijanske narodnosti tega območja. Društvo je že za «dan dečja radosti» organiziralo v domu kulture v Momjanu svoje prvo prireditev, sedaj se pa pripravljajo, da primerneje proslavijo tudi «praznik vseh šem», namreč — pust.
V prvih dneh tega leta so se tudi pevci vasi Marušiči znova zbrali, da bi ponovno zaživel njihov pevski zbor «Bratstvo», ki je pred leti odlično deloval in uspešno nastopil celo v Zagrebu. Tudi pevci Marušičev so takoj začeli z vajami in njihov mešani zbor bo nastopil že 8. marca.
Iz vsega tega lahko sklepamo, da je v zadnjih časih Bujščino zajel val umetniškega amaterizma, val, ki je zaobsegel tudi vasi Gornje Bujščine. To je pa možno zato, ker je tako v mestecih kot tudi v naseljih gornjih predelov vedno več mladine. Z razvojem industrije v sosednih mestecih se mladina iz vasi zaposluje v novih obratih, vendar pa ne zapušča več svojih domov in vasi so se začele ponovno utrjevati. Mladi ljudje delajo v bujski in umaški industriji, ostajajo pa v vaseh in si zato želijo, da bi se v njihovem okolju, v njihovih vaseh ustvarile nove kulturne možnosti.
S tem v zvezi velja omeniti, da bo v vasi Petrovo selo — Retrovie pri Umagu kmalu dokončan nov, lep kulturni dom, v katerem bo tamkajšnje ljudstvo imelo primerne prostore za družbeno, politično in kulturno umetniško izživljanje.
Umetniški amaterizem ne more povsem izginiti. Od časa do časa doživlja svojo krizo in tedaj se zdi, da je izumrl in da ga ne bo nikoli več. Nato pa se spet razživi v svojih tradicionalnih oblikah, ki so zborovsko petje, godba na pihala, amaterski odri in podobne oblike kulturnega izživljanja.
T. F.
Razočarani von Braun
Wernher von Braun, oče Hitlerjeve «V-2» in vrste ameriških raket, tudi tiste, ki je pripeljala človeka na Luno, je zapustil ustanovo NASA in se ukvarja sedaj z drugim delom, vendar pa je še vedno predsednik Nacionalnega vesoljskega zavoda v ZDA. Ko ta strokovnjak gleda na prehojeno pot in ocenjuje sedanje stanje v a-stronavtiki, ni prav nič zadovoljen z ZDA, ki da so zanemarile to področje in «zaostale v vesoljskih raziskovanjih». Von Braun dodaja, dg ZDA «niso več vodilna dežela na tem področju» in da jih je Sovjetska zveza prehitela tudi glede števila umetnih satelitov. Po podatkih, ki jih je dal von Braun, je razmerje med SZ in ZDA glede umetnih satelitov naslednje 878:649.
Po njegovem mnenju so za to krivi ameriški politiki. Von Braun dobesedno pravi: «Ameriški predsedniški kandidati ne posvečajo vesoljski tehniki tistega pomena, ki ga ta zasluži». Ameriški časnikarji pa so gornjo von Braunovo «sen-tenco» takole komentirali : «Politiki so nestrokovnjaki na področju tehnike, veliki tehnik von Braun pa se ne spozna na politiko».
Nova dela v zbirki Sto romanov
Roman Japonke šibuku «Princ in dvorne gospe» ter Krležev roman «Vrnitev Filipa Latinowicza»
V priljubljeni zbirki izbranih del svetovnega slovstva, ki jih Cankarjeva založba posreduje v zbirki Sto romanov, je izšel japonski roman PRINC in DVORNE GOSPE, ki ga je napisala Murasaki šikibu. Ta roman, imenovan tudi Zgodba princa Gendžija, iz okoli leta 1000 našega štetja, sodi med začetke japonskega romana ir. je prvo večje japonsko besedilo te vrste, kateremu je prav zaradi tega pripadlo odlično mesto v zgodovini svetovnega romanopisja. Ta roman, ki naj bi bil natančna podoba življenja, ljudi, običajev in nravi, sredi katerih je gospa Murasaki šikibu živela na dvoru cesarice Aki-ko. Iz dnevnika avtorice, ki je tudi ohranjen, pa zvemo, da življenje tistega časa ni bilo tako lepo,
Kot pri vseh teh knjigah zbirke Sto romanov, je uvodna beseda domačega avtorja bistven sestavni del knjige. Janko Kos v svojem uvodu ne razpravlja samo o tem problemu razlike med stvarnim svetom in svetom, ki ga prikazuje roman (tolmači ga s tem, da je bil smisel literature le opisovati lepoto, ki je edina vredna spomina) temveč razpravlja o japonskem romanu v primerjavi z evropskim romanom, prikazuje njegov razvoj in njegov pomen. S tem nam ne le približa delo, ki je pred nami, temveč nam pripomore k razumevanju japonskega življenja in kulture, zlasti še leposlovja. In tako se torej ob tem japonskem romanu skušamo vsaj malo približati neznani literaturi in umetnosti Daljnega vzhoda. Tako pomeni ta knjiga zbirke Sto romanov dragocen izlet v svet literature Daljnega vzhoda, kakor nam ga posreduje literarni kritik in zgodovinar Janko Kos. Delo v dveh zvezkih pa je sicer prevedel Silvester Škerl, verjetno iz nemščine.
Naslednja knjiga zbirke Sto romanov, ki nosi oznako 87, pa prinaša roman Miroslava Krleže VRNITEV FILIPA LATINOWICZA v prevodu Franja Smerduja in spremni besedi Bojana Stiha. V tem svojem romanu pripoveduje pisatelj o slikarju, ki se po več kot dvanajstletni odsotnosti vrne v domovino. Vrnitev pomeni tudi poskus znovega ukvarjanja z umetnostjo in poskus približanja do ljubljene Ksenije Radajeve - Babočke, ki jo ljubosumni Vladimir Baločan-ski na koncu ubije.
Toda ta sama zgodba bi ne pomenila kaj posebnega in bi tudi ne sodila med najpomembnejše Kr-ležine stvaritve, če ne bi ta roman imel še nekaj drugega. To pa je Krleževo razpravljanje o umetnosti, zlasti o slikarstvu in da je s pripovedjo o slikarju in njegovi vr-■ nitvi težil k izpovedi o umetniškem ustvarjanju samem. Res je sicer, da pisatelj razpravlja o vrnitvi Filipa Latinowicza v domovino, torej o zvestobi domovini, o vrnitvi k slikarstvu, torej o zvestobi umet-vrednost tega teksta, nosti in o vrnitvi k ljubljeni ženski, torej o zvestobi v ljubezni, vendar je pisatelj razen kronist in prikazovalec časa predvsem izpo-vedovalec nazorov in idej o umetnosti, njenem smislu, namenu in njenem bistvu. V tem pa je prava Sl. Ru.
iiiiMiiiiiifiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiimiiimniiiiiiiiiiiiifiiiiiiuiiiuiiiiiiiifiMiMiiiiiMiiiinii
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Prišlo bo do spora, ki bi zanj nikdar ne verjeli, da je možen. Izogibajte se polemikam.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Svoj načrt predložite ob bolj ustreznem času. Storite nekaj, da ne boste več osamljeni.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Neobhodna je trezna in natančna analiza opravljenega dela. Lepo pismo.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Uspeh, ki ste ga dosegli, ne bo vseh prepričal. Odpravljen bo nesporazum med vami in sosedi. ,
LEV (od 23. 7. do 23. 8.) Spoštujte prednostni red, ki ste ga sami predlagali. Preveč ste zgovorni.
DEVICA (od 24. 8. do 22. 9.) Neki predstojnik bo preveč zahteven. Prejeli boste pismo od prijatelja iz tujine.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Zavrnili boste ugoden predlog. Še žal vam bo za to. Neprimerno čustveno sanjarjenje.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) če imate predložiti neko prošnjo, je za to zdaj najprimernejši trenutek, škodljiva nervoza.
STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Odpor, ki ga morate streti, bo od dne do dne šibkejši. Pozabite na neko žalitev.
KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Uporabite vse prijeme, ki so vam jih svetovali. Prijeten večer v krogu prijateljev.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Danes ne pričakujte presenečenja, ki ste bili nanj opozorjeni. Pazite na zdravje.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Prebrodili boste težave. Resen opomin s strani drage osebe. Vesel večer v družinskem krogu.

PETEK, 6. FEBRUARJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: ZDRAVJE IN ŠPORT 12.55 Napravimo družno
Oddaja, ki so jo nekaj mesecev prekinili in nato pred nedavnim obnovili, bo danes govorila o skupini raziskovalcev, ki se je v okviru rimske bolnišnice San Giovanni na lastno pobudo specializirala za preventivo in zdravljenje bolezni, ki ji medicinska znanost pravi toxoplasmosis
13.30	DNEVNIK
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.30	Dolina Muminov, švedski risani film za otroke
17.45	Program za mladino: Franco Franchi
18.15	Pravljični svet Tirija Trinka
18.45	Poljudna znanost: Oživljeni stari plesi. Tretje nadaljevanje
20.00	DNEVNIK
20.40 Teden aktualnosti
21.45	Drugo srečanje s jolklorno umetnostjo
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
8.25 do 11.00 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE, prenos iz Seefelda in Iglsa. Na sporedu sta biathlon in sankanje
15.15	ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE, prenos iz Innsbrucka: Bob
18.45	Športni dnevnik
19.00	Jo Gaillard: LAURA
Jo Gaillard je s svojo ladjo Marie - Aude na poti proti Srednji Ameriki. Ko je kakih 30 milj od ameriške obale, naleti na jahto, ki kliče na pomoč. Komandant ladje se ne obotavlja in takoj pošlje rešilni čoln, da pripelje brodolomce z jahte na njegovo ladjo. Gre za mlado Lauro in dva mladeniča, ki se ne zdijo prav nič nevarni. Nato pa pride do velikih sprememb. Trije brodolomci se z orožjem v roki polastijo Gaillardove ladje. Sredi noči pa trije brodolomci stopijo v radijski stik z neznanci in se s čolnom oddaljijo od ladje Marie - Aude, s seboj pa odpeljejo tudi njenega poveljnika Joa Gaillarda. Kaj se bo z njim zgodilo, bomo videli nocoj Ob 20. uri DNEVNIK
Vita amori autocensura e morte in scena del signor Miliere nostro contemporaneo ovvero il Tartuffo Po Molieru, Bulgakovu in Squarzini. Prvo nadaljevanje ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE: sinteza nekaterih tekem
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
in 10.00 TV šola:
Mere, Rečni rak, Ali ste vedeli, Električni tok, Evolucija življenja, TV vrtec, Zambija, Zapojte z nami itd.
OLIMPIJSKE IGRE, filmski pregled
OLIMPIJSKE IGRE: HOKEJ SZ — ZDA, neposreden prenos Obzornik
PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Prenos prireditve s podelitvijo Prešernovih DNEVNIK
Notranjepolitični komentar Teversenove pravljice, oddaja sarajevske TV LESOREZ, oddaja iz serije Grafične tehnike Les in kamen sta najstarejša materiala, ki sta človeku služila v vsakdanjem življenju in ki ju je človek skušal tudi oblikovati. Najprej v orodje m posodo, ki mu je olajšalo delo in življenje, nato pa si je človek že od pradavnine prizadeval vtisniti v kamen ali les svoje vtise, skušal je vtisniti v kamen, v les pečat svoje osebnosti in svojega'pojmovanja. In tako je les med najstarejšimi materiali, ki je prišel iz uporabne tudi v likovno umetnost. In danes, v drugi oddaji o grafičnih tehnikah se bomo u-stavili ob lesu in lesorezu, ki je gotovo najstarejša grafična tehnika. Zares ne moremo reči, kdaj je nastala prva grafika, toda poznali so jo že stari Kitajci, v Evropi pa smo grafiko dobili že sredi 15. stoletja
21.10 Šerif v New Yorku, serijski film 22.30 OLIMPIJSKE IGRE, filmski pregled
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
16.00	Zimske olimpijske igre: HOKEJ SZ—ZDA 20.15^ DNEVNIK
20.30' Derviš in smrt, celovečerni jugoslovanski film
22.00	Folklorni ansambel «La Ruspa» iz Romagne 22.30 Zimska olimpiada; pregled
ZAGREBŠKA TELEVIZIJA
17.45	Tehtnica za točno tehtanje
18.45	Glasbeni studio
20.00	Sedem zank, kvizi
20.00
20.30
21.00
22.50
8.10
15.25
16.00
18.15
18.25
19.30
19.55
20.05
20.35
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert;
19.10	Slovenska povojna lirika: Andrej Kokot; 19.25 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Vokalno inštrumentalni koncert; 21.30 Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba;
9.00	Folklora; 10.00 Z nami je;
10.15	Orkester Baiardi; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Kulturni pregled; 14.35 Juke box; 15.00 Mi in naši otroci; 16.45 Pihalni orkester; 17.00 Prešernovi nagrajenci;
17.10	Orkestralne melodije; 18.00 Tops-Pops; 18.35 Naši pevski zbori; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Zvoki in glasovi; 21.35 Simfonični koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 11.00 Drugi zvok; 11.30 Frank Sinatra;
12.10	Pevec in avtor Domenico Modugno; 13.20 Strnjena komedija; 14.05 Glasba Divjega zahoda; 14.45 Znanstvena oddaja; 15.10 Sciascia in njegov orkester; 16.30 Popoldanski sestanek; 17.10 Ras-putin; 17.25 Komorna in operna glasba; 19.30-20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Koncert.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja;
9.05	Radijska šola: Pesniki in pisatelji naši prijatelji; 9.30 Jug. narodna glasba; 10.05 Po poteh o-dločanja; 11.03 Po Talijinih poteh;
12.10	Revija orkestrov in solistov;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Šopek domačih melodij; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.10 Mladina poje; 15.45 «Vrtiljak»; 16.50 Človek in zdravje; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz koncertov in simfonij; 18.05 O-gledalo našega časa; 18.15 Ob lahki glasbi; 19.40 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 19.50 Lahko noč, otroci!; 21.15 Oddaja o morju; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Jazz pred polnočjo.
ZAPOZNELE OBLETNICE IZ PRETEKLEGA LETA
Dr. Henrik Tuma - politik, publicist alpinist, borec za delavske pravice
Umrl je pred 40 leti v Ljubljani, deloval v Gorici in v Trstu - Cesar Franc Jožef mu je obrnil hrbet - Učil je slovensko buržoazijo, kakšen pomen ima zanjo Trst - Značilna izjava leta 1919
«Čutil bi se poklicanega spisati vsaj spomine na zgodovino političnega življenja na Primorskem od leta 1914 naprej; gotovo ga izven mene ne bo človeka, ki bi bil dovolj poučen o delu slovenske socialistične stranke v Italiji... Skrb za vsakdanje življenje mi ne daje dovolj prostega časa, da bi sestavil sintezo, saj je gradivo težko pristopno in ogromno.»
Tako je pok. dr. Henrik Tuma pisal leta 1929 ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, toda kot ugotavlja njegov življenjepisec pok. zgodovinar dr. Dušan Kermavner, je Tuma napisal samo «koncept spominov», ki so izšli po njegovi smrti leta 1937 pod naslovom «IZ MOJEGA ŽIVLJENJA - SPOMINI, MISLI JN IZPOVEDI» izpopolnjeni s Kermav-nerjevimi uredniškimi doiiolnitvami, ki osvetljujejo «nekatere osnove Tumovega idejnega snovanja».
Že zaradi tega je prav, da se Tume spomnimo ob 40-letnici smrti, še bolj pa morda tudi zaradi naslednjih besed, ki jih je zapisal v svojem poročilu na slovenski socialistični konferenci v Trstu 21. sept. 1919. ki je sklenila združitev z ital. socialistično stranko PSI in besed, ki jih danes lahko označimo za naravnost preroške:
«Od italijanskega in slovensko - hrvaškega proletariata in njegovega skupnega nastopa in dela bo o dvisno, ali ostane Julijska Benečija nevarno torišče nacionalističnih šovinističnih bojev, ali pa naredimo iz Julijske Benečije politično skupino, ki bo tvorila prijateljsko vez med dvema velikima skupinama it alijanske in jugoslovanske kulture, ekonomije in političnega sožitja... To je naš veliki cilj!»
Toda v zgodovini slovenskega delavskega gibanja bo — tudi spričo Tumove naravnost presenetljive samokritičnosti — obveljala Kardeljeva presoja tedanjih Tumovih stališč kakor tudi stališč njegove socialdemokratske stranke.
Edvard Kardelj o Tumi
«Misel in delo dr. Henrika Tume omenja Edvard Kardelj v svojem RAZVOJU SLOVENSKEGA NARODNEGA VPRAŠANJA, in sicer v dveh poglavjih. V poglavju NOTRANJA DIFERENCIACIJA SLOVENSKEGA NARODNEGA GIBANJA piše med drugim:
«Glavno vprašanje pri Slovencih je bilo narodno vprašanje, a prav v tem vprašanju ni bilo razlike med liberalci in konservativci: oboji so bredli po enakem oportunizmu. Pod takimi pogoji se seveda liberalizem v slovenskih množicah ni mogel ukoreniniti. Kramarstvu v gospodarstvu je ustrezalo kramarstvo v politiki, parvenijska lakomnost, požrešnost in brezobzirnost v gospodarstvu, ki so izolirale liberalno meščanstvo od delovnega ljudstva, je dobilo političen izraz v obliki parvenijske zagrizenosti, ozkosti obzorij, nizkotnosti, pritli-kavosti in politikantstvu. To meščanstvo je dalo politike nizke ravni in v svoji zaostalosti in tesnosrčnosti je poteptalo celo ljudi, ki so njemu samemu odpirali obzorja.»
«Dr. Tuma je bil v svojem začetnem političnem delovanju morda najbolj daljnosežen ideolog tega meščanstva, ki pa ga je odvrglo, ker je prestopil njegova Obzorja in ker je zahteval od meščanstva, naj se bori za svoje
lastne interese.»
* * *
V	poglavju SLOVENCI V IMPERIALISTIČNEM OBROČU o-menja Kardelj najprej Tumova stališča tik pred prvo svetovno vojno in piše:
«Po letu 1907, ko se je na eni strani utrdil avstro-ogrski dualizem in so se na drugi strani razbesneli zagrizeni narodni boji v monarhiji, je mnogim ljudem iz vrst socialne demokracije bilo vedno bolj očitno, da je demokratizacija Avstrije od zgoraj prazna iluzija. Leta 1913 je dr. Tuma v «Naših zapiskih» že ugotavljal, da je Avstrija le na videz ustavna država, v resnici pa je reak-cionarna absolutistična monarhija.
Tedaj je Tuma pisal:	,
«. . . Preporod Avstrije _ iz nje same, po državni upravi in dinastiji je torej izključen. .. Boj absolutizmu, reakciji in fevdalizmu avstrijskemu!»
V	tem času so posamezni so-cialdemokratični voditelji, nied njimi tudi dr. Tuma, v raznih oblikah že odkrito branili koncepcije o preosnovanju Avstrije v demokratično federacijo podonavskih narodov, kateri naj bi se pridružila še federacija balkanskih ali vsaj južnoslovanskih narodov. ..
Za dr. Tumo, ki je učil slovensko buržoazijo, kakšen pomen ima zanjo Trst kot veliki trgovski em-Porij srednje Evrope, je bilo narodno vprašanje dolgo časa bolj vprašanje možnosti in sposobnosti za gospodarsko konkurenco slovenske buržoazije kakor pa vprašanje, ki naj bi politično mobiliziralo najširše ljudske množice v boju proti celotnemu političnemu in gospodarskemu sistemu avstro-ogrske monarhije, vprašanje torej, za katerega rešitev se je bilo treba boriti v interesu delavskega razreda in njegovega povezovanja z drugimi,
Predvsem kmečkimi delovnimi množicami».
* * *
Nato Kardelj nadaljuje:
«Tudi dr. Tuma je z zanosom govoril o cilju, da mora biti Trst Priključen Sloveniji:
«... To so veliki cilji Avstrije;
Pa so tudi naši veliki cilji. In boj za te velike cilje prenoviti mora celo našo socialno, pohtično in narodno življenje, mora dvigniti Slovence s stopnje najrevnejšega naroda v Avstriji na najodločil-nejše mesto...»
Toda slovenska politika je bila tako kratkovidna, da je prepričevala nemško buržoazijo z argumenti, ki se jih je ta najbolj bala.
Zares, Trst je bil največja potreba nemško-avstrijskega imperia-hzma, toda prav zato bi moralo biti razumljivo, da bodo Slo-yenci zadnji, katerim bi nemški imperializem popustil v njihovi zahtevi po narodni avtonomiji. Samo zlom avstrijsko-nemškega imperializma bi omogočil realizacijo slovenskih zahtev. Šele tedaj, ko “i bila ta imperialistična stavba
zlomljena, bi bila mogoča federacija resnično svobodnih narodov v Podonavju.»
Tumov življenjepis
Dr. Henrik Tuma je češkega pokolenja. Iz političnih razlogov je postalo očetu doma prevroče, pa je odvandral kot obrtnik po svetu. Ustavil se je v Ljubljani, tu postavil samostojno čevljar-nico in se poročil s Slovenko z Dolenjskega. V Ljubljani se mu je rodil 9. julija 1858 sin Henrik, ki je gimnazijo študiral v Ljubljani, a je ni končal, ker je zaradi svobodomiselstva prišel v navskrižje s katehetom. Napravil je enoletni tečaj na učiteljišču ter uči-teljeval tri leta v Postojni. Zaradi volilnih navzkrižij z nemškutarji, so ga leta 1679 vrgli iz službe. Več let zatem je bil domači vzgojitelj pri raznih premožnih rodbinah, največ nemških, da se je preživljal, končal gimnazijo ter se vpisal na pravno fakulteto na Dunaju. Ta leta je največ prebil v Trstu in Postojni.
Po dovršeni pravni fakulteti je
1. 188C nastopil mesto koncipienta v odvetniški pisarni slovenskega naprednega prvaka v Ljubljani, toda že naslednje leto se je preselil v Trst, kjer je stopil v sodno S1UZD0.
Sodeloval je z dr. O. Rybafjem, dr. Laginjò, posebno pa z dr. Mandičem, takratnimi slovenskimi in hrvaškimi prvaki na Primorskem. Zastavil je vse sile, da bi uveljavil slovenščino na sodnem področju v Trstu, kakor so to dovoljevali takratni avstrijski osnovni zakoni. Tu je spoznal pristranost italijanskih pravnikov, ki jim je uspelo, da so ga odrivali iz enega oddelka v drugega.
L. 1890 je bil imenovan za sodnika v Tolminu, kjer se je oženil.
L. 1894 je bil premeščen v Gorico, kjer je z vso vnemo posegel v politično življenje ter bil izvoljen leta 1895 v deželni zbor in zatem v odbor kot pravni in gospodarski izvedenec. V sodelovanju z dr. Antonom Gregorčičem, vodite-
ljem takrat še skupne slovenske narodne stranke, je kmalu dosegel enakopravnost slovenskega jezika tudi v deželnem zboru.
Izdelal je načrt za zadrugo ŠOLSKI DOM, ki je v nekaj letih zgradila toliko zasebnih slovenskih šol, da se je skoraj popolnoma preprečilo nadaljnje raznarodovanje tudi v samem mestu Gorici.
Po njegovi zamisli in načrtih je bila ustanovljena TRGOVSKO - 0-BRTNA ZADRUGA, ki je močno okrepila slovensko gospodarstvo poseono pa trgovino in obrt v Gorici.
Dosegel je, da so slovenski deželni poslanci zapustili deželni zbor in bojkotirali vsako delo v znak protesta proti tlačenju navidezne slovenske «manjšine».
Po njegovem prizadevanju je bila ustanovljena znamenita MIZARSKA ZADRUGA v Solkanu ter vrsta posojilnic in hranilnic in proizvajalnih zadrug.
Ob proslavi 400-letnice pripadanja Goriške k habsburški monarhiji je ob svečanem sprejemu cesarja Franca Jožefa nagovoril v slovenščini tako, da mu je cesar zaradi tega obrnil hrbet.
Po prelomu v stari enotni narodni stranki na Goriškem je postal z Andrejem Gabrščkom vodilni duh nove narodne napredne stranke.
Po nevšečnostih z Andrejem Gabrščkom se je lotil organizacije za slovensko socialdemokratsko stranko tudi na Goriškem.
Toda njegova globoka želja je bila že davno prej, osamosvojiti se kot odvetnik ter se preseliti v Trst, kjer je bilo delavstvo številno in borbeno. V Trstu je že davno videl v svojem gospodarskem študiju veliko bodočnost kot pristanišče podonavskega zaledja in Jugoslavije. To bodočnost je videl ne le v primeru avstrijsko - nemške zmage, pač pa tudi v primeru njunega poraza. V tem primeru je videl rešitev v — internacionalizaciji Trsta. Hotel je izzvati zasedbo mesta po angloameriški vojski, da bi se s tem preprečile enostranske nacionalistične rešitve.
Prvi se je opredelil pri nas ter vplival, da je socialno demokratska stranka med Slovenci, Hrvati in Srbi sprejela v svoj program popolno samoodločbo jugoslovanskih narodov že lotg 1908.
Izstopil je iz PSI, s katero se je bila združila tudi slovenska socialdemokratska stranka na Primorskem že leta 1919. V svoji radikalnosti je videl že takrat možnost socialne revolucije v I-taliji. Kritiziral je neodločnost in omahovanje takratnega vodstva socialdemokratskega gibanja, ki ni niti izvedlo revolucije, niti se ni odločilo za pozitivno sodelovanje v državnem ustroju.
Delo za planinstvo
Nič manjše ni bilo Tumovo delo v razvoju slovenskega planinstva. Svoja spoznanja je objavil v svojem glavnem teoretičnem delu o planinstvu «POMEN IN RAZVOJ PLANINSTVA».
Planinaril je po okolici Postojne, po tržaškem Krasu, plezal po stenah solnograških in tirolskih Alp, po vseh julijskih Alpah in leta 1910 je preplezal severno triglavsko steno v smeri, ki se je poslej imenovala TUMOVA SMER in je danes znana kot SLOVENSKA SMER.
Zbiralec krajevnih imen
Toda še trajnejše je njegovo delo na področju zbiranja slovenskih krajevnih imen v Julijskih Alpah. Plod njegovega dolgotrajnega dela je IMENOSLOVJE JULIJSKIH ALP.
* # *
Iz Gorice se je leta 1924 preselil v Ljubljano, ker mu niso priznali italijanskega državljanstva. Umrl je v svojem rojstnem mestu
Ljubljani 10. aprila 1935.
Šele po drugi svetovni vojni je doživel skromno priznanje s poimenovanjem planinske koče na Slavniku po njegovem imenu. Pred tremi leti pa so tržaški slovenski člani Ital. soc. stranke ustanovili svoj kulturni krožek, ki nosi njegovo ime.
V Novi Gorici je Klub starih goriških študentov komaj lanskega 21. septembra odkril v Aleji znamenitih Goričanov na Erjavčevi cesti dr. Henriku Tumi spomenik: doprsni kip — delo kiparjev pok. Borisa Kalina in Marjana Keršiča. Na podstavku je zapisano: DR. HENRIK TUMA 1358 -1935 POLITIK PUBLICIST ALPINIST BOREC ZA PRAVICE DELAVSKEGA RAZREDA.
S. R.
Te dni ob GUnščici
(Foto Magajna)
jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitpiiiiiiiniiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
OZADJA MEDVOJNIH DOGAJANJ V TABORIH NACISTIČNIH KOLABORACIONISTOV
Kdo je razstrelil spomenik padlim v prvi svetovni vojni v Gorici?
Članek zgodovinarja NOB dr. Toneta Ferenca iz «Goriškega letnika» - zbornika Goriškega muzeja v Kromberku
Drugi zvezek «Goriškega letnika» — zbornika Goriškega muzeja, ki nosi datum 1. septembra 1975, ki pa je izšel pred dnevi, prinaša med obilico izredno zanimivega gradiva, tudi razpravo znanega zgodovinarja NOB dr. Toneta Ferenca, višjega znanstvenega sodelavca Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, z naslovom «Kdo je razstrelil spomenik padlim v prvi svetovni vojni v Gorici?» Ker odkriva avtor v svojem sestavku vrsto doslej malo ali celo povsem nepoznanih okoliščin v tej zvezi in ker podaja tudi natančna analizo uvoženega slovenskega kolaboracionizma na Goriškem, bomo sestavek ponatisnili v našem dnevniku v nekaj nadaljevanjih.
1.
Za politične razmere v Slovenskem primorju leta 1944 je značilno tudi to, da so se vedno bolj zaostrovali odnosi med slovenskimi in italijanskimi sodelavci nemškega okupatorja. Nemški okupator je po italijanski kapitulaciji septembra 1943 na razsežnih predelih jugozahodne Slovenije, Istre in Hrvatskega primorja ter severovzhodnih predelih Ita lij, ustanovil operacijsko cono «Jadransko primorje» (Operatiotiszone «Adriati-sches Kiistenland)* 1 in v njej vodil takšno okupacijsko politiko, ki je najbolj ustrezala interesom nemškega rajha. Prizadeval si je pridobiti čimveč sredstev in ljudi za vojne potrebe in urejati zapletene narodnostne razmere tako, da bi bili zagotovljeni ti temeljni nameni. V nasprotju s prejšnjo politiko italijanskega fašizma na tem območju, ki je več kot dvajset let poskušal z ostrimi raznarodovalnimi ukrepi napraviti deželo «zelo italijansko», je nemški okupator v vojnem času upošteval obstoj več narodov in do tedaj narodnostno in gospodarsko zatiranemu življu dopuščal nekaj pravic narodnega izživljanja. Računal je, da bo s
NEKMJ ZANIMIVOSTI Z NEDAVNEGA OBČNEGA ZBORA
«Furlansko filološko društvo» v boju za priznanje furlanščine
Dve struji med članstvom: ena trdi, da so Furlani narod in lurlan-ščina jezik, druga da je treba le ohranjati furlanske značilnosti
Furlansko filološko društvo, kateremu po smrti senatorja Pelliz-za predseduje bivši videmski župan Cadetto, so ustanovili Furlani kmalu po prvi svetovni vojni še pred nastopom fašizma. V desetletjih svojega delovanja je bilo pomembno predvsem za ohranjanje furlanskih kulturnih vrednot, saj je iz leta v leto izdajalo knjige, ki govore o zgodovini Furlanije, o furlanskem jeziku, o šegah in navadah Furlanov na celotnem prostoru, ki ga naseljujejo, to je na ozemlju videmske in pordenonske pokrajine, na Goriškem in še v drugih pokrajinah.
Furlansko filološko društvo bi lahko primerjali z našo «Slovensko matico», saj tudi ona izdaja tovrstne publikacije. Vendar imamo Slovenci še celo vrsto drugih društev in organizacij, ki se ukvarjajo s temeljnimi značilnostmi slovenskega naroda.
Furlanskemu društvu se je posrečilo, da ga fašizem ni ukinil, kot je to naredil z vsemi slovenskimi društvi. Da ne bi zašlo v nemilost, se je v času fašizma previdno omejevalo bolj na izdajanje knjig o splošni zgodovini furlanskih krajev, ali kvečjemu še o folklori brez poudarjanja jezikovnih posebnosti furlanščine.
Seveda se sedaj v novi povojni in postfašistični Italiji pojavljajo na občnih zborih društva različna mišljenja o poslanstvu in nalogah filološkega društva. Razprava na zadnjem občnem zboru 25. jan.
1.1.,	je na primer pokazala, da
obstajata med članstvom dve struji: prva zastopa stališče, da so Furlani etnična manjšina s svojim posebnim jezikom, ki je vključena v italijansko državo in ki ima pravico, da se zanjo uporabljajo ustavna določila o narodnih manjšinah, druga s predsednikom Cadettom na čelu, pa meni, da naj društvo le ohranja furlanščino, jo podpira in širi v posebnih tečajih po osnovnih in srednjih šolah, sicer pa se je treba držati dosedanje politične zgodovine zedinjene Italije. Skratka, prva struja vztraja, da so Furlani narod in da furlanščina ni samo eno izmed številnih italijanskih narečij, druga pa se zadovoljuje z ohranjevanjem sedanjega stanja s tem, da širi furlanske knjige in da se furlanščina poučuje po šolah neobvezno oziroma fakultativno. Obe struji pa sta si enotni v zahtevah, da dobijo Furlani svojo posebno radijsko postajo z oddajami v furlan-ščini, da se izda velik akademski furlanski slovar in da se še bolj poudari prisotnost fakultativnega poučevanja furlanščine v šolah.
Na občnem zboru so z navdušenjem ugotovili, da je izvrstno uspel natečaj z nalogo v furlan-ščini, saj se ga je udeležilo 2074 učencev in dijakov v 53 didaktičnih ravnateljstvih in v 41 srednjih šolah. Ker vsi učitelji niso usposobljeni za učenje furlanščine, so zanje priredili tečaje, ki se jih v Vidmu, Pordenonu in v Gorici udeležuje 260 učnih moči. U-
gotovili so tudi zanimanje za tri furlanske revije «Strolic» (Astrolog), «Ce fastu» (Kaj delaš) in «Sot la nape» (Pod dimnikom).
Sama razprava po poročilu predsednika Cadeta je pokazala, kaj vse žuli Furlane. Pascolo je zahteval obvezno učenje furlanščine v šolah, Cremonesi je bil za novo muzejsko politiko, ki bi morala bolj upoštevati furlanske muzealske vrednote, Jacovisi je predlagal nekaj resolucij o furlanski etnični manjšini, Padovan je vztrajal, da je treba doseči uradno priznanje furlanščine, Pagani je želel, da bi se v videmski biblioteki ustanovil poseben oddelek za furlansko literaturo, Commi je osvetlil resolucijo videmske pokrajine o treh narodnih manjšinah v pokrajini: furlanski, slovenski in nemški, Sattolo je govoril o furlanskem gledališču.
Pač pa so na občnem zboru odložili spremembo društvenega pravilnika, da ne bi bilo Furlansko filološko društvo samo moralna ustanova in da bi odpadel naziv «nepolitično», k-r to društvo o-mejuje v njegovih dejavnostih. Društvo šteje okrog 3000 članov.
Seveda tudi nam Slovencem ne more biti vseeno, ali bodo Furlani prišli do priznanja lastnega jezika. Sicer pa je to vprašanje znanstveno rešil že pred poldrugim stoletjem Graziadio Isaia Ascoli, ko je v svojih glotoPških študijah ugotovil, da so ladinski jeziki jezik in ne narečja.
Albert Rejec
takšno politiko pridobil na svojo stran tiste politično konservativne ljudi, ki jih je raznarodovalna politika italijanskega fašizma in tudi Badoglievega režima pred italijansko kapitulacijo potiskala v protifašistični tabor, od katerega pa jih je odvračal njihov odklonilen odnos do komunizma, pa tudi tiste politično še neopredeljene ljudi, ki jih je protikomunistična propaganda odvračala od narodnoosvobodilnega gibanja na o-zemlju, ki je bilo zanj strateško zelo pomembno. Zato je nemški okupator v nekaterih predelih Slovenskega primorja v pozni jeseni 1943, ko je po hudi ofenzivi vendarle začel nadzirati nekatere dele ozemlja, zlasti tiste ob pomembnejših prometnih poteh, in na njih vzpostavljati svoj okupacijski sistem, ponujal slovenskemu prebivalstvu «slovenske» župane, «slovenske» šole in svojo preskrbo. Narodnoosvobodilno gibanje je takoj začelo odločno politično ofenzivo proti tej okupatorjevi slepilni politiki, seglo celo po skrajnih ukrepih (justifikacija nekaterih o-kupatorjevih sodelavcev), zlasti pa razvijalo ljudsko oblast, partizansko šolstvo in preskrbo. Ta ofenziva narodnoosvobodilnega gibanja je uspevala predvsem tam, kjer je le-to bilo že dovolj močno in široko, kolaboracionistične in kontrarevolucionarne sile pa še slabo organizirane. Velika večina slovenskega ljudstva v Slovenskem primorju je bila tisti čas že zajeta v Osvobodilni fronti slovenskega naroda, v mestih in večjih trgih, kjer so bile stalne okupatorjeve postojanke, pa se je zlasti pod vplivom in tudi pod neposrednim organiziranjem kontrarevolucionarnega tabora iz Ljubljanske pokrajine v letu 1944 vedno bolj organiziral kolaboracioni-stični in kontrarevolucionarni tabor. Izraziteje je ta tabor začel nastopati spomladi leta 1944, ko so mesta in večji trgi začeli dobivati tudi postojanke t.i. Slovenskega narodnostnega varnostnega zbora ali Primorskega domobranstva, ki se je — tako kot Slovensko domobranstvo v Ljubljanski pokrajini — lahko ustanovilo in razvijalo samo pod varuštvom nemškega okupatorja, čeprav je bilo Slovencev in Hrvatov v Slovenskem primorju in Istri precej več kot Italijanov, je bilo število pripadnikov slovenskih in hrvaških kolaboracionističnih oboroženih oddelkov po zaslugi zelo razvitega in razširjenega narodnoosvobodilnega gibanja slovenskega in hrvaškega naroda, nekajkrat manjše od števila pripadnikov italijanskih kolaboracionističnih oziroma fašističnih oboroženih enot v teh predelih. Vendar so italijanski fašisti v operacijski coni «Jadransko primorje» in tudi zunaj nje, t.j. v Mussolinijevi salojski državici, videli v že sorazmerno majhnem (v primerjavi z italijanskim kolaboracionističnim taborom in seveda tudi v primerjavi z narodnoosvobodilnim gibanjem slovenskega in hrvaškega naroda) slovenskem kolaboracio-nističnem taboru in njegovem prizadevanju za demonstrativno izražanje slovenstva, veliko nevarnost za t.i. italijanstvo Julijske krajine. Zato so se zlasti od pomladi leta 1944 dalje vedno ostreje razvnemale nacionalistične in celo šovinistične strasti pri obeh glavnih kolaboracionističnih taborih v Slovenskem primorju t.j. i-talijanskem in slovenskem, in te strasti so povzročale tudi inciden-i te. Na drugi strani pa sta si oba
kolaboracionistična tabora s pasje vdanim služenjem okupatorju v boju proti narodnoosvobodilnima gibanjima slovenskega in italijanskega naroda poskušala pridobiti čimveč okupatorjevega zaupanja in podpore. Pri tem sta celo drug drugega obtoževala nevdanosti in nezanesljivosti v službi nemškemu gospodarju, pri čemer je slovenski tabor cikal na nezanesljivost italijanskih ljudi v zavezništvu, italijanski pa na anglofilsko prepričanje enega dela slovenskih kolaboracionistov. Treba je poudariti, da sta si tisti čas, ko so se najbolj razvnemale nacionalistične strasti pri kolaboracionističnih taborih, narodnoosvobodilni gibanji slovenskega in italijanskega naroda zelo prizadevali za medsebojno tesno sodelovanje.
Italijanski kolaboracionistični tabor, ki je že v razvitem narod-noosvobodilneffi ’ gibanju slovenskega in hrvaškega naroda v Julijski krajini videl veliko nevarnost za italijanstvo te pokrajine, je vedno večji dejavnosti slovenskega kolaboracionističnega tabora in njegovem vedno bolj živem izražanju slovenstva videl novo nevarnost za italijanske interese v tej pokrajini. Zato se je tudi vedno bolj obračal na Mussolinija in vrhovne ustanove njegove državice in od njih pričakoval pomoč. Posebej glasne so bile pritožbe nekaterih italijanskih fašističnih uradov iz Gorice, ker so se v tej pokrajini italijanski nacionalisti čutili še posebej ogrožene. Velika večina prebivalstva goriške pokrajine je bila slovenske narodnosti in vključena v Osvobodilno
fronto slovenskega naroda, velik del pokrajine na severovzhodu je bil svoboden in tudi drugod na podeželju, ki ga je od jeseni 1943 tu in tam nadziral nemški okupator, se niso obnovile italijanske upravne ustanove. Namesto njih so se v večjih krajih pod okupatorjevim nadzorstvom zlasti ob sovražnikovi vojaški in politični ofenzivi aprila in tudi še maja 1944 začele širiti slovenske kolaboracionistične in kontrarevolucionarne sile, politično sicer brez prave enotne organizacije, vojaško pa organizirane v t.i. slovenskem narodnem varnostnem zboru, ki v celoti ni nikdar premogel več kot 15 nebogljenih čet. Te čete so se spomladi 1944 vgnezdile tudi v Vipavski dolini in na Tolminskem, posebej pa je italijanske fašiste bolel demonstrativni pohod neke domobranske čete v Gorici maja 1944 in njena nastanitev v samem mestu. S prehodom narodnoosvobodilnega gibanja v politično vojaško ofenzivo po drugi pokrajinski konferenci KPS za Primorsko, ki je bila v drugi polovici aprila 1944, je primorsko domobranstvo utrpelo prvi močnejši udarec in se je potlej širilo počasneje, dokler se poleti 1944 njegova rast ni povsem ustavila.
1) Več o tem glej v F. Ferenc, Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943, Maribor 1967, str. 352-374 in K. Stuhlpfarrer, Die Opera-tionszonen «Alpenvorland» und «Adriatischeh Kiistenland», 1943-1945, Wien 1969.
(Nadaljevanje jutri)
tul Hlinili rinili................
Naši naročniki v izseljenstvu
Primorski dnevnik berejo tudi slovenski izseljenci po raznih evropskih in izvenevropskih državah, zlasti " Severni in Južni Ameriki, kjer imamo večje število že dolga leta zvestih naročnikov.
Kako so ti naši ljudje, daleč od svoje stare domovine, navezani na slovensko tiskano besedo iz domačih krajev, pričata pismi, ki smo ju prejeli v teh dneh in katerih vsebino povzemamo v skrajšani obliki .
Prvo je prišlo iz Kanade (Oshawa, Ont.), pisali pa sta ga v lepi slovenščini JULIJANA in ZORA POTOČNIK. Potem ko sporočata, da pošiljata ček za poravnavo naročnine za leti 1974 in 1975, nadaljujeta:
«Obenem Vam naznanjamo, da smo v teh letih izgubili dva najdražja in najljubša člana naše družine: naš oče (Ata) je umrl 21. nov. 1973, naš Franko (sin in brat) pa je umrl 13. dec. 1974. Ata je bil star 73 let in Franko šele 40. Zato oprostite našemu zapoznelemu plačilu. Želimo prejemati nadalje Primorski dnevnik in plačilo za leto 1976 bomo poslali v teku leta. Lepo sem Vam zahvalimo za rednost Vašega časopisa in pozdravljamo s spoštovanjem vse uredništvo časopisa.
P.S. Našemu Ati je bil Primorski dnevnik najljubši in najdražji prijate! tukaj v tujini. Še posebno je užival novice s Proseka in okolice Trsta. Ata je bil rojen na Proseku in do smrti zelo ponosen in zaveden Prosečan.»
Drugo je prišlo iz Argentine iz kraja Chubut (Comodoro Rivadavia), pisala pa ga je LYDIA PRIMOŽIČ DE MADER. Med drugim pravi:
«Prosim Vas, da mi Primorski dnevnik (jactura pro forma) pošiljate tudi za prihodnjo leto, ker tukaj na banki mi zahtevajo račun za celoletno naročnino, da Vam lahko pošljem denar za naročnino. Lepo Vas pozdravljam in obenem želim vesele praznike in mnogo uspeha v letu 1976.»
Nemščina in sodišča v J. Tinin
Preteklo je več kot deset let, odkar je na planini Sasso v južnem Tirolu eksplodiralo nekaj zabojev topovske municije in je bilo ubitih in ranjenih nekaj italijanskih vojakov, ki so preganjali južnotirolske nemške teroriste. Proces proti krivcem tega dejanja še vedno teče.
Prva razprava pred sodiščem prve stopnje se je zaključila že 23. marca 1969 in nato je bila 22. oktobra 1971 prva razprava pred prizivnim sodiščem, na kateri so razpravljali o balističnih zadevah. Šele letošnjega januarja se je začelo nadaljevanje procesa pred prizivnim milanskim sodiščem proti štirim znanim južnotirolskim teroristom: Juriju Klotzu, Alojziju Larchu, Rihardu Kinferu in Alojzu Raineru. Javni tožilec je zahteval zanje dosmrtno ječo.
Cela vrsta italijanskih odvetnikov, med njimi znani Nuvolone, Gamber, Nicoluzzi, Lech in drugi, so pobijali priziv generalnega prokuratorja proti prvostopenjski razsodbi, ker priziv ni bil sporočen obtožencem v nemščini, kakor je predvideno po zakonu o sodnih odnosih do dvojezičnega prebivalstva. Ta priziv je zaradi tega nesprejemljiv.
Sodniki so po dveurnem posvetovanju sicer odbili predlog obrambe, toda odvetniki so si pridržali pravico vložiti priziv na kasacijsko sodišče.
O tem procesu je naš list že poročal. Seveda nas ne morejo zanimati vse nadrobnosti o poteku razprav, ki se vlečejo že leta, pač pa nas zanima, kako nemška narodna manjšina v Južnem Tirolu terja s trdno odločnostjo od italijanskih sodišč, da morajo v vseh sporočilih obtožencem uporabljati jezik nemške narodne manjšine. Nemška narodna manjšina je že dosegla, da se v prvostopenjskem sodnem postopku uporablja jezik narodne manjšine, pa tudi v nekaterih primerih druge stopnje se to že izvaja,
a. r.
Vprašanje
openskega
pokopališča
Dne 27. januarja 1976 je v Man-zanu umrla Ivana Taučer, rojena na Opčinah. Njena sestra Lucija Taučer, stanujoča na Opčinah v Proseški ulici, je šla v občinski urad na Opčinah s prošnjo, da bi umrlo sestro Ivano pokopali na Opčinah. Delegat jo je napotil v Trst z navadnim listom, kjer je bilo zapisano ime, priimek, kdaj in kje je rojena, kdaj in kje jc umrla in kam se mora obrniti na urad v Trstu.
Sestri Marija Taučer poročena Mahnič, stanujoča na Opčinah v Alpinski ulici, in Jurka, stanujoča v Trebčah, sta se napotili dne 28. januarja 1976 v Trst na anagrafski urad v pristojni oddelek z navadno prošnjo in povedali službujoči uradnici željo družine, da bi njihovo sestro Ivano pokopali na Opčinah in da sta zato tudi prišli v urad po dovoljenje.
Uradnica je navadno prošnjo pred njima jezno raztrgala na majhne koščke in pri tem dodala v jeznem in osornem tonu: «V Man-zanu je živela in v Manzanu jo pokopljite, če jo pripeljete na Opčine, jo bodo pokopali pri Sv. Ani. Na Opčinah ni prostora in pokopališče se v kratkem zapre» in še naprej govorila nerazumljive besede tako, da sta sestri Marija in Jurka obstali zaprepaščeni spričo jeznega in osornega tona odgovora službujoče uradnice.
Združenje jusarskih upravičencev za Opčine - Bane- prosi za pojasnila, kdo je službujočo uradnico pooblastil, da daje nevljudne in osorne odgovore zainteresiranim strankam, ki so vljudno zaprosile za dovoljenje za pokop svoje sestre Ivane na Opčinah in kaj je uradnico razkačilo, da jezno pred prosilkama raztrže na majhne koščke prošnjo za pokop.
Prosimo župana Spaccinija, da uvede preiskavo proti službujoči uradnici in da uradnica pojasni, zakaj je tako ravnala.
Če res ni več prostora za pokop na starem openskem pokopališču, bi Združenje zaprosilo župana inž. Spaccinija, da bi pojasnil, kakšne ukrepe je sprejel in kako napredujejo priprave za odprtje novega openskega pokopališča. O lokaciji novega pokopališča je združenje že dalo več predlogov.
Za osvežitev zadeve openskega pokopališča, združenje podaja kratko obnovo svojih dosedanjih predlogov:
V mesecu februarju 1974 je združenje dostavilo pismeno prošnjo s okrog 500 podpisi stanovalcev Opčin, Banov in Ferlugov, da bi razširili staro pokopališče ali pa odprli novo in sicer je v ta namen predlagalo jusarsko zemljišče. Ob tej priložnosti je tudi združenje zaprosilo za sprejem pri županu Spac-ciniju, da bi tudi umestno obrazložilo svoje poglede glede novega pokopališča.
Župan Spaccini je na zahtevo vseh openskih združenj in političnih organizacij dne 30. aprila 1975 sprejel opensko delegacijo, ki je štela 17 oseb. Župan je delegaciji obljubil, da bo v roku 30 dni prišel s komisijo na Opčine. Komisija z županom na čelu je res prišla dne 28. junija 1975, toda o tem ni obvestila openskih predstavnikov, ki tudi niso mogli biti prisotni.
Občinska komisija je ugotovila, da se staro pokopališče zapre in novo odpre.
Združenje jusarskih upravičencev za Opčine - Bane je prek dnevnega časopisja dne 14. avgusta 1975 dalo nove predloge za pokopališče na Opčinah.
Tržaška občinska uprava je dala konzulti za Vzhodni Kras v proučitev svoj predlog za novo lokacijo «Sekare», kjer je že bilo pred nekaj leti zaseženo in določeno zemljišče za novo pokopališče v izmeri 8000 kv. m. Zemljišče ni javno in bi ga zato občinska uprava morala odkupiti. Zato je združenje skupno s krajevnimi organizacijami na čelu z občinskim svetovalcem Vilhelmom 19. septembra 1975 predlagalo občinski u-pravi (in ta predlog je osvojila tudi konzulta za Vzhodni Kras), da se prostor za novo pokopališče pomakne za okrog 300 metrov bolj severno, kjer se nahaja prosto jusarsko zemljišče. Nova lokacija je vedno bila znotraj od regulacijskega načrta odrejenega področja. Na ta način bi se občina izognila izdatkom za nakup zemljišča. Povrh tega se je predlagalo, da se vse preostalo področje urbanistično razbremeni.
Občinska konzulta za Vzhodni Kras je pred 14 dnevi znova posredovala pri občinski upravi, da se končno že enkrat pristopi k delu.
Ker ni do sedaj občinška uprava še dala nobenega odgovora glede novega pokopališča na Opčinah, prosi združenje župana Spaccinija, da končno pošlje svoj odgovor.
Združenje jusarskih upravičence» za Opčine - Bane
IZ DEŽELNE KRONIKE
Odložen sestanek o šolskih okrajih
Včeraj bi moral biti v Vidmu na sedežu pokrajinske uprave sestanek o vprašanju razdelitve šolskih okrajev, vendar so sestanek odložili zaradi zadržanosti deželnega odbornika za vzgojo in kulturo dr. Alfreda Mizzaua, ki bi moral predsedovati.
Sestanek, ki spada v okvir posvetovanj s krajevnimi ustanovami za ureditev tega perečega vprašanja, ki še posebej zadeva tudi našo narodnostno skupnost v zvezi z zahtevo po samostojnem okraju za slovenske šole, je bil odložen na prihodnji teden.
BOKS
DREVI V TRŽAŠKI ŠPORTNI PALACI
TEŽKA PREIZKUŠNJA ZA PARLOVA M. F0LLEY PREPRIČAN 0 ZMAGI
Jugoslovanski boksar pa je v odlični formi in favorit v tem dvoboju
Mate Parlov, olimpijski zmagovalec, svetovni prvak in večkratni prvak Jugoslavije, je pred kratkim začel profesionalno kariero. Tudi ra tej novi poti je Parlov dokazal, da je odličen boksar in da upravičeno naskakuje evropski naslov srednje težke kategorije.
Drevi bo jugoslovanski as boksal proti Američanu Mački Folleyu, ki je doslej kot poklicni boksar opravil 51 srečanj, od katerih je zmagal 38-krat. Folley je znan zaradi težkih udarcev, saj je kar 25-krat zmagal s k. o.
Med drugimi nasprotniki bi omenili, da se je Američan spoprijel z Bobbyjem Cassidyjem, ki je trenutno najboljši v tej kategoriji v ZDA, kjer je konkurenca v boksu izredna.
Kljub temu da bo drevišnji nasprotnik Mateja Parlova dokaj nevaren, pa vlada v našem mestu splošno mnenje, da bo Jugoslovan odpravil še to oviro, saj se je tudi za to srečanje odlično pripravil.
Parlov je torej velik favorit v tem dvoboju. Mate je začel poklicno kariero šele làni. Prvi nastop kot pro-
2ENSKA C LIGA
Kot je znano, preteklo soboto naša dva zastopnika v 3. ženski ligi — Bor in Breg — nista igrala. Conska tekmovalna komisija pa je glede teh dveh tekem izrekla svojo dokončno odločitev, ki je naslednja: Breg in Voltolini bosta tekmo regularno odigrala, ker so odbojkarice prispele v Dolino, toda z zamudo, ko v občinski telovadnici ni bilo nikogar več. Glede na to, da je imel vlak zamudo, je seveda zamuda odbojkaric iz Trenta opravičena. Odbojkarice Bora pa so tekmo dobile za zeleno mizo s 3:0. Sala se sploh ni podala na pot v Trst, toda ne zaradi slabega vremena, ampak zato, ker je nekaj igralk Sale zbolelo in so verjetno računale, da jim bo ob vsem tem priskočilo na pomoč še vreme. Tekmovalna komisija pa je morala ukrepati v duhu nespornih pravil, ki dokaj jasno in nedvoumno govorijo, če se ena od šesterk ne predstavi na igrišču.
V ostalih dveh tekmah te skupine je v pordenonskem derbiju zmagal Volley Bali, ki je odpravil Libertas
...........................................................................................
fesionalec je opravil 31. maja lani in je že po tretjem krogu premagal Italijana Danteja Lazzarija. Nato je opravil še osem dvobojev in v vseh je tudi prepričljivo zmagal.
Tržaški navijači si torej obetajo drevi velik spopad med dvema priznanima boksariema.
Naj omenimo, da bo poleg tega srečanja na sporedu še nekaj zanimivih dvobojev.
Tržačan Garbi bo namreč boksal proti Agateju, Faustinho Quinales pa se bo spoprijel z Italijanom Al-manzom.
Drevišnja prireditev v tržaški športni palači se bo pričela ob 20.30.
Najprej bodo na sporedu srečanja amaterjev. V predzadnjem dvoboju se bosta spoprijela Garbi in A-gate (v osmih krogih).
Približno ob 22.45 pa bosta stopila na ring Parlov in Folley (dvoboj v desetih krogih).
Roma — Malmoe	0:0
RIM, 5. — Danes sta se v Rimu v prijateljski nogometni tekmi spoprijeli Roma in Malmoe. Tekma je 32, Gortina 31, Alleghe 26.
bila na izredno nizki tehnični ravni in ni zadovoljila maloštevilnih navijačev (komaj 3.000).
DANES V RIMU
Operirali bodo Gigija Rivo
RIM, 5. — Jutri bo eden najboljših italijanskih nogometašev Gigi Riva pred svojo «najtežjo nogometno preizkušnjo». V znani rimski bolnišnici ga bodo namreč operirali in od uspeha te operacije bo nato znano, če bo lahko Riva spet stopil na nogometna igrišča.
HOKEJ NA LEDU
cortina d’Ampezzo, 5. - v
nadaljevanju italijanskega prvenstva v hokeju na ledu v skupini za državni naslov so dosegli naslednja izida: Gardena — Alleghe 5:4, Gortina — Bolzano 6:5.
LESTVICA: Bolzano in Gardena
ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH EKIP
Nabrežinke še vedno neporažene Borovke zmagale brez borbe 3:0
Breg bo moral tekmo z Voltolinijem ponoviti - Nepričakovan poraz Krasa
KOŠARKA
TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH ZAMEJSKIH F.KIP
BOROVI MLADINCI V POKRAJINSKEM FINALU
V prvem srečanju se bodo «plavi» pomerili v Dolini s tržaškim Italcantierijem Zaradi slabega vremena je odpadlo več tekem - Borovi člani še vedno prvi
Za borovce in poletovce se je zaključilo mladinsko prvenstvo. In prav v zadnjem kolu je bil na sporedu slovenski derbi med tema ekipama. Sodnikov ni bilo na igrišče, češ da je zledenela cesta. Ekipi pa sta pravočasno dopotovali v Dolino, odigrali tekmo, sodil je Sergij Tavčar in zmagali so «plavi».
Borovci so se tudi uvrstili v finale tega prvenstva, kar predstavlja enega največjih uspehov v zgodovini naše košarke. Poletovci so se uvrstili niže na lestvici, kljub temu pa niso razočarali in trener Sergij Tavčar je lahko zadovoljen s svojimi fanti in z opravljenim delom.
IZIDI ZADNJEGA KOLA Bor - Polet	68:51
SABA - Italsider	n.o.
Juventus - Pali. TS	51:87
Inter 1904 - Don Bosco	79:41
Servolana - Scoglietto	n.o.
LESTVICA
Inter 1904 34, Pallacanestro TS 28, Bor 25, Italsider 20, Scoglietto 17, SABA 15, Polet 12, Juventus 8, Don Bosco 6, Servolana 2.
V	finale so se uvrstili: Inter 1904, Pallacanestro Trieste in Bor.
V	goriški skupini pa so finalisti: Patriarca, Arte in Italcantieri iz Tržiča.
li n n m m mili Hlinil itmiiii
v- ■ - YJif' m' sv? *
«fe SNEŽNE *5* RAZMERE
TRBIŽ	30
VIŠARJE	150
NEVEJSKO SEDLO	40
KOČA GILBERTI	180
FORNI AVOLTRI	20-30
FORNI DI SOPRA	35
PRAMOLLO	70
RAVASCLETTO	20
ZONCOLAN	115
SAURIS	70
TREBELJEVO	25
KRANJSKA GORA	25
RATEČE	37
ZATRNIK	25 - 40
POKLJUKA	60
BOHINJ	40
VOGEL	120
KOMNA	110
ZELENICA	20-60
KRVAVEC	25 - 60
VELIKA PLANINA	15-35
JEZERSKO	16
KALIČ	25-30
KANIN	100 - 300
GOLTE	20
ČRNOMELJ	16
Bor bo prvo finalno tekmo igral v Dolini proti Italcantieriju. Srečanje bo na sporedu v nedeljo, 8. februarja, ob 9.30.
NAJBOLJŠI STRELCI
BOR: Klobas 399, Ražem 240, Vatovec 215, Žerjal 137, Sancin 126, Košuta 88, Luksa 86, Parovel 29, Perko 24, Mazzucca 19, Sestan 13, Marassi 9, Renato Furlan - Kneipp in Volk 6, Mesesnel in Siega 2.
POLET: Edi Sosič 455, Milko Vitez 220, Taučer 140, Danev 115, Tavčar 100, Škabar 73, Boris Vitez 18, Kalin 10, Valter Sosič 8.
PROSTI METI: Bor 164:313, Polet 132:250.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Čeprav so borovci v tem prvenstvu počivali, pa je bilo nedeljsko kolo zanje nadvse uspešno. Goriški Arte je namreč izgubil doma proti Miljčanom, Inter 1904 je doma premagal Sagrado. Le Itala iz Gradišča je od neposrednih tekmecev «plavih» za prvo mesto zmagala.
IZIDI 17. KOLA
Arte - CGI Milje	65:77
Alba - Edera	n.o.
Villesse - CUS Trst	n.o.
Inter 1904 - Sagrado	68:56
Itala - Barcolana	83:60
Umanità - POM Tržič	60:63
Počitek: Bor
LESTVICA
Bor 24, Sagrado, Inter 1904 in Rala Gradišče 22, Arte Gorica 20, POM Tržič 18, CGI Milje 14, Barcolana Trst in Edera Gorica 12. Villesse, CUS Trst in Umanità Gorica 6, Alba Krmin 0.
PRIHODNJE KOLO (8. 2.)
Bor - Barcolana (11.00 v Dolini), CUS Trst - Arte, Edera - Villesse, POM Tržič - Rala, CGI Milje - Alba, Inter 1904 - Umanità. Počitek: j Sagrado.
NAJBOLJŠI STRELCI
BOR: Guštin 159, Fabjan 150, Kralj in Kraus 90, Klobas 79, Kapič in Vatovec 74, Lisjak 70, Sirk 46, Hrvatič 41, Pertot in Sancin 20, Francia 19, Mazzucca 14, Marassi 4, O-blak in Žerjal 2.
PROSTI METI: Bor 158:249.
KADETI
Domovci so imeli na sporedu v 4. j kolu prvenstveno tekmo «kadetov» i proti močni peterki Arte A. Vendar Ì zaradi slabega vremena je bila tek-i ma preložena na poznejši datum. I-] gralci so se morali kljub temu zbrati na igrišču, toda kljub prizadeva-' nju sodnika ni bilo mogoče dobiti
proste telovadnice. Naši fantje niso s tem ničesar izgubili, nasprotno. Tekmo bi morali namreč odigrati brez centra Konta in Terčiča za radi hudih poškodb. Tekma med Domom in Arte A bo na sporedu verjetno na koncu prvega dela košarkarskega prvenstva «kadetov».
IZIDI 4. KOLA
Dom - Arte A		n.o.
Patriarca - Arte B		112:58
Arte C - Mobilcasa		43:94
LESTVICA		
Patriarca	4 4	0	386 182 8
Arte A	3 2	1	211 177 4
Alba	4 2	2	284 212 4
Dom	3 2	1	167 229 4
Arte B	4 1	3	241 292 2
Arte C	4 0	4	148 391 0
PRIHODNJE KOLO		(7. 2.)
Arte B - Alba Mobilcasa, Arte C -Dom, Arte A - Patriarca.
* « *
Zaradi slabega vremena je tekma na Kontovelu med Sorvolano in Kon-tovelom odpadla.
IZIDI 4. KOLA
Kontovel - Servolana	n.o.
Inter Milje - Flaminio	61:65
Inter 1904 - Don Bosco	97:39
LESTVICA
Servolana A in Inter 1904 6, Kontovel 4, Flaminio in Inter Milje 2, Don Bosco 0.
PRIHODNJE KOLO (8. 2.)
Flaminio - Inter 1904, Kontovel -Inter Milje (11.00 na Kontovelu), Don
Bosco - Servolana A.
* # *
SKUPINA D
Borovci so se proti Pali. Trieste požrtvovalno upirali, proti višjim nasprotnikom pa so bili nemočni in seveda visoko izgubili.
IZIDI 4. KOLA
Pali. Trieste - Bor	84:47
Juventus - Servolana B 73:49
Počitek: Italsider
LESTVICA
Pali. Trieste in Italsider 6, Bor in Juventus 2, Servolana B 0.
PRIHODNJE KOLO (7. 2.)
Bor - Juventus (17.00 v Dolini), Italsider - Pallacanestro TS. Počitek: Servolana B.
DEČKI
V tem prvenstvu so odpadle vse tekme, ki jih bi morale odigrati slovenske ekipe. Zaostalo tekmo pa so igrali Brežani. Izid je naslednji:
Breg - Chiadino 16:33 (68:21)
BREG: Meneghetti 5, B. Slavec 4, Barut 3, Korošec, Corbatti 2, Sta-
rec, Čok 2, R. Slavec, Štrajn, La-biani, I. Pertot.
SODNIKA: Guerin in Ferluga.
PROSTI METI: Breg 2:6.
Brežani so igrali 4. kolo prvenstva dečkov proti neposrednemu tekmecu za zadnje mesto, proti ekipi Chiadino in izgubih z dokajšnjo razliko.
Mladi Bregovi košarkarji so bili pred «veliko odgovornostjo» in jih je tako spet zajela trema, tako da so v prvem polčasu dali le osem košev. Sodnika pa sta dosojevala o-sebne napake kot na tekočem traku in že v prvem polčasu je moral predčasno na klop najvišji domačin Barut, nakar so zaradi petih osebnih napak zapustili igrišče Boris Slavec, Labiani in Meneghetti.
Tekme je bilo praktično konec.
PRIHODNJE KOLO (7, 2.)
Breg - Inter Milje (15.30 v Dolini), Inter 1904 - Chiadino, Don Bosco - Ricreatori.
SKUPINA D
PRIHODNJE KOLO (8. 2.)
Polet - Bor (11.00 na Opčinah), Kontovel - SABA (9.30 na Kontovelu), Ferroviario - Servolana.
edko
s 3:1. Po tej zmagi je tako Volley sam na vrhu lestvice in ga bo dokaj težko premakniti. V neposrednem obračunu za dno lestvice je Primavera doma tesno odpravila Bolzano s 3:2.
IZIDI 3. KOLA
Breg - Voltolini	preložena
Libertas - Volley Bali	1:3
Primavera - AP Bolzano 3:2
Bor - Sala	b.b. 3:0
LESTVICA
Volley Bali 6, Libertas Pordenon, Sala in Bor 4, Breg in Primavera 2, Bolzano in Voltolini 0.
PRIHODNJE KOLO: AP Bolzano -Bor, Volley Ball - Primavera, Voltolini - Libertas, Sala - Breg.
MOŠKA D LIGA
Tretje kolo je bilo za odbojkarje Krasa iz Zgonika usodno. Izgubili so namreč srečanje v Pordenonu z domačo Ginnastico po štirih setih igre. Kljub temu, da so gostje odšli na to težko gotovanje samo s šestimi igralci, so nudili domačinom žilav in enakovreden odpor. Pomanjkanje menjav pa je bilo, žal, za Zgoničane usodno. Ker je tudi tretja šesterka — De Vecchi slavila prepričljivo — ki sicer upravičeno meri visoko, je sedaj Kras na 3. mestu lestvice. Tržaški ACLI je ostal tudi v tem zavrtljaju praznih rok in je tako skupaj z ekipo Altair in PAV Natisonio še praznih rok.
IZIDI 3. KOLA
Ginnastica PN - Kras	3:1
De Vecchi - Altair	3:0
ACLI Trst - Torriana	2:3
LESTVICA
De Vecchi in Ginnastica Pordenon 6, Kras 4, S. Giorgio in Torriana 2, ACLI, PAV Natisonia in Altair 0. (S. Giorgio je odigral dve tekmi manj, ACLI in PAV Natisonia pa po eno).
PRIHODNJE KOLO: PAV Natisonia - ACLI, Altair - S. Giorgio, Kras - De Vecchi, Torriana - Ginnastica Pordenon.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Odbojkarice Torriane iz Gradišča so v preteklem četrtem prvenstvenem nastopu pripravile prijetno presenečenje. Premagale so namreč Corridoni s 3:1 in tako napravile še največjo uslugo Sokolu iz Nabrežine, ki je sedaj sam na vrhu razpredelnice. Po sobotnem uspešnem nastopu so tako zastopnice Sokola še edine neporažene v tej skupini. Kot kaže, bo letošnje prvenstvo tej deželni ligi izredno zanimivo. V slovenskem derbiju je Kontovel zasluženo opravil okrnjene slogašice in tako pospravil dve dokaj dragoceni točki. Mestni tekmec Inter je še edini praznih rok. Za drugo presenečenje kola pa je nedvomno poskrbela goriška Azzurra, ki je sredi Vidma odpravila PAV Despar.
IZIDI 4. KOLA
Virtus - Julia	3:2
Torriana - Corridoni	3:1
Kontovel - Sloga	3:1
Sokol - Inter	3:0
PAV Despar - Azzurra	0:3
LESTVICA:	Sokol 8,	Corridoni,
Torriana in Virtus 6, '	Kontovel in
Azzurra 4, Julia, Sloga in PAV Despar 2, Inter 0.	
PRIHODNJE KOLO:	Inter - Az-
zurra, Sloga - Sokol, Corridoni -Kontovel, Julia - Torriana, Virtus -PAV Despar.
1. MOŠKA DIVIZIJA
IZIDI 4. KOLA
Olympia - Kennedy	0:3
Il Pozzo - PAV Despar	3:1
Turjak - Fiume Veneto	1:3
Lambertin - Inter	3:1
ASF JR - AGI Gorica	3:1
LESTVICA: Lambertin Sportivo 8, Inter, Kennedy, ASFJR in Fiume Veneto 6, Il Pozzo 4, PAV Despar in Libertas Turjak 2, Olympia in AGI (oba Gorica) 0.
PRIHODNJE KOLO: Inter - AGI, Fiume Veneto - Lambertin, PAV Despar - Libertas Turjak, Kennedy -Il Pozzo, Olympia - ASFJR.
G. F.
Ob današnjem občnem zboru ISSO!
Drevi bo v Trstu redni občni zbor naše krovne športne organizacije, Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Ta organizacija, ki je nastala kot posledica naraščajočih potreb po poglobljeni idejni in tehnični vsebini delovanja naših društev, je doslej prehodila že lep del poti, o kateri so mnenja morda včasih deljena, toda neizpodbitno je, da je že s tem, kar je pokazala doslej, več kot opravičila svoj obstoj. V preteklem letu je bila združenju po zakonu priznana pravica do prisotnosti v deželni komisiji za šport, kar je veliko priznanje. V ZSŠD1 so vstopila še tri društva, kar potrjuje pravilnost vključitve te organizacije v SKGZ.
Pri tem ne smemo pozabiti na dejstvo, da s svojim delovanjem presega zgolj ožje športno področje, saj se polnopravno vključuje v široka prizadevanja naše narodnostne skupnosti v Italiji, za njeno u-veljavitev na vseh področjih družbenega življenja in je torej pomemben člen v verigi tistih naših organizacij, ki sestavljajo temelje našega bivanja na tem koščku zemlje.
Preteklost je pred ZSŠDI nanizala vrsto nalog, med katerimi so odločno prevladovala taka, ki so zahtevala široko razgledanost in polno angažiranost voditeljev te organizacije. Pogoji našega športnega življenja so namreč tako specifični, da bi težko našli uporaben vzorec za uspešno delovanje tako pri večinskem narodu, v okviru katerega de-
iiiiiiiiuiiiiiaiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiriiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiitiiiiiiiii
NAMIZNI TENIS
ZARADI SKLEPA FITET
Nepričakovan zaplet v prvenstvu A lige
Ekipo Bacigaluppo so namreč ponovno uvrstili v ligo
Državna prizivna disciplinska komisija namiznoteniške federacije, je na svojem zasedanju dne 31. januarja 1976 razpravljala o prizivu športnega društva Bacigaluppo iz Ternija, ki ni nastopilo v prvem delu tekmovanja ženske A lige, ker je društvo prejelo uradno sporočilo FITET (ekspresno pismo), ko so tekmovanje že odigrali. Bacigaluppo je tedaj izgubil vsa srečanja brez borbe, državna tekmovalna komisija pa je uvrstila umbrijsko ekipo v najnižjo ligo. Prizivna disciplinska .komisija je na podlagi dokumentacije poštnega u-rada, ki naj bi dokazovala, da društvo iz Ternija ni pravočasno prejelo sporočila, ovrglo sklep tekmovalne komisije in sprejelo,, priziv Baciga-luppa, ki ima tako pravico do ponovitve tekem prvega dela prvenstva.
Če Bacigaluppo resnično ni bil pravočasno obveščen o pričetku prvoligaškega prvenstva, je odločitev prizivne komisije pravična in poštena, o tem ni diskusije. Sedaj pa ostaja en sam dvom. Bo tekmovalna komisija FITET ukazala ponoviti vsa srečanja A lige, ali samo tista, ki
Tako je pred dnevi bilo padriško nogometno igrišče. Bo padriški pravokotnik nared za nedeljske nogometne
spopade?
jih je Bacigaluppo izgubil brez borbe. Na podlagi evropskega namiznoteniškega pravilnika bi ne smeli razveljaviti vseh tekem, vendar pa v dobro obveščenih krogih krožijo drugačne govorice.
Igralke Krasa, ki so zaključile prvi del prvenstva A lige brez poraza in so povsem nadigrale svoje nasprotnice, pričakujejo dokončno odločitev tekmovalne komisije z razumljivo zaskrbljenostjo. V primeru ponovitve vseh srečanj bi bile namreč dejansko prizadete le krasovke, ki bi ne mogle izbojevati boljšega uspeha, kvečjemu bi lahko z nepredvidenim spodrsljajem le poslabšale svoj položaj. Poleg tega ni znano, če bo Kras lahko nastopil s popolno postavo, saj odpotuje Miličeva konec tega tedna v Kranjsko goro na 12-dnevne obvezne skupne priprave z Visoko šolo za telesno kulturo iz Ljubljane, tako da je njen nastop v tekmovanju A lige, katerega datum morajo še določiti, še vedno negotov. Naj bo tako ali drugače, so krasovke trdno odločene braniti do zadnjega svoje ambicije in svoj ugled, zato v teh dneh še intenzivneje trenirajo pod vodstvom trenerja Mihe Derganca, ki mora poleg telesne skrbeti tudi za psihično pripravo.
lujejo naši športniki, kot tudi v matični domovini, s katero goje naše društva najtesnejše stike. Prav dejstvo, da je treba ubirati lastno, izvirno pot, nudi zvezi možnost, da razvije pri svojem delu originalne zamisli in pobude, kar je lahko za športnega aktiviste in entuziasta velika prednost. Toda vse to zahteva veliko strokovnost in stalen stik z najnaprednejšimi dogajanji in teorijami v svetu, kar bi morala sploh biti ena izmed temeljnih postavk pri delovanju naše zveze.
Dejstvo, da je ZSŠDI v bistvu majhna organizacija v primerjavi s podobnimi v Italiji (ki pa vse delujejo na vsedržavni ravni — UISP, CSI, Libertas itd.) ne zmanjšuje niti najmanj njegovega pomena v okvirih, v katerih deluje, saj je eden izmed bistvenih sestavnih delov naše zamejske današnjice, to pa tem bolj, ker deluje v največji meri prav na mladinskem področju in ima torej poleg strogo športno - strokovne in rekreacijske vrednosti tudi vse elemente mladinskega aktivizma. pedagoške usmerjenosti, mobilizacijske in narodnoobrambne vrednosti.
Že vse to jasno kaže, v katero smer bi se moralo odvijati delovanje zveze, da bi v celoti zadostila svojemu poslanstvu. Vse to pa tudi kaže, da pri tem brez pomoči strokovnjakov ne bo šlo. Nevarnost, da bi v našem športu prevladala atraktivnost in kot pogoj za to selekcio-nizem, kar, žal, danes opažamo še pri prevelikem številu naših društev, nikakor ni podcenjevanja vreden pojav, to pa tem bolj, ker ob takih pojavih običajno (kot nujna posledica) pade v prizadetih društvih cena vsem tistim pozitivnim vrednotam našega športa, ki smo jih prej nanizali.
Da je ZSŠDI v svojem dosedanjem delovanju mnogo naredila v korist celotnega našega športa nikakor ni mogoče zanikati. Ni pa mogoče zanikati niti tega, da ni bilo storjeno vse, kar si je ta naša organizacija na zadnjem občnem zboru zastavila za cilj. Naloga današnjega občnega zbora je v tem, da potrdi veljavnost pozitivno o-pravljenega dela, da kritično ugotovi vzroke raznih pomanjkljivosti ter začrta smernice za naslednje delovno obdobje. Naloga današnjega občnega zbora pa je tudi v tem.
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
sklicuje danes, 6. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ui. Geppa 9/a
V. FEDNI OBČNI ZBOR
1.	Otvoritev občnega zbora
2.	Izvolitev predsedstva občne ga zbora
3.	Poročila
4.	Pozdravi poročila
5.	Razno
Odbor
in diskusije na
VČERAJ V KOPRU
Olimpija 7 Koper 0
V	prijateljskem nogometnem srečanju je včeraj popoldne v Kopru ljubljanska Olimpija premagala domače moštvo s 7:0 (3:0). Pred o-krog 800 gledalci sta obe moštvi prikazali živahno in borbeno igro, razlika v kvaliteti pa je bila vendarle prevelika, da bi lahko domačini dosegli ugodnejši izid.
V	nedeljo se bo ljubljanska Olim-
pija, ki je na pripravah v Kopru, pomerila prav tako v Kopru s Svobodo iz Tuzle. Enajstega februarja bodo Ljubljančani gostovali v Italiji, medtem ko razgovori o gostovanju Olimpije in beograjskega Partizana v zamejstvu še niso končali in bodo sklep o tem sprejeli čez nekaj dni.	L. O.
FIRENCE, 5. — V trening tekmi je italijanska polprofesionalna reprezentanca pod 20 let premagala mladinsko ekipo Sassuolo s 6:0.
da poleg nalog samih določi tudi nosilce in izvajalce teh nalog in to predvsem take, ki bodo s svojim dosedanjim delovanjem in ugledom, ki so si ga pridobili kot zamejski športni delavci, porok za to, da bodo vse sprejete naloge tudi opravljene. Le v tem primeru lahko računamo. da se bo ta naša organizacija še naprej razvijala tako kot doslej ter postala dinamičen, veder in sodoben odraz teženj našega mladega rodu.
NOGOMET
MILAN, 5. — Disciplinska nogometna komisija je tudi tokrat ostro ukrepala.
V Perugii so seveda nestrpno pričakovali, kaj bo odločila komisija o tekmi med Perugio in Napolijem, ki se je končala pri neodločenem. izidu (2:2) in ko je neznan navijač vrgel kapetanu Napolija Julianu stekleničko v trebuh. Napeljsko društvo je seveda vložilo priziv in zahtevalo zmago i 2:0.
Disciplinska komisija pa je ukrepala drugače. Potrdila je izid tekme (2:2) in dosodila Perugii težko globo (1.7750.000 lir).
Ostali težji ukrepi: član Cagliari-ja Roffi je bil izključen za dve koli. V B ligi pa sta bila izključena za tri kola Zucchini (Pescara) in Albanese (Reggiana).

s.
0
1
*si
§
s
MAJ V DEŽELI SOVJETOV
- POT K SVETLOBI
i

Ta močna naravna sila tudi sama ni poznala pokoja in pokoja tudi ni njemu dajala in kot da je tudi sam čas povezoval in vzburkaval občutke v duši — val za valom in val nad valom. Kajti zares: morje se ne podreja toliko času, v kolikor je samo podobno večnosti, to je življenju, večno spremenljivemu, ki pa vedno ostaja v samem sebi.»
Na te in še številne druge strani tega literarno-zgodovin-skega spisa Novikova sem se spomnil, ko sem stal pred rumenobelo fasado hiše na Puškinski ulici v Odesi in mislil na pesnika, ki je tolikanj svojih verzov in strani vedno povezal z Odeso in črnim morjem.
Povrnil sem se v vsakdanjost in začel resno razmišljati, kaj naj storim zdaj tu, popolnoma sam, z nikomer znan, kajti, če nisi v Sovjetski zvezi turist ali delegat, temveč čisto navaden, osamljen tujec, si v nekem smislu zares revež in beden. Tako sem se počutil tudi sam, čeprav je bil mili jesenski, topli, sončni dan in platane na Puškinovi ulici so rahlo drhtele ter dajale milo senco toplega jesenskega odeškega poldneva. Stopil sem čez ulico na drugo stran in bolj iz navade in novinarske radovednosti ogledoval in prebiral napise in izveske na mogočnih stavbah. In ne-
nadoma sem prebral napis «Uredništvo Črnomorske komune».
«Ni vrag,» sem pomislil, «da bi ne našel tu kakega sotrpina in kolege po peresu.»
Ker nikoli in nikjer nimam nikakršnih predsodkov, to me je tudi dolgoletno novinarstvo temeljito izučilo in zdresira-lo, češ, saj več kot ven vreči me tako ne morejo, sem vstopil v poslopje in se povzpel v prvo nadstropje. Redakcijskih prostorov ni bilo težko najti in ko sem potrkal, vstopil in povedal, kdo in kaj sem, je bil led pri odeških novinarskih kolegih na mah prebit.
že smo v troje sedeli za mizo in začeli klepetati kot znanci, ki se že dolgo poznamo in se tudi že dolgo nismo videli. Vprašanja so kar deževala vendar sem bil zaslišanec bolj jaz, kajti, kot sta mi povedala kolega, sem bil eden prvih jugoslovanskih novinarjev v Odesi, iz Slovenije pa zagotovo prvi.
Iz uredništva sem tudi telefoniral v Moskvo takratnemu dopisniku Dela Marku Kozmanu, ki mi je po telefonu obljubil, da mi bo za ponedeljek rezerviral sobo v Moskvi. Razgovor se je zavlekel tja do četrte ure popoldne, kolega sta mi dala na voljo precej gradiva o Odesi, mi obljubila vso pomoč, zlasti pri čisto tehniških zadevah, kot je zamenjava kreditnega pisma v rublje, kajti v soboto imajo tu tudi vikend in moje jugoslovansko kreditno pismo pa je moč zamenjati samo v sovjetski državni banki, ta pa je v soboto zaprta in bom lahko prišel tako do rubljev šele v ponedeljek. Sploh sta mi zatrdila, da mi bosta v ponedeljek popolnoma na voljo in potolažen sem zapustil redakcijo z občutkom, da sem navezal prva znanstva in vezi, ki so se kasneje, med mojimi naslednjimi obiski Odese razvili v pravo prijateljstvo in tovarištvo.
Iz redakcije sem se odpravil spet po Puškinovi ulici navzdol v predstavništvo Inturista, kjer sem svojo letalsko
vozovnico potrdil in si rezerviral polet proti Moskvi v ponedeljek, ob 16. uri po moskovskem času.
Vrnil sem se v hotel, stopil v restavracijo na večerjo in legel razmeroma zgodaj. Šele sedaj me je obšla utrujenost, tako od dolge poti kot od vseh novih, številnih vtisov. V sobi sem imel televizor in odprl sem ga ter gledal sovjetski osrednji televizijski dnevnik, imenovan Vremja (čas) ob deveti uri. Ko je napovedovalec ob koncu dnevnika kot, povsod, napovedoval in poročal o vremenu, sem se zgrozil: povedal je, da v Moskvi dežuje in da je tam temperatura nič stopinj zjutraj, čez dan pa od plus šest do plus osem. Vendar me je ob tej novici potolažila misel, da imam vendarle s seboj dežnik, močne čevlje in toplo, volneno jopico.
Potem sem vzel v roke najnovejši, postumno izdani roman Hemingwaya «Otočje v zalivskem toku» in zares blaženo, mimo zaspal.
ODESA, nedelja, 16. septembra 1973
Zbudilo me je sonce in jutro, kot bi ga naslikala občutljiva slikarska roka. Skoraj akvarelistično, v nežnih, sinjih tančicah, brez oblačka in dima, je ležala spodaj pod menoj Odesa, pravzaprav njene strehe in zvoniki, oziroma pozlačene kupole nekdanjih in še aktivnih pravoslavnih cerkva. Nedelja v velikem, tihem in daljnem mestu. Vendar mi to mesto zdaj že ni bilo več tuje. Oblekel sem se čisto poletno in odšel na zajtrk, potem pa s fotografskim aparatom na potep po Odesi, o kateri poje ljudska pesmica «Ja raskažu pro vsju Odesu, Odesa očen velika...»
Že od prej sem vedel, da je tu tisto znamenito Potem-kinovsko stopnišče, na katerem je sloviti režiser Ejzenštejn posnel še bolj sloviti, danes že klasični prizor na stopnišču v prav tako danes že klasičnem filmu «Križarka Potemkin».
(Nadaljevanje sledi)
Puškinov spomenik v Odesi
§i§ 12. zimske olimpijske igre v Innsbrucku 1976 |||
^ Jgzmm ' -
^ « u o 4"
Bogata bera sovjetskih tekmovalcev F. Klammer potrdil premoč v smuku
Zadovoljiv nastop Jugoslovanov: Koželj 37., Pašovič 46., v hokeju pa zmaga nad Švico - Tudi Italijani so s Plankovim bronom zadovoljni
INNSBRUCK, 5. — Klammer, Russi, Plank, Roux, Read: po tolikih polemikah in govoricah o maži, o skrivnostni plastični podlogi in o fantastičnih smučkah, je bilo skoraj težko pričakovati tako realen in pravičen izid današnjega smuka. človek bi rekel, da je prav ta rezultat razblinil vse polemike in malo osmešil tiste, ki so se pred tekmo tako razburjali in razjarjeno obljubljali senzacionalne ugotovitve in vsakovrstne škandale. Zmagal je namreč trenutno najboljši specialist te panoge alpskega smučanja, za njim pa so se uvrstili ravno tisti možje, ki so mu v vseh tekmah za svetovni pokal najbolj ogrožali prvo mesto.
Tudi način, s katerim je Klammer osvojil prvo mesto, potrjuje vtis, da smučke res niso igrale pri tem velike vloge. Svojo prednost si je namreč zgradil na najnevarnejših točkah, kjer je bilo le s tehničnimi sposobnostmi mogoče odščipniti na-
Današnji
zmagovalci
ALPSKO SMUČANJE, smuk moški: Franz Klammer (Avstrija).
HITROSTNO DRSANJE, 1500 m ženske: Galina Stepanskaja (SZ).
NORDIJSKO SMUČANJE: tek na 30 km, moški: Sergej Saveljev (Sovjetska zveza).
sprotnikom tiste stotinke sekunde, ki so na lestvici odločale o uvrstitvah, medtem ko bi morebitna prednost smučk morala jasno vplivati že na rezultate v prvem izredno hitrem delu proge. Tako pa se je zgodilo, da sta bila Plank in Russi skoraj do konca proge pred Avstrijcem, ta pa ju je prehitel prav na najnevarnejšem ovinku, kjer so mnogi izgubili dragocene stotinke ali celo zleteli s steze. No, kjer so drugi imeli težave, je Klammer švignil v neoporečnem stilu in brez najmanjšega obotavljanja. Plank pa je ravno proti koncu tako popustil, da bi bil kmalu ob kolajno: Roux se mu je namreč približal na samo desetinko zamude.
Ekipno sta se najbolj proslavili Švica in Kanada, ki sta uvrstili svoje tri tekmovalce med prve deset, Italijani pa niso preveč zadovoljni: Gustav Thoni je šele 26., R. Thb-ni je bil 12., Stricker pa je ravno na nevarnem ovinku padel (k sreči brez posledic). Za Gustava Thonija je poraz toliko bolj pekoč, ker je Walter Tresch osvojil sedmo mesto in s tem postavil svojo kandidaturo za zmago v kombinaciji.
Jugoslovana sta lahko zadovoljna s svojim plasmajem: Koželj je bil 37. s časom 1’52”75, Pašovič pa je bil 46. Uvrstitev bi bila lahko celo boljša, saj je precej tekmovalcev, ki je na preizkusnih vožnjah imelo slabše dosežke, prehitelo Jugoslovana v končni uvrstitvi.
Rezultati moškega smuka so bili taki:
Franz Klammer (Av.) Bernhard Russi (Švi.) Herbert Plank (It.) Philippe Roux (Švi.)
Ken Read (Kan.)
Andy Mili (ZDA)
7. Walter Tresch (Švi.)
3. David Irwin (Kan.)
9- Josef Walcher (Av.)
JO- Jim Hunter (Kan.)
JI- Greg Jones (ZDA)
J2. Rene Berthod (Švi.)
J3. Pate Patterson (ZDA)
J4- Roland Thoni (It.)
15. Peter Fischer (ZRN)
26. Gustav Thoni (It.) ?
dl' Sozeli (JuS-)
’6. Pašovič (Jug.)
7.	Ines Bautzmann (NDR)
8.	Erwina Rys (Pol.)
9.	Silvia Burka (Kan.)
10. Andrea Mitscherlich
(NDR)
2’19”63
2’19”69
2T9"74
2’20”05
1.
2.
3.
4.
5.
6.
1’45”73
1’46”06
1’46”59
1’46”69
1’46”83
1’47”06
1’47”29
1’47”41
1’47”45
1’47”52
1'47”84
1’47”89
1’47”94
1’48”13
1’48”18
T49”25
1’52”75
1’53”55
Do presenečenja je prišlo v hitrostnem drsanju za ženske na 1500 to. Sovjetski zvezi je ostala zmaga, P° zlatu pa je nekoliko nepričakovano segla Galina Stepanskaja, 27-letna članica «Truda» iz Leningrada. Zmaga Stepanskaje je bila gladka, preseneča pa dokaj velika za-touda bolj čislane Tatjane Averine, kl je zaostala za Američanko Young za skoraj celo sekundo. Nadaljnje razlike jasno kažejo, da je trenut-na premoč SZ in ZDA dokajšnja.
Rezultati ženskega hitrostnega drsanja na 1500 m dolgi progi so taki:
Galina Stepanskaja (SZ) 2’16”58 (NOR)
Sheila Young (ZDA) 2’17”06 Tatjana Averina (SZ) 2’17"96 Lisbeth Korsmo (Nor.) 2’18”99 0 Karkn Kessow (NDR) 2T9”06 6- Leah Poulos (ZDA) 2’19'’ll
Presenetljivi zmagovalec teka na 30 km je Sovjet Sergej Saveljev. Njegova zmaga pomeni tudi izreden uspeh celotne sovjetske odprave, ki je med prvih pet uvrstila kar 3 tekače in še enega na 10. mesto. Značilen je vsekakor hud poraz skandinavskih tekačev. Odsotnost Ma-gnussona, ki je moral zaradi smrti očeta nemudoma odpotovati na Švedsko je le delno opravičilo. Magnus-son je res veljal za favorita, odločno boljši pa naj bi bil Norvežan Oddvar Braa, ki je v Seefeldu dobesedno pogorel. Isto velja za Forma in Martinsena. Finec Mieto, ki je sam sebi napovedoval zmago je obtičal na 4. mestu, skoraj minuto za zmagovalcem. Velikansko presenečenje je uvrstitev Williama Kocha na drugo mesto. Prihodnji teki bodo pokazali če je bila to izjema ali nekaj več. Koch je pred dnevi na pol šaljivo izjavil, da mu ni dovolj biti prvi med Američani. Sovjetska premoč izgleda sedaj neranljiva. Poleg zmage v štafeti upajo lahko vsaj še v eno prvo mesto. Saveljev sam je celo specialist za 50 km, kjer je bil tudi sovjetski prvak. Trenutno služi v sovjetski armadi. Doma je iz Habarovska na Daljnem vzhodu in ima 28 let.
Ob porazu Skandinavcev ne moremo niti mimo poloma tekačev iz NDR. Klause — eden favoritov — je zaostal za poldrugo minuto, Grim-mer pa je bil dobesedno zmlet.
Isto velja tudi za Italijane, ki so kot običajno preveč upali. Najboljši je bil Capitanio z 28. mestom. Kot se je pričakovalo so vsi Štirje «azzurri» Capitanio, Primus, Chiocchet-ti in Kostner vso kriydo yrgli na slabo mažo. .	'
Lestvica teka
na 30 km:	,
1.	Sergej Saveljev (SZ) 1.30’29”38
2.	William Koch (ZDA) 1.30’57”84
3.	Ivan Garanin (SZ) 1.31'09”29
4.	Juha Mieto (Fin.) 1.31’20”39
5.	Nikolaj Bajukov (SZ) 1.31’33”14
6.	Gert Dietmar Klause
(NDR)	1.32’00”91
7.	Albert Giger (Švi.) 1.32TT71
8.	Arto Koivisto (Fin.) 1.32’23”11
9.	Odd Martinsen (Nor.) 1.32’38”91
10.	Vasili Ročev (SZ) 1.32'39,,42
11.	Ivar Formo (Nor.) 1.33’01”68
12.	Benny Soedergren
(Švedska)	1.33’10”98
13.	Matti Pitkaenen
(Finska)	1.33’44”74
14.	Georg Zipfel (ZRN) 1.34W71
15.	Tommy Limby (Šve.) 1.34’32'’47
28. Giulio Capitanio (It.) 1.35’58”29 34. Roberto Primus (It.) 1.36’40’'33 38. Renzo Ciocchetti (It.) 1.37’15'’82 41. Ulrico Kostner (It.)	1.37’49”85

V nadaljevanju sankaških tekem na umetni progi v Iglsu beležijo še nadalje nemško premoč. Pojem «nemška premoč» pa je bil dokaj nepričakovano razširjen tudi na zvezno republiko, medtem ko so pred igrami veljali za absolutne favorite vzhodni rojaki. Pri dekletih je Monika Scheftschik (ZRN) celo na prvem mestu. V 29 stotinkah naj -demo sicer kar 7 sankašic in položaj se lahko znatno spremeni. Govori se sicer samo nemško in fronto dopolnjujejo tudi domačinke. I-talijanska predstavnica Sarah Fel-der je trenutno na 11. mestu, praktično že odrezana iž borbe za kolajne.
Nekaj véé prednosti ima v moški konkurenci Detlef Gunther, slabo pa kaže Hansu Rinnu, svetovnemu prvaku, ki je bil na izbirnih tekmah NDR nepremagljiv. Običajno nemško premoč razbija prisotnost dveh sankašev iz Sovjetske zveze. Odrezana sta sicer iz borbe za prva mesta. Isto velja za Italijane. Karl Brunner je trenutno 12., Paul Hild-gartner pa celo 15.
Lestvica ženskega sankanja (posameznice) je po dveh vožnjah taka:
1.	Scheftschik Monika
(ZRN) )	1’25”595
2.	Ruehrold Ute (NDR) 1’25”634
3.	Wernicke Eva-Maria
(NDR)	1’25”653
4.	Demleitner Elisabeth
(ZRN)	.	1’25”673
5.	Schumann Margit
(NDR)	1’25”684
6.	Mayr Antonia (Av.)	r25'’761
7.	Graf Margit (Av.)	1’25"884
8.	Schafferer Angelika
(Avstrija)	1’26”451
9.	Spalenska Dana (ČSSR) T26”623
10.	Zozulija Vera (SZ) 1’27”152
11.	Sarah Felder (It.)	1’27’T74
16. M. Luisa Rainer (It.) 1’29”791
Po prvih dveh vožnjah je lestvica moškega sankanja taka: L Detlef Guether (NDR) 1’44'’488
1’44”949
2.	Josef Fendt (ZRN)
3.	Hans Rinn (NDR)
4.	Anton Winkler (ZRN)
5.	Stefan Helzlwimmer
rVRKn	1’44”QQ?
6.	Manfred Schmidt (Av.) 1’45”046
7.	H. Winckler (NDR)
8.	Dainis Bremze (SZ)
9.	Reinhold Sulzbacher (Avstrija)
10.	Vladimir šitov (SZ)
11.	Rudolf Schmid (Av.)
12.	Karl Brunner (It.)
13.	Jan Kasielski (Pol.)
14.	Aigars Kirkis (SZ)
15.	Paul Hildgartner (It.)
16.	Peter Gschnitzer (It.)
r44”627 lumi je bilo najboljše mesto med po-r44”884 samezniki 28., na olimpijskih igrah v Sapporu pa so dosegli 44. mesto na 15 km, 26. na 30 km in 24. na 50 km. V štafeti so bili Američani 12. ali predzadnji.
Srebrna kolajna Koch ima 21 let.
1’45”176
1’45”551
1’45”628
1’45”510
1’46”739
1’47”144
1’47”520
1’47”658
)1'47”721
1’47”863
Jugoslovani so torej dobro pričeli svoje prvenstvo. Tokrat je namreč šlo za točke, ki odločajo o uvrstitvi v B ligi, kjer ima ekipa nedvomno več ambicij kot pa pri tekmi z ZDA. žreb je že v prvih dveh kolih namenil Jugoslaviji najmočnejša nasprotnika. S Švico je bil nastop povsem Zadovoljiv. Jugoslovani so zmagali s 6:4, odločitev pa je padla v zadnji tretjini, potem ko so nasprotniki že vodili s 4:3. Najnevarnejši nasprotnik. Romunija, je odpravila dobro ekipo Japonske s 3:1, v soboto pa bo neposredno srečanje verjetno že odločalo o najvišji uvrstitvi.
REZULTATI PRVEGA KOLA Jugoslavija - Švica	6:4
Romunija - Japonska	3:1
Avstrija - Bolgarija	6:2
•r
Sovjetski par Pahomova - Gorškov je še povečal svojo prednost v tekmovanju plesnih1 * parov. Ob koncu obveznih Ijkov je njun paskok nad drugouvrščenima rojakoma Moiseje-vo - Minenkovim, že narasel za 3,64 točke. Ameriški par O’Connor - Mil-les je sedaj zdrknil na 3. mesto, Italijana Ciccia in Cesarani pa sta se povzpela na 7. mesto.
Lestvica po obveznih likih:
1.	Pahomova - Gorškov (SZ)
9,0 - 103,72
2.	Moisejeva - Minenkov (SZ)
21,0 - 100,08
3.	O'Connor - Milles (ZDA)
26.0	- 99,84
4.	Liničiuk - Karponosov (SZ)
37.0	- 97,60
5.	Regoczy - Sallay (Madž.)
50,5 - 95,12
KOLAJNE
L	Sovjetska zveza	2	0	2
2.	Avstrija	10 0
3.	ZDA	0	2	0
4.	Švica	0	10
5.	Italija	0	0	1
Ciccia - Ceserani (It.)
63.0	- 92,16
Bertele - Cecconi (It.)
140,5 - 80,92
Rizzi - Ferroni (It.)
151.0	- 80,04
Kdo je Koch?
Polom Skandinavcev in uspeh A-meričana Kocha sta največji presenečenji teka na 30 km. Kdo je pravzaprav Koch?
Ni povsem neznano ime. Leta 1974 je bil na svetovnem mladinskem prvenstvu v Autransu tretji na 15 km. Na svetovnem prvenstvo v Falunu je istega leta osvojil v ekipi ZDA 12. mesto v štafeti 4x10 km. Na letošnjih predolimpijskih prireditvah je bil 2. na 15 km v Reit im Winkel in na 30 km v Ramsauu.
Dosedanja tekaška bilanca ZDA je vsekakor porazna. Na SP v Fa-
■inuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiHmMiimiiiiiiiiiiiimiii
DANES
ITALIJANSKA TELEVIZIJA: ob 8.25 biatlon, sankanje (do 11. ure); ob 15.15 dvosedežni bob (do 16. ure).
LJUBLJANA: ob 15.25 filmski pregled; ob 16.00 hokej: SZ - ZDA; ob 22.30 filmski pregled. KOPER: ob 16. uri hokej: SZ -ZDA; ob 22.30 filmski pregled.
JUTRI
ITALIJANSKA TELEVIZIJA: ob 8.55 sankanje, enosedi (do 11. ure); ob 12.55 skoki, 70 m in bob, dvosedi.
LJUBLJANA: ob 12.55 smučarski skoki; ob 15.15 bob, dvosedi; ob
21.30	umetnostno drsanje parov; ob 23. uri filmski pregled.
KOPER: ob 12.55 smučarski skoki; ob 18. uri bob, dvosedi; ob
20.30	umetnostno drsanje; ob 23. uri filmski pregled.
Časnikarji imajo veliko dela v Innsbrucku: dva, in sicer enega Francoza in enega čehoslovaka, so že morali odpeljati v bolnico zaradi srčnega napada.
* #*
Po prvih preizkušnjah na stezi za ženski smuk je najboljši vtis napravila Brigitte Totschnigg, ki je edina prevozila progo v manj kot V50”. Za njo so se uvrstile Mittermajerje-va, Spiessova in Monika Kaserer. * # *
Kanadski predstavniki so med najbolj vnetimi kritiki tukajšnjih prirediteljev. Organizacijo so ocenili kot katastrofalno, predvsem pa zato, ker so zaradi napačnih napotkov prvi dan zamudili svečano otvoritev.
iz mizarja olimpijski prvak
Olimpijska zmaga je za vsakega športnika — tudi če dejansko poklicnega kot so alpski smučarji — nekaj vrhunskega v življenju.
O Klammerju vemo že vse o njegovih smučeh, največjih brzinah in tudi denarju, ki ga zasluži, malo pa o začetku njegove kariere.
Novi kralj smuka ima 22 let, doma je iz Koroške, kjer se je rodil v vasi Mooswald. Franz je dobil prve dilce pri treh letih, pri petih letih pa je kot predvozač nastopil na tekmi osnovnošolskih otrok. Dosegel je najboljši čas, ker pa še ni bil šolar je bil ob nagrado: pero. Dali mu niso niti druge nagrade - radirke. Ni bil šolar in tega ni potreboval. Jokaj se je tri ure.
V šoli je bil Klammer priden učenec, vendar nagajiv. Pri 15 letih je bila njegova usoda zapečatena. Postal naj bi smučar in ne mizar kot so želeli starši.
Po zmagi v Innsbrucku so Klam-merja vprašali komu bi prisodil zlato kolajno, če bi sam ne nastopal.
«Najhitrejšemu», je odgovoril.
<&P
Pred dnevi' se je v Innsbrucku razširila vest, da bo sam predsednik ZDA prisostvoval nekàterim tekmam. Ameriški konzulat je vest demantiral. Šlo je le za obljubo, ki jo je Ford osebno napravil inns-bruškemu županu lani, ko si je prišel ogledovat priprave. Obljube politikov pa ..,
Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
: • :	.	V - .. • V. - ■:
Favoriti v današnjih tekmovanjih
SOVJETI TUDI V BIATLONU? S. YOUNG IA IMAGO NA 500 M
Nadaljevanje pri sankanju, start tekmovanja v bobu in hokejski A skupini
Tretji dan iger bo vseboval poleg tretje serije spustov sankašev tudi prve vožnje dvosedežnih bobov. Odigrali bodo tudi tri hokejske tekme prve skupine, dokaj zanimive pa izgledgjo odločitve v biatlonu in v hitrostnem drsanju za ženske na 500 ,m.
Hud poraz skandinavskega tekaškega smučanja na 30 km postavlja na glavo dokaj optimistična poročila iz prejšnjega meseca. Poraz je bil tako hud, da ga ne moremo sprejeti kot izjema. Če so Skandinavci trenutno slabi v teku so verjetno prav taki tudi v streljanju, ki pride v poštev pri biatlonu. Sovjeti, ki so bili vedno dobri na tem področju, bi utegnili imeti tokrat povsem odprto pot do zmage s Tihonovim, ki je strokovnjake presenetil pred dnevi na sicer nekoliko krajši progi. Nevarni so menda tudi tekmovalci NDR.
Biatlon se odvija na progi, ki je dolga 20 km. Razdeljena je , v pet krogov različne dolžine.. Med e-nim krogom in drugim motajo tekmovalci streljati. Slabi streli nalagajo kazenske dodatke , pri . dolžini teka. Skupnè rebri je za 558 me-ttov.
V	Sapporu je bil vrstni red naslednji:
1.	Solberg (Norv.)	1.15’55”50
2.	Knauthe (NDR)	1.16'70’'60
3.	Arvidson (Šve.)	1.16’27”03
Na vseh dosedanjih igrah so kolajne v biatlonu (tudi ekipne o-svojile naslednje države:
Sov. zveza	3	2	2
Norveška	2	11
Švedska	102
Finska	0	2	0
NDR	011
Neizbežen izgleda stni preizkušnji na pad med Sovjetinjami in Američankami. širino svoje baze so prve že pokazale na progi 1500 m, v prid ZDA pa govori sveži rekord Sheile Young. Morda bo to zadostovalo za vse tri kolajne. Kaže namreč, da je prišlo do odločnega kakovostnega premika v teh dveh taborih. Na lanskem svetovnem prvenstvu za šprinterke je zmagala Sheila Young.
V	Sapporu je bil vrstni red naslednji:
1.	Henning (ZDA)	43”33
2.	Krasnova (SZ)	44’’01
3.	Titova (SZ)	44”45
Za statistike objavljamo tudi razpored kolajn v vseh dosedanjih i-grah pri sankanju in bobu:
NDR	4	3	4
Avstrija	2	2	1
Nemčija *	2	2	1
Italija	2	0	1
ZRN	012
* predvojna Nemčija Švica	5	4	5
ZDA	545
Italija	3	4	2
ZRN	202
V	hokeju je Sovjetska zveza tudi letos nesporni favorit. Moštvo je odigralo več prijateljskih srečanj tudi z olimpijskimi nasprotniki in rezultati so vsi v njeno korist. Tudi na prvi, kvalifikacijski tekmi so se sovjetski igralci proslavili kot izredno hitra in agresivna ekipa: zmaga proti Avstrijcem res ni tak podvig, rezultat 16:3 pa le priča o moči sovjetskega napada. V odsotnosti švedske, ki ni prišla na olimpijske igre, da ne
drugi hitro-500 metrov spo-
bi prekinila državnega prvenstva (1 ), je njen edini konkurent ČS SR, kateri tradicija pripisuje v ne-posrednjm srečanjih s SZ rezultate, ki .presegajo realno moč ekipe. Finci so glavni favoriti za bron, jurišali pa bodo morda celo za srebro, med ostalimi pa vlada precej izenačenosti. Poljaki ih ZRN so morda boljši od ZDA, v kvalifikacijski tekmi pa so ravno slednji prikazali najboljši hokej.
Kolajne so na dosedanjih igrah razdelili tako:
Kanada
SZ
ZDA
VB
ČSSR
Švedska
Švica
Nemčija
Danes bodo tekmovali
ZA ITALIJO
DVOSEDEŽNI BOB: Al vera - Per-ruquet in De Zordo - Fiori. BIATLON (posamezniki) : Bertin, Clementi, Jordan.
SANKANJE (enosedi) : Brunner, Goschnitzer, Planktner (moški); Felder in Rainer (ženske).
Halo...
I
Prihodnje prvenstvo v bobu bo leta 1977 v St. Moritzu. Dvosedi bodo tekmovali 29. in 30. januarja, četverosedi pa 5. in 6. februarja.
«Ne. nobene izjave, nimam časa. Imam dela čez glavo z našo novo oddajo.»
«Saj ni treba nobene izjave, samo vprašali...»
«Ne, ne utegnem, ne morem ... »
«Ampak samo v zvezi s tiskovnim uradom ...»
«... kakšnim uradom, kje?»
«Niste bili vi eden izmed predstavnikov tiskovnega urada na konferenci o manjšinah v Trstu?»
«Da in ... »
«Kakšne lastnosti mora imeti predstavnik takega urada’’»
«Biti mora predvsem organizator, novinar, predvsem iiovinar. podrobno mora poznati svoje področje de lovanja in dosti jezikov.»
«Bi si želeli delati v tiskovnem uradu olimpijskih iger?»
«Vsekakor. Zelo rad.»
«Menite, da se delo v olimpijskem tiskovnem uradu razlikuje od one ga, v katerem ste delali vi?»
«Ne. to je povsem enako delo, če odštejem različnost vsebine.»
«Ste si ogledali otvoritveno svečanost?»
«Ne. kje neki, nisem utegnil. Pre več imam dela v teh dneh,» je dejal Bogo Samsa, ravnatelj agencije AA in položil slušalko.
iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiinmiiiiifuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZGODOVINA ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER
Velika turistična reklama za Švico Oslo speljal prireditev z dobičkom
Vojne posledice pri rezultatih v St. Moritzu - Birger Ruud kot dedek Mraz - Zmaga Colò ja v smuku - Norvežani niso hoteli grobega hokeja
Razdejane od skoraj 5-letne vojne i skokih. Norveški skakalec je zma-so se evropske države otepale orga- j gai na igrah leta 1932 in 1936. V St. ' ■ '	1 ‘	'Moritzu je bil pravi dedek mraz.
Italijani so prišli do prve zlate kolajne na zimskih igrah po zaslugi
nizacije 5. iger za leto 1948. Kritično stanje so zato z običajnim trgovskim posluhom izkoristili Švicarji, ki vojne niso poznali in ki so gospodarsko stali povsem trdno. Kot splošni bankirji so dejansko igre plačali s tujim denarjem in od tega imeli veliko reklamo s turističnega vidika. V povsem novi dobi je tako doživel St. Moritz po 20 letih svoj drugi olimpijski krst.
Udeležba ni bila izredna in je dosegla približno tisto izpred 12 let v Garmisch - Partenkirchnu. Prisotnih je bilo 31 držav. Kot je bilo že značilno za olimpijske igre je tudi tistega leta primanjkoval sneg, vsaj v zadostni meri. Mimogrede so premostili vse težave.
Na novo so ocenjevali za posameznike smuk in slalom ločeno in ne samo kombinacijo. Presenetljivo se iger ni udeležila Avstrija, ki je imela še nejasen državni status, za Nemčijo pa je veljal odnos znan kot «spirala maščevanja» in njeni tekmovalci niso bili prepuščeni k igram.
Švedska, nevtralna država med vojno, je izkoristila svoje blagostanje za uspehe na katere sicer ni bila navajena. Isto se je nekaj mesecev kasneje zgodilo tudi na poletnih igrah v Londonu. Predvsem je gospodarila v tekih, medtem ko so v hitrostnem drsanju Norvežani že izpolnili praznine. V ženskem smučanju je bila prva Švica, pri moških pa je smuk in kombinacijo osvojil mladi francoski študent Henri Oreil-ler. Smučar je bil vnet ljubitelj br-zin in se je po olimpijski zmagi posvetil avtomobilizmu. Leta 1962 je z življenjem plačal svojo strast. Med znamenitimi udeleženci iger je bil tudi Birger Ruud, ki je bil drugi v
Bibbie, ki je zmagal v sankanju vrste «skeleton».
Mes o Sonje Henie je prevzela Kanadčanka Ann Scott. Pred igrami je povzročila majhen preplah, ker je za darilo prejela avtomobil od nekega kanadskega dnevnika. Smatrali so jo za poklicno športnico in jo nameravali diskvalificirati. Z birokratskim ukrepom so zadevo rešili s tem, da so darilo prepisali na njeno prijateljico. Manj sreče so v tem o-ziru imeli hokejisti ZDA. Med igrami so dokazali njihov profesionalizem in vse njihove tekme razveljavili, ekipo pa črtali iz končne lestvice. V tem turnirju je Češkoslovaška premagala Italijo z zvenečim 22 proti 3.
Norvežani so po 28 letih premoči v zimskih športih dobili čast organizacije naslednjih iger v letu 1952. Igre so se odvijale v Oslu in bližnji okolici. Nalogo so sprejeli z velikim navdušenjem in jo smatrali kot narodno dolžnost. Kot vedno je primanjkovalo snega. Po celi severni Evropi so divjale snežne nevihte, v Oslu pa je bilo vreme skoraj pomladansko. Meteorologi so bili glavni junaki teh iger in vsak dan so se nanje obračali v upanju, da bodo povedali kaj boljšega. Vojska in številna prostovoljna delovna sila sta pripravili proge z navoženim snegom in vsa tekmovanja so se redno odvijala.
Zaključila se je «spirala maščevanja» proti Nemčiji, ki je prvič nastopila na olimpijskih igrah po vojnem viharju. Nemcem in Japoncem so celo ljudje toplo ploskali ob vsa-
zma-1 kem nastopu. Hladna vojna je bila na višku, v Oslu pa so kot opazovalci prišli tudi predstavniki Sovjetske zveze.
V tedanjih kronikah najdemo prvi primer policijskega in vojaškega varstva nad igrami. Da bi preprečili morebitne kriminalne akcije so Norvežani organizirali tudi varnostno službo. V Oslo je prišlo tudi 5 finskih policajev, da bi pridobilo nekaj izkušenj za poletne igre v Helsinkih, Tako norveški kot finski stra- j žarji pa, so ostali praznih rok, ker | je vse steklo v najlepšem redu. j S ceremonialnega vidika se igre j še niso začele. Princezinja Ragnhild | je namreč v zmedi pozabila na usod-1 ni izrek. Olimpijsko prisego je podal ! sin znanega polarnega raziskovalca j Nansena Eilgild.
Na športnem polju so želi največ i uspehov Norvežani. Drsalec Ander- ' sen je postavil tri svetovne rekorde, grenkobo pa so domačini občutili po teku na 50 km, ker sta bila prva dva Finca. V njihovi domovini je to povzročilo neizmeren val navdušenja 1 in pravi ljudski praznik.
Italijani so dosegli prestižno zmago v smuku z Zenom Colòjem, Američanka Mead-Lawrence pa je bila najuspešnejša pri dekletih.
Pri hokeju so gledalci ob tekmah , ZDA in Kanade redno navijali za nji- j hove nasprotnike, ker so ameriško i- j gro ocenili za nenavadno grobo. Kanadčane je to prizadelo, njihov trener pa je bil dosleden: «Pravi hokej je naš! Ostalo nas ne briga.»
Še gospodarski obračun. Gledalcev je bilo skupno 70U.000. Organizacijski odbor (v sklopu občinske uprave Osla) je prireditev zaključil z dobičkom.
Bruno Križman
DANAŠNJI SPORED
Petek, 6. februarja
8.30-11.00 Biatlon - moški posamezno
9.00-11.00 Sankanje, enosedi -moški in ženske, 3. vožnja
10.30-	11.30 Hitrostno drsanje, 500
m - '/pri c L p
13., 16., 20. Hokej na ledu, skupina A
14.30-	16.45 Bob, dvosedi 19.00 Podelitev priznanj
najboljšim
JUTRIŠNJI SPORED
Sobota, 7. febrtarja
9.00-11.00 Sankanje, enosedi -moški in ženske, 4. vožnja
10.00-	11.00 Teki, 5 km - ženske
10.30-	12.00 Hitrostno drsanje,
1000 m - ženske
13.00-	15.15 Skoki, 70 m
14.30-	16.45 Bob, dvosedi
14.00-	22.00 Hokej na ledu, sku-
pina B
19.30-	23.00 Umetnostno drsanje,
pari - prosti program 19.00 in 23.00 Podelitev kolajn
Pismo iz Innsbrucka
(Posebni dopis)
Včerajšnji nastop Jugoslovanov na zimskih olimpijskih i-grah je bil dokaj uspešen. Še najbolje so se odrezali hokejisti, ki so s 6:4 premagali Švico, solidna sta bila tudi oba predstavnika v smuku Koželj in Pašovič, medtem ko je Jelenc v teku na 30 km razočaral.
Hokejisti so uspešno premagali prvo oviro v skupini B. Švicarji so se jim dobro upirali in so jih «plavi» strli šele v zadnji tretjini. Strelci za Jugoslavijo so bili: Žbontar (dvakrat), Smolej, Putrle, Hafner in Hiti. Posamezne tretjine pa so se končale takole: 1:1, 2:2 in 3:1. Švicarji so prvi načeli mrežo vratarja Albrehta, toda že v naslednji minuti je bil rezultat izenačen. Po tem je vodila z 2:1 Jugoslavija in Švicarji so hitro izenačili. Spet vodi Jugoslavija s 3:2 in na zadnji odmor so igralci odšli z neodločenim rezultatom 3:3. V zadnji tretjini so prvi gol dosegli Švicarji, potem po so se jugoslovanski igralci razigrali in v pičlih dveh minutah dosegli tri gole, kar je Švicar :e popolnoma strlo in dokončno odločilo zmagovalca. Jugoslovanska reprezentanca je igrala zelo dobro predv. cm v zadnji tretjini, najboljši pa je bil ie-seniški napad Hafner, Poljanšek in Žbontar.
Naslednji nasprotnik naše reprezentance bo Romunija, ki bo nedvomno najbolj trd oreh. Romuni so pokazali v kvalifikacijah s Poljsko zelo dobro igro in so glavni favoriti za osvojitev prvega mesta Danes so premagali Japonsko s 3:1. Seveda pa ne bo lahko doseči prvega mesta, se posebej če bo jugoslovanska reprezentanca ponovila igro iz zadnje tretjine proti Švici. Po drugi strani pa bo to zanimiv dvoboj tudi zaradi tega. ker igrata obe reprezentanci precej različen hokej in so bili tudi njihovi dosedanji medsebojni rezultati precej tesni.
Na Patscherkoflu sta v svetovni smukaški eliti nastopila tudi Andrej Kozetj in Ajdin Pašovič. Uvrstila sta se na 37., oziroma na 46. mesto. Koželj je za zmagovalcem Klammerjem zaostal za sedem sekund, Pašovič pa za nekaj manj kot devet sekund. Oba sta vozila tako, kot je bilo pričakovati. Koželj meni, da je napravil manjšo napako in bi lahko vozil za sekundo hitreje, vendar to ne bi bistveno spremenilo njegove uvrstitve Njun rezultat je pač odra-’ trenutnega stanja v jugoslovanskem smuku, kajti izbor tekmovalcev je zelo ozek, sai praktično v Sloveniji ni smuk proge na kateri bi lahko mladi obetajoči tekmovalci trenirali.
V 30 km oddaljenem Seefeldu pa je nastopil edini tekač Maks Jelenc. Lahko rečemo, da je v svojem vrvem olimpijskem nastopu popolnoma razočaral, saj je osvojil šele 60. mesto in to skoraj s 14-mi-nutnim zaostankom za zmagovalcem Saveljevcm. To je hkrati tudi največji zaostanek najboljšega Jugoslovana na o-limpijskih igrah v tej disciplini. Res, da tudi tu ni bilo pričakovati kakšnega msebnega u-speba, vendar je 60. mesto in velik zaostanek le veliko razočaranje.
Danes jugoslovanski športniki ne bodo nastopili, kajti na sporedu so le discipline v katerih Jugoslavija nima srnjega predstavnika. F. TREFALT
Prispevajte sa
DIJAŠKO MATICO
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 20
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ žtevilka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30._____
letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Požtni tekoči račun za Italijo______Založništvo tržažkega tiska, Trst 11-5374
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/II nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno -
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pr< oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Stran 8
6. februarja 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trs»
STRAHOTEN OBRAČUN UNIČUJOČEGA POTRESA, KI JE RAZDEJAL SREDNJEAMERIŠKO REPUBLIKO
Epidemije in lakota v opustošeni Gvatemali
Po še nepopolnih podatkih naj bi bilo doslej 3.000 mrtvih,
6,000 ranjenih, nad 300.000 ljudi pa je brez strehe — Vlada proglasila izredno stanje — V prestolnici polovica hiš
porušenih
CIUDAD GUATEMALA, 5. — Več I po civilnem obredu, ki mu bo sle-
kot 24 ur po uničujočem potresu, ki je tako hudo prizadel to malo srednjeameriško republiko, je še nemogoč vsakršen obračun človeških izgub in gmotne škode, čeprav kaže, da so bile včerajšnje ocene odločno pieoptimistične. Danes se govori že o 3.000 mrtvih in nad šest tisoč ranjenih, gmotna škoda pa je praktično neprecenljiva.
Vesti iz Gvatemale so še vedno zelo skope, ker so telefonske linije preobremenjene, radioamaterji pa so bili vključeni v posebno zvezo, ki naj koordinira reševalno akcijo. K temu gre dodati, da so še marsikatera področja osamljena, ker so potresni sunki resno poškodovali gvatemalsko cestno omrežje. Doslej je ugotovljeno, da so bile štiri vasi v notranjosti države, kjer živi skupno okrog 25.000 ljudi, popolnoma uničene. 40 odstotkov prebivalcev pa pogrešajo.
V tragični obračun gre vpisati še razdejanje v prestolnici, kjer je polovica bis porušenih, druga polovica pa hudo poškodovanih. Najhuje so bile prizadete revne četrti mesta, v katerih so lesene kolibe takoj popustile pod sunki potresa, medtem ko so modeme železobetonske zgradbe v središču mesta in v trgovskih središčih ostale pokonci, čeprav so hudo poškodovane. Računajo, da je od dvesto do tristo tisoč ljudi v sami prestolnici brez strehe.
Po zadnjih podatkih kaže, da je bil epicenter potresa le 55 km jugovzhodno od Ciudad Guatemale. Prvi sunki — bilo naj bi jih okrog 20 — so dosegli. 7,5 stopinje Richterjeve jakostne lestvice in so trajali vsega skupaj 39 sekund. Zemlja pa se je nato tresla še sedem ur v stalnih presledkih. Tudi ti sunki, čeprav šibkejši od prvih, so bili zelo močni in so znatno otežkočali delo reševalcev. Ciudad Guatemala je zgrajena na potresnem področju, kjer so sunki zelo pogosti. Doslej je bilo mesto dvakrat porušeno in sicer leta 1902 in 1917. Prav tako sta bili uničeni tudi prejšnji prestolnici, ki sta bili zgrajeni nedaleč od današnje in katerih ruševine so postale turistična atrakcija: prvo je leta 1514 uničil ogromen morski val. ki je bil posledica vulkanskega izbruha, drugo pa je leta 1773 ugonobil potres.
Ciudad Guatemala, največje in najpomembnejše mesto Srednje Amerike, ki ima skoraj milijon prebivalcev, je bilo danes le prostrano zasilno šotorišče med ruševinami stotin stanovanjskih blokov. Mesto je bilo uničeno v tridesetih sekundah, a zemlja se je tresla še včeraj ves dan in zahtevala še
dii, kot je zatrdila Gloria, še verski. Za Swansonovo je to že šesta poroka, poprej je bila omežena z i-gralcem Wallacem Beeryjem, gostinskim mogotcem Williamom Som-bornom (lastnikom mnogih restavracij v Hollywoodu), francoskim markizom Henrijem de la Falaise de la Coudraye, irskim športnikom Michaelom Farmerjem in ameriškim milijonarjem Williamom Da-veyem. Tudi Dufty je bil že nekajkrat oženjen.
Novcporočenca sta se vzela . .. iz dietičnih razlogov. Ona že leta reklamizira takšno dieto, ki sploh ne predvideva sladkorja: on, ki je prej tehtal nič manj kot 102 kg, se je ravnal po njenih navodilih in sedaj tehta komaj 64 kg! Odslej bosta skupaj vodila «križarsko voj no» proti sladkorju...
ZAKLJUČNO POROČILO PREDSTAVNIKOV KPI V PROTIMAFIJSKI KOMISIJI
Demokristjani glavni krivci za mafijski pojav na Siciliji
Minister za trgovinsko mornarico Gioia (KD) obtožen, da «je teoretik in gradbenik modeme mafijske oblasti»
Razdejanje v Ciudad Guatemali.
(Telefoto ANSA-UPI)
RIM, 5. — Pokazati meje in nedoslednosti zaključnega poročila pro-timafijske komisije in razgaliti današnjo stvarnost mafijske oblasti: to je bil cilj, ki so si ga zastavili komunistični predstavniki v komisiji s svojim manjšinskim zaključnim poročilom, ki sta ga danes orisala časnikarjem poslanec La Torre in senator Chiaromonte med tiskovno konferenco. Poročilo je bilo včeraj izročeno skupno z večinskim poročilom, ki ga je sestavil predsednik Carraro in z dodatnim socialističnim poročilom o vlogi mafije pri tihotapljenju mamil, predsednikoma poslanske zbornice in senata.
Komunistično zaključno poročilo že v uvodu poudarja, da je prikaz današnje stvarnosti na Siciliji ostra obtožnica proti sicilski krščanski demokraciji. S to obtožbo komunisti ne_ nameravajo vzburiti škandala, pač pa hočejo konstruktivno prispevati k boju proti mafiji, s tem da razgalijo povezavo med mafijskimi tolpami in krajevnimi obla-
n,m,mi,      ...............„„i,„„„„„„„ „„„„„„„„„„„  .....
ODLOČEN NASTOP INDUSTRIJSKIH DELAVCEV
Po vsej Italiji 4-urna stavka za zaposlitev in delovne pogodbe
Splošno stavko sta podprla združenje časnikarjev in organizacija ACLI - Zastoj pri pogajanjih med federacijo kovinarjev in Intersind
Tudi davi, ko je bila akcija reševalcev nekoliko bolj koordinirana, je bilo slišati v daljavi strahotno bobnenje, ki je vzbujalo v tako hudo prizadetem prebivalstvu paničen strah.
Predsednik republike je proglasil v državi izredno stanje. Vojska, policija in vse prebivalstvo moškega spola so mobilizirani za reševalno akcijo, medtem ko se gasilci še vztrajno borijo proti požarom, ki so izbruhnili vsepovsod. V mestu primanjkuje vode, električnega toka in hrane, ker je marsikateri trgovec zaprl svojo dobro založeno kaščo iz strahu pred plenjenjem. Vojaške patrulje imajo ukaz, naj brez pomisleka streljajo na «šakale», ki bi jih zalotile na delu. Po nepotrjenih vesteh, naj bi doslej ustrelili vsaj štiri osebe, ki so plenile med ruševinami.
Vse gvatemalske bolnišnice so prenatrpane z ranjenci in od davi so začeli postavljati zasilne zdravniške centre tudi na odprtem, vendar pa primanjkuje zdravil, odej in drugih zdravstvenih potrebščin. Zaradi neznosne vročine, ki je pritisnila v zadnjih urah. so oblasti dovolile svojcem, da pokopljejo svoje mrtve brez formalnosti, da bi preprečili širjenje epidemij.
Edina trohica sreče v tej grozoti je dejstvo, da je moderno gvatemalsko letališče zdržalo potresne sunke in da je bilo odprto prometu že nekaj ur po tragediji. Iz vseh sosednih držav pa tudi iz ZDA in iz Evrope prihajajo letala z živežem, zdravstvenim materialom in drugimi potrebščinami, vendar je doslej še vsega premalo.
RIM, 5. — Federacija sindikatov CGIL, CISL in UIL je potrdila za jutri 6. februarja splošno stavko štirih ur na vsem industrijskem področju. Stavka je napovedana z namenom, da se obvarujejo delovna mesta ter se zagotovi uspešen potek pogajanj za obnovo delovnih pogodb. Sindikalna federacija je tudi potrdila, da bo prišlo v važnih italijanskih središčih do sindikalnih manifestacij: v Milanu bo govoril generalni tajnik CISL Storti, v Firencah generalni tajnik CGIL Lama in v Bariju generalni tajnik UIL Vanni.
Spričo sklepa sindikalne federacije, da se izključijo iz stavkovnega gibanja kategorije za javne storitve je enotno tajništvo sindikatov delavcev na področju elektroenergije preklicalo dveumo stavko, ki je bila napovedana za jutri, toda je potrdilo za 10. februarja že predvidene štiriume stavke v okviru «dne va za boj za energijo».
Federacija italijanskega tiska je druge žrtve. | sporočila, da se pridružuje boju
italijanskih delavcev ter poziva časnikarje, naj se sestanejo skupaj s tiskarskimi delavci na skupnih sestankih v podjetjih.
Splošni stavki na industrijskem področju so se pridružile tudi organizacije AGLI. V posebnem sporo Čilu vodstva teh organizacij je rečeno, da je pobuda delavskega razreda nujna v boju za zagotovitev delovnih mest in za razčlenjeno gospodarsko politiko ob široki podpori
ljudskih množic. Organizacija ACLI i februarja pa se zagotavlja vsem delavcem, ki se ' b°juiejo za ohranitev delovnih mest tako na severu kot na jugu Italije, svojo popolno solidarnost.
S svoje strani je mladinska organizacija. vključena v ACLI, potrdila svojo solidarnost z delavskim gibanjem ter zahtevala zaporo odpustov z delovnih mest ter novo gospodarsko in industrijsko politiko.
Medtem je treba zabeležiti zastoj pogajanj med federacijo kovinarskih delavcev (FIM) in Intersind za obnovo vsedržavne delovne pogodbe, ki zadeva okoli 300.000 delavcev zaposlenih v podjetjih z državno soudeležbo. Prizadeti stranki sta sklenili da se bosta ponovno sestali 17. februarja. Federacija kovinarskih delavcev pa je vsekakor potrdila razčlenjene stavke, ki naj bi jih delavci opravili do 20. februarja.
Sindikalni predstavniki so po današnjem srečanju izjavili, da so bili precej razoračani zaradi na stopa predstavnikov Intersind. Predvsem ti še niso odgovorili na prvi del platforme zahtev, ki so jih postavili sindikati. O drugem delu so sicer razpravljali, toda ni še prišlo do nobenega sklepa.
Na drugi strani je še vedno odprto vprašanje pogajanj za obnovo de lovnih pogodb na področju zasebnih podjetij. Predvideno je srečanje med predstavniki federacije kovinarskih delavcev in «Federmecca-nico» 19. februarja. Že 10. in 11.
KER SE JE DRUŽILA S SIMBIONISTt
Patricia Hearst na zatožni klopi
SAN FRANCISCO, 5. - Pričel se je najzanimivejši del procesa proti znani ameriški dedinji Patriciji _ Hearstovi, ki je obtožena sodelova-bo sestal glavni nja pri repu v bančnem zavodu Hi-odbor federacije, ki bo ukrepal o I bernia 15. aprila 1974. Roparji so nadaljnjih pobudah.	i tedaj odnesli iz banke 10.660 do
Na kraju je treba še omeniti, da larjev. Rop so izvršili pripadniki
so zdravniki včlanjeni v zdravstveno «fronto» javnih in zasebnih bolnišnic napovedali štiri dni vsedržavne stavke, in sicer 12,, 25., 26. in 27. februarja. Zdravniki bodo zagotovili svoje storitve v nujnih primerih.
Napetost med Francijo in Somalijo zaradi Džibutija se zaostruje
DŽIBUTI, 5. — Napetost med Francijo in Demokratično republiko Somalijo zaradi dogodkov, do katerih je prišlo na meji med džibutskim in somalskim ozemljem po ugrabitvi 30 francoskih otrok s strani gibanja za osvoboditev Džibutija (Francoske Somalije) izpod kolonialističnega jarma, se nenehno stopnjuje. Obtožbe in protiobtožbe. s katerimi skušata pariška in mogadiška vlada naprtiti druga drugi krivdo za oborožene spopade in ustrezne žrtve (teh je osem, vendar naj bi med njimi ne bilo
samozvane simbioniške osvobodilne vojske.
Po sestavi 11-članske žirije (sedem žensk in pet moških) sta državni tožilec in branilec prikazala teze, ki jih nameravata zagovarjati v nadaljevanju procesa. Tožilec James Browning je povedal, da bo pozval na pričevanje uradnike omenjene banke in več drugih o-seb, ki so bile navzoče pri ropu. Med dokaznim gradivom pa bo okrog 800 fotografskih posnetkov o poteku ropa (banke razpolagajo danes s fotoaparati, ki nenehno delujejo prav za primer tatvin in ropov) in magnetofonski trak s Patricijino izjavo, ki zanika, da bi bili simbionisti dekle s silo pripravili k udeležbi pri banditskem izpadu.
Branilec F. Lee Bailey pa je z druge strani zatrdil, da so pristaši simbioniške vojske Patricijo ugrabili, za nedoločen čas vtaknili v samico kot nekakšno vojno jetnico, jo «napitali» s svojimi ideološkimi prepričanji, jo večkrat posilili in nazadnje prisilili, da dokaže svoje
, ,	. ,	«spreobrnjenje» z udeležbo pri ropu.
somalskega vojaka, temveč poleg Odvetnik Bailey je pristavil: «Pred male šolarke sedem pripadnikov ome-
uiliiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiujiiiifiiiiiiii
V ZGODOVINSKI ČETRTI MILANA
Smrt v plamenih počitniškega doma
CICERO (ILLINOIS), 5. — V počitniškem domu za stare in onemogle v čikaškem predmestju je izbruhnil iz doslej še neznanih razlogov silovit požar. V ognjenih zubljih je našlo strašno smrt sedem oseb, nadaljnjih 17 pa je bilo laže ali huje opečenih ter se sedaj zdravijo v bolnišnici.
Domnevni ropar streljal na odjemaka v zlatarni
Ranjenec je v smrtni nevarnosti - Preiskovalci ugibajo, če je šlo za poskus ropa ali pa za maščevanje
Ne marata sladkorja zato sta se vzela...
NEW YORK, 5. — Nekdanja filmska zvezda Gloria Swanson, ki ji je danes 76 let, se je v ponedeljek o-možila s 60-letnim pisateljem Wil-liamom Duftyjem. Poročila sta se
MILAN, 5. — Danes zjutraj je neznanec stopil v milansko zlatarno in streljal. Svinčenke so hudo ranile odjemalca, ki se sedaj bori s smrtjo, a domnevni ropar je odnesel pete brez vsakega plena. Novo kriminalno dejanje torej, spričo katerega se moramo globoko zamisliti, saj se zločinski izpadi nenehno stopnjujejo. Javnost je čedalje bolj zaskrbljena in vedno več je takih, ki pravijo, da si bodo morali odslej občani sami pomagati, če jih varnostne sile že ne znajo učinkovito ščititi. Šlo naj bi za samoobrambo, kakršna seveda ne bi smela imeti mesta v sodobni omikani družbi, saj so posledice takšnega ravnanja na dlani... Vsekakor so takšna in opdobna «fantaziranja» povsem razumljiva in to bi morale pristojne oblasti primerno upoštevati. Toda preidimo k tragičnemu dogodku.
Nekaj po 9.30 je stopil v zlatarno 66-letnega Jamesa Cirianija, ki se je rodil v Združenih državah A-merike, toda ima italijansko državljanstvo, kakšnih 35 let star, okoli 1.80 m visok in fino oblečen moški. Navidezno je šlo za uglednega odjemalca, v resnici pa ni neznanec izrekel niti besedice, temveč koj ustrelil v glavo 51-letnega Sergia Mistrette, klienta, ki je tisti trenutek pogajal za nakup dragocenosti. Bandit se je nato bliskovito obrnil proti draguljarju in hotel tudi proti njemu izstreliti nekaj 9-kalibrskih nabojev, vendar se mu je
revolver zataknil in ni mu preostalo drugega, kot da urno zbeži.
V zlatarni so se tedaj nahajali še Cirianijeva hči in sin, 25-letna Lola in 24-letni Charles, uradnica Marilisa Campanerut (20 let) in tehnik Michele Palazzo (26). Pokbcali so policijo, medtem pa skušali {»magati ranjencu, ki je ležal na tleh v mlaki krvi. Zdravniki so ugotovili, da mu je svinčenka dobesedno predrla lobanjo — iz rane se je pričela iztekati možganska snov. Kaže, da bodo kirurgi nesrečneža le s težavo lahko rešili.
Preiskovalci, ki so dali obkoliti vso zgodovinsko mestno četrt, kjer je draguljarna (prepredena je z nebrojem ozkih uličic, skozi katere je zločinec zbežal kar peš), so odkrili, da je ranjenec imel že večkrat opravka s sodno oblastjo zaradi afere v zvezi z izdajanjem nekritih čekov, pa tudi z nakupovanjem ukradenega blaga. Možno je torej, da se je neznani lopov; hotel nad Mistretto, čeprav se med preiskovalci utrjuje domneva, da je bandit preprosto hotel le izropati draguljarno. Hotel naj bi bil ustreliti v zrak, da prestraši navzoče, a revolver naj bi držal prenizko, tako da je naboj zadel Mistretto od zadaj v tilnik. Preiskovalci so tudi dognali, da ni ostal med izpadom neznanca draguljar križem rok, temveč se je skušal braniti in s kovinastim hranilnikom za lepljiv papir silovito udaril po glavi domnevnega roparja.
njenega osvobodilnega gibanja) se množijo in prepletajo.
Francozi, ki so svojo vojaško garnizijo v Džibutiju medtem okrepili z nadaljnjimi 1000 možmi ter so zahtevali nujnostno sklicanje varnostnega sveta OZN, ponavljajo obtožbo, češ da so krvav spopad v stepi sprožili somalski vojaki in pripominjajo, da so le-ti ugrabili enega izmed otrok, sicer 7-letnega Franka Rul ovvskyja. Pariške oblasti so pozvale mednarodni rdeči križ, naj za izpustitev malčka posreduje pri mogadiški vladi.
Somalski poslanik v Parizu Mohamed Said Samantar pa zanika ugra bitev: v Mogadišu naj bi o otroku ničesar ne vedeli. Poslanik dodaja, da so francoske vojaške sile med akcijo somalskih gverilcev popolnoma uničile kraj Loyada, ubile šest policistov, hudo ranile sedmega in nadaljnje tri zajele ter odpeljale v Džibuti.
Položaj, je torej: resen in vsiljuje se vprašanje, ali ne bo morda prišlo do pravega vojnega spopada med francoskimi in somalskimi četami. Izredno napeto je tudi ozračje v Džibutiju, kjer so diktatorska oblastva, kot znano, uvedla policijsko uro od 21. do šestih, kar utegne sprožiti hude nerede.
V zvezi z malim Rukowskyjem je medtem prišla iz Mogadiša vest, da so ga gverilci res ugrabili ter se sedaj nahaja v somatskem mestu Hargeisa. Somalska vlada zahteva izročitev otroka, ki je laže ranjen, da bi mu omogočila zdravnišno nego in ga nato vrnila džibutskim oblastem.
napadom na banko so Patriciji sim-bionisti zagrozili, da jo bodo zaklali, ko bi kakorkoli skušala preprečiti rop». Na kraju je še izrazil prepričanje, da so «podleži» (namreč simbionisti) v resnici nameravali zrušiti ameriško vladavino: ko
so zahtevali živež za siromake, naj bi to storib prav z namenom, da bi te ljudi pridobili na svojo stran. Vprašanje je seveda, kako naj bi peščica skrajnežev ali ideabstov ali preprosto kriminalcev, kakor jih pač hočemo imenovati, lahko tudi samò skrhala nosilno ogrodje velesile, ki steguje svoje tipalke na vse celine v brk najnovejši Fordovi trditvi, da namreč Američani nikakor nočejo biti «žandarji sveta» . ..
Ugrabitev francoskega uvoznika avtomobilov
PARIZ, 5. — Neznanci so danes ugrabili 32-letneg‘a’ pomočnika glavnega direktorja podjetja «SFAM» (uvoz avtomobilov in motociklov) Guya Thcdoroffa, niso pa se še o-glasili, da bi zahtevali odkupnino. Prizadeti se je pozno zvečer vrača! proti domu v družbi 43-letnega prijatelja Michela Reya, ko je nanj skočila skupina moških. Thodproffa so naglo odpeljali, Reya pa z lisicami priklenili k vhodnim vratom poslopja, v katerem stanuje ugrabljeni. Rey ni vedel policistom povedati niti tega, koliko je pravzaprav bilo banditov, kaj šele, kako so bili oblečeni in podobno.
Thodoroff ni poročen in stanuje sam. Zaradi morebitne odkupnine bi se lopovi morali zato obrniti na njegove starše ali pa na vodstvo podjetja «SFAM», toda ne eni ne drugi še niso prejeli kakršnegakoli poziva, s strani ugrabiteljev, zato so upravičeno zaskrbljeni, saj se bojijo za življenje Thodoroffa.
strni. V ta namen je nujno podpreti težavni boj naprednih sil za razvoj demokracije ter odločno zarezati v tvor demokristjanskega kliente-lizma.
Napor demokratičnih sil ni bil zaman: to dokazuje politična kriza v Palermu in zlasti napori nekaterih sil v KD, da korenito preosnu-je svoj vodilni kader. Protimafij-ska komisija je s svojim delom znatno prispevala k temu delnemu uspehu in zato je nujno nadaljevati po dosedanji poti ter omogočiti demokratičnemu potencialu otoka, da pride do izraza.
Komunistično zaključno poročilo sestoji iz 106 tipkanih strani razdeljenih na 13 poglavij:
1)	Kritična ocena večinskega poročila: to poročilo je po mnenju KPI pomanjkljivo in ne zadošča zahtevam javnega mnenja, ker od samega začetka večina ni hotela iskati političnih vzrokov mafijskega pojava. Poročilo prezira ključno ugotovitev, da sta tesno medsebojno po vezavo hoteli tako mafija kot poli tična oblast.
2)	Leto 1943: za poslanca La Tor-reja je leto, ko so se Američani izkrcali na Siciliji, odločilnega pomena pri navezavi stikov med mafijo in politično oblastjo.
3)	Odnos mafija - banditizem - vlada: v tem poglavju je politična, ocena o pokolu pri Portelli della Ginestra in o smrti mafijskega kolovodja Giuliana.
4)	Boj kmetov in agrarna reforma: vsebuje dokaze o vse tesnejši povezavi med mafijo in politično o-blastjo, zlasti demokristjani.
5)	Mestna mafija, opisuje srečanje med mlajšimi mafijci, ki so zrasli v mestu ter spoznal; potencial, ki ga to nudi; dotok mafijskih tolp v KD ter vlogo, ki jo je pri tem imel minister za trgovinsko mornarico in bivši deželni tajnik KD Gioia; kritična analiza demokristjanske politike od leta 1955 dalje.
6)	Mafija in politična oblast na Siciliji danes: to je najobsežnejše poglavje poročila, v katerem komunistični poslanci dokazujejo še obstoječe vezi KD z mafijo. Le-ta je razpredla svojo mrežo tudi na kontinentu, vendar pa ima na otoku še vedno svoje korenine, svoj humus, kraj kjer zbira in kopiči denarna sredstva in kjer navezuje stike s politično oblastjo. Kljub korenitim spremembam zadnjih let pa po mnenju komunistov ni mogoče trditi (kot poudarja večinsko poročilo), da mafija ne navezuje vec stikov z oblastjo, češ da se je ta odnos izjalovil.
Najnaprednejši in najbolj demokratičen del sicilskih demokrščan-skih voditeljev skuša sicer postopno odpraviti stare grehe, poskus pa se bo izjalovil, če ne bo država korenito preosnovala sistem oblasti, iz katerega mafijske tolpe črpajo svojo hrano in vzrok za obstoj. Največ odgovornosti za povezavo med mafijo in KD pa ima sedanji minister za trgovinsko mornarico Gioia, ki ga je poslanec La Torre označil za «teoretika in gradbenika sodobne mafijske oblasti». Kot dokaz poročilo navaja primer gradbenika Vasalla, ki je v nekaj letih postal gospodarski mogotec in eden od podpornih stebrov mafijske o-blasti v Palermu. Iz poročila karabinjerjev, na katerega se sklicuje-
jo komunisti, jasno izhaja tudi, da je Vasallo lahko gospodarsko zrasel s podporo poslanca Gioie in njegovih mož, ki so bili na ključnih položajih (odborništva, uradi, banke, gospodarske ustanove itd.). Ob koncu pa še ugotovitev, da palermski veljaki nadzorujejo ves sicilski bančni sistem, ker so se dejansko polastili osrednjega zavoda «Banco di Sicilia».
Ostala poglavja komunističnega poročila so dopolnila k temu in še podrobneje opisujejo ter dokazujejo povezavo med politično oblastjo in mafijo. Morda najbolj zgovoren pa je primer poslanca Giovannija Matta, vidnega predstavnika Gioie-ve skupine, ki je bil vrinjen v pro-timafijsko komisijo («Tipičen predstavnik mafijske oblasti v Palermu> je poudaril La Torre) in iz katere so ga izključili le ko je večina komisije odstopila.
Skoraj istočasno je bilo predstavljeno časnikarjem tudi poročilo večine, ki ga je sestavil predsednik
. I„„„„I„„II„„,II,,»,„„„„„„,u„i,„,„„,„i„i„„lllIlullluliil.............m.......  .........
NA ZAHTEVO BRANILCA
Vrsta novih prič na procesu proti domnevnemu Pasolini je vemu morilcu
RIM, 5. — Zaradi vrste ugovorov in zahtev, ki jih je med dopoldansko razpravo na rimskem sodišču za mladoletnike postavil branilec domnevnega Pasobnijevega morilca, jo danes na procesu proti Pinu Pe-losiju odpadlo zasliševanje obtožen-
ca, ki bo šele v soboto povedal j sodnikom svojo «resnico» o smrti ‘ znanega pesnika in režiserja. Sodni zbor je zavrnil večino branilče-vih zahtev, sprejel pa je predlog, naj bi si ogledal prizorišče zločina.
V svojem dolgem posegu je odv.
Delavska demonstracija na milanski železnici
MILAN, 5. — Kakšnih sto uslužbencev industrijskih podjetij iz milanskega okoliša, ki se zaradi gospodarske krize nahajajo v hudi stiski ter je zato v šahu tudi usoda ustrezne delovne sile, je danes nekaj po 10. uri zasedlo železniške tire na severni milanski postaji Bo-visa. Zaradi tega je bil železniški promet paraliziran vse do 14. ure, ko so demonstrantje odšli. Delavci (med drugim iz tovarn «Fargas», «Gerii» in «Angus», kjer pretijo delovnim kadrom z odpusti) so prek zvočnika železniške postaje seznanili javnots z nemogočimi razmerami na deloviščih
Giuseppe Pelosi-pred sodno dvorano.
(Telefoto ANSA)
Rocco Mangia zahteval, naj bo obravnava javna, naj sodni zbor zasliši 75 novih prič, med katerimi številne fante, ki so se skupaj z obtožencem nastavljali klientom na postaji Termini, in tiste, ki so prvi trdili, da Pasolini ni bil žrtev Pe-losijevega nasilnega izpada, pač pa naj bi mu postavili zasedo. Branilec je nadalje še zahteval, naj sodišče vključi v sodne akte tudi številna poročila agentov javne varnosti in karabinjerjev o domnevnih režiserjevih nasilnih izpadih.
Javni tožilec Sansivieri ter zastopnika zasebne stranke Calvi in Marazzita so se protivili vsem zahtevam. Poudarib so, da zakon izrecno prepoveduje javne procese proti mladoletnikom, dodali, da se jim zdi število novih prič preveliko in končno odločno zavrnili vse tiste, ki bi lahko blatili Pasolinijev spomin. Po dolgem posvetovanju je sodni zbor v glavnem sprejel teze tožilca in predstavnikov zasebnih strank in zavrnili dober del branil-čevih zahtev. Dodatnih prič bo samo 15, med katerimi časnikarka Oriana Fallaci in pisatelj Mario Ap-pignani, ki sta prva zagovarjala domnevo, da je bil Pasolini žrtev zarote. Appignani trdi nadalje, da mu je o pisateljevi smrti povedal vrsto zanimivih okoliščin Pino Centi, fant ki večkrat zahaja na postajo Termini. Slednji naj bi trdil, da so se «fantje naprodaj» hoteli maščevati Pasoliniju, ker naj bi jih skušal sodomizirati. Med napadalci naj bi bila po njegovem pričevanju med drugimi Salvatore D. in Claudio S.
STROKOVNOST PA TAKA!
Ni nam do tega, da bi na slepo, skorajda kvalunkvistič-no, udrihali po italijanskih zdravnikih, vendar vrsta nezaslišanih primerov zadnjih mesecev nas prepričuje, da ni le italijanski zdravstveni sistem pač pa tudi tudi strokovnost zdravnikov na zelo nizki ravni. In — kar bi bilo skoraj nepotrebno poudariti — to na področju, kjer je vsaka napaka lahko usodna.
Tako naravnost absurdno napako, ki na srečo ne bo imela hujših posledic, so zagrešili turinski zdravniki, ki so zamenjali debelušnost neke ženske za nosečnost in se odločili kar za carski rez, ko domnevni o-trok nikakor ni hotel na dan. Šele ko so ženski prerezali trebuh. jim je kar zastala sapa od presenečenja: namesto o-troka so odkrili plast masti. Histerična ali namišljena nosečnost, so se takoj izgovorili zdravniki, a nesrečnica, 35-let-na Vinaria Bisio odločno zavrača to domnevo. «Nisem si izmislila sama nosečnosti — je poudarila v pogovoru s časnikarji — pač pa so mi zdravniki po vsakem pregledu (in to vsaj petkrat) potrdili, da bom postala mati.»
«Maja — pripoveduje ženska — sem prvič zasumila, da nekaj ni v redu: zaradi hude krvavitve sem morala h ginekologu in ta me je pregledal dvakrat in obakrat razsodil nosečnost. Septembra sem znova šla na pregled: «Nekaj ni v redu — je rekel zdravnik — ker ne slišim dobro bitja srca.» Zato me je poslal v bolnišnico «Maria Vittoria», kjer pa niso imeli nikakršnih dvomov: «Mamica boste!»
Sredi januarja, ko je poteklo devet mesecev, je ženska šla znova v bolnišnico, vendar popadkov ni in ni hotelo biti. Zdravniki so se zato odločili:	carski rez. Ob
18. uri so odvedli žensko v operacijsko sobo, pol ure pozneje Pa presenetljivo odkritje: zdravniki se nezaupljivo pogledajo, presenečeni pokašljajo in končno razsodijo:	histerična
nosečnost. Seveda vrana vrani ne izkljuva oči.
Gola dejstva so že dovolj zgovorna, da je vsakršen komentar odveč, kljub temu pa se nam zdi vsaj ena pripomba nujna:	Maria Benetti, mati
šestih otrok, ki je živela v skrajni bedi, je morala pred sodišče, ker je v sili splavila, kaj pa turinski zdravniki? Zaenkrat pravijo uradna poročila, da je še v teku «stroga» preiskava.
komisije Carraro. Ker gre za zelo obsežen dokument, ki bo objavljen v zborniku skupno s komunističnim manjšinskim poročilom, je bil izročen novinarjem le zaključni del, v katerem komisija daje nasvete in predloge za operativni poseg proti mafijski oblasti. Poudariti gre, da so ta del, čeprav z nekaterimi pridržki, sprejeli tudi komunisti, zavrnili pa so ga misovci. V zaključnem delu poleg učinkovitejših represivnih policijskih in sodnijskih posegov, komisija predlaga večjo avtonomijo za sicilsko deželo, stvaren načrt za gospodarski družbeni napredek, predvsem pa zelo strogo nadzorstvo osrednjega bančnega zavoda nad vsem sicilskim bančnim sistemom, ki je eden od glavnih vzrokov mafijske oblasti in tudi glavni kanal za izpiranje «umazanega» denarja.
Ob koncu komisija predlaga še ustanovitev mešanega koordinacijskega centra za policijske akcije, v katerem naj bi bili agenti javne varnosti, karabinjerji in finančni stražniki. Center naj ne bi bil podrejen krajevnim policijskim in karabinjerskim poveljstvom, pač pa bi bil neposredno odvisen od notranjega ministrstva 'n od sodne oblasti. O delu tega centra bi minister moral nadalje redno poročali parlamentu.