Štev. 2.
Cena ednoga drobca 30 fil.
11. Jan. 1920. Leto VII.
List za Prekmurske Slovence. Prihaja vsako nedelo.
Urednik i izdajatelj.
Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Cena na mesec 1 K.
Vse zgübljeno.
Denešnji sveti evangelij nam pretresljivo postavlja pred oči Bl. D. Marije i sv. Jožefa žalost, štero sta občütila v svojem srci, kda sta ovarala, ka je božiji Sin, šteroga je Bog Oča na njidva skrb zavüpao, da bi ga odgojila za prvoga i najsvetejšega dühovnika nove zaveze, za zveličara ljüdi, ka je te na zgübo prišo. Vekše žalosti nesta mela v svojem življenji. Vekše zgübe nesta mogla meti. Ki Boga zgübi, vse zgübi. Ki verje, ka je ne nema stvar, nego ka ma nemrtelno düšo v sebi, tisti ne pozna vekše zgübe, kak zgübitev Boga.
Boga zgübiti! Že samo misliti je grozota to! Oj pa keliki so ga zgübili! Milijoni živejo brez njega, po pravici životarijo, sehnejo brez njega, kak roža brez sunca. Večna lepota je on i nemajo ga; zato si pa iščejo zamazano lepoto, senco, tenjo lepote nesrečni blodniki. I ti blodniki živejo med nami, včasi so naše meso, naša krv, včasi samo poznanci, včasi pa celo naši zapovedniki, naši postavo dajalci, fundament, podlaga naše države.
Milijoni nemajo vere; i kaj nemajo, ne morejo drügim dati. Pa vera je eden tih najvekših kinčov sveta, zato ka k Bogi samo po njej pridemo i 'samo po njej ga dobimo. Vero pa ne menje v štacuni, niti je ne točijo v krčmi, nego deli se tam, kje sta Dev. Marija i sv. Jožef z najvekšov radostjov našla zgübljenoga Jezusa: v Cerkvi, v navukah Materecerkvi. Te če ne, se ne more vcepi ji v nás njeni navuk.
Predvsem je zato »osebno skrbeti se, da Maticerkev, Kristusova Maticerkev se razvija, močno, trdnoetoji. Brez nje ne vere, brez vere ne Boga* brez Boga pa ne fun-damenta za niedna državo. Ki moli za Matercerkev, j brani njene pravice; podpira državo bolje kak vsi govori poslancov. Molite za njo.
Slovenski kaplan v Dolnjoj Lendavi.
Več kak petdeset let so ga lendavski Slovenci prosili i dobili so ga zdaj na prošnjo zdajšnjega svojega plivanoša, č. kanonika, ešpereša i vikara, Straus Floriana. Zaistino hvale vredno, ka se je madjarski dühovnik poskrbo za Slovence.
V Lendavskoj fari je tri jezero Slovencov. Ti so dobili zdaj za svoje düševne potreboče slovenskoga dühovnika. Potreboča düševna je pa ne samo spoved, nego i predga. Ne bi se bili v gorah tak pokvarili Slovenci, če bi bili meli slovenske predge: To je gotovo. Z slovenskim kaplanom mora priti zato tüdi slovenska  božja slüžba v lendavsko cerkev, to je pesmi, molitve i predga slovenska. To je ne politika, nego düševna potreba i pravica. Mi smo nikdar ne ugovarjali, zakaj je v Soboti vsaki mesec vogrska predga za vogrske uradnike, šterih število z familijov vred je pa stotino komaj dosegnolo — razumimo čiste Madjare —j niti smo nikdar ne ugovarjali, zakaj se pri Sv. Bedeneki pétdesetim Madjarom vsako trétjo nedelo madjarski predga i popeva, nego smo ravnote pra-1 vice zahtevoli i za trijezero Slovencov v D. Lendavi.
Z Slovenskim kaplanom, vűpamo, ka se spunijo žele i zahteve petdesetih let i dolnjelendavske fare Slovenci dobijo odsemnli vsako
nedelo i svetek slovensko predgo i Slovenske pesmi i molitve pri svojoj meši. Od pol devete do desete kak lehko bi se to vsele zgodilo.
Zastopnik Prekmurcov v Parizi,	
Izvirno poročilo Novin: Bleyer, madjarski minister je osnovao .Mikola S. 'profesora ra-čunstva v Budapešti da bi šo v imeni nas prekmurskih Slovencov v Pariz, ka bi nas tam zastopaona mirovnoj konferenci.
Mi damo valati, ka je g. Mikola dober profesor, ali ka bi bio dober Slovenec, to tajimo. Nikdar se ne pokazao ne z ednov. rendicov Slovenske pisáve ne z niednim Slovenskim go-,vorom, da bi bio Slovenec. On se je za Madjara meo i je tüdi, nas Slovenec zastopati zato ne more v Parizi.
Nadalje njega je nišče z med nas ne zvolo za to. Če trebe zastopnika, ga zvolimo po občinah. Izmed 70 jezero katoličanov ga nieden ne zavüpao, da bi v Parizi v njihovom imeni gučao, izmed 25 jezero evangeličancov gotovo tüdi večina ne. V čidom imeni de pa te gučao tam? Nišče naj ne trži znami brez nas. Če trebe zastopnika v Pariz, naj nam ententa naznani, pa si ga zvolimo. To zahtevamo.
Z verskoga stališča pa pišemo katoličanom tak kak evangeličanca!: celi slovenski rod je zročen Jezüšovoj Materi v obrambo, ona. naj nas zastopa Parizi, ona naj nam sprosi pravice narodne i je potrdi tam; njeni smo. Ona zna, ka nam trebe, prosimo goreče njeno pomoč. Zmaga naj Marijina ljübezen do nas.
/	’	z. BrDC
Kak si lehko vsaka hiša spravi Novine? Siromaškejše na vküp stopijo, 2 ali .4 pa malo pride naj edno potrošov, dühovni hasek pa ednako veliki ostane za vse.
Od dekline, ka je nej bila od matere rojeno.
Narodna.
Ona njemi je pa nato pravila:
- - K:a boš pa z menov, da vidiš, ka sam vsa gola, paVIanč telko obleke nemam ka bi si nagoto pokrila.
Te njoj je on djao :
— Nikaj se ne boj, Vej bom jaz že skrbo za tebe.
Zatem jo je pomogeo na edno grüške, ka je tam poleg stüdenca bila, pa njoj je velo, naj dotečas na grüški ostane, ka on nazaj ne pride, pa njoj ne prinese obleke.
V tistom časi. pa, gda je kralič po obleko odišeo, sta ravno dve ciganici prišli k stiidenci vodo pit. Ednaje bila stara, edna pa mlada, pa gda sta se vode napili, se je ta mlajša gledala notri v vodo kak v gledale. V vodi je zaglednola jako lepi obraz,
pa je mislila, ka je to njeni, zato je pravila svojoj materi:
— Eh, mati, da sam pa, jaz j^ko lepa!
Stara ciganica je pa opazila na grüški deklino, štere kep se je v vodi vido vido, pa je pravila hčeri :
— Hči moja; ona ti je lepa, ona, ka je tam gor na grüški.
Pitali sta zatém ciganici deklino, ka gor na grüški dela. Ta je* pa nikaj nej tajila, liki njima je povedala, ka de krali.čova žena, pa ka njoj jé mož odišeo po obleko.
Oda sta Ciganje? to zved ili, sta deklino dol z grüške spravili, pa sta jo v stüdenec vrgli, ka bi se vtopila. Deklína se je pa v stüdenci nej vtopila, liki je včasik zlata riba postala ž nje.
Ciganici sta to nej znali, či se je deklina v stüdenci na ribo obrnola, zato se je mlajša ciganica slekla, pa je odišla na grüško, tam ge je prle deklina bila. Stara
ciganica 'je pa. pobrala obleko svoje hčeri, pa je odišla. Prle je šče velela hčeri, naj se spomene ž nje, či v kraleski grad pride., Nej dugo po tistom je prišeo kralič. nazaj, pa je prineso' dosta obleke, ka bi oblekeo dekline. Oda je do .grüške prišeo, pa vido, ka je deklina nej tak lepa, kak prle: njemi je milo bilo pri srci, pa jo je pitao: Kakša si pa to postala 1! KQk pečeni obraz. maš !
Ona je pa djala:
P.— E,; da sam že jako dugo tű, pa me je sunce speklo.
Kralič jo je nato doj s grüške pozvao, pa gda se je ona oblekla, si a sta v kraleski grad. Samo ka .je ciganičino veselje nej dugo trpelo . . ,
Nadaljevanje.
1920. Jan. 11.
NOVINE
Skrb za lübo zdravje.
V preslikanoj ali namazanoj hiži je lagoji zrak. Zapri dveri in okna, deni na sredi hiže lopatico žerjavice, sipli gori za dve prgišči borovičnih jagod. Za 24 vör odpri.
Pleva je strupena (zagiftana), zato se pa pralja, či ma na roki rano, lehko zastrupni. Tüdi preveč poplevano perilo je ne zdravo. Zgodi se, ka nam pride na rano ali pa se potimo, znojimo i pride na kožo. To je dostakrat krivo tiste bolezni, za štero nišče ne ve odkod jo je dobo.
Či te glava boli, vreži na dvoje li-mono in se vošči znjov po čeli. Glavobol odide. Drugo dobro zdravilo za glavobol je to. Skuči za prgiščo brščanovoga listja in prgiščo takšega zrnja, jagod dve prgiŠči vrtničnoga listja (klincovoga), to gda sku-češ, deni v steklenice (kanto), nalej gori laški olij, zatekni in nehaj tak par dni na sunci. S tem si maži zatanik pa Čelo.
Želodec je najVažnejši del v človeko-vom teli, pa Žalibog, se edni tak malo brigajo za njegovo zdravje. Včasi naš glava boli, smo po celom teli mrtvi in mrzli, nemamo teka, nas, v prsih peče, se nam kisilo riga, ne mórémo mirno spati, mamo boli jezik, smo žuti v obrazi, vse to pomeni, ka je želodec ne po redi. Najbolše zdravilo za betežen želodec je — jesti malo in lejko hrano — dokeč se ne popravi.
{ Kaj je krivo či krv teče' z nosa? V zroki krvavenja so Spadec ali vdarec na nos, betežne nosne služnice, ranjenjé nosne služnice (mrene) zavolo prask z nohtmi, srčne i öbistne bolezni. Komi teče krv z nosa zavolo srčne ali obistne bolezni, si more vračiti srce in obisti. Oda teče krv, drži glavo gori, namoči si zatanik z mrz-lov vodov in vtegni roke gori nad glavo. StaviŠ tüdi krv z nosa ali z rane, či na prah skučeš breskova jedrica in zmešaš z belakom pa deneš gori ali v nosno lüknjico.
Edni radi majo friški topel krűh ali genjene pogane, pa je to preveč škodlivo za želodec, posebno pri deci.
Po prsti si se vdaro, se podrüzno, začesno ali smekno ? Ne kriči ne joči, ar to nikaj ne pomaga. Včini rajši tak. Oda se ti kaj takšega zgodi, porin! hitro prst v krop ali v vroči olij. Istina, boli to, vendar je bolša kratke bolečina kak duga. Oda si že parkrat namakno prst, ga po ví j v krpo, štera je bila namočena v trepetjni. Či se je pa že začelo gnojiti, je jako dobro kopati betežen del tela v trsovom lugL To se tak napravi, Či se žežge trsovo listje in les pa se sküha.
Či kašlaš in si kripav, zvrtaj redkev, jo napuni z medom in tak speči pa po jej.
Oslovski. kašel odpraviš či raztopiš borovö smelo na janežovom čaji (theji) in priliješ žlico malinovoga mosta pa to po žlici jemleš notri. Za edno zrno smole debelo kak gnali je zadosta pol kupico vode
Sühi kašel pa odpraviš s tem, da na prah zmeneš jajcóvo lupino, skuhaš kaputi ovc listje in v toj vodi tak po žlici vsaki den dvakrat jemleš k sebi malo tistoga praha.
Či se ti kaj gnoj!, ne praska!, ne pre-* dlraj, nego napravi si sledeče vrastvo. Vzemi zjajca žuček notri deni za žličico skučene mire, za dve žličici trepetina in za tri dobre žlice meda. T o dobro vküp zmešaj, namaži na platno in naveži na gnojne rane, na pozebline in na kureče oko. Mazilo potegne gnoj in lepo začeli.
Či nam je v želodci mrzlo ali nas Ščiple, je znamenje, da je prehlajenji' Proti tomi je dobro sledeče domače zdravilo. Razreži za prgiščo, posüšenogá pelina (šteroga bi vsaka hiža mogla meti), edno prgiščo mete, nalij* na to pol litra žganice in deni posodo na toplo mesto. Za 8 dni odcedi žganico in si dvakrat na den jemli ž nje po edno malo žlico. Tüdi mazati se je dobro po črevi.;
Či maš zažgane ali skuzeče oči, pij čaj (thej) šteroga Si napravjš iz ovsa. Na frtao litra ovsa vlèj liter vode, kühaj dokeč je oves ne dofbro mehki potem precedi in v to vodo deni, malo meda. To pij na den. koliko ščeš. Dobro si je tüdi močiti v mrzloj vodi, dobro pa je, či držiš oči par minot nad skfédov v šteroj je mrzla voda.
Dom i svet.
Januara 5. se zopet zišla v Parizi mirovna konferenca, štera določi meje Vogrske i Türčije. Boljševiki so se na Madjarskom zarotili proti vladi i narodnomi vojaštvi. Horthy-ja, poveljnika madjarske vojske so- šteli smenoti z iglov, štera je bila zagiftana i v šteroj so bile klice velikih betegov skrile. Zarota se je odkriia. V Rusiji v Petrogradi so bile I volitve (választás), nájveč glasov so dobili boljševiki.
Iz Pariza glasijo, da Jugoslavija dobi Baja mesto i pečtihSke riíjde za premog (vogelje) na pét' let, dokeč svojih1 Tüd v red- ne postavi. Wil-son je ozdravo, delal za zvezo narodov. V Pragi je posveti! vanje.(tanaíivanje)'med čehoslovaškov, N. Austrijov i Jugoslavijov zavoljo gospodarskih reči Albanci so napádi! naše Vojake, a odbiti so. Italija i Jugoslavija se bližala k miri. ltalija püsti naše vlovljence (50 jezero) domo. čehi so prepovedali včiti verski navuk v šolah. Starišje so njim stem dali odgovor, ka dece ne pošiljajo v té šole. Romani niislijo, ka madjari na sprotoletje napadnejo. Na Poljskom je nova Vlada, min. predsednik je Kulski. N. Austrija zasede zapadno Vogrsko, častnike neha na mesti, če prisegnejo i krajína dobi autonomijo.
Glasi.
Na Prekmurske dijake so darüvali: Melhior Zorko, kaplan, Hajdina 40 K., Franc Pengov, pro!. Št. Vid. 30 K., Franc Kušar, Mengeš 10 K., gospočina Bertold PiIŠtajn 10 K.
Glnejo po Dolenskom kűri i svinjé. Redka hiša, kje ne bi prešío kakše küre ali svinče. Pa kaj se je nida ne godilo, glnejo krmljene svinje tüdi. Niti zima ne vzeme küge strah. Keliki so mogli svoje komaj na pol podkrmljene svinje zabodnoti, najsi le količkáj masti spravijo. Veliko pomenjkanje se' nam obeta. Dobro bo Šparati, ne desetjezere na gostüvanje ta zmetati, kda jezeri naših bratov glad trpijo i mirajo od njega. So plemenitejši nameni, kak je, nepotrebno jelo i pelo, na štere lehko damo i tüdi moramo dati kaj nam je odvisno.
Obesila se je Raščan Agota iz M. Polane. V zburkanosti pameti i srca je nesrečna to stopnjo naredila. Bodi njej vsmileni Bog.
Kalendarje Srca Jezušovoga se dobijo pri uredništvi Novin v Črensovcih za 1 K.
Vučitelica Grašanovič Olga, šteroj se je tüdi pot pokazala na Madjarsko, je dobila dovolenje, da sme v Prekmurji prebivati, kje se je rodila.
Roparje z orožjom. Na Petancih pri Berdenovih je večer taki po zdravojmariji nekak zezvao hišne gospodinjo. Ta ide vö na zvanje, misleč ka šteri sosed jo prišo kaj" prosit. Ali kak se zagrezne, kda 'vidi šest vojakov pred sebom s puškami. V vojaško uniformo oblečeni reparje, vojaki gotovo neso bili, so domačim grozih, da so mogli do slednjega filera vse peneze toj bandi do rok dati.
Sebeštjanska fara je na podporo napili siromaških dijakov dalá 124 K. 4 fil.
OkradnoH so drzni tatje Gabersko Franco v Šalamencih. Odnesli so njej obleko peneze.
Pri gradi se je vršo dnes tjeden shod kmetske zveze. Govoro je na njem g. Pušenjak i Maribora.
Preiskalo je orožništvo hišo Gaberske Francike v Šalamencih, ka prej ma tolvajskó blago v njej, štero jehsm znoso vküp. Oražništvo je nikaj tüjega blagajne najšlo v hiši.
Denéšnje Novine damo ešče brezplačno vsem starim naročnikom. Na novo naročite je! Edno'jajce že zmore vsaka Slovenska hiša na mesec več ne kopajo ! Naročnikov mora Več biti kak lani! Pristopite ! Pristopite! Vsaki mesec naprej se mora plačati 1 K. na nje'
Zadnji slovenski kaplan v D. Lendavi so bili pokojni č. dekan Cankovski g. Borovnjak Jožef pred več kak petdesetimi leti. Dober na-rodnjak nikdar neso mislili, ka njihov rod bo vodo te slovensko upravo v D, Lendavi, kda dobijo v Slovenskoj kaplaniji naslednika. Dr. Kočar, civ. kom. je pokojnoga sestranec.
Sobočka železnica samo po sredab i sobotah vozi. Pred kratkim pa niti te dnj ne vozila, zato ka se peč pokvarila.
Pisma na Madjarsko smemo pošiljali, če neso zaprta, nego odprta. V N. Austrijo ravnotak idejo.
Törjanska posta. Törjanska fara šté devét jezero düš i li nema pošte. Prosimo g. civ. komisara, naj se poskrbi, da jo ta velika fara čem hitrej dobi.
Na delo ne bodite izven Slovenje. Mnogo agentov hodi, okoli iz Bosne, Honeckoga itd. šteri vabijo naše ljüdstvo, da bi šlo tá na delo.
I če ednok odido, ne moro nazaj: Židovski agenti so, ne vervajte njim. V Ljubljano so nešteti naši hodili i nazáj prišli, da jepreslabo bila plača i prehrana — tem bole bi silili z drügih krajov domo, pa zavolo dalečine i siromaštva ne bi mogli. Previdni bodite! „Državnáposredo-volnica za delo", Maribor.
Kmetksa zveza je ustanovljena v Velkoj -Polani. Za načelnika je zvoljen Zver Ivan, namestnika Matjašec Ivan, za blagajnika Prša Stefan, za tajnika Cigüt Ivan, za odbornika Žerdin Štefan, Horvat, Jožef i Prša Jožef, Kotrig ma zveza 100.
Dari. Na »Zvezo prekmurskih dijakov" je darüvao Sever Božidar, župan v D. Lendavi 50 K., za prekmurske orle pa 20 K., Črensovska f$jra je darüvala na siromaške dijake v Veržeji tri voze živeža. Na Podporo M. Lista i Novin , so darüvali z Gomilic: Sobočan Franc 4, Gjörköš Mihal 5, Pétek Štefan 6, Törnar Bara 4, Törnar Katá 2, Neka drüžina 5, Horvát Magda 1, Bagari Marija t, Matjašec Ana 2, N. 2, Tkalec Orša 4, Cvetko Ferenc t, Naročniki 3 korone, Bohnec Reza 80 fil, Hozijan Ferenc 80 fil, Žalig Marka žena 60 fil.
V Bogojini i Adrijancih je ustanovljena kmetksa zveza.
Slovenci Dugoveških gor, osemstó jih je, so se hodili tožit župani v D. Lendavo, ka so zapostavljeni od dugoveške madjarske občine i zato želejo samostojno občino Osemsto ljüdi zaslüži to: keliko občin je v Prekmurji, ka niti polovico toga prebivalstva nema, pa so vendar samostojne i majo svojega župana. Zakaj ne bi dobili te pravice dugoveški Slovenci ?
Vagon mele so dobili Dpliijelendavčarje po prizadevanji župana . Sever Božidara. Mela (moka) je bila po ceni, kg. samo 3 K.
Navuk za tretjerednike črensovske sküpščine je bio dec. 21. — Januara 25. bo zopet. — Zdaj se je tüdi na novo volilo Vodstvo tretjega reda na tri leta.
Tisk: Ernest Balkanji D. Lendava.