«UY !?«•" Ar Kupujte E BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest FC^lCTORY Slovene Daily BUY in Ohio XgE »TAT«« 1 Best Advertising JgMisijuSps Medium LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), SEPTEMBER 14, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 215 er Hoi 3P RUSKI NAPAD NA NEMŠKE SEVERNE POZICIJE TSKva r. is or" jcif' riii&i n }i>' (NO JUNAŠTVO RUSOV V IAMBI MESTA STALINGRADA granatami otovorjeni Rusi so se bombe vrgli pod nemške tanke ki so se razleteli na drobne kose. [p' so se umaknili j odbilo napad italijanske pehote, Afrike ® tOf'b-rv _ 11.. ____Jlt ___1' .v TkT ^ _• VVIOVIotr nedelja, 13. sep-| Najprej je teh šestnajst mož Ameriške čete so prispele v Ekvatorialno Afriko Domače prebivalstvo jih je navdušeno sprejelo. — Iz-borna oprema ameriškega vojaštva. " BRAZZAVILLE, Ekvatorialna Afrika v posesti svobodnih Francozov, 12. septembra. — Skozi neki kraj Ekvatorialne so marširale danes a- točk e južnozapadno od povsod drugod pa ^''te vztrajno drže. V so pobili Rusi pred 0% okoli 10,000 Nem- 5,000 Nemcev je bi-g,, ranjenih na fronti obramba Stalingrada k*. 14, septembra. — o! iitio fti •^azn^njajo, da so Nem-neki nadaljen oblju-južnozapadno od Sta-' toda Rusi so vzposta- t)!!f ter jih trdno dis Zf," "d mesta. ijij, "^&dno naznanjajo, da S- ti armade vdrle v juž-mesti IP% ft lil"' ^ samega, toda Rusi ^anikujejo to vest. fo'' ojačeni iz Berlina v Štock-pjgP^^^jajo, da so razpeli ° Volge dvoje ponton- ki je napadla neki grič. Nato je prispel oddelek nemškega vojaštva z avtomatičnimi puškami skoro prav do ruskih pozicij, toda so ga vrglji Rusi nazaj z ba-jonetnim naskokom. Napad nemških tankov Medtem se je znočilo in boji so nekoliko prenehali, zjutraj meriške čete, ki jih je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Ameriško vojaštvo bo nasta- 10. REDNA KONVENCIJA S. D. ZVEZE -1 Včeraj ob desetih se je pričela konvencija mladinskega oddelk^, danes ob devetih dopoldne pa zasedanje 10. redne konvencije. Četniki vpadajo na italijansko in bolgarsko ozemlje Danes zjutraj ob devetih se je pričelo v Slovenskem društvenem domu v Šluclidu zaseda- Njihovi napadi na sovražni teritorij so vedno pogostejši. — Velike izgube osisca. kraju, kj^bo pomagfdo bnunti ^^^ske dobroddne: zveze iWLveanwluh drar^^ | v ned,dj6, ob deadbih Jlmeruike ceksso naredAsta-ja ^dne pa se ^!Mwričda prva na evropsko kakor na domEL-l^^nvencija rnlad&nakqga oddeL ce prdbvaktvo wkmvtw s kar pomeni LONDON, 12. septembra. — Cetniki generala Mihajloviča so napadli preko mej italijansko in bolgarsko ozemlje ter so v srditi bitki v bližini Banje Luke pobili 40 Italijanov. Cetniki izvajajo zadnje dni vedno pogostejše napade na ita- nie desete redne konvencije na ... , ,. . . v •' gj^ jlijansko ozemlje, kjer so požgali pa je prigrmelo v napad dva-1 j" bojno °:« e. kora,: ? bodočih pO katerih so spra-® i^ase novih čet, kate-" v bitko. ^odba ruskega •> ^ heroizma je prispela epična ,jjj ^'^oizma ruskih voja-l j,qv°. napolnili svoje želi granatami ter se ki so se valili 3st od katerih je Airtvih, šestnajsti pa ijj ^ Ustavilo naval dva-y ^"^ških tankov ter za-% dva. platoma itali-^01 L in oddelek nem-^ z avtomatičnimi najst nemških tankov. Rusi so z ročnimi granatami, ki so jih metali proti tankom, razstrelili 4 tanke, ostali pa so grmeli naprej. Supremna žrtev Zadnji trije Rusi, ki so ostali neranjeni, so si natrpali pasove in že^e z -ročnimi granatami, nato pa se vrgli ž njimi pod nemške tanke. Možje in tanki so se razleteli na drobne kose. Nato pa so prispela ruska o-jačenja. Rusi poročajo, da so spravili Nemci na pozorišče bitk sveže rezerve, ki jih zdaj mečejo v boj.\ Commandos napad na severu MOSKVA, 12. septembra. — Rusi so izvedli na severu napad po metodah angleških commandos ter so uničili v nemških pozicijah 11 težkih topov, več možnarjev, dvoje municijskih skladišč in eno živilsko skl^i-šče. Admiral Nikolaj Kuznecov, vrhovni voveljnik ruske mornarice, je brzojavno čestital ruskim mornarjem, ki so izvedli ta drzen napad. Ta napad je bil izveden ali na pozicije v Finski ali pa v Norveški. mo Ameriške čete in ameriške vojaške bolničarke, ki so nedavno prispele v Leopoldville, v Belgijski Kongo, so bile počaščene s slovesno recepcijo, ki jim jo je priredilo tamošnje prebivalstvo. NOVI "NIKELJ" BO IMEL VSE, SAMO NIKLJA NE WASHINGTON, 12. septembra. — Morgenthau, tajnik za-kladniškega departmenta, je izjavil, da bodo vsebovali novi "niklji," ki jih bo izdala vlada Zedinjenih držav, srebro, baker in manganezo, samo niklja ne. Nove kovance bodo pričeli kovati tekoči tiiuen v vladni nov-čarni v Philadelphiji. NAJMLAJŠI NE BODO ŠE VPOKLICANI WASHINGTON, 12. septembra. — Predsednik Roosevelt je danes izjavil, da se 18 in 19-let-nih mladeničev najbrže še ne bo pozvalo v armado pred začetkom drugega leta, ker prihaja že zdaj k ameriškim bojnim silam toliko novincev, kolikor se jih more v sedanjih rkzmerah sproti izvežbati. aktivnosti, pri kateHh se — kar je pač naravno — tedno bolj u-veljavlja naša mladina. Mladinska konvencija se je pričela z veliko slavnostno parado na 200. cesti in Lindbergh Ave., pri kateri so sodelovali godba, častna straža SDZ, uniformirani krožek mladinskega oddelki, kakor tudi ostalo članstvo in glavni odbor. Nocoj bo priredilo društvo Euclid, SDZ, na čast delegatom desete redne konvencije večerjo in ples v.dvorani Slovenskega društvenega doma, v sredo pa bo slavnosten banket. Uredništvo in upravništvo "Enakopravnosti" . toplo pozdravlja zbrano (^^%pg^,cuo Slovenske dobrodelne zveze ter ji iskreno želi najboljših uspehov v korist njenega članstva, v korist naselbine in naše splošne celokupno^ti, kjer koli posluje ta naša dična domača bratska organizacija. FRANCOSKI KVIZLINGI ODREDILI PRISILNO DEIO V KORIST NEMČIJE Odredbo je podpisal stari maršal Petain, toda njegovo roko je vodil izdajalec Laval. FRANCOSKO DELAVŠTVO JE PRODANO V SUŽNOST NEMČIJI več italijanskih obmejnih vo- j jaških postojank ter pobili njihove garnizije. Pri četniškem vpadu preko bolgarske meje so ubili četniki okoli 300 bolgarskih vojakov in policistov. Jugoslovanski rodoljubi se borijo v štiristroki invaziji v Hrvatski, Srbiji, Bosni in Črni gori. V bližini železniške postaje Rume so četniki izstrelili neki vojaški vlak ter pobili nad 100 vojakov, ko go slednji izstopali iz vagonov. dezerter je posilil in umoril VRNITEV VISOKE FRANCOSKE ODLIKE LONDON, 12. septembra. — Edouard Herriot, predsednik se- llUj --daj odpravljene francoske zbor- trupli je našel v grmovju neki voznik tovorne- nice poslancev, je danes vrnil Žensk, ki sta ga Vzeli na avtomobil Italijanska strahovlada v Sloveniji NOVA NACISTIČNA GROŽNJA STOCKHOLM, 6. septembra, (NYT)—V današnjem "Voelk-isher BeobachTer" piše dr. Alfred Rosenberg, vodja šolstva in prosvete v Riajhu, da bo prebivalstvo okupiranih ozemelj kratko, in malo uničeno, , ako ne bo podpiralo Nemčije v njenem boju. Dr. Rosenberg se je drznil napisati, da v Evropi sploh samo Nemci in njihovi zavezniki morejo zahtevati pravico. Petainova vlada v Vichyju je snoči dekretirala Hitlerjev "suženjski zakon," s katerim je odrejeno prisilno delo v Franciji. K temu prisilnemu delu bodo pozvani vsi francoski moški v starosti od 18 do 50 let, in vse neomožene ženske v starosti 21 do 35 let. Zakon ne navaja nobenih omejitev glede krajev, kamor sme bUi to delavstvo poslano, in nobenega dvoma ni, da bodo poslani v Nemčijo. Delavstvo reducirano na iwlozaj sužnjev Ker ni mogel Laval ničesar doseči s svojimi pozivi, da bi nabral za delo v Nemčiji 350,-000 delavcev, kolikor jih je' Hitler od njega zahteval, se je zdaj zatekel k odredbi glede prisilnega dela. Vsi znaki kažejo, da bodo francoski delavci poslej pošiljani kolektivno v Nemčijo, kjer bodo morali delati v ondot-nih industrijah. Hitler zahteva tudi nemške Žide Kako silno primanjkuje v Nemčiji delavcev, je razvidno iz dejstva, da zahteva zdaj Hitler od Francije 10,000 nemških Židov, ki jih je bil vsoječasno pregnal iz dežele, zdaj pa jih hoče nazaj. Že danes je več kot gotovo, da bo pričel Hitler v najkrajšem času zahtevati tudi francoske žide. Laval je nameraval najprej poslati v Nemčijo 350,000 delavcev, ki bi se bili prostovoljno javili, toda nakana mu je iz-podletela, ker je z velikim pri-ganjanjem, obljubami in grožnjami nabral komaj 50,000 delavcev. Laval ^se igra z dinamitom Istočasno s to odredbo se je pojavilo v Vichyju živahno vojaško vrvenje, kar je vlada o-značila kot rutinsko. Resnica pa je, da Laval ve, da se igra z dinamitom, zato je ukazal za vse slučaje pripraviti vojaštvo. Malopridnež je bil na potu v Kalifornijo, J® nameraval ubiti svojega brata. ' ^ARIA, Cal., 13. Robert Taylor V. stari vojaški de m i 3e k ,,C. ^^Ges povedal policiji. dvoj mladih žensk iz ter se odpeljati kjGr je hotel o-S i t bratom, s ^ ® že 14 let sprt. priznal umor Mii? priznal umor 25 let pUtar Petrkngeli, in biv^. ® Dorothy Baum, W) iz Wisconsina, / ^ ^Posleni pri neki do- da je mogel ukrasti - Oi^Gnjeni pretekli ponedeljek ^ii v bližini Toijiaha, H Soli pa ju je umoril. j® v to- neki voznik to- K 'nameraval brata 4 je dezertiral iz ^ k 5 v C.' je izjavil, iji peš proti St Omenjeni dve ženski sta se vozili od svojega dela proti domu, ko sta ga vzeji na svoj avtomobil. "Ko smo se nekaj časa vozili, sem jima ukazal, naj izstopita iz avta," pripoveduje lopov. Ker pa sta pričeli kričati, sem ustrelil mlajšo (Miss Pe-trangeli, ki je lastovala avtomobil"). Krogla pa je šlo skoz njo ter zadela še drugo, tako da sem obe končal." V resnici pa je bila Miss Pe-trangelli ustreljena dvakrat, Miss Baum pa osemkrat-Ženski sta bili posiljeni Malopridnež pravi, da žensk ni posilil, dasi je obdukcija trupel dognala, da sta bili obe posiljeni. Ker so bila mesta okoli ran na golih telesih okajena od smodnika, je razvidno, da ju je ustrelil šele potem, ko jima je strgal obleko s telesa. vladi v Vichyju red francoske legije, in sicer zato, ker sta bila s križem te legije posmrtno odlikovana dva francoska častnika, ki sta se borila pod nemškim poveljstvom v Rusiji, kjer sta tudi padla. Nov grob V soboto popoldne je preminil v mestni bolnišnici Thomas Ljudstvo naših vasi beži v gos^dove. — Italijani po-žigajo cerkve in domove ter rušijo naše kulturne spomenike. KOPANJE V SAVI ZOPET DOVOLJENO BEOGRAD. — Novo Vreme prinaša naredbo beograjske policije, glasom katere je prebival stvu zopet dovoljeno, da se koplje v Savi in Donavi. Dozdaj je bilo kopanje prepovedano, ker je voda prinašala trupla ljudi, ki so bili vrženi v reko za časa pokoljev v Bački. Napad na bolgarskega ministra Gabrov-skega; v Bolgariji in Macedoniji vre Izgredi v Italiji. — Prebivalstvo Macedonije pobija bolgarske uradnike. — Z orožjem jih zalagajo ruska letala. — V Bolgarijo hite nemški gastapovci, da zatro sabotažo. % ^al si brata, ker J v neko pobolj-° je bil enajst let Na počitnicah Hamer (Kraich), rodom Hrvat in med Slovenci dobro poznan. Doma je bil iz sela Pečno, občina Kalje, okraj Žumberak, kjer zapušča več sorodnikov. Pokojni je bil star 68 let. Svoj dom je imel na 1109 E. 63 St., dolgo vrsto let. Zadnjih osem let je bil vdovec. Tukaj zapušča edinega sorodnika, nečaka Thoma-sa Kraicha, stanujočega na 1033 E. 69th St., ki bo oskrbel njegov pogreb. Pokojni se je nahajal v Ameriki 43 let. Bil je član društva Zvezda št. 14 H. B. Z. in fare sv. Nikolaja na Superior Ave. in E. 36 St., odkoder se bo vršil pogreb v torek dopoldne ob 9. uri nato pa na pokopališče Calvary poleg groba njegove soproge Marte. Truplo bo ležalo na mrtvaškem odru v kape- LONDON, 4. septembra (UP) — Pred kratkim smo prinesli strahotno vest, da so Italijani porušili več nego 100 slovenskih vasi, ubili 7,000 in deportiran 35,000 Slovencev. Dodatna poročila, ki prihajajo v London, zatrjujejo, da se je 20,000 Slovencev pridružilo četniškim oddelkom generala Draže Mihajloviča ter da prebivalstvo vsepovsod beži v gozdove. Italijani SVOBODA BORBE MEXICO CITY, 12. septembra. — Poslanska zbornica je danes odobrila predlogo, ki daje mehiškim državljanom pravico vstopa v borbo v vrstah vojaš-. tva zavezniških narodov, ne da ai ti mehiški državljani izgubili zato svoje državljanstvo. zažigajo cerkve in rušijo vsepo vsod narodne in kulturne spomenike. Po drugih vesteh so Italijani v Kodeljevu blizu Ljubljane u strelih 17 mož in žen, v znak maščevanja za uboj dveh itali jannskih žandarjev. Na eno-tedenske počitnice so se podale v South Fort, Pa. Mrs. Hribar, Mrs. Sustarsic in Mrs. Maček, 1194 E. 71 St. Že-|li A. Grdina in sinovi, 1053 E. limo jim mnogo zabave in raz-jE. 62 St. Bodi mu ohranjen vedrila ter srečen povratek! j blag spomin! DRŽAVA BO NA IZGUBI Cuyahoga okraj, njegova mesta in vasi, bodo izgubili $1,397,-000 na leto, ako se bo po zasnovanem načrtu okrnilo za 40 odstotkov prodajo gasolina. Prvorojenček Vile rojenice so se v soboto zglasila pri družini Mr. in Mrs. Anthony Mostar ml., 1128 E. 63 St. in pustile v spomin krepkega sinčka prvorojenca. Dekliško ime matere je bilo Mildred Jersan. Mati in dete se nahajata v Glenville bolnišnici ter se dobro počutita. ^ Čestitamo! OLJNA CEV V DRŽAVI OHIO WASHINGTON, 12. septembra. — Defense Plant korpora-cija je izjavila, da bo financirala konstrukcijo osempalčne in 82 milj dolge oljne cevi iz Tifli-na, O., pa do nekega kraja v bližini Akrona, kjer se bo ce\ strnila z dvema že obstoječima oljnima vodoma. Ta oljni vod, po katerem bo preteklo po 15,000 sodov olja na dan, bo zgrajen iz; že rabljenih 1 Pričetek ob 7. uri. Bodite vsi na' skem mestu Skoplje, ki leži 110 cevi. 'mestu! 'milj južnozapadno od Sofije. Kultura LONDON, 14. septembra. — Sovjetski viri naznanjajo, da je Hitler zelo zaskrbljen zaradi novega podviga izgredov v Italiji. Poročilo iz Lizbone naznanja, da je Hitler v sv(^jem glavnem stanu na vzhodni fronti imel nujno konferenco z voditelji italijanske fašistične milice glede zatrtja "resnih nemirov in iz gredov v raznih okrajih južne in srednje Italije." Konferenca v Aitlerjevera glavnem stanu H konferenci v svoj glavni stan je pozval Hitler generala Galbiatija in generala Guia, katerima je dal svoje instrukcije glede njunih dolžnosti v očigled izgredov v ItaUji. Atentat na bolgarskega ministra LONDON, 13. septembra. — Poizkus umora bolgarskega ministra notranjih zadev Petra Gabrovskega in poizkus aretacije nad 100 zarotnikov, je u-žgal v Macedoniji' iskro nasilnih izgredov in dejanj proti o-kupacijskim silam osišča. Poročila naznanjajo, da sodelujejo macedonski patriotje s silami generala Mihajloviča v prizadevanju, da razplamte ves Balkan. Krvava revolta v Macedoniji Švedska telegrafska agencija javlja, da je izbruhnila v Mace doniji krvava revolta in da so revolucijonarji pobili v več krajih vse bolgarske uradnike. Re volucijonarji dobivajo orožje od ruskih letalcev, ki jim ga sled- Nad Skopljem je proglašeno obsedno stanje. Nemci hite s pošiljanjem svojih gestapovcev v Bolgarijo, kjer se je pojavila tekom zadnjih dveh tednov silna sabotaža. NEMŠKI URADNIKI NA HRVAŠKEM Deutsche Zeitung Kroatien, poroča, da so uporniške čete u-bile Schumacherja, ^ki je bil o-krožni načelnik nemške narodne skupine. V bližini Nove Gra-diške sta bila ubita načelnik Ritz in ustaški načelnik glavarstva, Karel Wagner. Zuericher Zeitung javlja iz Budimpešte, da so na Hrvaškem znižali delež kruha na 150 gramov. POSLEDICE VELIKE NESREČE Velika nesreča, ko je treščilo neko vojaško letalo v tovarno Curtiss-Wright korporacije, o kateri nesreči smo že pretekli teden poročali, je zahtevala doslej že 9 smrtnih- žrtev, ker so bolnišnicah podlegli ranam nadaljni ranjenci. Zdravniki izražajo bojazen, da bo umrlo še nadaljnih osem oseb od 41, ki so bUe ranjene. PEV. ZBOR "SLOVAN" nji mečejo na zemljo. Članom zbora "Slovan" se Obsedno stanje v Skoplju sporoča, daf se nocoj vršijo va-j Napad na Gabrovskega je bil je na 19000 Chickasaw Ave. r— I izveden v starem jugoslovan- Seja Ženskega odseka Zadruge Zadruga ima svojo redno mesečno sejo v torek, 15. septembra ob 8. uri zvečer. Vse članice so vabljene, da se gotovo u-deleže, kajti ukrepati je treba vse v zvezi % veliko veselico, ki se bo vršila koncem oktobra meseca v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 11. se^temb UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" sum "ENAKOPRAVNOST"! Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PEINXING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) dy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town; (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ...........................................................................$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) .......................................................................... 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece).............................................................................. 2.00 By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: (Po iioStl V Clevelandu, Kanadi In MehikjJ: For One Year — (Za celo leto) ..................................................................... Por Half Year — (Za pol leta) ..................................................................................... 4.00 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ................................................................................... 2.25 U rednikova ' pošta Demonstracija glede krpanja se proti Supilo-u spletke v cilju, | že takrat, kako važno vlogo bo ,..$7.50 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južna Ameriko in druge inozemske države): POi.' One Year — (Za celo leto) _________________________________ Por Half Year — (Za pol leta) .................................................... ................$8.00 .................. 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. MATI VOLGA Da-li Stalingrad "vzdrži ali pade, ne pomeni mnogo. Globljega pomena za Ruse je dejstvo, da so dospele nacijske horde do Volge. Za Ruse pomeni to nesrečo največje dimenzije. Povprečnemu Rusu pomeni Volga vse več kakor na primer Amerikancu reka Mississippi ali Nemcu reka Ren. Rusu je Volga—matuška Volga—mati Volga. To matuško opevajo Rusi z radostjo in strahom v neštetih narodnih pesmih, in ruski poljedelec, ki živi ob reki Volgi, pravi: "Volga je naša kri. Naj se izsuši, pa bomo pomrli." ^ Ruske mladenke, željne zakonskega stanu, podkupujejo mater Volgo z glavami, ki so bile odsekane živim petelinom. Poročene žene molijo ob njenih bregovih za zdrave in pogumne sinove. Od pamtivekov so bile pokrajine ob Volgi pribežališče mož, kamor so pribežali pred izkoriščevanjem, pred zakonom ali pred lastno vestjo. Ob bregovih Volge so se bile najsrditejše revolucionarne bitke ruske zgodovine in svetovno znana Rusa Stenka Razin in Emeljan Pugačev sta izvojevala ob matuški Volgi svoje največje zmage. Reka Volga teče po najrodovitnejši ruski zemlji in ob njenih bregovih stoje velika ruska mesta; Stalingrad in začasno rusko glavno mesto Kujbišev; Saratov in Kazan, ki je bil nekdaj prestolnica tartarskega kraljestva; Astrahan in Gorki (Nižni Novgorod), mesto s svetovno znano, 700 let staro in s krvjo p^ano zgodovino. Iz Moskve, ki je zvezana z Volgo po prekopu, iz Saratova in Kujbiševa plovejo ladje s produkti tekstilnih in jeklarskih tovarn proti pokrajinam spodnje Volge. Od-Kaspiškega morja, od močvar v raskounčakovskem okraju in iz stalingrajskih žitnic plovejo proti centralni Rusiji ladje, natovorjene z oljem, ribami, žitom in soljo. V bazenu reke Volge živi tretjina vsega prebivalstva evropske Rusije. Eden izmed vsakih dveh sovjetskih par-nikov plove po Volgi. Četrtina ruske soli prihaja iz pokrajin ob spodnji Volgi. In kljub velikim oljnim vodom, se prevozi po reki Volgi več olja kakor po kateri koli drugi reki sveta. Vse to je zdaj ogroženo po nemškem prodiranju, in tega ne ve nihče bolj od Nemcev samih. "Bitka za Stalingrad bo zabeležena kot najbolj kolosalna in srdita bitka v vojaški zgodovini," je izjavil neki vodilen nemški vojaški časopis, ki je pričel poveličevati ruske vojake, mesto da bi poveličeval Nemce, kakor doslej. In nobeno čudo. Te dni imajo Nemci bolj kot kdaj-koli prej dovolj vzroka do spoštovanja sovjetskega vojaštva. Sovjeti bijejo pred Stalingradom svojo največjo, najpogumnejšo in najsrditejšo bitko vseh časov proti Hitlerjevim hordam. TOLSTA RACA "Daily Worker" je pričel kampanjo proti generalu Draži Mihajloviču, vodji jugoslovanskih četnikov. Nedavno smo komentirali o poročilu tega lista, ki je trdil, da je prestregel neki radio-amater po kratkih valovih poročilo rimskega radia, v katerem je baje rimski radio priznal, da je Mihajlovič zaveznik Italijanov oziroma osišča. V svojem komentiranju smo navedli, da je to brez-miselno in da je več kot čudno, da je tozadevno važno radio-poročilo iz Rima nrestregel samo en radio "amater" v Zedinjenih državah. K omenjeni not'ci "Daily Worker-ja" pripominja uvaževana ameriška revija "The Nation," da so krogi, v katerih delokrog spadajo radio-prejemi-in radio-oddaje, čekirali vse oddaje in prejeme, pa niso mogli nikjer ugotoviti omenjene vesti rimskega radia, ki jo je zabeležil "amater" Daily Worker-ja... * Kupujte vojne bonde! * Cleveland, O. — Imela sem čast biti navzoča že parkrat pri demonstraciji, katero praktično proizvaja naša vrla Slovenka ga. Christine Pirnat, katera s prepričano zavestjo lahko smelo trdi, da je z najnovejšo iznajdbo; Easy Mend — omogočena marsikatera ura olajšanega dela našim gospodinjam. Način krpanja perila s tem lahkim potom, bodo imele vse posetnice lahko v razmotriva-nje v sredo, 16. septembra ob 8. uri v dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Vljudno vabim vse cenjene rojakinje od blizu in daleč, da posetijo omenjeno prireditev ter s svojo navzočnostjo dokažete, da se zanimate za razvoj in vsake vrste napredek v naselbini. S tem daste priznanje tudi naši lastn^ rojakinji, katera je s svojim razumom omogočila olajšavo ženskega dela. Precej lep uspeli je bil dosežen do sedaj že tu v collinwoodskem o-krožju, kot v Euclidu, Ohio. U-pam vsaj, da dvorana Slovenskega narodnega doma na St. Clair ju ne bo brez prve odlike v tem pogledu. Slovenke, vse na plan, in tudi "pečlarji" do-brodošU! Da se vidimo 16. septembra — in topla hvala v fiaprej vsem posetnikom! Josephine Praust da ga očrnijo. "Takrat je živel v Zagrebu", je dejal predavatelj, "grof Sa-begilio, zelo zanimiva klerikalna osebnost. Dovolite mi, da pose-žem nekoliko nazaj v preteklost. V onem času je priredil zagrebški nadškof velik banket, med katerim je Supilo sedel poleg gospodarja. Nenadoma je stopil v dvorano duhoven nižje vrste in sedel k isti mizi, postavil svoj stol poleg Supilo-a, ter ga vprašal: — Ali verjamete vi v Boga? — Supilo je takoj spoznal, čemu to vprašanje in je odvrnil; — V kakšnem smislu stavljate svoje vprašanje, objektivno ali subjektivno? Ako mislite objektivno, vam moram povedati, da vsi filozofi na svetu dozdaj še niso uspeli dokazati, da bog obstoja. Subjektivno pa verujem v Boga, kakor tudi vi sami. Takšne so bile v teh dneh razmere. Preskočim 10 let v leto 1916, ko sem potoval preko laško - švicarske meje. Mislil sem, da bo zanimivo seznaniti se z jezuiti ter z njihovim nazi-ranjem o vojni in politiki, kajti v Rimu pravijo, kar črni papež danes dela, bo delal beli papež jutri. Zaprosil sem torej za sprejem pri glavnem generalu jezuitov v Ženevi. Stavil sem mu nebroj vprašanj, a bilo je, kakor da sploh Wickham Steed o Jugoslaviji imelo jugoslovansko vprašanje za splošni evropski problem. G. Steed je ob tej priliki tudi opisal vlogo ministra Božidara Mar kovica v^ Fried jungo vem procesu. Nadalje je Steed opisal dunajsko stališče napram balkanskim vojnam. Povedal je, da je bil Dunaj o tem prepričan, da bo Bolgarska sicer premagala Turčijo, da bodo pa Turki uničili Srbe. "Jaz pa sem bil prepričan, zatrjuje Steed, da s6 bo srbska vojska pokazala močnejšo." "Avstrija je seveda dovolila to vojno, ker je bila prepričana, da bodo Bolgari zmagali, tako, da se bo mogla vmešati in z mogočno roko zaščititi premagano Srbijo. Te roke seveda ne bi bila nikdar več potegnila nazaj. Dunaj je sprejemal vesti o srbskih zmagah zelo nerad in zelo začuden. Že takrat so se razmere začele približevati evropske-nftu konfliktu. Takrat sem se začel pripravljati na to, da obvestim svoj narod o oblakih, ki se zbirajo in o tem, kaj bo." "Meseca novembra 1912 so vkorakali Srbi kljub vsem svarilom v Albanijo in zasedli Drač. Takrat sem napisal pismo neki zelo važni osebnosti v Londonu: — Kmalu boste slišali, morda celo predno vas dose- mal za naše narode in našo vlogo v Evropi." Po govoru g. dr. Krnjeviča je Steed vstal in dejal: "Želim vam povedati, da sem se potegoval za Jugoslavijo zato, ker ima Jugoslavija pomen za Anglijo, in za mir v Evropi. Hotel bi tudi, da bi angleški pojmi o svobodi \ in* demokraciji vseh narodih." 'zavladali Tudi te besede g. Steeda so bile pozdravljene z občim in dolgotrajnim ploskanjem. Najprej je stopil h g. Steedu predsednik vlade g. Slobodan Jova-novic ter mu čestital k predavanju in se mu zahvalil. Tpdi drugi člani vlade in druge u-gledne osebnosti so mu čestitale in' ostale še precej časa z njim skupaj v prijateljskih razgovorih. Damir Feigel: tU b*' B*c Zopet sem moral P 'Odrini r Sam do 1< Veje pc ,Etična p •lo sape em neb kot č: 'tkih n( ' Ničes; iapola ^^ara i ^iu, ki ozirat v tej 1 L®' se C "'grans: sko oi Pod nemško in laško okupacijo '^^ume Bič s p ne razume. Vprašal sem ga, ali že to pismo, da so Avstrijci LONDON, 21. avgusta (JIC) • Družba slovenskih novinarjev je priredila včeraj popoldne takozvani ustmeni časopis. Govoril je g. Wickham Steed, slavni britanski publicist in veliki prijatelj naše države, o mukah in težavah začetkov Jugoslavije iz let 1905 do 1918. Predavanju so prisostvovali predsednik vlade g. Slobodan Jova-novič in večina drugih članov vlade. Dvorana jugoslovanskega doma je bila natrpano polna naših ljudi, ki so pozdravili prihod g. Steeda z dolgotrajnim ploskanjem. Predsednik društva, g. Mih. S. Petrovič, je v lepih besedah pozdravil g. Steeda kot enega najslavnejših časnikarjev in iskrenega branilca demokracije in britanskega liberalizma. G, Petrovič je med drugim dejal: — ''Potrebno je povdarjati pred-vrjm, da Jugoslavija danes nb več nekaka strokovnjaška iz-nrjdba, izmišljena od diplomatom zbranih okoli zelene mize — krr bi marsikdo želel misliti. Ta n; ša država ni plod zmagovalčevega diktata iz prejšnje vojne, tf nveč živo dejstvo — ideal m logobrojnih pokolenj najboljših sinov Srbije, Hrvaške in Slovenije." G. Petrovič je natO predal besedo g. Wickhamu Steedu. Ko je stopil na govorniški oder, so g£i navzoči še enkrat navdušeno pozdravili. G. Steed je improviziral precej dolgo, zanimivo in živahno predavanje. Poročal je najpreje, kako je kot dopisnik Timesa s primerno intervencijo rešil Supilo-a madžarskih oblasti, ki so ga bile obtožile agitacije. Na' ta način se jo pobližje seznanil z jugoslovansko idejo. Potem je govoril 0 veliki važnosti reške rezoluci-je iz leta 1905. Steed zatrjuje, 1 da je ta rezolucija silovito razburila nekatere osebnosti na Dunaju, a da je bila tudi Mad ;:urom zelo neprijetna. Začele so bo rimsko-katoliška cerkev o-snovala svojo bodočnost na dinastiji Habzburžanov ali Ho-hcnzollerncev, ali raje pomagala narodom do svobode in si na ta način zaslužila njihovo hvaležnost. Ker je bilo videti, da ga pogovor sploh ne zanima, sem nenadoma sprožil vprašanje: — Kaj pa dela grof Sabegilio zdaj v Zagrebu? Takoj se je spremenil in dejal: — Vi ga poznate? Mislil sem, da nikdo ne ve, da je on tam. — Vprašal sem ga dalje: — Ali pomaga Hrvatom ali Habzburžanom ? Leta 1916 so se ukvarjale zelo čudne sile z našim jugoslovanskim problemom. V svojem nadaljnjem razlaganju neposrednih činiteljev in dogodkov, je g. Steed opisal značaj delovanja Supiloa in njegovih tovarišev. Povedal je, da so predvsem stremili za tem, da se Avstro-ogrska uredi na federativni način. "Takšna federacija bi se bila protivila evropski vojni, toda hubsburški duh in njegovo geslo — Divide it impera — je preprečil vse. Habsburžani niso hoteli sloge med svojimi narodi. Bolj jim je ijgajalo nekak- šno ravnovesje nesloge. Najprej so zatirali enega svojih naro dov, potem se mu pa skušali prikupiti s tem, da so začeli preganjati še druge." , Posebno zanimiva je bila raz\ laga g. Steeda o Priedjungovem prosecu. Znani avstrijski zgodo vinar Friedjung je -obtožil, še pred anekcijo Bosne leta 1908, zagrebško hrvaško - srbsko zvezo v dunajskem listu "Neue Freie Presse", češ, da je v zvezi z Beogradom in da od tam dobiva denar. "Predno je to storil", pripoveduje g. Steed, "me je Friedjung povabil na kosilo ter me vprašal, dali poznam hrvaško-srbsko zvezo. Dejal mi je: — I-mam dokument, ki dokazuje, da je Supilo prejemal denar iz Srbije. — Odgovoril sem mu, da je njegov dokaz poneverjen in da bi se moral izogniti Supilo-u. Ako ne, se bo prepričal, da v Supilo-vi pisarni ni niti enega stola s štirimi nogami, tako da ne bo mogoče dokazati, da je Supilo sploh dobival kakšne denarje. bombardirali Drač. Vi na Angleškem pa se morate takoj pripraviti na to, da izkrcate čete v Franciji in v Belgiji. Odgovor je bil naslednji: — Cemu bi se vtikali v evropske prepire? Mi se moremo vdeležiti vojne le radi jasno določenih britanskih im-perijalnih interesov, radi ogrožen ja nezavisnosti Velike Britanije." Na koncu je Steed govoril o dogodkih, ki so bili v prejšnji svetovni vojni in o priliki mirovne konference uvod porodu Jugoslavije in določen ju njenih meja. Podrobno je opisal, vlogo dr. Ante Trumbiča in njegove razgovore z Wilsonom in Orlan-dora glede razmejitve v'Istri. "Danes je vprašanje Jugoslavije zopet eno najvažnejših za Evropo. Prepričan sem, da je največja sloga Srbov, Hrvatov in Slovencev odločilne važnosti, prav posebno pa stremljenje za resnično slogo. i ^Naslovil je nato neposredno svoje slušalce in končal: "Kolikor boste vi vsi pripomogli k slogi in skupnosti, toUko več boste uživali spoštovanje in naklonjenosti pri vseh narodih. Vi ste danes ena najvažnejših središčnih točk Evrope in potrebno bi bilo, da se tega zavedate. Kar se mene tiče, naj vam le to povem; — Hvala Bogu, ako sem v tem pogledu tudi jaz storil nekaj koristnega na tem svetu." Po vseh krajih Jugoslavije so bili ponoči nalepljeni seznami imen na smrt obsojenih izdajalcev, pomagajo nazifašistom. General Draža Mjhajlovič ima popolno pooblaščenie, da s smrtjo kaznuje vse pomagače nazi-fašistov. Med onimi, ki so jih jugoslovanski rodoljubi obsodili na smrt, so tudi: Milan Ne-dič, srbski marionetni ministrski predsednik, poglavnik Ante Pavelič, fašistični prvak Dimitrij Ljotič, minister notranjih" zadev Milan Acimovič in njegov pomočnik Čeka Djordjevič. da je prišel prepozno, izuineg sarna že kompletna i® iigeg^ i^, manjka k odvetniški ? % samo še stranka. TežW ^ehuje bilo odkrižati in ves^ Si in ko je odšel, ker v ^ toda opazil svojo prvo stra® itig ^ In ta moja prva sf' ^ fdeč: kor sem si predstavi)' ^ in ka zopet agent in sicer s.p' Niti, sarniške potrebščine s j Poč ozirom na jurisdične Vdal sem se v usod" poslušal. Ko bi le j&^ lahko, tako tekoče šeno in prepričevalo" Ko je končal črez re naštevati potrebšči ^ lisati njihove dobrote čul iz mojih ust, da pozno, da obžalujem je tako čudno pogled^''^ stane trajno v spoio'"' pogled, ki je izražal T lost obenem. ;< Itfla prir k. ki s ra Ijen f fecir bi ¥ Govor g. Wickhama Steeda so vsi poslušalci z največjo pozornostjo in zanimanjem in ga pretrgali večkrat z iskrenim in dolgim odobravanjem. Prav posebno navdušeno pa so pozdravili zaključek njegovega predavanja. G. Mihael S. Petrovič se je toplo zahvalil govorniku v ime-^ nu družbe jugoslovanskih časnikarjev v Londonu. Podpredsednik kraljevske vlade dr. Ju-i-aj Krnjevič se je nato zahvalil g. Wickhamu Steedu: _ "G." W. Steed pripada onim redkim uglednim Angležem, ki izvrstno poznajo obenem vseob-čo evropsko situacijo in naše probleme. Skozi desetletja je pazljivo zasledoval dogodke pri nas in vedno ostal naš prijatelj. Dolžnost mi je, da mu izrazim ob tej priliki, ko nas je počastil s svojo prisotnostjo, vso Iz Moskve se poroča 22. avgusta, da so gerilski oddelki v Sloveniji jako aktivni. Na Gorenjskem napadajo nemške posadke in železnice. Razstrelili so več mostov, med njimi tudi železniški most v Žirovnici. V bližini Žirovnice so gerilci obkolili hišo, v kateri so bili nastanjeni prisilno mobilizirani Slovenci, in so jih osvobodili. Kokerska gerilska skupina je napadla žandarsko postajo v bližini Tržiča in pobila vso gar-nizijo, okrog 80 nemških žan-darjev. Gerilci so zaplenili tudi vso vojno opremo te posadke. Pogosti boji med gerilci in nemškim vojaštvom se vršijo v Tuhinjski dolini ter v predmestjih Jesenic in Kamnika. Pri Podnartu so slovenski gerilci iztirili nemški vojaški vlak, pri čimer je bilo veliko število nemških častnikov in vojakov ubitih in ranjenih. Na nekem drugem kraju so gerilci pognali v zrak tri tovorne avtomobile, polne nemških vojakov. * V okolici Kranja in Tržiča so Nemci preiskali cele predela, požgali vse koče pod Storžičem, zlasti v okolici Sv. Lenarta. Veliko število Slovencev je bilo ai-etiranih v okolici Medvod. Prvotni aretiranci iz Kranja so bili iz Begunj odpeljani v notranjost Nemčije, v Spittal ob Dravi in v znano koncentracijsko taborišče Dachau. .1» Petil Nla •cho,. Pozd 'i. to Tako je šlo ves vsota, za katero so in® varovati razni agentje, sedaj 285.000 kron, _ ga in uradnega papi^ pono; hoteli naprtiti kar cd® znanstvenih knjig _ čiliščno knjižico, le ® l hotelo biti! Odvetnik brez strani' nik brez bolnikov. 2' ma v,tem slučaju ugo(^ lišče. Svojo znanost p"' ko na svojcih, na prijateljih. Vedno je ^ posebno prf tem nest vremenu. Toda jaz! ^ stal pač preveč poh|^^ bo, če se uresničijo ' tel ja Tolstega? , a Vsak začetek je te^ prislovico se tolažim ^ hoj čakam, kako se razviJ® deva. Poguma ne ^ W; hodijo še par dni v mojo pisarno. 25. oktobra 19... j Drugi dan. Nič nO ^ mo več obiskov seCJ ^ A seveda zopet nes dva in dva sta prihaj' zato, da je imel vsak j u pričo pri rokah, ako^ * zgodilo vsled 6dvetn' voznosti kaj neprijeti^®^ S pisalne mize selW nosti odstraniT črtal"' škarje, sploh vse^nevs'j mete, ki bi me mogli direktno zvezo s kaze^ ragrafi. Davi mi je čestita' | Rudolf k včerajšnje#!'# Snoči mu je namreč varni moj hišni gosP^ prihaja k meni mnogo ' ; da mi bo moral zviš)^ | no. Obiski so se danes nili. Prišle so k menujem jih na teni gente in rebus suis, to' ji, ki bi radi vstopili sarno. (Dalje prUiodnJ'^'l Se m Ko je srbsko-hrvaška zveza ^ i)ašo hvaležnost za to, kar je s' Supilom na čelu tožila Fried- storil in kar dela za naše naro-junga s Supilom ih prekliče sto-1 dc. Obenem pa izražam upanje, je trditve. U videl sem namreč da se bo tudi še^v naprej zani- mnoga žitna polja Dne 15. avgusta datirano poročilo iz Moskve navaja, da so se 5. avgusta vršile srdite bitke v okolici Koprivnika in Male gore med gerilci in zasedbenimi četami. Iz mnogih belokranjskih vasi so Lahi odpeljali vse prebivalstvo v Italijo. Iz številnih ogroženih vasi je ljudstvo pobegnilo v gozdove in odvedlo s seboj celo živino. * Iz Ankare se poroča, da so se kmetje v raznih krajih Jugoslavije organizirali za borbo proti "žitnim nadzornikom," ki po svojih cenah odkupujejo žito od kmetov ter ga pošiljajo v Nemčijo ali Italijo. Ruska in •angleška letala so baje požgala m 5l &mbra, 1942. E N A K O P R A V N O S T, STRAN-8. %K: MOJA BELA "M "G pomeni nič pod ^ nebom argentin- Sam stojiš v travi, i do kolen, neskončni \ Veje pQ utrujenem ob-pripeka ti pusti , ® sape, in medtem ko '^^besu krožijo orli, , človek na svojih ® Kih nogah skozi šuste- prišla vsa razburjeno zvečeča k meni in me je dregnila s svojim mehkim smrtkom v ramo in pleča, češ, da pohitim, naj ji brž dam še založaj trave, in jaz sem ji jo dal z dlani. Tista doba takrat je bila brezoblačna zame in za konja, nebo je bilo visoko, in veter je brzel nad po- Staro In novo indijansko orožje --------------- Ijano, in midva sva bila od ra- -Ničesar drugega ni vi- nega jutra do večera na poti. P apolajočo rjastordečo j Nemara naju bodo pogostili ..1 še kaka dva noja,na veliki postaji Estancia San-previdno koraca-Tta Subina, na tem vilinskem ozirata, in nemara da!gradu s stebrišči, kopalnico in ^'tej silni pripeki ka-Jz vsem razkošjem, kjer povabili i]' dozdeva ko kam- 'jo jezdeca, naj je s C .J^^^'^ski izdelek, ki po-j priborom in kjer dobi konj sne- ^ Sko7.1 n 1 pynnKoln cnl ?a li'/tinici Onrii ot ''^uineš, tam zunaj ne srebrnim sne ' skozi njegove izrast- žnobelo sol za lizanje. Ondi je lepo, dragi moj. Etvira je tam in Elvira se smeje. In medtem, t/r« >\'v ' ' WWAiA f J -»■» W j " . ' ^ Petami in nogami, ko pijemo čaj na verandi stoji takšenle človek ni »e daleč od nas Bela in muli ""'a kot stopajoča maj- temnozeleno travo po(# evkalip-Iffcilf sunek vetra tusovimi drevesi in njena rume- I^ehuip na dlaka se sveti k nam. Vča-sih '8®' ido Takšenle človek ubija od obzorja do toda noga tega ničeta !!^ ^Gsnatih kaktejah riijl i - koža zabrekne v Ig" p Fin kaka smesna U predrzneža na Pripravi za veseleče se ki Si ga hodijo v kosih irfiKi - ^^^umeš, sam človek »! v paš«. rt) & da sede na ko- ' J -^ postane iz nje-' J bf Kakor piš ve- s svojim konjem od .ft 'Z, smeje se v ve- t "^ihra griva okoli bilo naj- in" m Siou ^ blesteča. Sleher-,ki If i W 6; rja k* Je ^ stepe ime Be-visokonoga, ozka in ji je bila i je prijezdil mi-ravil in ponosno de- ' o je Bela; glej jo!" ^onočnih taboriščnih od-i^^<^vorili kako .^na teč,i; so se razgreva-Dak o njenem drncu v ''uUli tistega nepridi-df dejal, da je Bela '^la travožrcem. Pa «6 koruzo, in njena k širila od našeljaTMo ^Pil sem jo bil od Ito ^bia za pošten de- bil ■postal poštni ^ sem jezdaril s poji in štirideset kolo-^^ikrat na teden sem 0(1 in potem sem do farme, in *Vo|v pismo in one- - pgj gQ lajali, dru-smejala in kakor Je . j SVn L«! v stepi frčale. Hfft 7'^ spet na poti, da \ Prsti ' ua sva kje zunaj v a. Tam v travi so >lii kjer je moja Bela ■'jar' razjahal, ji ' kh, utrgal" šop tra-"■fj ? sočnate bilke ' in usehlih. To ti ^Ue, Bela! Nato je sune z glavo navzgor in prisluhne našim besedam. Zaljubljeno jo opazujem in vsi se norčujejo iz mene zaradi moje zaljubljenosti, samo Elvira se ne smeje. Ona vstane in odide čez trato tjakaj k Beli, in vsi gredo za njo. Gospodje mežikajo, odpirajo Beli gobec, dotikajo se uhljev in členkov, povedo kako besedo in se smejejo. Jaz sem zaprtih oči obsedel, kadim črno cigareto in le skriv-ši škilim tjakaj, ali so dobri ž njo. Ko se klepetava gospoda odpravi po drevoredu dalje, se Elvira vrne na verando in po govarjava se o konjih. Ponašam se vpričo nje, zato ker je Bela moja la^. Le j te, senorita, teče tako in tako, potrebuje to in to in poslušna je kakor misel. Če bom tlesknil, pa bo prišla, le pazite, gospodična moja. — Tako sem ošaben, vrag me vzemi. Še dobro vem, da je gong vprav začel klicati k večerji, ko sem zatlesknil in Bela je prisluhnila in je prišla. Dobro me pozna in ve, da je le za šalo, pa vendar le pride ta moja Bela. Toda jaz bi se rad še bolj izkazal in zato grem z Elviro o-krog hiše: "Pojdi, Elvira, ven! Pokazal ti bom, kako ti Bela izborno sliši. Pojdi, Elvira, tjale za gr-mevjg, ondi naju Bela ne bo vi dela, jo bova preskusila, — tam jo bom poklical!" Stojiva.v omamni vonjavi neznanih cvetov, ki se v žarkih večernega sonca rdeče svetlikajo. Zakličem: "Bela!" in Elvira me pogleda. Lepo se ji svetijo lasje, lepa si, Elvira-- j Tedajci pokne v cvetličnih grmih, midva pogledava — in že je tu. Da, tako je, to je moja Bela, previdno kuka skozi dehteče vejevje, jaz pa si domišljam, da je pogled te živali najsrečnejši na svetu. S svojimi velikimi, rjavimi očmi naju gleda tako Na slild sta dva Indijanca, in sicer%rata, katerih eden ima strojnico, drugi pa puščico in lok, ki je bilo orožje njegovih prednikov. Brata sta vstopila v armado v Bilingsu, Mont., in sicer kmalu nato, ko so Japonci napadli Pearl Harbor. izrazito, ko da bi kdaj spregovorila. • Nenadoma pa opazimo, ko da se njene oči osteklenele in osle- lo. Božal sem jo, včasih sem planil pokonci in sem butal ob drevesa poteptal in preklel sem tisti grm, ki je bila kača v pele. Telo ji vzdrgeta. Kaj se | n jem. Potem sem ai)et poklek-je zgodilo? Oba priskočiva k j nil in sem ji govoril. njej in jo odvedeva ven na tra-j Zdaj pa zdaj je Bela skušala to. Bela šepa. Preiščemo ji'skočiti kvišku, a to se ji ni več sprednjo nogo, ki jo hoče skriti j posrečilo; dal sem ji soli, pa in najdem štiri krvave kaplje se je ni več dotaknila. Potem je na gležnju, štiri krvave kaplje,{bolj in bolj pbvešala glavo in to je pik strupene kače. Vzkliknem in planem v hišo, kričeč po serumu zoper strup. Elvira ostane pri konju in ga jo polagala na travo. Spet in spet sem zavpil po serumu, a sla še ni bilo nazaj, ki sem ga bil poslal k najbližjemu far- , . -rr imerju. Bela me ,ie prestraseno objame okrog vratu. V velikem i , , , - , \,.vv 1 , pogledala, se enkrat se le ozr- /•»•/"V d 4-^ Ci 11 v\ n 1^ •» W-1 TTort t-v* <-» V«-» i M *■ ■ " gostišču odpiram vsa vrata in vpijem po serumu. Vsi ljudje prihitijo skupaj^— a seruma ni v hiši. Stečem nazaj na travnik in že od daleč zagledam, da se je Bela zgrudila na tla. Meso so ji razparali in zato krvavi. Izsesam ji rano, prevežem ji nogo. — Brezupno me gleda, ker ji prizadevam bolečine.' Polagoma vsi odstopijo in o-pazujejo žival od daleč, samo Elvira se joka pri njeni glavi. cert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 24. oktobra, sobota. — Carniola Tent No. 1288 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 25. oktobra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar" Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 31. oktobra, sobota. — Plesna veselica Zadruge v Slovenskem društvenem domu, na Recher Ave. 31. oktobra, sobota. — Slovenska ženska zveza št. 41 ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Road. 31. oktobra, sobota. — Društvo sv. Katarine Z. S. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. la, Spogledala je ljudi in hiše, pogledala visoko nebo in neskončno stepo v dalji, potem pa je zaprla oči. Drhtenje je prešinilo lepo truplo, noge so udarile, nato je preminula. ždel sem zraven nje, kakor bi mi bilo tisoč let. Pokopal sem jo. Posodili so mi drugega konja in odjezdil sem z Estan-cije, kamor me ni bilo nikdar več. V svoji veliki gizdavosti sem bil svojo Belo zapletel v Saj ni, da bi pravil — noga jiitujo igro, in zato je zdaj moje je zatekla, nobene pomoči ni bi-'spanje grenko. • Društveni KOLEDAR ■ m . § SEPTEMBER ' ^ 19. septembra, sobota. — Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 30. septembra nedelja — Jesenska veselica društva Commodores št. 742 S. N. \P. J. v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. 26. septembra, sobota. — Jugo-j slav Camp No. 293 W. O. W. j Plesna veselica v Avditoriju I Slovenskega narodnega doma j na St. Clair Ave. I 27. septembra, nedelja. — Dru-! štvo sv. Janeza Krstnika, št. i 37 A. B. Z. — Proslava 40-1 letnice v avditoriju Slovenske-1 ga narodnega doma, na St. Clair Ave. 27. septembra, nedelja. — Bazar priredi Ženski odsek Doma zapadnih Slovencev, ni 6818 Denison Ave. OCTOBER 3. oktobra, sobota, — Društvo "Složne sestre" S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma -na St. Clair Ave. 3. oktobra, sobota. — Banket in ples ob priliki pete obletnice otvoritve Slovenskega narodnega doma v Maple Heights, Ohio. 4. oktobra, nedelja. — Croatian . Pioneers C. F. U. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 10. oktobra, sobota. — Plesna veselica društva "Collinwood-ske Slovenke" štev. 22 S. D. Z. v Slovenskem domu, na Hoimeg Ave. 10. oktobra, sobota. —- S. S. P. Z. ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd. 10. oktobra, sobota. — Honor Guards of S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Sloven skega narodnega doma na St. Clair Ave. 11. oktobra, nedelja. — Koncert godbe Sv. Vida v Slovenskem narodnem domu, popoldne, — zvečer ples. 11. oktobra, nedelja. —; Velika prireditev s programom v korist pomoči, za staro domovino, se "vrši v Slovenskem de lavskem domu na Waterloo Road, pod pokroviteljstvom lokalnega pomožnega odbora S. D. D. 16. oktobra, petek. — Carniola Hive, No. 493 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na . St. Clair Ave. 17. oktobra, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci štev. 14 Sj d. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 18. oktobra, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" — jesenski, kon- NOVEMBER 1. novembra, nedelja. — Glasbena Matica. — Opera in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 7. novembra, sobota — Društvo "Clairwoods" štev. 40 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 7. novembra, sobota. — Društvo sv. Janeza Krstnika A. B. Z. — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 8. novembra, nedelja. — Dramski zbor "Abraševič" — Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 8. novembra, nedelja. ,— Društvo "Kras", štev. 8 S. D. Z., proslava 30-letnice ustanovitve društva v Slovanskem domu na Holmes Ave. 8. ovembra, nedelja. — Običajna letna prireditev društva "V boj" št. 53 SNPJ v Slovenskem edlavskem domu, na Waterloo Rd. 14. novembra, sobpta. — Društvo "Washington" št. 32 Za-padne Slovanska Zveze — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 14. novembra, sobota. — Društvo "Slovenec" štev. 1, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. is. novembra, nedelja — Blaue Donau — Koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 15. novembra, nedelja. — Dru štvo "Cvetoči Noble" štev. 450 S. N. P. J. obhaja 20-let nico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 15. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor ima prire ditev v avditoriju Slovenske ga delavskega doma na Waterloo Road. 21. novembra, sobota. — Društvo Sv. Anne, štev. 4, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. novembra, nedelja — Dramski zbor "Ivan Cankar" — Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ' 26. novembra (Zahvalni dan), četrtek. — Socialistična "Zarja" — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 28. novembra, sobota. — Martha Washington, št. 38 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Aye. 28. novembra, sobota. — Betsy Ross, A. B. Z. — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 29. novembra, nedelja. — Klub Oreški — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 29. novembra, nedelja. — Cle-velandska federacija S. N. P. J. — Proslava 15-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. Laska strahovlada v Črni gori MOSKVA, 2. septembra (IC-N) — Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" je oddala sledeče uradno poročilo vrhovnega poveljstva gerilske in prostovoljske armade z dne 31. avgusta o laških zločinih v Črni gori; Lahi in njihovi pomagači so zavladali v vsej Črni gori z nezaslišanim terorjem. Med 15. junijem in 15. julijem so ustrelili preko 300 mož v vaseh Pipera, Kuca in Leškopol, ter v mestu Podgorica. Pred Korduna zasedle Pesarovno in da se zdaj bore 20 kilometrov južno od Zagreba. Zaplenili so mnogo vojnega materiala. Ukrepi proti jugoslovanskim rodoljubom DECEMBER CHAPLAINS The Chaplains unit of the U. S. Citizens Defense Corps has been established in an administrative order issued recently by James M. Landis, Director of the U. S. OfiSce of Civilian Defense. This is not one of the protective services but is classed as a related service. ' The insignia for the new unit follows that in use by the U. S. armed forces with the addition of the tradi tional OCD b^jckground. The insignia for the Christian Chaplain is the Latin Cross in red, in a white triangle in a circular field of blue. The insignia for the Jewish Chaplain consists of the six-pointed star centered above "Tables of the Law" in silhouette in red,, within a white triangle in a circular field of blue. Chaplains will administer to the religious and spiritual needs of persona suffering from the effects of air raids or other disaster. They will be ^ippoiuted by the local au-i^ior't.ies upon complying witli usual re^iuirnmerits for membership in the U. S. Citizens Defense Corps, except no special training courses are prescribed. 5. decembra, sobota — Društvo Svobodomiselne Slovenke, št. 2, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 6. decembra, nedelja. —- Croatian Pioneers C. F. U. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 6. decembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Slovan" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 12. decembra, solbota. — Društvo "Slovenske Sokolice, št. 442 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 13. decembra, nedelja. — Cankarjeva Ustanova, Spominska obletnica smrti Ivana Cankarja .v Slovenskem delav- ^skem domu na Waterloo Rd. 19. decembra, sobota. — Društvo "Comrades" No. 566 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 20. decembra, nedelja. — Slovenska Šola Slovenskega narodnega doma — Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 20. decembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor "Škrjan-čki" priredi božičnico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 26. decembra, sobota. — Društvo "Spartans" S. N. P. J. — Plesna prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. decembra, nedelja. — Ame-. rican Jugoslav Veterans — prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 31. decembra, četrtek. — Silv^ strov večer Slovenskega narodnega doma in Kluba društev Slovenskega narodnega doma v obeh dvoranah Slovenskega narodnega, doma, na St. Clair Avenife. Nemški radio je javil, da so začele italijanske oblasti z novim pritiskom na jugoslovanske domoljube. V Ljubljani so odredili konfiskacijo ,imetja vseh onih, ki pripadajo upornikom. Zaplenjeno imetje bo razdeljeno rodbinam častnikov Paveli-čeve vojske, padlih v bojih z u-pornimi Jugoslovani. Vrhovno poveljstvo hrvaških gerilcev poroča," da so čete iz par dnevi so tam zopet ustrelili 70 gerilcev. BONDS Električno ledenico za rabo v trgovini se proda. 6x7-2%, Copeland unit — Al. Vprašajte na 20701 Goller Ave., Euclid, O. TWILIGHT BALLROOM- se odda v najem za PLESE in VESELICE še nekaj dobrih dnevov za oddajo na razpolago POKLIČITE TINO M ODI C 6025 ST. CLAIR AVE. ENdicott 9691 IŠČE SE ŽENSKE KI ŽELIJO ZASLUŽITI MNOGO DENARJA TO JESEN Izvrstnfi, prilika ženske, ki iinajo skušnje v prodajanju. Zaposlitev za ves dan ali samo delno. Dobro delo. Hitre prodaje—ponovna naročda. Nenavadna zahteva po temu predmetu. V sleherni hiši je prospektlvna kupovalka. Na stotine zadovoljnih žena v Clevelandu krpa srajce, nogavice, perilo in obleko g "EAZY-MEND." Ne potrebuje šivanja alt krpanja. Brezplač.no se preskrbi majhno lahko prtljago. Zagotovite si dohodek z clevelandsko firmo, ki je na trdni podlagi. Mi nimamo omejitve glede starosti. Vas izučimo, da boste z loihkoto prodajali produkt. Zglasite se takoj, da si preskrblte zaželjeno okrožje. Vprašajte za Mr. Fischer j a ali Mrs. Pirnat pri \ Mendex Corporation 2300 PAYNE AVE. — 1943 — \ FEBRUARY 28 februarja, nedelja. — Prireditev Cankarjeve Ustanove v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah. PRODASE No. 8 Mt. Gilead-Hydrauli^ prcšo za grozdje. 3 seti rjuh in kompletna oprema. Cena ^50. Naprodaj je tudi 500 košar, ki vsaka drži 16 kvartov, po 3c vsaka; ter 10 tajerjev za truk. Za podrobnosti se zglasite pri TED MANDEL, 20171 Nicholas Ave. V najem se odda dve čedni sobi, prost vhod. Odda se poštenemu fantu ali dekletu. — Vpraša se na 11384 E. 66 St., zgoraj. IMAMO NAJNOVEJŠE SLOVENSKE IN HRVATSKE PLOŠČE C-402—V zelenem gozdu, valček C-403-—Pa na križ, pri en hiš, Vocal M-574—Ti plaviš zoro zlapno Vocal M-671—Kje so moje rožice Vocal SMERDA'S 5800 BROADWAY V zalogi imamo tudi mnogo drugih plošč na izbero ... ....... H ' '.T.'-.': .--J ' /A,,:- ..>• r:.. ' O' ./ SI RAN 4. ENAKOPRAVNOST 14. septe® K »mm SODNIKOVI JOS. STRITAR Nacis+om je izpodletelo % "Torej srečo si imel, Matija; kdo bi ti je ne privoščil iz srca! V tovariši j o te je vzel tvoj prejšnji gospodar, kakor se govori?" "Tako je; in menim, da to tudi njemu ni na škodo." "In svojo edino hčer ti daje za ženo?" "Tako? Tudi to se govori?" "Ali ni res?" "Nekaj res, nekaj ne. To je, da mi jo daje, to je res; ali pri ženitvi je treba dveh, jaz nisem do zdaj sklenil še nič gotovega; saj se tako ne mudi. Pustiva zdaj to! Kaj oče?" Brezarju se je zazdelo pri teh besedah, da se j(e kobilici nekaj odpelo; hitro skoči torej popravit. čez nekaj časa ga Matija dojde. "Gorko je, gorko!" reče mu Brezar ter si briše pot s čela. "Meni se ne zdi. Ali odgovoril mi še nisi, kako je očetu!" "Saj sem ti rekel, da so vsi zdravi." "Anton? zakaj tako čudno poudarjaš, da so vsi zdravi, kaj to pomeni?" Zdaj se mu Brezar ni mogel izviti; moral je govoriti. "Vprašal si me ,ali so vsi zdravi doma; zdravi so vsi, kolikor jih živi, ali —" "Ali--!" Zdaj je Matija obledel. Brezar ga prime za roko, pogleda ga žalostno ter pravi; "Matija, prijatelj moj! Zdaj pokaži, da si mož. — Velika nesreča je zadela vašo hišo; očeta ne boš več videl--" "Oče so mrtvi, ali kaj pra-vMT' \ "V gozdu so bili najdeni, ubiti. — Razbojniki —" "Razbojniki? V naših gozdih?" "In vendar mora biti tako; oropani so bili!" Molče sta stopala prijatelja v goro. To molčanje je hudo delo Brezarju. Da bi samega sebe in svojega prijatelja, ako mogoče, pripravil na druge misli, začne mu pripovedovati o Zaplotniku. Mladi Sodnik ga molče posluša. Naposled si misli Brezar: Ker že govorim, naj mu vse ^ovem. Vedel je sicer, da Matija rad ima Seljanovo hčer, ali pravzaprav, da jo je rad imel, toda mislil si je: zdaj snubi drugo. Naravnost mu torej pove, kaj se je zgodilo Se-Ijanu. V tem sta bila dospela na vrh hriba. Konji se sami ustavijo. Brezar sede na svoj voz in požene, da se je kar prašilo za njim. * ■ i.......... ' ....... * wkai you&i€4f. 10uu WAR BONDS ★ ★ XXIV. Snoči pa je slan'ca p al a na zelene travnike . . Samo te dve vrstice prelepe narodne pesmi začuj in otožnost ti obsenči radostno dušo. Ali ni pa tudi zares žalosten pogled: mlada narava, katero je v cvetju zamorila strupena slana! Mlado zelenje, ki je bilo sinoči še tako zdravo, krepko in veselo, kako velo, začrnelo visi po drevju, po grmovju; zvončki, jagelci otožno povešajo glavice; ptiči prej tako glasno veseli, letajo zdaj pobiti po vejah, peti se jim noče! Trdega srca mora biti, kogar bi ne ganil ta pogled. človeku se zdi, kakor da bi kaj takega ne smelo biti; prava mačeha se mu vidi narava, ki skrbi tako za svoje otroke; on sam se čuti tako osamljenega, tako nesrečnega na svetu; in da solnce ravno zdaj tako lepo, tako veselo sije z jas-nega neba doli na vso to nesrečo: to je pravo bridko zasmehovanje! Ali če je že to žalostno, tolikanj žalostneje še je videti žalujočo, potrto družino, kateri jts nemila smrt vzela gospodarja, očeta! ženo videti, ki žaluje po možu, otroke, ki zastonj po prašujejo po svojem očetu! Tak pogled je čakal mladeniča, ki se je vesel, poln nade vračal domov iz tuje dežele. In ta nesrečna družina je bila njegova družina; ta žalostna žena je bila njegova mati; ta bleda, objokana devica in ta zbegana deklica bila sta mu sestri; ta deček, ki je pobit, plašen lazil po hiši, bi je njegov bratec! In smrt, ki je v toliko nesVečo pogrezni-la to družino, ta smrt ni bila navadna, naravna, katera prej ali slej pride nam vsem, kar nas je mati rodila. "Prepozno!" To je bila edina beseda, s katero je sprejela mati svojega sina. The power of the greatest Navy in the world, our own two-ocean fleet, rests in large measure on its backbone—the Battleships of the Line. They displace approximately 35,000 tons and cost up to $70,000,000. We have something like a score of tliese huge ships in the Atlantic and Pacific. " Eig^ hug* battleships are under construction and more are contemplated. To finance these modern goliaths of the sea it is necessary for every American everywhere to buy more and more War Bonds. We can do It if everybody does his share. Invest at least ten percent of your income every pay day to help your county go over its Bond Quotsu jj, s. Trtanrg Dtpartmtnt ____________\\<% A.*_________<*A \^. _ ____, \ s __ #$#: Ameriški vojaki, ki so nastanjeni v nizozemski koloniji Surinam, v Nizozemski Guijani, si ogledujejo trup nekega prevrnjep^-ga nemškega parnika, katerega so Nemci sami tam nasedli na dno, da bi zamašili prehod drugim ladjam, kar pa se jim ni posrečilo. prej mogoče, prej ni imel miru.' Mlademu Sodniku je bilo hi-ponra vse jasno, ko je slišal o smrti očetovi, o Zaplotniku in kaj se je zgodilo Seljanu. Vedel je, kaj je gnalo v smrt njegovega očeta, prepričan je bil, da pošteni Sel j an po nedolžnem zanj trpi. Njega rešiti je bila njegova prva misel. Za roko prime mater, rekoč: Zdravi, mati, skoraj se vrnem." žena ga pogleda s solznimi očmi: "Sin, Bog nas je zapustil, bodi zdaj ti oče zapuščenim sirotam!" "Mati, če vam more to biti nekoliko tolažbe v toliki nesreči : za; otroke bodite brez skrbi. Bog mi je dal toliko, da bomo lahko kje v kakem kotu pozabljeni mirno živeli." Nato urno odide. Znance in prijatelje je sre-čaval na svojem potu k okrajnemu oblaatvu; gledali so ga in pozdravljali, on ni besede, izpre-govoril z nikomer. Malo časa potem je stal pred okrajnim sodnikom. Brez okolišev ga ogovori: "Gospod! Nedolžnega moža imate v zaporu!" "Sel j ana menite, kaj?" "Da, Seljana, gospod! Vi mu gotovo nočete delati krivice." "Je li mož kriv ali nedolžen, to se mora še le pokazati; stvar je v preiskavi." SUP THAT JAP/ m) I "Vse vein, mati!" odgovori ji on; in ko bi ji tudi tega ne bil rekel, žalostno obličje njegovo je dovolj kazalo materi, da mu ni treba pripovedovati, kaj se je zgodilo. Ko je bila Liza zagledala svojega moža mrtvega ko ji je ležal bled in trd na postelji in ona je čula poleg njega, ko so ga potem nesli za zmerom iz hiše, koliko je sirota tedaj pretrpela! Ali solze ji ni bilo v oko, jokala ni in glasno žalovala. A ko je zdaj zagledala svojega sina, ko ji je prišla iz dna prsi obupna beseda; Prepozno! začne se žena tresti in krčevito ihteti, in čez nekaj časa se ji vdere iz oči potok blagodejnih solza doli po bledih licih; dušek je bila našla notranja bolečina Dolgo časa je glasno jokala. Sin je ni tolažil; tudi njemu so se začele prsi vzdigovati, vendar je zadušil jok, ki mu je silil iz tesnega grla. Kaj je hotel tukaj? Pomoči ni bilo in tolaženje bi bilo le še bolj razdražilo notranjo bolest. Tu ni mogel pomagati, ali nekje drugje je mogel in hotel je tudi, kar naj- "Preiskave strašno dolgo trpe, zlasti nedolžnemu človeku; dovolite, gospod, da vam jaz pomagam, zato sem prišel." '^Kaj menite? Ali veste kaj gotovega? Govorite!" "Ne tako, gospod, dovolite, da smem k njemu v zkpor. Mož bi lahko izpričal svojo nedolžnost, ako bi hotel govoriti. Jaz ga hočem omeciti, gospod, da bo govoril ,mora govoriti. Pred no preteče pol ure, bo vam vse jasno in Sel j an bo prost." Gospod sodnik je majal gla vo; kaj takega se mu ni bilo še nikoli zgodilo, odkar je urado-val. Slednjič mu reče: "če vam dovolim, česar me prosite, to se ume samo ob sebi, da smete samo vpričo mene govoriti z njim." "Vpričo vas bi mož ne govoril." "Ni da bi moral biti ravno jaz, tudi kdo drug bi smel biti z vama; samega vas ne smem pustiti k njemu." Oglašajte v - -Enakopravnosti CENJENA GOSPODINJA: AH se hočete naučiti kako podaljšati trpežnost vaših srajc—nogavic—rjuh—oblek—posteljnega in namiznega perila? Vi si lahko prihranite čas in delo s krpanjem z EAZY-MEND Vi s tem krpate ko likate. Nobenega šivanja— nobenega dela. Rabite vaš navadni likalnik za popravila, ki bodo bolje zgledala in dalj časa trpela. Komadi, zakrpani z EAZlf MEND se lahko operejo in zlikajo neštetokrat. Popravilo je trajno in se ne bo izpralo. ipRAV GOTOVO SE UDELEŽITE BREZPLAČNE DEMONSTRACIJE ki jo priredi Mrs. Christine Pirnat v SREDO, 16. SEPTEMBRA od 7:30 ure do 8:30 v Slov. nar. domu, 6409 St. Clair Ave. Pripeljite vaše prijateljice. — Serviralo se bo okrepčila. Na stotero slovenskih družin se sedaj poslužuje tega'^ novega EAZY-MEND načina za krpanje in ugaja jim. Tudi vi boste' zadovoljni. Ne pozabite v SREDO, 16. SEPT., 7:30 do 9:30 zvečer. Mendex Corporation—2300 Payne Ave.—Cleveland c05tmoitc>«|i BI)Yu.$.w«RnN»iinMK V, S, Treasure Dt^artmtnl Bennett nominiran za governerjq države New York OKY BUY . !!?*«• Bteali!^ Pri zadnjih volitvah je bil nominiran za governerskega kandidata demokratske stranke v New Yorkii odvetnik John J. Bennett, ki je zmagal nad senatorjem Jamesom J. Meadom. Bennettovo kampanjo je vodil James M. Farley, .bivši narodni načelnik demokratske stranke. Od leve na desno so: kandidat Bennett, Mr. Farley in sedanji governer Herbert Lehman. Vojaška postaja v Trinidadu "če je tako, potem vidim, da sem zastonj prišel, da sem zastonj poskušal rešiti nedolžnega človeka." Bridko je govoril te besede; gospodu je,bilo hudo, poznal je in čislal mladeniča. Prijazno mu reče: žal mi je, da moram tako ravnati, ali postava je ostra." Mladi Sodnik še enkrat po (uša: Gospod ,imetje usmiljenje z menoj, saj menda veste, kaj se nam je zgodilo! Ali hočete, da naj obupam, da naj--Vse al lahko zdaj storil! Jaz ne morem imeti na vesti krivice, ki se godi temu poštenemu možu; ali jo hočete imeti vi? V svoji oblasti me imate, storite z mano, kar vam drago, ako pride ta j napačnega iz tega. Rekel bi, da vam dajem svojo glavo v zastavo, ali to vem, da ni nič; na-e, vzemite to za poroštvo." Rekši položi predenj polno istnico. Uradnik mu jo da nazaj, rekoč: "Ni treba! ^z vam verujem m zaupam, ali — — Vendar, Matija Sodnik, veliko zaupanje vam hočem izkazati; upam, da se ne bodem motil!" (Daije prihodnji« Važna naloga obrembe Trinidada, kateri kraj tvori južnoameriška vrata v Panamski prekop, je pripadla zamorskim četam Strica Sama. To so izborni vojaki, ki znajo ravnati z antiletalski-mi topovi in z m,ehanično najbolj komplioirami orožjem. v srednjem veku, ko sto razrušeno. Novo krstili srbski prišel} tolj in sicer po ob* se v staro-siovenši!' samostan, nakar so prevedli ta naziv z Bitolj jo med najsta' sel ji v mejah Jugo mer pričajo stari shranjene v mestn®'"] Ob koncu 11. stoletja tolj sloveče, bogato oblastjo Nemanjičev r v 14. stoletju, toda ž« so ga zasedli Turki so se mnogi CincarJ rodovi, da jo do da"' ostala čudovita nar' niča. Pred balkansko vo. tolj štel 50,000 preW balkanski in sveto# Bitolju pripadala v: ki bo trajno zapisa"" narodni zgodovini Odkar je osvežena^S ska 18. septembra la najvišji vrh KaJ'"' je dva meseca nato vkorakala v Bitolj vojne je Bitolj še in si od tega ne mogel. Danes šteje prebivalcev, od teg& Srbov. Temu znamenitemu' tudi v sedanji vojni ^ zanešeno ter je v do' sovražnika na Jugo?'^ go trpelo. V okolici, _ je j njem sarijiem, so se ^ ''"'a st boji ter je mesto večk' iz rok v roke. ,, Dan^^s tam gospoda^\ ka, jo krutostjo Nemci, ^ . gni bo čas, ko bo moraH ' sv bežati, iskajoč si ^ mor ,bi se skrili u< Bitolj Tudi med Slovenci je lepo šte-, vilo teh, ki so spoznali lepote južne Srbije. Poleg Skopija in Ohrida je gotovo vsakomur o-stal v trajnem spominu Bitolj s svojo pokrajinsko lepoto pa s svojo pestro zgodovino in današnjo usodo. Položen ob vznožju Perister-ja, na samem robu Bitoljskoi, prilepskega polja ali Pelagonije, kakor so to plodno in sončno dolino imenovali v starih časih, je bil že davno važno trgovsko križišče, danes pa stalno . upada življenje v njem, ker so mu bile odrezane prometne žile. Od grške meje je oddaljen samo 13 milj. Danes je upravno središče dela Bitoljsko - prilepske kotline, katere drugi del z Lerinom je pripadel Grčiji. Poleg Bitolja zavzema važen gospodarski polo- iXXA klin rad j, Stalin ijj i. Iz fazvidn tako si je mati ldstvu. 1 UgOtO' j« Stal; ^es ?a prej ,v. j ''"Olov, nihče kakor Ograd žvez^a," opomin >luci 'ik Ca tedai Pota, >k 12 Sedaj a!" lU' njem trpečega narod®- X'*! lei žaj Prilep, a novo žarišče Južne Srbije je stalno napredujoče Skoplje. Bitolj leži v široki dolini rečice Dragora, ki teče skozi mesto in so ob njegovih bregovih urejena sprehajališča. Šestnajst mostov v samem mestu veže o-ba brega. Izven mesta se širi Pelagonija na vseh straneh o-brobljena z visokimi planinami, med katerimi je najvišja Niče s proslavljenim Kajmakčalanom. S Solunom je bil Bitolj do sedanje vojne zvezan dnevno z e-nim vlakom. Posebno živahen je bil avtobusni promet; prav lepe ceste se raztezajo k zanimivim krajem, da omenimo ^amo Re-san in Ohrid, Mavrove Hane in nadaljujejo pot do Skoplje. Do sedanje vojne je bila tudi trikrat na teden redna avtobusna zveza med Bitoljem in Korčko v Albaniji. Starinsko ime Bitolja, Hera-sleia Lincestis se je pozabilo že da ta ura pomalem f ^ BiWlj, ti bber JI*; gta, še ti bo sijalo solnce ^ ^ sovi vsemu jugoslovanske!" Ra , "Vo du. Od AsfhmaHi, Loosened Fi/J! ForThousandsot s Choking; gasping, Bronchi^Asthma ruin slf predients In the prescription j ly circulate through the bloj ly help loosen the thick sj the first day, thus aldlngoM^ if the terrible recurring ch%% K irf promoting freer oreotn' sleep. Mendaco is not a lection. Just pleasant, tablets that have helped ferers. Printed guarantee —money back unless comP*^#^ Isk your druggist for Mendw*' "THAT LITTLE CAME Tnter-niit'l Cartoon Co., N.Y.—By B. Link [ ^l4t> n'O&t IWE PLAXEO AT LEAST TWENTY fAlNOTES BEFORE THOSE fvvJO aOEEhtS OF HEARTS CANVE oo-r. -fHATTS Tb "^EUEVG LAST U\©Hr, — 1 doe.EMS KEPT COMIMG OUT EVERY HANC*.— aoEErA TR\PS VMERE COMMON, AMD AFTER AVJJHVLE "RA^ "OREvV AHt> XEL.L.EC> HOuO Ol4, \'\{E GOT tvslo aOEEHS OF HEARTS, SO TwEY EKANWKeo TME OECV«. AND FOOKts QUEENS,— HAv*/- HAW — frtE vilC>S HAC. 15EEhl pLAX\40 AKto Gcnr "VhE E)(T(ZA ONES iHt TXE "BACK'S, WERE Twe same - hn\-IA-^ -That SHAME How \s RM IS HE SftUL. -tcNvieaiNCš vN\TH HIS TRUE. FLNVG/ KNOWS No-XHiMa ABOUT' ?ov