^y?-T^^^ff^fm^Bi'^wf^^^^^^m
Lt. 108.
V Gorici, dne 18. septembra 1900.
Tacaj XXX.
Izhaja trikrat n* teden * 4estfh izdanjlh, in aioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatraaje tedanje opoldne, Tečemo Izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana  ali  v  Oorioi   na dom poSHjana:
Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6T>0
-polleta .'.,, .  .  .  .-.---.--4.-1, 6Q*-M.,_.Jt.,u3-3qv»
četrt leta.......3 . 40 .   ;    .   V7ft
Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni*1 A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zveSor; ob nedeljah pa od 9. <lo 12. are. Na naročilu brez dopoalmie narnčiiiiiP •uviio oziramo.
..PRIMORKI'" izha^nTeodvisnirod »RoSo. vaak petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. HiO.
• «Soča» in «Priir.or('c» so prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jeilorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakanu Lav renči S na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra-
SOČA
(Večerno izdanje).
Uredništvo
se nahaja y Gosposld ulici St 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom-je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 11 dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici  St 9.
»opisi naj se poSllJajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo  v  delokrog  uredništva,  naj  se  poSiljajo le
Neplačanih pisem ne sprejemlje »jo uredništvo ne upravmstvo.                   ______
Oglasi in poslanica
se rafiiuiijo po petit-vrstali, če tiskano 1-krat 8 ki-., 2-krai 7 kr., 3-krat C kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — v?čje črke po prostoru.
Naročnino In oglase je plačati loeo (Jorica.
»tiorlška TIskarna14 A. ttabršfek tiska in zalaga razen .Soče, in .Primorca. Se .Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obseZnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici, se taonnijo po 30 kr. petit-vnrtica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
Volitve na Goriško-Gradiščanskem.
ITradni list «L'08servatore Trie-stino» je priobčil v soboto dno* 15. sep. tembra 1000. oznanilo o splošnih novih volitvah za poslansko zbornico držav-Mega zbora za primorske pokrajine. Volitve prično dne* S. januvarija ter skončajo 15. ist. m. Oznanilo za našo deželo se glasi tako-le:
Z ozirom na Najvišji patent od 7. septembra 1900., s katerim so se ukazale splošne nove volitve za poslansko zbornico državnega zbora, po določbah postav od 2. aprila 1878. drž. zak. štv. 40. in 41., potem od 4. oktobra 18K2. drž. zak. Stv. 142, in od 14. junija 1806. drž. zak. štv. 168. in 169. ukazuje eo glede teh volitev to-le;
Za pokiiežeuo   grofijo   tiorlško In O rad Iransko.
I. Splošni volilni razred.
Vsi državljani moškega spola, kateri, ne da bi bili vpisani v občinskih volilnih imenikih, zahtevajo volilno pravico, morajo prijaviti in dokazati to svojo pravico v občinskem uradu svojega bivališča, in sicer najdalje v roku osem d ni j od dneva razpisa teh volitev v občini.
Volitev volilnih mož v splošnem volilnem razredu se ima vršiti pravočasno v posameznih občinah.
Izvoljeni volilni možje sodnijskih okrajev:
Gorica, Kanal, Ajdovščina z voliščem v Goric!;
Tolmin, Kobarid, z voliščem v Tolminu;
Cerkno z voliščem v Cerknem;
Boleč z voliščem v Bolcu;
Gradišče, Korniin, Červinjan, Tržič z voliščem v Gradišči;
Sežana, Komen, z voliščem v Sežani, volili bodo v omenjenih volilnih krajih dni & janurarlja 1901. enega poslanca.
II. Volilni razred kmečkih občin. Volitev volilnih mož tega volilnega razreda ima se vršiti pravočasno v posameznih občinah.
<Gor. Tiskarna* A. GabrSČck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Izvoljeni volilni možje sodnijskih okrajev:
(Jorica, Kanal, Ajdovščina, (volišče Gorica);
Tolmin, Kobarid, Cerkno, (volišče Tolmin);
Boleč (volišče Boleč);
Sežana, Komen, (volišče Sežana) bodo volili v omenjenih volilnih krajih dn^ 9. jitiiuvarlja 1901. enega poslanca.
Izvoljeni volilni možje sodnijskih okrajev:
Gradišče, Kormin, červinjan, Tržič bodo enakoravno diie^.jMiuviirlja 1901. volili onega poslanca, in sicer v Gradišči.
III. Volilni razred mest, V ta volilni razred uvrščeni kraji, in sicer:
Gorica, Kormin, Gradišče, Červinjan, Tržič, Oglej, Grad, Tolmin, Boleč, Kobarid, Kanal, Ajdovščina, Sežana volili bodo dM 11. janutat*U» 1901, enega poslanca. Pri tej volitvi je vsaki omenjenih krajev obenem volilni kraj.
IV.   Volilni razred   trgovinske
in obrtno zbornico. Trgovinska in obrtna zbornica v Gorici, ki voli vkupno s kraji, omenjenimi pod B. III., enega poslanca, bode izvršila to volitev na svojem sedežu dne 12. Januvarija 1901.
V.   Volilni razred  velikega po-
sestva. Volilci tega volilnega razreda, ob-segajočega vso grofijo Goriško in Gra-diščansko, bodo volili v Gorici dne* 14. jaimraiija 1901. ene.ua poslanca.
II. ketoMkishod.
(Ooe;s iz Ljubljane.) Končano je! Poznamo zopet marsikaj več, Cesar prej nismo poznali. Klerikalci so zopet enkrat jasno povedali, kaj je njihova najbolj goreča želja. »Vse pod našo komando* ! je njihovo geslo. In lo geslo imajo?! pred očmi, delajo sistematično na vseh poljih. Njih program je jasen. Nam ne preostaja cisto nic drugega, kakor parirati jim povsod.
Na H. katoliškem shodu se je obravnavalo o poti, po kateri hoCejo naši klerikalci hoditi. V resolucijah odseka za krščansko življenje se zahteva mej drugim, da se snujejo poleg Marijinih družb za žene in dekleta tudi iste za mladeniče in može, dalje naj se snujejo „po posameznih župnijah katoliška bralna in izobraževalna društva ter farne knjižnice", dalje „dela naj se z vsemi močmi na to, da se prej ko prej vstvari misel o Škofovih zavodih, ki naj bodo semenišče krščanske, resnično bogoljubne in rodoljubne inteligence* itd.
Klerikalci hoCejo torej vse naše javno življenje prepreči z društvi, pa bodi kakršnimi koli. Iz tega je razvidno, kako hoCejo postopati. Društva so jim samo sredstva v dosego njihovih zlobnih namenov, (le bi hoteli doseči namen društev, bi bilo kaj drugega, ali oni hočejo doseči z društvi namen svoj, Zatorej treba biti na straži, kako ta gospoda izvaja svoje škodljive sklepe.
V resolucijah šolskega odseka zahtevajo katoliške javne šole, a dokler se te zakonitim potom ne izvedejo, naj se snujejo zasebne katoliške šole, zlasti redovne. .Drugi kat. shod toplo priporoča snovanje katoliških učiteljišč po slovenskih deželah.* „Za pripravnike naj se pa prej ko prej uravna primeren konvikt.* Srednje šole naj se preustroje tako, da bodo v — verskem smislu! Najboljša bi bila katoliška gimnazija, kakor namerava škof. »Z zadovoljstvom jemlje shod na znanje, da so se vsled tninisterske uredbe z dne 12. jun. 1899. za mladino državnih srednjih šol zopet omogočile duhovne vaje, in poživlja poklicane kroge, da preskrbe mladini vsako leto primerne duhovne vaje in da ji dovolijo zbirati se v Marijine družbe." Visoke šole morajo tudi vstrezati verskim zahtevam slovenskega naroda!
Iz resolucij šolskega odseka je jasno, da hočejo klerikalci pogin sedanje šole in pa rojstvo svoje verske šole. Vedo pa, da verska Šola je samo njih ideal, kateri bo težko doseCi. Zahtevajo Jo pa vsejedno, in sicer jo hoCejo dobiti na poseben način. Mislijo si: kaj bi nam tudi pomagala verska šola s svobodomiselnimi učitelji ? Preje dobimo učitelje v svoj jarem!  Ko to storimo,  smo
H, kar hočemo. Saj je učitelj rs«  v
šoli! Odtod njihova skrb za poklerikaljenjo uciteljstva. Klerikalci hoCejo potom učiteljstvo priti k svoji šoli! Karakteristično je tudi to-le v resolucijah šolskega odseka: ,Ker je malo upanja, da bi državni zbor v bližnji bodočnosti ugodil pravicam svete Cerkve in želji katoliškega ljudstva, naj deželni zbori po slovenskih kronovinah šolske postave v tem zmislu prenaredč, kolikor je to mogoče v področju njih avtonomije, kar zahtevaj slov, ljudstvo pri izbiri in volitvi deželnih poslancev!« Klerikalci se boje državnega zbora, zato hočejo doseči svoj cilj potoni deželnih zborov. Zato apelirajo na katoliško ljudstvo, da naj voli njih može. Kakor povsod, tudi tu: Namen posvečuje sredstva!
Proti resolucijam šolskega odseka se mora naprednjaštvo postaviti v kar najostrejlo opozicijo. Mi hočemo kot svobodomisleci svobodno šolo s svobodnimi učitelji 1 Učitelj ne sme biti več podrejen svojemu duhovnemu tovarišu, ampak enakopraven mu mora biti v vsem in povsod!
O resolucijah socijalnega odseka bomo govorili na drugem mestu, Zato tu o resolucijah časnikarskega odseka, Tu imam po-vdariti zopet ono, kar sem že enkrat naglasih Klerikalci hočejo: vse pod našo komando! »Vse", kar se tiska, mora biti napolnjeno s klerikalnim duhom. S tem je rečeno skoro vse. Samo na nekaj moram opozoriti. Gospodje klerikalci hočejo naše klasike, pesnike in pisatelje, izdajati za ljudstvo in mladine). HoCejo: »naj se poskrbi za posebno, zlasti stvarno, dobro izbrano ter očiščeno, zelo ceneno izdajo slovenskih pripovednih pisateljev in pesnikov, starejših in novejših.*
Gorje Vam, Jurčič, Stritar in drugi! Ni bila še dovolj cenzura od strani cenzorja, ne, cenzurirali Vas bodo še naši tzv. katoliški fanatiki! Proti tej nameri mora prote-stovati slovensko razumništvo. Mi hočemo takega Jurčiča, takega Prešerna, takega Jenka, kakršni so bili. Narod se od njih prav nič ne pohujšuje; če se pohujšuje, povod temu dajete vi, katoliški možakarji, ki mislite, da ste res nekaj višjega od nas drugih navadnih bitij I
Zelo značajno za naše klerikalce je dejstvo, da je pri posvetovanjih časnikarskega odseka kar mrgolelo klerikov. Lajikov je bilo zelo malo, komaj ena desetinka.  Vsi so po-
Henrik Sienkiewicz
In njegova dela.
fDaJje).
Nima zaupanja v samega ssbe, ne čuti odgovornosti pred nikomur, Živi* brez ljtibezni, brez sovraštva, brez smotra, brez teženj. Ploševski je bo^at, ne potrebuje ničesar. Podedovano izobilje; civilizacija, skrbna odgoja, so še poostrile njegovo estetično čutstvo; ni mu bilo treba stati pri nakovalu, pri katerem se vrši borba za obstanek, in pri katerem zadostuje za srečo tako malo...
Leon Ploševski je našel svojo dogmo, naučil se je ljubiti ter najti srečo v onem malem od tega, kar človeku nudt življenje, toda prepozno, ker ni bilo več rešitve. Toda okrog Ploševskega, ki je na vsa vprašanja odgovarjal samo »ne vem«, ki ni dospel k delavnemu življenju, je polno zdravlja, polno eneržije, polno poguma. Ploševski ginejo radi svoje napake, vlačijo s seboj.svoje žrtve, in po teh cvetkah, ki so zrastle na sprhnelem zemljišču, nastopa ter se glasi' k življenju novo pokoljenje, ljudje, odločeni k Življenju, navdušenj«.
Bolehavi tip nastopa uprav radi tega tako jasno in plastično. Zdi se vam, da ste živeli skupaj s to omedlelo dušo, da je temeljito poznate, da celo soču-tite s tem možem, ki išče pristan sreče, v kateri vede samo jedon svetilnik, za kateri doslej ni maral: gotov, določen večji ali manjši smoter in nekoliko nadeje v to, kar Verujemo.
Leonu Ploševskemu povsem nasproten človek je Polanecki v romanu »Rodzina Polaneekich«, ^ čegar oče je po nesrečnem slučaju prišel ob znatno imetje, kateri pa vendar radi tega ni pobesil rok, marveč se spustil s svetom v borbo ter si skušal, zagotoviti si na njem lastno stališče.
Pokojni Ploševski ni obračal navzlic svoji kulturi svojega življenja okrog ničesar, Polanecki pa hoče biti s svojo voljo, eneržijo, dobro glavo ter praktičnim razumom, s svojo vestjo in svojo Častjo k nečemu tu.
Toda pisatelj Še ne preneha pri tem, da nam opiše življenje in delovanje mladega Polaneckega, marveč nam opisuje z veliko zialostjo sveta in Ijudij cele skupine prebivalstva, od katerega je v jedni skupini vsakdo to, kar je v resnici, ter se noče niti kazati drugačnega. Ljubi nekaj, teži po nečem, dela nekaj, toda ne zakriva ničesar. Svest si je tega, kar hoče, pa tudi drugi ljudje vedo to. Govori tako, kakor misli, ter ravna tako, kakor govori. Na drugi strani pa nam slika skupino, sestavljeno iz mamljivih in nečimurnih Ijudij. Tem je jedino mar za vtis ali za prijetno življenje. »Rodbina Polaneckih« ni roman, vkrojen po starodavnem kopitu. Vse se je spremenilo. Roman je postal na vsem svetu podobnejši vsakdanjemu življenju, v katerem se dogajajo žalovanja in situvacije, večkrat cele drame, v resnici poetične, toda se odigravajo tiho, brez učinka; vsakovrstni občutki se izražajo brez govorniških okraskov, brez deklamacij.
Roman more biti sedaj brez zapletene osnove, da, skoro povsem brez osnove. »Rodbina Polaneckih* je takšen novodobni roman. Ako bi hoteli iskati v drugi književnosti roman, podoben »Rodbini Polaneckih«, ne smeli bi hoditi k Francozom.
Ako je Sienkiewicz v tem svojem delu nekomu podoben, je podoben Angležem, toda nikakor ne današnjim, marveč starim, velikim. Kakor v vseh romanih, se kaže Sienkiewicz v »Rodbini Polaneckih« velikega mojstra v slikanju pokrajine, v umetnosti, vdihniti olepšavi (dekoraciji) življenje in poezijo.
Stanislav Tarnovski pravi v svojem delu: »Studva do historvi literaturv polskiej :« »Kakor še nismo v dovolj dolgem življenju imeli priložnosti^ srečati se s krasnejšim zgodovinskim romanom, nego je »Z ognjem in mečem«, tako se tudi ni zgodilo da bi naleteli na zdravejši, razumnejši in boljši roman iz sočasnega življenja, nego je »Rodbina Polaneckih«. Prvi roman je Ščit tvorbe Sienkiewičeve v vrsti zgodovinskega romana, ta drugi pa je dosegel najvišji vrhunec v drugi vrsti svoje tvorbe.« # *       *
Romana »Brez dogme« in »Rodbina Polaneckih« i nista brez zveze. Ne nahajajo se sicer v njih jedne in iste osebe, toda iz listov obeh knjig veje velika 'notranja zveza; obe knjigi imata skupno nravnopodlago, a to v dvojnem obziru. Imata skupno tendenco, iJedna resnica, katero je hotel Sienkievvicz povedati svojim čitateljem, a poleg tega odseva iz njih karakteristična črta pisateljeve sitosti. V romanu »Brez dogme« kaže Sienkiewicz vso ničemnost bitja, katero se je z neprestanim analizovanjem konečno iznebilo vsake vero ter ob enem tudi sposobnosti k življenju. V »Rodbini Polaneckih« pa nam kaže pisatelj, da je vera brez (dobrih) del mrtva.
(Dalje pride).
vdarjali velikansko moč in veljavo tiska. Ni Čuda! Saj je tisek baS klerikalcem veliko sredstva, da ž njim zapetfojeja uboga ljudstvo.
O organizaciji naših katoličanov, o po-litiški namreč, bomo govorni o priliki. Za danes bodi dosti. Nismo se dotikali oseb, te so nam postranska stvar. Glavno nam je: kaj in kako.
H. kat. shod je poostril boj mej naprednostjo in klerikalizmom. Ne zamudimo ne dneva ne ure.
Volilni stiad v Dutovljah.
(Klerikalna obstrukcija manjšine — zato sijajni zaupni shod.)
Naše klerikalce je moralo nemilo zaboleli, kako si upa naša stranka napovedovati shod za shodom, inkonečno celo v Du t ovij ah, komaj četrt ure daleč od Tomaja, ki je edina klerikalna trdnjava na zgornjem Krasa, kjer je imel Gregorčič lani svoj sho-dek. Zato se je izdala iz Gorice parola: javni shod treba preprečiti. V ta namen so sprejeli uzorec državnega zbora, kjer tudi manjšina onemogoča zborovanje z obstrukcijo, t. j. s škandali, s kričanjem in razsajanjem ter z — glasovanj i po imenih. Do pike isto so prinesli klerikalci tudi na shod v Dutovlje. Toda skupili 90 jo! Eto poročilo:
Za ta shod so klerikalci silno agitovali. Došlo je tudi 5 duhovnikov, med temi znani Strancar iz Štanjela in še bolj glasovit brbljač kurat Valentinčič iz Gabrij pri Ajdovščini! (Torej celo iz Vipavske doline so poslali jednega nunca razsajača na Kras, najbrže v zahvalo, ker je prišel mladi domišljavec četne iz Tomaja celd v Vipavo, da je ondi pomagal razsajati na navadni slavnosti, ko se je bila razvila nova zastava). Mladi Černe je dal — v odsotnosti očeta župana, ki je šel v Kranj, a je poslal dr. Turni laskavo pismo — razglasiti celo pred cerkvijo, da bo shod v Dutovljah, kamor naj gredd vsi. (Tomajci se hudi nasprotniki sosedov Du-tovljancev; i na to treba pomniti). Na take načine so zbobnali četico od 40 do 50 mož, med temi največ 10 do 12 dobrih razgrajačev, ki so se pred shodom pošteno napili pod vodstvom kuratov Stranearja in Valentinčiča.
Shod je bil na dvorišču g. Andreja Stoka, častitljivega parčka, ki je bil odlikovan z zlatim križcem že 1.1872. za zasluge o pogozdovanju Krasa. Došlo je nad 400 oseb. Klerikalna četica se je postavila na desno pred odrom; naše je bilo vse na levi in desni ob odru, velika leva stran dvorišča, vse ospredje in ozadje. — Kurata V. in Š. ter tomajski kapelan so se postavili v ospredje, da so obstrukcijo vodili.
Dr. Turna pozdravi shod. Pravi, da shod je javen, more se ga torej vsakdo udeležiti, vsakdo sme govoriti, stavljati interpelacije itd. Mi smo baš zato tukaj, da odgovarjamo na vsako vprašanje, ker.se luCi in resnice ne bojimo. Predstavi vladinega komisarja g. Mosettiga iz Sežane in nasvetuje predsednikom zborovanja g. A. Stoka. Ogromna večina, gotovo nad 350 | udeležnikov, odobri ta predlog z viharnimi živio-klici in vzdigom klobukov. To izvolitev z nepregledno večino je kon-statoval tudi vladin zastopnik.
Ali tu je pričela klerikalna obstrukcija, dobro izšolana v ta namen. Kurat Valentinčič predlaga, naj se glasuje za predsednika, in sicer predlaga g. Černeta mlajšega. Za ta predlog se je oglasila klerikalna četica, in sicer na komando kurata Strancarja in kaplana, ki sta se obnašala kakor dva pijana meše-tarja. Okoli njiju je bilo največ 12 dobro izvežbanih kričačev, drugi so stali tam le bolj za statiste, le včasih so tudi zatulili, ko sta Strancar in kaplan dala znamenje. Nekateri so tulili tudi o svcii veri, o častiti duhovščini, o brezvercih, kakor so bili pač naučeni. Glavni klic pa je bil: ^Glasovanje, na glasovanje l" Takrat nam še ni bilo jasno, kaj hočejo s tem. Dr. Turna pravi: „Ker hočete glasovati tudi o predlogu g. kurata Valentinčiča, naj se voli g. Černe ml. predsednikom, nimam nič proti temu; naj se dožene tudi ta protiposkus. Tisti, ki ste za g. Gerneta, vzdignite roke". Kurat Strancar je tu zgubil nitko obstrukcijskega načrta in je dal znamenje, naj vzdignejo roke, ter sam dal r ospredju vzgled. Valentinčič je vzdignil obe roki, pa so mu naši jedno doli potisnili. Enako so drugi tiščali obe roki kvišku, a so bili drug za drugim osramočeni, da so  po
jedno zopet skrili. Z odra se je glasno štelo in naštelo — 48 rok; isto neznatno manjšino je konstatoval tudi vladin zastopnik.
Predsednik Stok je hotel spregovoriti, ali omenjani trije nunci so dali znamenje — in njihovi so začeli pod odrom kričati: »Glasovanje ! Glasovanje !* Ker so drzno silili tudi v vladinega zastopnika, jim pravi ta: »Kako glasovanje? Saj se je dvakrat volilo, in jaz po svoji vesti in uradni nepristranosti spoznavam, da je bil izvoljen g. Stok z veliko večino". — Šele zdaj je bilo jasno, da obstrukcijonisti hočejo ustno glasovanje vsakega navzočega zboroval ca. To delo bi pobralo med hrupnimi prizori gotovo 3 ure in shod bi bil seveda preprečen. Ko je občinstvo doznalo, kaj hočejo navzoči nunci ob podpori peščice ljudij, ki so bili najeti in opiti, nekaj njih pa zaslepljeni, drugi pa odvisni, je nastal silen odpor. Ker so se obnašali tisti trije nunci (dva starejša sta bila skrita zadej; lahko sta opazovala, koliko je trpel ugled duhovskega stanu!) kakor pijani pretepači, je nastal krik: ,ven ž njimi! ven ž njimi!" In gnali so jih proti izhodu. — Na posredovanje vladinega zastopnika ni prišlo to pretepa, ker drugače bi se jim slaba godila.... Hoteli so zopet glasovanje. In sicer je Černe predlagal, naj se ne volita ne Stok ne Černe, ampak dekan Gollmaver. Navzoči g. dr. Tre o je hotel utruditi klerikalno obstrukcijo, kajti kričalo ni nad 15 možičev in fantičev, a dovolj, da je bilo zborovanje nemogoče; začel je govoriti, a kurat Strancar (ta je bil glavni hujskač) je dal vsak hip znamenje, da so njegovi tulili.... Ali dr. Tre o je povedal marsikako gorko zaušnico tulečim dervišem v črni suknji, kar je zbujalo med množico, ki ga je cula, viharno odobravanje.
Ker je bil položaj jasen, da hočejo le zaprečiti zborovanje, kar je pač lahka reč, smo takoj sklenili, naj se javni shod zaključi, in hišni gospodar Stok povabi vse one, katere pozna in hoče —-na zaupen shod. To se je naznanilo tudi vladinemu zastopniku, ki je sam videl, da je zborovanje nemogoče, in je shod razpustil. Navzoča orožnika sta takoj pričela svoje delo. Kaplan in kurat Strancar sta takoj veselo zaukala in dala znamenje, da so dosegli svoj namen. Jeden njiju glavnih kričačev pa ni razumel, za kaj se je šlo, in je dalje tulil; v svoji zaslepljenosti je grdo napadel tudi vladinega komisarja in zatrobil vanj: »En dr . . . boste Vi ukazali; tu ukažemo mi danes"; pri tem je vihtel s pestmi. Seveda je moral g. komisar varovati svojo avtoriteto in je dal klerikalnega kričača aretovati in odvesti v Sežano v zapor. — Klerikalci so besneli, ko so Culi, da bo zaupen shod.
Dvorišče se je spraznilo. Gosp. Stok je stal na vhrdu, in ob strogi kontroli gosp. vladinega komisarja in obeh orožnikov je osebno vabil na zaupni shod svoje znance. Seveda ni poznal vseh naših somišljenikov, ki so došli iz sosednjih občin; zato je bil marsikdo odklonjen. Nekateri so prišli na srečno misel, da so mu puslali svoja imena, da jih je povabil; ko se je prepričal, da so to imena njemu znanih mož, jm je povabil, da so vstopili. Vkljub mnogim, katerim ni dovolil vstopa, se je zbralo kmalu okoli 300 udeležnikov, vrata .so se zapahnila — in zaupni shod je pričel.
Zaupni shod je trajal nad 21/, uri. Govorili so: predsednik Stok, dr. Turna, Gabršček in A. Lah. Tu so padali izrazi ogorčenja, katerim je ljudstvo viharno pritrjevalo. Sprejele so se vse resolucije. Poročilo prihodnjič.
* *         *
Ntrodno-napredna stranka je dosegla svoj namen v Dutovljah v veliko večji meri nego v slučaju, da so ostali nunci s svojim Černetom doma. Njihovih podrepnikov, kupljenih ali zaslepljenih, niti ne maramo spre-obračati, ali prav ti škandali so potrdili v veri celo neodlr.;e kmetice, ki se prej niso nagnili še na nV-f eno stran, da je resnično vse ono, kar trd to mi o klerikalcih. Nekateri so našim m žem sami dejali: Jaz sem kmet, trdo delani cel teden, s politiko se ne pečam, čitam pa včasih, kar mi pride v roke. Prišel sem na shod, da slišim, kaj poveste, in rad bi slišal nasprotnike ter vaše odgovore, da «bi videl po svoji pameti, kdo ima bolj prav. Zdaj pa vidim, da ti ljudje in celo du* hovniki nočejo, da bi se govorilo, ker se najbrže česa boje, nočejo, da bi mi kmetje marsikaj izvedeli.... Kar so ti ljudje počeli,  je
sramota za naš kraj itd. — In tak utis je splošen! Vse dokazovanje naših govornikov o klerikalni breobraznosti, o škandalih nuncev itd. bi ne izdalo niti stotino tega, kar je izdalo poznejše potrdilo vsega, kai se je godilo pred očmi samega ljudstva. Kdor prej ni bil prepričan, je zdaj popolnoma. Zato je tudi vspeh shoda v Dutovljah za našo Branko veliko večji nego smo kdaj pričakovali. Hvala klerikalcem, da so nam šli tako izborno na roko! Le tako dalje!
Konečno še to: Klerikalci so pričeli z obstrukcijo, in to celo v takem položaju, ko bi lahko prišli v jako nevarne stiske.... Ali mar menijo, da mi ne znamo vrniti šilo za ognjilo? Ako bo naša stranka posnemala ta njihov vzgled, ne bodo imeli klerikalci niti enega javnega shoda več. Ako je to klerikalcem prav~^=- nam tudi! Pa se poskusimo i Don Antonio — le napovejte kak javen shod l Zagotavljamo Vas, da pridemo zraven!
Vprašanje, komur tiče: Koliko je pridobila katoliška stvar v Dutovljah?
¦      *      * Resolucije,  sprejete  na  shodu v Dutovljah :
1.  Poživlja se visoka vlada, da v nastopnem državnem zbora predloži podrobne načrte bohinjske in predelske železnice ter zgradbo takoj prične; za slučaj, da bi radi obstoječih neugodnih razmer državni zbor ne prišel do sklepanja, poživlja se visoka vlada, da izvede železnico iz Gorice črezi Prvačino, Štanjel ter Kras v Trst kot krajevno železnico ter v to svrho zagotovi temeljno glavnico po deželi in deležnikih in prijoritelno po državi.
2.  Poživlja se visoka vlada, da zagotovi iz državnega zaloga brezobrestna posojila za napravo in izboljšanje vinogradov in posebej na Krasu z ozirom na krajevne razmere tudi za nasajanje in prenavljanje plani (t. j. trt, vzrejenih v vrstah med travniki in njivami na visoko), podporščino za napravo trtnic in sadnih vrtov.
3.  Poživlja se deželni zbor Goriški, da zviša deželni prispevek za napravo vodnjakov in živinskih napajališč vsaj na 10.000 K ter da visoka vlada da brezplačno na razpolago svoje tehnične moči in iste primerno dejanskim potrebam pomnoži za izdelanje načrtov "odnjakov in napajališč ter izdatno poviša driavno podporo.
4.   Poživlja se visoka vlada, da vpliva na finančno oblastvo, da pri obdačenju travnikov in njiv, zasajenih s trtami v plan-tah, postopa tako, da jih obdači po glavnem pridelku, ne pa obdači iste višje vrste kot vinograde.
DOPISI.
Iz Pevme, dne 15. sept. — Štefan Makuc iz Grojne je začel od kraja hoditi v Pevmo. Že dolga ga ni biio, ker ga je bilo menda sram tistih obljub zastran bralnega društva. Obljuboval je veselico vrh veselice, na zadnje pa kaj je storil? Nič in zopet nič! Ravno malo osmešil se je, drugega nič. Pa pustimo to za drugič.
Sedaj hodi v Pevmo — čujle! — poslance volit. Hodi od krčme do krčme in pridno brblja tako-Ie : Kaj mislite ? Nove volitve so tu, ali kakšnega mnenja ste Vi druži? Jaz bi mislil, da najbolj pametno bi bilo, da bi volili zopet grofa Coroninija in dr. Gregorčiča. Kaj se zdi Vam? In če hoče kateri kaj odgovoriti, pa povzdigne svoj glas. Oho! Vas že imam. Vi draži mislite reči, da kaj sta naredila do zdaj l Ali mislite, da če nista naredila, pa naredita. (V spomin mi prihaja tisti laški pregovor: Spetta eavallo.... Pogineš prej od lakoti!)
Štefanu svetujemo, da stori boljše, ako ostane lepo doma, da se ne smeši drugič, da mu ne bo treba potem pisati izjave v »Gorici" in jokati, da ni res, ker je vse resnično do pičice. Ako pa se le oglasi, ube-remo drugo struno. Na svidenje!
Domače in razne novice.
Cesar v Gorici. — Sedaj menda je konečno določeno, da pride cesar v Gorico dne 29. septembra ob 9. uri zjutraj ter ostane tukaj še drugi dan do 3. ure popoludne.
Predloge cesarja. — Deputacija občin
I- Oglej in Tersso predloži cesarju spomenico, zadevajofo posuševanje barja pri Ogleju. Dalja se predloži  druga spomenica glede" na
most čez Torre pri Villesu; predloži jo prizadeti komite. Čuje se potem še glasove, da bodo zborovali laski posestniki, da se zjedinijo glede na spomenico cesarju, v kateri bi opozarjali na potrebo uravnave rek in hudournikov, vinsko klavzulo ter še z ozirom na druge gospodarske potrebe.
Barve, dovoljene pri obiska cesarja. —- Prišlo je v javnost, in sicer, kakor se zatrjuje, po informacijah iz najboljših virov, da za zastave in za dekoracije v Gorici za časa obiska cesarja so dovoljene te-le barve: državne (črno-žolta), deželne (belo-rudeča) in mestne (belo-višnjeva), vse drugo pa je izključeno, torej tudi slovenska zastava! V Trstu vihra svobodno slovenska zastava, v Gorici ne sme. Ko je bil zadnjič cesar tukaj, je še videl v Gorici slovenske zastave, letos jih ne bo več. Zupanom je prepovedano, priti s slovenskimi zastavami v mesto, v mestu samem pa tudi ne smejo vihrati, dasi je slovenska zastava v deželi udomačena terhi bilo nikake bdredbe, da br se iste Slovenci ne smeli posluževati. V zadnjem času pa kar nakrat je postala nevarna v Gorici* Pravi Jemljemo na znanje. Ponavljamo tu pa te ono, kar smo zapisali že večkrat, da kjer ni prostora za našo zastavo, ga ni za nobeno drugo....
Gregorčič se boji luči. — .Ljubljenec naroda* se boji — naroda! Zato je dal sklicati v nedeljo pri Rebku le klerikalne revčke iz cele Vipavske doline. Nunci so zbobnali skupaj okoli 150 oseb, ki so poslušale stare Gregorčičeve pridige ter izrekle naposled zaupnico — čujte! -- »Slogi*, a nezaupnico .Soči". To nas pa strašno boli! Tako se je Gregorčič skril pred narodom, ker se boji — svobodne besede. On hoče le kimavce okoli sebe; boji se — resnice, zato pa se skriva za zaklenjena vrata. — In kako dela naša stranka? Mi pa sklicujemo javne shode in vabimo na nje celd nasprotnike, pozivaje jih, naj le govore, naj le vprašajo, kar hočejo, in dobe jasen odgovor.
—  In to govori dovolj, kje je resnica in kje
— laž. Nizko je padel — »ljubljenec naroda", ki se — naroda boji.
FarovŠke laži. — .Božji namestniki* v Gorici so brzojavili ..Slovencu*, da je bil shod v Dutovljah razgnan, ker je bilo nasprotnikov — dve tretjini. So pač vedno enaki ti klerikalni poštenjakoviči l Mi rečemo to: Klerikalna brzojavka v »Slov.* je vredna hčerka očeta — lažnika po poklicu. Kraševci, ki so bili v Dutovljah, imajo en dokaz več, kako nesramna zalega so naši klerikalci. — Naše poročilo je pristna slika shoda. Klerikalci naj svobodno dalje lažejo: saj ljudstvo nima očij v žaklju.
Uosp. tajnik iz Vrtojbe je že naš star »prijatelj*. To svoje »prijateljstvo* do nas je prodajal zopet enkrat dne" 14. t. m. »pri Lizi*. Ali kakor navadno, prodal ni nič. Ima pač vedno smolo. Naletel je slabo. Na njegovo agitacije za »Gorico*, češ, da »Soča* je pohujšljiv list, da so suroveži vsi tisti, ki jo čitajo, je dobil primeren odgovor. Slišal je, kar je zaslužil. Na to se je zgubil, ali ko je prišel nazaj, je otresaval svoj zlobni jezik zopet nad »Sočo* ter klical vse strele na pomoč, naj raztreskajo uredništvo »Soče*. Lep je ta naš klerikalni prijatelj, ki nam kar strele pošilja v uredništvo! To zaznamujemo le kot način, kako govore naši klerikalci in kako postopajo javno nasproti nam. Nas ne boli, kar govori tak človeček, kakor je omenjeni tajnik, zlasti ker ne odide zasluženi kazni za svojo zlobo. Naj le pazi, da ne trešči  prej v njega  nego v naše uredništvo.
Radi razžaljenja Veličanstva sta bila obsojena v če rs f Ivan črne in Josip Nemec iz Vrtojbe, in sicer vsaki na osem mesecev. Ovadil ju je bil nekdo, ki je bil Crnetov dolžnik.
»Nekoliko zmešan*. — »Prim. List* pripoveduje v svoji zadnji številki, da tisti duhovnik, ki je bil opisan v »Tutti frutti*,-¦' da je spal na svitih v R., je nekoliko zmešan, revež, suspendiran itd. No, le počasi. Tisti duhovnik je Usti slavno znani B., o katerem pa se menda ne more reči, da bi bil baš zmešan. Za tisto »zmešanostjo* tiči čisto nekaj drugega! Saj ga poznete?! — Zmešan! Hitro proglase za zmešanega koga, o katerem nočejo, da bi prišle v javnost razne reči, ki stojš v največjem nasprotju z vzvišeno duhovniško službo! »Prim. List* jo je zavil lepo, češ, da smešimo s takim bednim duhovnikom ves častiti duhovski stan! Ti, hinavec grdi! Kaj se smeši s tem ves stan duhovniški, ako se tu pa tam opiše kakega ničvrednega nunca, ki je ljudstvu le v pohujšanje? Povedali smo že opetovano, da spoštujemo duhovski stan kot "tak, da pa smo odločno proti vsem tistim, ki ga pro-fanujejo ter teptajo v blato, ker so isti navadno naši najhujši politiški nasprotniki in ker zlorabljajo vero povsodi v nelepe poli-tiske svrhe.... Zmešan! Hm, zmešan! Zmešan je bil tudi tisti G. v Jagerščah, ki je bil storil ono glasovito pohujšanje, vsled česar je bil obsojen v ječo. Zmešan je bil, tako so govorili takratni pristaši »Plim. Lista", in ker je bil zmešan in radi ženstva kaznovan, so ga poslali na Dunaj za kateheta v ženski samostan, kjer se mu najbolje godi. — Zmešani so bili najbrže tudi vsi drugi nunci, opisani v »Tutti frutti", ki so počeli te in one reči. Zmešani so bili, in zalo jih je opravičili. Vprašali bi še to, zakaj da »Prim. List" se spodtika baš le radi 6., ki je spni na svislih, in zakaj ne tudi  radi rožnih drugih popisov
gg. nuncev v »TutU frutti* ?! Hm, zakaj ne! ?! , — Resnica oči kolje....
OrožnlStro t gradlSeanskem okraju
so pomnožili na vseh postajah, da bo varnost večja. Pride pa Se več orožnikov s Tirolskega, kakor poročajo iz Gradišča ob Soči.
V Zagradu so prijeli 13. t. m. nekega človeka, ki je rekel, da se piše Jos. Lindner ter je doma, iz Monakovega. Ker se je klatil tamkaj brez " opravkov^ *• Jar biK^ri~ sodftiji-kaznovan na 6 tednov zapora. Takoj ko je slišal obsodbo, pa je izpovedal, da on ni Lindner, marveč da se zove Robert Krauss ter da je že drugič ušel od vojakov; služil je pri ženijskem polku v Tridentu. Čaka ga dolga kazen.           *  -<*.-.,    *^.  ..
Varnostne odredbe na meji. ~ Policijski ravnatelj pl. Busich je preiskoval te dni na najnatančnejši način mejo pri Čer-vinjanu. Tam se je mudil tudi višji pomorski nadzornik pl. KIoss, Finančna ladija .Julian* ima nalogo čuvati obmejno reko Avšo in posebno od postaje Buso do one v Červinjanu.
Iz Podmelea smu dobili že dva dopisa, v katerih se nam poroča, da je zapustil Podmelec g. nadučitelj Viktor Uršič. Oba dopisa se strinjata v tem, da je bil g. Uršič priljubljen mož, ki je vršil svoje dolžnosti kot učitelj natančno, ob jednem pa tudi drugače bil odkritosrčen, prijazen z vsakim in neumoren pri narodnem delovanju. Oba dopisnika izražata željo, da bi se godilo gosp. Uršiču vse najbolje na novem mestu v Bolcu.
Tatvina. — V noči od nedelje na ponedeljek je bilo ukradenih Antonu Nemcu (po domače Hribanc) v Gorenji Vrtojbi 14 kokošij. Zlikovce iščejo.
Le naprej ! Pišejo nam; II. tek. mes. se je vršil t Ljubljani zaupni sestanek ne-količine slovenskih mladih ijudij, katerega so se udeležile tudi nekatere mlade, napredne dame. Na sestanku se je razpravljalo o potih, po katerih hočejo »mladi* hoditi. Potem se je razi notri valo o „ naših slovenskih razmerah s stališča zbranih na sestanku po strani filozofski, politiški in gospodarsko socijalni." Debata je bila živahna. Važne točke v debati so zavzemala pereča vprašanja, kakor žensko vprašanje, mednarodnost, vera, slovanska vzajemnost, dijak in politika itd. Končno točko je tvorilo predavanje »O zadružništvu*. Zadružništvo je pri nas zelo neznana gospodarska uredba; mnogo krivih pojmov je o nji. Zato je bilo v ti stvari jasnejših pojmov prav potreba. Razgovor o organizaciji je pa zaključil to skoro osem ur trajajoče zborovanje, ki bo brez dvomijo precejšnega vspeha za razvoj »mladih*. Najkrasnejše je bilo povdarjanje; Ne fraz, ne praznih gesel, temveč temeljite naobrazbe potrebujemo! Vsak naj skrbi, da si pridobi čim širše in globlje svetovno naziranje, Revolucijonirati nam treba našega hud«. Dijak se sme pečati s politiko. Politika nam pa ni čitanje strankarskih časopisov, zabavljanje po gostilnah, noša trobojnice, petje rodoljubnih pesmij in podobno, politika nam je poznavanje javnega življenja, poznavanje politiških nazorov velikih politikov, zgodovina politišk?, gospodarske in socijalne vede, poznavanje filozofskih sistemov — vse to potom resnega študija. Bodimo tolerantni napram vsakomur itd. Mnogo b' še lahko navelt, ali zadostuje naj to. Saj je že iz istega razvidno, da ni bil to običajni sestanek brez pravega cilja! Pa, ko bi se tudi kdo z vsemi nazori, ki so se culi na tem sestanku, ne strinjal, kaj zato! Vesel znak je že, da se mladež slovenska, ki je zadnji čas nekako pala nazaj v letargijo, zopet začenja gibati v znamenju resnega dela v svrho popolnitve vsakega posamezni!" „ — Javnost ni pisala o njih; vedela ni za ta sestanek vseučiliščne mladine naše. Mi smo na napisali te vrstice, želeč mnogo vspeha. Le naprej!!
Zagovoril se je sicer, ali povedal je resnico. — Poročajo nam, da na H. kat. shodu je govorif v časnikarskem odseku neki duhovnik, ki ne zna dobro slovenski. Med drugim je rekel, da ko bi gg. duhovniki poročali v časnike, bilo bi že nekaj! Gradiva je dovolj. Ko bi samo to povedali, kar se zgodi v župnišču, imeli bi dovolj zanimivega (Mislil je reči: v župniji). Pogodil jo je. Tisto, kar se godi v župniščih, je res zanimivo, o čemer pričajo dovolj jasno naši .Tutti frutti« l
.Zveza slovenskih kolesarjev« bo imela svoj letošnji občni zbor v nedeijo dne 23. septembra 1900. 1. ob 10. uri dopoldne v novozgrajenem paviljonu »Narodnega doma* v Ljubljani. Istega dne ob 3. uri popoldne pa priredi zveza o priliki dirke kluba slov. biciklistov »Ljubljana« na ljubljanskem dirkališču dirko za prvenstvo Z. S. K. za dobo 1900.—>1901« pri kateri smejo dirkati samo Člani zveze. Dolžina: 4.800 m = 12 krogov. Maksimalni čas 8 minut. Vloga 5 kron. Nagrade: Častni znak in častno darilo v vrednosti 100 kron za prvega, v vrednosti 50 kron za drugega in v vrednosti 30 kron za tretjega. Razun tega dobi prvi še naslov: Dirkališki prvak Z. S. K. za dobo 1900.—1. Prijave in vloge sprejema do v&tevši 19. t. m. zvezni blagajnik gosp. Ivan Frelih v Ljubljani.
Bva sleparja zaprta. — Caharija Me-neglnni, vslužbenec pri Tomadoniju v Gorici, je osleparil svojega gospodarja v kratkem času za 600 kron. Neko deklo hotela »Gun-kel" je znal tako pregovoriti, da je vse zapustila in mu sledila. Dala mu je svoj prihranjen denar 2000 kron, in dogovorila sta
se, da se dobita v Veroni. Ali ko je uboga dekla došla tje, jo je bil Meneghini že pobrisal v Rim. Na zahtevo redarstva so ga sedaj zaprli v Rimu. — Drugi slepar se zove Karol Duches in pravi, da je inženir z Dunaja. Nastanil se je na Vogrskem pri Gorici, kupil si tam vilo, katere seveda ni plačal, kei »ravno« ni potrebnega denarja na razpolago. Poklical je. zidarje in druge rokodelce, da mu jgopravijo hišo, katerih tudi ni pfačairVčeraf je »jnženir« naenkrat izginil z Vogrskega in se nastanil v hotelu »Union* v Gorici, kjer je tudi »pozabil* plačati dolžnih 80 kron. Tudi denarja, kateri mu je posodil natakar, n! vrnil. Konečno so se ga ljudje naveličali in .redarstve je djalo pseudo-inženirja pod ključ.
Požar t Fierfsn. — V noči od nedelje na ponedeljek je pogorela v Pierisu vila Petra Glementa. Požar je bil velik ter je napravil mnogo škode. Vila je bila vredna okoli 20.000 K ter zavarovana. Pri tem požaru sta zgorela T4-lelni sin Glementa in neka starka Trevi-san, katerih ni bilo mogoče rešiti.
Razgled po svetu.
Volilni oklic Hladodeuov. — Izvrše* valni odbor mladočeške stranke je izdal sledeči oklic: Češkemu narodu 1 Državni zbor je razpuščen. Češki volilci so zopet poklicani na volišče, da na jasen in določen način izjavijo, ali hočejo, da vkloni češki narod svoj tilnik pod krivico, katera se mu je na lahkomiseln način prizadela, ali če odobruje defenzivno taktiko, katero so počeli rabiti dosedanji zastopniki ljudstva proti vladajočemu sistemu. Država je sedaj v težkem ustavnem prevratu, Ali mesto, da bi se pri zdravljenju gledalo, kako je nastala bolezen, da se rešijo konečno v tej državi na pravičen način načelna narodna in ustavna vprašanja, bi se morali pri bodočih volitvah volilci spominjati gospodarskih in socijalnih koristij, katere vladajoči centralistiški sistem popolnoma zanemarja. Na tak poziv bodo češki volilci dali jedino mogoči odgovor: Češki narod se nikdar ne odpove posebnemu državnopravnemu stališču, katero zavzemajo dežele češke krone, in katero more le jedino povzdigniti kulturo in blagostanje ljudstva, češki narod bo vedno zahteval, da se birokratiški centralizem premeni v istinito samoupravo, da se uvede jednakopravnost češkega jezika v vseh področjih državnega življenja, in da se pripozna popolna državljanska prostost. Češki narod bo s svojim glasom odobraval postopanje svojih poslancev. V lern smislu idile, češki volilci, na volišče. Izvrševalni odbor narodno-svobodomiselne stranke, ka tera se je odločila s popolno zavestjo svoje odgovornosti nasproti narodu tudi k najlrjemu boju, da doseže občen smoter narodov, bo v volilnih zadevah pomagal s svetom in pomočjo, in bo tudi skrbel za to, da bodoče volitve postanejo jednodušna in veličastna manifestacija celega, za pravico  in pravdo  se borečega  naroda.
—    Oklic gotovo ne ostane brez odmeva, marveč po razljutenosti, ki vlada med češkim narodom, sode, se odzove isti v novem državnem zboru s takimi poslanci, da bo vlada imela še težje stališče nego doslej. To je tudi umevno. Vlada je vzela Čehom jezikovne naredbe, za nje pa jim ni dala ničesar, kar bi jih zadovoljilo. Radi tega je popolnoma umevno, da ne odnehajo od sredstev, katera jim omogočajo držati vlado v šahu, ker vlada tudi noče odnehati, ter jim neče dati nazaj, kar jim je vzela po krivici. Ni še sestavljen državni zbor, ali iz tega oklica Mladočehov mu poje že glasno smrtna tromba, treba ga bo razpustiti ter iti naprej po drugi poti, da se sestavi novi državni zbor. Takrat menda bodo na vrsti deželni zbori, ki bi dali poslance, ali tudi tisto ne bo pomagalo, — dokler se ne odpravi iz državnozborske hiše tistih krivic, s katerimi se zapostavlja in mori Slovane v prilog Nemcem in Italijanom. Le pojdimo naprej, enkrat že pridemo do tje, da pore-čemo: Do tu in ne dalje II
Velik požar v Trsta. — Včeraj je bil v Trstu velik požar. Ob 2Vt po polnoči je začel goreti mlin znane tvrdke Economo. Ogenj je zgradbo popolnoma uničil. Zaloga žita je vsa zgorela. Ognjegasci so se vrlo držali; vsi tržaški listi jih hvalijo radi hrabrosti in nevstrašenosti. Posrečilo se jim je tudi ubraniti, da niso začele goreti bližnje hiše. Škoda j« velikanska, in kar je najža-lostneje, je to, da je vsled požara 500 družin, katerih očetje so bili v mlinu nameščeni, brez kruha.
Srbija. — Iz Beigrada poročajo, da pričakujejo na dan 24. t. m., rojstni dan kraljice Drage, pomilostitev obsojenih radi atentata na Milana, ki so še v ječah. Med temi so častnik Nikolič ter odvetnika ZivkoviČ in ravičevič.
Premoženje mesta Pariza. — Pariško magistratsko vodstvo je pretekle dni obelodanilo izvestje, koje se tiče premoženja pariškega mesta in iz katerega posnemamo, da obsega to premoženje nebroj spomenikov, nepremičnin in drugih stavb v skupnem vrednostnem znesku 2.437,610.937 27 frankov.
— Nepremičnine največje vrednosti so cerkve, in sicer jih je 63, ki so cenjene na 197,176.782 f.; potem šole v vrednosti 148,047.689 f., razni trgi 119,818.902 f., vodovodi in hidravlični elevatorji 50,189.300 f„ mirodvori 05,940.100 f., mestna skladišča in brodarnice 119,818.012 f. itd.
Umetniška razstava t Ljubljani. —
Pišejo nam: črni teden, teden, v katerem se je tri dni razprostirala črna tema po Ljubljani, je zaključil prav krasen pojav, namreč otvoritev I. slovenske umetniške razstave. Po drugem občnem zboru »Slov. umetniškega društva* smo jo mahnili v »Mestni dom*. Ob 12. uri je predsednik »Slov. umetniškega društva", g. prof. Frank6 nagovoril navzočo..4[QSpAdj),..pozdravil zastopnika deželne vlade, dež. glavarja, brigadirja Hochsmana, župana Hribarja, zastopnika , Društva hrvatskih umetnikov* in ostale. Grof Schaffgotsch je v lepem gladkem slovenskem jeziku odzdravil, izpregovorivši par prav umestnih opazk, dež. glavar Detela isto-tako, na kar je župan Hribar dvoril s primernim nagovorom I. slov. umetniško razstavo. Po tej končani slavnosti smo si razgledali razstavljene slike, kipe, načrte in risbe. Za sedaj še ne moremo drugega reči, nego to: razstava j<jsicer skromna, ali vsakega je presenetila! Nekaj umotvorov je naravno prekrasnih, zlasti nekaj slik Ažbetovih, Jakopičevih in Veselovih. Zlasti Jakopič vzbuja z nekimi stvarmi posebno pozornost. Lahko tudi omenimo umotvore kiparja Repiča. Gosp. Gvaic ima tudi vse pohvale vredne predmete. Tudi gospica Šantljeva je razstavila nekaj. Natančno orišemo I. slovensko umetniško razstavo, ko jo natančno pregledamo in preštudiramo. Do sedaj še tudi katalog ni izšel. — Prvi vtisi, ki jih je I. slov. umetniška razstava naredila na nas, nas silijo do izreka: Vsak zaveden in napreden Slovenec naj skuša, da poseti I. slov. umetniško razstavo, da vidi, da Slovenci tudi prav mnogo zmoremo na polju umetnosti I Posnemajte tržaške rodoljube, ki trumoma pribite 7. oktobra v Ljubljano, da bodo vži-vali lepoto razstavljenih umotvorov. — Gosp, Vatroslav H o Iz je bil izvoljen častnim članom »Slov. umetniškega društva*. Častitarao mu k temu. 30 let je zbiral in iskal slovenske umetnike sirom slovenskih dežela. Bil je neumoren. Zato je popolnoma prav, da so se ga umetniki pri prvi svoji razstavi spomnili ler ga v oči razstave odlikovali s častnim članstvom. Ni doktor, ne profesor, ali čist značaj in pravo rodoljubje je njegova čast. Naj živi še mnogo let naš stari in vedno mladi Kretanov!
Kitajska vojna. - (Poročilo 17. in 18. t. m.) Iz Pekinga javljajo, da je od tam odkorakalo proti jugu 1500 Nemcev pod poveljem generalmajorja Hoepfnerja, Ne ve se še, kaMen cilj ima ta nemška ekspedicija; misli se pa, da ima ta armada namen, zasesti Fian-Fiang na železnici, katera vodi v Paoting, kjer se nahaja baje mnogo boksa rjer. — Ruski car je zapovedal generalu Leneviču, naj pošlje del ruske vojske iz Pekinga v Tientsin. Iz Sangaja je dospel imenik vseh umorjenih misijonarjev in kitajshih kri-stijanov. Od protestantskih misijonarjev in spreobrnjenih domačinov je bilo 93 umorjenih; med temi 28 tnožkih, 40 žensk in 25 otrok. 78 odraslih in 17 otrok je zginilo, ne da bi kdo vedel, kje so. Najbrže so tudi ti postali žrtve barbarskih Kitajcev v pokrajinah Čili, Šan-tung, Šjansi, Ho-nau in Ke-kiang. Tudi katoliške misijonske postaje so mnogo trpele. Do sedaj je znano, da je umorjenih 5 škofov, 28 duhovnikov, 2 nuni, 28 jih je zginilo; najbrže so bili tudi ti usmr-čeni. Kar se tiče spreobrnjencev, se misli, da jih je umorjenih 15 do 20 tisoč. Ta imenik je skrbno sestavljen, in imenovani so le oni, o katerih se ve, da so gotovo mrtvi Dne 11. septembra si je pridobila Rusija nov kos sveta na desnem bregu reke Amur nasproti mestu Blagoveščensk. Staro kitajsko mesto Sahalin je sedaj ruska last. Mesto je na pol razdrto in Rusi so mu nadeli novo ime — Ilinskv. Oblastva njim na čelu general Gribskv in mnogo drugih Rusov je prisosto-valo slovesnemu zavzetju. Govori, kateri so se pri tej priliki imeli, kažejo, da misli Rusija obdržati Mandžurijo za-se. V Mandžuriji se pripravljajo Rusi za zimsko vojno.
Zadnji konji za Afriko. — Na Reki pričakujejo angleški parobrod »Kent*, na koji ukrcajo zadnje konje, določene za bojišče v južni Afriki.
Narodna gospodarstvo. O bankah.
Iz knjige „0 trgovskem in ibrtMM zakinidajstvi".
Spisal Jan KolouSek. (Konec.) Posredovalna činost bank se zlasti po-kazuje takrat, kadar banke izdajajo svoja lastna, partikularna dolžna pisma, ali pa kadar uvajajo na tržišče papirje, ki jih je izdal.nekdo drugi. Ko si dolžnik izposoja od banke denar, se cesto prigodi, da mu banka naravnost nikakega denarja ne da, temveč izda le partikularna dolžna pisma, za katera se zaveže, da jih bo sama obrestovala in v določenem času izplačala, in katerim je garancija ali dolžnikov kredit (kakor občinski, deželni, državni itd.) ali kaka druga zagotovitev (hipoteka, davčni, colninski dohodki, drživni monopoli [seveda to le v državah z malim kreditom] itd.), in katere dolžnik sam na trgu, na borzi, proda. Banka je vidno tu le posredovalka, četudi je tu ona dolžnica teh, kateri so njena dolžna pisma kupili, ona upnica teh, katerim je dolžna pisma prodala. Drugače pa banke ne postajajo niti dolžnice
niti upnice, kadar namreč preskrbujejo prodajo partikularnih dolžnih pisem" državnik ali pa privatnih (priorit) mej občinstvo aU pa kadar ustanavljajo kako akcijsko podjetje in akcij'e na trgu oddajajo. Vsi tu naznačeni trgovski posli se imenujejo e mi sni. Po njih so še-le banke postale prave in vidne posredovalke mej upniki in dolžniki, mej po-sojajočimi kapitalisti in izdelovalci, potrebujo-čimi kredita.                                             i
S tem se zlagajo tudi daljši posli, Razprostirajoči se na vrednostne papirje, kakor izplačevanje eventuelno kupovanje kuponov, izplačevanje izlosovanih papirjev, inkasovanje papirjev, katere je potreba upniku v določeno dobo predložiti v svrho izplačanja, posredovanje drugih pravnih izvršil (predložitev za akceptiranje, protestovanje itd.), preskrb-Ijevanje kuponovih arhov za talone, plačevanje in inkasovanje  računov in faktur itd.
Mej bankami, v katere se vlagajo vrednostni papirji, je zlasti treba pokazati na ce-dulne banke, ki imajo izključno privilegij, izdava« papirje, za katere je dolžna banka takoj, ko se predlože, dati na njih napisano vrednoto, ali pa katere so splošno priznano plačujoče sredstvo in katere je primoran vsak državljan vsprejemati namesto zakonitega, gotovega denarja (prisilno kroženje bankovcev). Taki papirji se imenujejo bankovci, V državah, kjer je v resnici kovinska vrednota, so bankovci menjani vedno za kovinski denar, kakor hitro so le predlože banki, dočim morajo v onih državah, kjor kroži zlasti papirnat denar, bankovce imeti prisiljeno kroženje. Da pa more banka bankovce za kovino menjati, mora imeti določeno zalogo drage kovine, takozvani kovinski zaklad; imajo ga pa zategadel, da bi imeli njihovi bankovci v občinstvu, zlasti v ptujih državah, večje zaupanje,
Za bančne trgovske posle in opravila se zahteva precejšnje zanesljivosti in zaupanja, Le takrat more bankir uspešno posredovati mej upnikom in dolžnikom, le takrat more biti zanesliv hranilec (depoziter) vrednostnih stvarij, in preskrbovati inkasovanje, plače, prenose v računih in podobna druga važna opravila, kadar ima v občinitvu skozi in skozi zaupanje, In kadar je znano, da izpol-nuje vse zaveze, katere mu provzroCajo bančna opravila, Praviloma more le malo posameznikov dati podobne garancije, In Iz tega vzroka odstopajo bančna podjetja posameznikov redoma akcijskim družbam (ali pa saj komanditnim na akcijo, kakor je bero-linski zavod »Diskonto-Gesellschaft*) in pa pridobninskim in gospodarskim zadrugam ter bančnim zavodom, ustanovljenim in upravljanim od javnih gospodarstev, kakor od držav, dežel, okrajev in občin. Zdi se, da sčasoma večja bančna podjetja posameznikov skoro popolnoma izginejo, a ona, ki bodo še eksistovala, se premene v zadružna podjetja, večinoma v akcijska.
(Največ bančnih firem, spadejočih posameznikom, je dosedaj v Nemčiji. Svetovno znane so te-le: S. Bleichroder v Berlinu; M. t v, Rotschild und Sohne, Erlanger und Sohne, Mendelsohn und Sdhne — vse tri v Frankfurtu; Sal. Oppenheim jun. et C!o. v Kolinu nad Reno; Merk, Fink et Co. v Monako vem. -— Drugod so pa občno znane firme: S. M. Rotschild na Dunaju; Rotschild Freres in Gustave Perevre v Parizu; N. M. Rotschild & Sdhn, Gljm Mils & Co., Robarts Lublock and Co. in William Brown & Co. v Londonu.)
Bančni zavodi imajo i zavarovalnicami to skupno lastnost, da njih zanesljivost in cena njihovega dela rase z velikostjo in obsegom njih trgovskih poslov. Čim večji je bančni zavod, tim manjši del režijskih stroškov ima sorazmerno z ozirom na posamezna kreditovanja določene višine in tem večje zaupanje v občinstvu. To zaupanje občinstva ima pa poleg tega še ta-le veliki pomen, namreč, da dobi banka denar za nizke obresti, vsled česar ji je seveda mogoče tudi po ceni posojevati. Zato se velike banke istotako priporočajo kot velike zavarovalnice. Na drugi strani pa more to dobro velika banka ponujati le posameznikom, ki so ji dobro znani, ali pa, ki ji dado zadostno garancijo, bodisi v raznih zastavljenostih bodisi v garanto-vanju zanesljivih tvrdk. Kar se pa tiče kredita, ki se daje maloobrtnikom, so pa zato le taki zavodi, ki natančno poznajo gospodarsko stališče svojih klijentov, to morejo biti le zavodi manjšega obsega, kakor so posojilnice, kreditna društva itd. Seveda morejo tudi manjši trgovci in obrtniki s skupnim ga-rantovanjem dobiti cenejši kredit od velikih bank. Zato so se tudi pri posameznih akcijskih bankah utvorila kredit iščoča društva, katerih člani za dane kredite do določene svote solidarno garantujejo; poleg tega je pa še gotova svota, sorazmerno ne zelo visoka, vložena v banki od členov kot zagotovitev.
Taka društva, iščoča kredit pri bankah, son. pr.pri „Niederoesterreichische Escorapte-bank", pri češki eskomptni banki, pri češki banki .Union«, pri ,Živnostenski banki* itd.
Resolucijo socialnega odseka na II. takozvanem katoliškem shodu. — Te dni se je v Ljubljani vršil takozvani II. katoliški shod, katerega namen ^e bil, da se organizuje ves takozvani katoliški živelj v jedno celoto, ki bo izvrstna obramba proti vsem nasprotnikom. Kako sodimo o politi-škem pomenu takozvanega katoliškega shoda, iiw-^r!*:v-v-,naBo rubriko.   Pač pa je naša
dolžnost, da so pečamo z gospodarska-socijalnim programom. Ni nam vsejedno, tudi nam ne sme biti, kako se naši nasprotniki pripravljajo za gospodarsko in socijalno delo me} našim ljudstvom . . . Poučno je in tudi neobhodno potrebno za onega, ki boCe prostudovati razvoj gospodarsko-socijalnega progiama, da primerja resolucije I. takozva-nega katoliškega shoda z resolucijami drugega. Resolucije socijalnega odseka na I. takozvanem katoliškem shodu so bile razvrščene v: 1.) kmetsko vprašanje: 2.) roko-delsko-obrtno vprašanje; 3.) delavsko vprašanje; 4.) nedeljski počitek in posvecevanje nedelj in praznikov. Resolucije socijalnega odseka na H. takozvanem katoliškem shodu so pa razvrščene v: 1.) kmelski stan; 2.) obrtni stan; 3.) trgovski slan; 4.) delavski stan; 5.) zavarovanje; 6.) socijalne naloge avtonomnih zastopov; 7.) krščanska nsmi-ljenost, — Strokovnjak ni baš treba biti, da ne opaziš, kako se je delokrog socijalnega odseka razširil Na I. takozvanem katoliškem shodu so bile resolucije nejasne, nedoločne, skratka: nekako boječe se je nastopilo. Sedaj pa, po osmih letih, po dobi skušenj in praktičnega delovanja? Pred nami so resolucije, polne možatosti in — samozavesti! Anti-klerikalnim krogom so živ opomin! Kažejo nam, da se takozvani katoličani modernizu-jejo, da uvidevajo, da se proti naprednim življem mora nastopati le z napredkom. Njih modernizovanje, njih znaki naprednosti so le sredstvo, s katerim poskušajo ujeti nerazsodne mase. V osmih letih so se naši takozvani katoličani mnogo, mnogo naučili. Poglejmo na pr„ kako so pred osmimi leti govorili o delavskem vprašanju? Dr. Žitnik je pripovedoval leta 1892.: »Krivično je delavcem nakladati več dela, kakor ga premorejo njih moči, ali pa zahtevati taka dela od njih, ki niso primerna starosti in spolu. Sv. cerkev glasno opominja delodajalce: Vsakemu svoje! Po teh naukih se mora urediti plača, kajti delavcu zadržavati zasluženo plačo, to je v nebo vpijoč greh!! Cerkev pa opozarja bogatine in reveže tudi na večnost, na večno kazen in plačilo. Bog nas ni ustvaril zaminljive dobrote na svetu, ampak za večne, nebeške dobrote; zemlja je le kraj
prognanstva.------Reveže pa uči cerkev,
da revščina ni sramota v očeh večne resnice. Sin božji je postal tesarjev sin in nas učil, da le Čednost zagotovi večno plačilo. S temi božjimi nauki se zasiplje socijalno brezdno mej reveži in bogatini ter utrjuje prava, krščanska, bratovska ljubezen itd." Tako teta 1892. Sedaj pa leta 1900? Sedaj pa imamo pred seboj naštetih kar celo vrsto realnih zahtev. Gospodje so uvideli, da se z božjimi nauki ne zasiplje socijalno brezdno, da je v svrho zasipanja socijalnega brezdna treba nekaj reelnega! Sedaj pravijo: to naj se odprav^ to naj se uvede, skrbi naj se itd. — Pripomniti moramo, da teh resolucij seveda ni bilo težko sestaviti, kajti sedaj v tako napredni dobi je takih programov, takih resolucij že prav mnogo zagledalo beli dan. Drugje so vse te zahteve že stara stvar, pri nas pa so novost. Poleg tega pa je pri nas sedaj taka politiška situvacija. da je potreba ljudem .peska v oči".        (Konec pride.)
Trtna n5 se je pojavila v Št. Lovrenca pri Muši, in sicer v vinogradu Leopolda Lo-rencuta. To največjo sovražnico trt je zapazil v tamošnjem vinogradu neki S. Mazzolini In je tudi vodja kemičnega poskuse vališča gosp. Ivan Bole konštatoval njeni pojav.
Odda se v najem o o o o o sobo z vsem  preskrbljeno.
DA se tudi hrano z vso oskrbo. — Sprejme se tudi dva gimnazijca. — Ponudbe je pošiljati na naše upravništvo.
Ista 1881. y Gorici ustanovljena b/rdka
E.IiessM,TlisliiGi3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preS. duhovščini in slavnemu občinstva svojo lastno izdelovalnieo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za curtvaike potrebe, voščeno sveče Ud. vse po zmerni ceni — Naročila za deželo izvriuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvo tu«'; svojo S. cl.)               tiskarno črk na perilo                (P. cl.
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica štev. 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonij alij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste tLuka*.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljubuje točno in hitro postrežbo.
Karol praščfc
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naročila  ter obljublja solidno
postrežbo pa jako zmernih cenah.
Goriška ljudska posojilnica
registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici
Gosposka ulic« hit. 7, I. nadstropja
v lastni hiši.
--------------------------------------*>**¦--------------------------------------
Hranilne   vloge  se   sprejemajo   od
vsakega, če ludi ni   član društva,
in ae obrestujejo po 4V*%. Renlni
davek plačuje posojilnica sama. Posojila  se  dajejo  samo članom, in
sicer na  menjice   po  6%   in   na
vknjižbe po 57*%. UradlljO vsaki dan od 9. do 12. ure
dopol. in od 2. do  3. ure popol.
razven nedelj in praznikov.
Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K 1,400.000.
Poštno-hran. račun štv. 837.315.
C. kr.                 _-^^yp^             vsakteremu
privilegirani ^^IjHP^*   koJ mmm-
kroji,                   *W*               ljivi krojiti.
Kar napove iz knjige tabelna mera, to izpolni
vsake velikosti in mode.
mr ffl mm
v Gorici,
civilni in vojaški krojad,
s zalogo najfinejšega blaga.
Edino na Travniku št. 22.1. nadstropje.
Ima  svojo izborno zalogo vsake vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plašCev za vsako sezono.
Velika izber:
zavratnic in ovratnikov, gotovega perila in srajco Jiiger ter  vseh  drugih   k' oblekam  spadajoMh
priprav za vsaki stan po najnižji ceni.
Sprejemajo se naročila za izdelov. raznih oblek
jaket, pelegrin, dežnih plašeev, tudi za dame,
po najnovejši modi.
Veliki prazni sodovi
iz Srbije
iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6—7 cm debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. — Natančneje se izve pri g. L. Sternil, na Franc Jožefovi   cesti št. 9.
Prave in edine želodčne kapljice,
(Varstvena zn<unka).   „ .        ...         „ ,   .
Zdravilna mo3 teh kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po  jedno  žlicico ^bh^       popije. Okrepi po-Anton Padov. Zvarjeni želodec storč, da zgine v kratkem času omotica in iivotea ienosi (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raji je.              —9
Cena steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za narofiitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoietti v Gorici.
!! PraMikant!!
14—16-letni deček, bivajoč v Gorici, se sprejme kot učenec v fotografskem ateljeju Jk. Jorkfč v Gorici.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 -
- Via (Jiardino
briških, dal
GORICA
priporoča
pristna bete in črna vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro • ogerske monarhije v sodih od afi litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
O
isterskih vinogradov.
SL Salame, 33
prislne ogerske, najfineje vrste, izvrstnega okusa, razpošilja v zavojih a 5 klgr. po giii. 1*35 kilogram tovarna salam Nagy-Sandorutza, Kispest Ogersko.
Nova gostilna
v ulici Rasauer St. 1
na voglu ulic* Dogana
toči izvrstna bala in 6rna vina. Vdobe* se o vsakem dnevnem času jako okusna bodisi mrzla aH gorka jedila. Cene zmerne.
Rojakom v mestu in  z dežele se toplo priporoča udani
Anton LasM,
gostilničar.
Čestitam in se radujem z Vami na taka dobrem izdelku,
piše odličen trgovec gospod I. Prelog iz Trsta, prvi kranjski tovarni testenin Žnldarilc * Valsncic v Ilir. Bistrici.
Original tega lista z dne 22. jun. je vsakemu na ogled,
Novoporočenei pozor!
Štejem si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem r.izsiril trgovino pohištva " ulici Vetlurini, glavni vhod v gosposki ulici.
Anton Breščak
v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne Glroncolljeve.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsaki stan. Pohištvo je j«o najmodernejih slogih, posebno spalne jedilni' in poselite sobe bo po nemškem slogu. Vse pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov.
Sprejema se naročila in izdeluje po izberi obrisn, najceneje in v najkrajšem času.
Bogata zaloga pociob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgjjska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: taoletne miziee, različna obešala, preproge za okna i. t. d. Različne slolice iz tivja in celulojda, posebno zst jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izbero ter razne tapecarije.
Reči, katere se ne nahajajo v nalogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času.
Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. -- Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
r
i
m
Svetilke iz papirja
(Lampioni)
se rabijo vslgdar in povsod
pri veselicah na prostem.
Dobivajo se po tovarniško tekmovalni ceni, v velikej izberi
narodnih in drugih barvah, v tovarniški iialogt papirja in lastni
tovarni papirnatih izdelkov
Ani Jeretič v Gorici
Semeniška ulica 3. - Za veliko vojašnico 15.
Največja zaloga v Gorici, vsakovrstnega papirja za uradna, trgovska in zasebna pisma in tem primernih Zavitkov.
Lastna tovarna šolskih zvezkov
(pisank,   spisovnic,   risank   itd.)  -.vrečic iz   papirja in kartonaž.
Bogata   Zaloga vseh  v  papirno  stroko spadajočih pisarskih, risarskih in drugih predmetov. Yse po najnižje tekmovalnih cenah.