FbštafJHa plačana. Štev, 35. V Mubliani, v petek dne 29. avgusta 1924. Posamezna štev. Oin 1*~ Leto VII. Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Naročnina: Četrtletno Oin 7-50, polletno Din 15' oeloletno Din 30'—. Bivše vojake vabijo na Brezje Klerikalni listi, to se pravi Slovenska ljudska stranka, objavljajo poziv na sestanek vojakov iz svetovne vojne na Brezjah v nedeljo 31- t. m. V neizmernih mukah in v smrtnem strahu smo med gromom in bliskom svetovne vojne molili in prosili, da bi bilo skoraj konec tega groznega klanja, da bi bilo konec gorja in solza mater in sester, ki smo jih pustili daleč na svojih domovih. Ko smo prihajali na dopuste domov, smo isto molitev ponavljali v tihem objemu domače hiše. Pa to našo sveto molitev so oskrunjevali oni ljudje, ki so govoriii in govore, da so na svet od Boga poslani, da širijo ljubezen in se bore proti vojnam v znamenju Kristusovih besedi: Kdor pokončuje z mečem, bo z mečem pokončan. Vsako našo besedo proti vojni in avstrijski soldateski so ujeli in nosili na žandarmerij-ske postaje ali na okrajna glavarstva; noč in dan so se vrstile od pisarne Slovenske ljudske stranke ustvarjene in vodene denuncija-cije. Ako je ljubeča mati pod streho shranila mernik žita, da iz njega naredi dober kruh sinu, ko pride na dopust in da mu ga s solzami v očeh položi na mizo, že je prišel žitni komisar in ji zagrozil. Ženica je v strahu oddala žito, da je potem klerikalni žitni komisar — saj neklerikalcev ni bilo nič doma — s tem osolzenim žitom slovenske revne matere trgoval in si kopičil bogastvo. Kar po vrsti jih poglejte v svojih občinah! Sin ali oče je prišel bolan domov k materi ali ženi in k ljubim otročičem, da jih poljubi in potolaži — morda zadnjikrat v življenju. Kdo bi mu zameril, da je težko zopet odhajal od doma? In skušal je svojo bolezen malo podaljšati in posrečilo se mu je dobiti tudi ugodna zdravniška spričevala. Pa klerikalni župani, župniki (ne vsi, hvala bogu!) in vsa pobesnela klerikalna svojat ni mogla gledati srečnih oči sina, očeta, matere, žene in otrok, šla je in toliko časa pripovedovala, da ubogi vojak ni bolan, da dela na polju in drugod, da je revež moral oditi. — In marsikdo se ni več vrnil, samo da so klerikalni vojni priganjači radi svojega vnetega delovanja za vojno mogli ostati doma in bogateti. ~ j Fantje in možje, le spomnite se nazaj! • Vaš spomin naj Vas opominja. Spomnite se na svoje prijatelje in znance, ki so tako postali žrtev klerikalne vojne podivjanosti. Na shodu v Unionu, ki ostane največji madež na imenu slovenskega ljudstva in na katerem so klerikalni voditelji divjali za voino kakor pobesneli divjaki in obešali «Srbe na vrbe», na tem shodu je neki takratni župnik Slovenske ljudske stranke rekel, da ne more glasovati za vojno, ker ni vprašal prej svojih vaščanov. Kakor rjoveči levi so planili po njem in ga izročili policiji, da je ona nad njim izvršila voljo «ljudske volje», s katero so tudi takrat klerikalci zakrivali svoje krvave zločine. Ves čas svetovne vojne niso imeli srca za slovenskega človeka. Takrat niso poznali njegovih pravic in njegovega trpljenja. Sedaj se zopet prav bahajo s tem, kako se zavzemajo za Slovence. Da bi mrtvi vstali in se zakadili v vas, da bi od groze popadali po tleh! Takrat se jim ni smilil težko prisluženi krajcar ubogega slovenskega kmeta; zadnje vinarje so izvlekli iz njega in vtaknili v vojna posojila. Še sirotam so pobrali zapuščino njihovih staršev! • Da! Kot krščanski možje smo se v težkih urah svetovne vojne zaobljubovali k Mariji Pomagaj in prosili njene pomoči, da se rešimo iz gorja, v katerega so nas zlepa in zgrda gonili predstavniki klerikalne stranke. In to zaobljubo smo tudi držah in smo jo že davno izpolnili. To pa smo storili tiho in pobožno, ker nam je tako veleval srca in duše glas. S sabo smo imeli tudi svojce, da smo zanje prosili blagoslova na njihovo življenje, ki je bilo med vojno po vaših zaslugah tako trpljenja polno. Šli smo na Brezje k Bogu ter Mariji in ne, da bi tam utrdili politično moč do kosti in mozga pokvarjene klerikalne stranke. Zakaj niste priredili zahvalnega shoda takoj po vojni? Zakaj šele čez 6 let? Seveda, takrat vas je pekla še vest, oziroma vest vas ni l#kla, ker ta vas nikdar ne bo, ampak strah ste imeli pred našimi pestmi! Danes po šestih letih pa mislite, da je vse pozabljeno in zato si upate na dan s to politično prireditvijo, da na njej dobite odvezo za vse vaše težke grehe med vojno. Toda slovenski fantje in možje, ki so bili resnično v vojni in ki so trpeli v njej, ta dan na Brezje ne pridejo, ker jim je ime Brezje presveto, da bi ga ta dan izgovarjali ob mislih na vaše vpitje in rjovenje: «Na vojno!» Ta dan bomo mi molili in se zahvalili doma. Tam na Brezjah pa se bodo zbrali medvojni verižniki in denuncijanti, nekaj političnih špekulantov ter maloštevilni zapeljanci. Fej, sram vas bodi! Niti božja pota vam niso sveta! Politični pregled Te dni se je vršila spominska svečanost v Surdulici, malem srbskem kraju v bližini bolgarske meje, kjer so za časa svetovne vojne Bolgari živinsko pomorili veliko število Srbov. Po osvobojenju in ujedinjenju so Srbi izkopali telesne ostanke mučenikov za svobodo in jih prenesli v skupno grobnico. Ta skupna grobnica je sedaj temelj za gimnazijo, katero so kot najs dostojnejši spomenik zgradili s pomočjo države surduliški meščani. Surduluške svečanosti se je udeležila ogromna mno« žica ljudi. Nanjo je prispel tudi kralj, ki je pri tej priliki imel zelo lep govor, v katerem je slavil spomin žrtev in se toplo zavzel za državno in narodno edinstvo. Naša država je danes v težki pre* izkušnji, ker je na krmilu tako zvana vlada velike zadrege, katero podpirajo tako različne stranke, ki hoče vsaka nekaj drugega. V novi vladi razen Davidoviča, voditelja srbijanskih demokratov, in nekaj njegovih prijateljev ni nikogar, ki bi želel državi res dobro. V njej so štirje slovenski klerikalci in trije bosanski begi, ki pobijajo «korup» cijo» in se borijo za «pravico» tako, da premeščajo in odstavljajo višje urad« ništvo. Davidovič v svoji poštenosti še zaupa tem ljudem in odnehava pred njimi, ker misli, da bodo vendar enkrat prišli k pravemu razumevanju državnih' koristi, ali on se nahaja v veliki zmoti in razočaranje bo grenko. Narodno skup* ščino so poslali na počitnice, ker se bojijo kritike, kar jim pa ne bo niČ koristilo. Njihova vlada le naj traja dalje časa, da bo ljudstvo tem jasnejše videlo, da so bile besede o redu, pravici in zakonu le gola hinavščina. Vse dosedanje delo vlade obstoja v: premeščanju uradništva, postavljanju novih velikih županov in v obnovitvi pokrajinske uprave na Hrvatskem. Tako odpravlja nova vlada, ki si je nadela ime «vlada zakona, reda, pravice in poštenosti«, korupcijo, tako spoštuje zakone in tako je poštena in pravična.. Red in zakon se spoštujeta tako, da se v Hrvatski izjemoma in preko zakona vpostavlja že likvidirana pokrajinska uprava. Pravico pa goji najbolj s tem, da preganja višje uradništvo, ki je politično drugega naziranja. Red se ustvarja tudi !*" ■ - ...... ............ jfako, da se vlada ne more upirati zmeša« jjiim zahtevam Radiča in njegovih poslan* ,;cev, brez katerih podpore ne bi mogla obstojati. V Ženevi v Švici se bo kmalu vršilo posvetovanje zveze narodov, organiza* cije, od katere ves svet veliko pričakuje. iTudi naša država ter naši zaveznici Češkoslovaška in Rumunija bodo zasto* pane na tem posvetovanju. Zato so imeli te dni ministri v ^jih zadev. Male 'antante važen sestanek v Ljubljani, kjer so se posvetovali, kako stališče naj zavzamejo na posvetovanju zveze naro* dov. Bil je tu naš zunanji minister dr. iVoja Marinkovič, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in rumunski zunanji ' tninister Duca. Tako je postala Ljubljana f zopet za nekaj dni točka, o kateri se je "govorilo in pisalo po vsi Evropi, ker temu sestanku pripisuje evropska jav* nost važen narodnopolitični pomen. Ni vseeno, kaj sklenejo države srednje Evrope, ki so, zvezane med seboj, vendar sila, s katero se mora računati. Želimo, 'da bodo tudi posvetovanja zveze naro* 'dov plodoriosna in koristna ne samo za nas, temveč za vso Evropo in za svetovni mir. Ko se je končala londonska konfe* .fenca, je mislila vsa Evropa, da bo sedaj boljše razmerje med nekdanjimi sovraž* niki, pa Evropa je bila že zopet enkrat V zmoti. Francija je šla do skrajnosti v popuščanju, kar so ji vsi priznali, ali Nemčija je ostala stara. V. nemškem parlamentu se vodi oster boj proti sporazumu glede vojne odškodnine in vlada je v velikih skrbeh, ali bo dobila yečino za svoje predloge ali ne. Vlada uvideva, da več pod nobenim pogojem ne bi dobila, ali nemški nestrpniki zalite* vajo, da Nemčija sploh ničesar ne plača. Ker na to niti misliti ni, da bi Francija še dalje kaj odnehala, je jasno, da bo moralo priti v Nemčiji do novih volitev, ako sedanji parlament zavrže vladne predloge o sporazumu. Morda bodo takrat Nemci pametnejši, ker to je edini način, da pride Nemčija enkrat do mir* nega gospodarskega razvoja in do med* narodnega kredita, ki ji je tako potreben kot slepcu gledanje. S;. Dopisi POLJANSKA DOLINA. Naš Sokol je priredil zadnjo nedeljo predstavo «Lokalna železnica». Po igri se je vršila tombola v prid Sokola in naposled prosta zabava, ki je trajala pozno v noč Prireditev je bila prav dobro obiskana. Igralci so bili na svojem mestu ter svoje vloge rešili prav povoljno in vsega priznanja vredno. Bodi jim tem potom izrečena v imenu Sokola najiskrenejša hvala za trud in požrtvovalnost, saj drugega plačila nimajo. Delajo in žrtvujejo se iz čistega rodoljubja ter sokolske zavednosti. Kakor drugod, tako se tudi tu v dolini klerikalci dPrže napihnjeno ker so njihovi voditelji za-jahali konja in prišli do oblasti. Nekateri tukajšnji klerikalni možaki že hočejo kazati roge in svojo moč napram drugomislečim ter si mislijo: «Konec bo zdaj Sokela in Orjune; nobeden kmet se ne bo več ubranil bere ter drugih dajatev za razne cerkvene naprave. Gorje ti, kdor bi se uprl!» Tako si mislijo in snujejo načrte. In morda res tu in tam kateri naših postaja malodušen, a brez potrebe. Časi brezpogojne moči klerikalcev ; pred vojno so minuli. Njihova sedanja oblast j bo trajala le malo časa. Odločno in brez ! strahu kažimo povsod in proti vsakomur svoje napredno sokolsko prepričanje. Razpust Sokola in drugih naših društev bo ostala le pobožna želja klerikalcev, posebno onih iz škofovih zavodov. — Letina v dolini bo letos bolj srednja. Če bi bilo zdaj lepo vre- Grob v gozdu Povest iz prošlih časov. Spisal Soteščan. (Dalje.) «Dusica, ti veš. t.?» io je mati božala po obrazu. «Vem,» je priznala Ljudmila. «V mar* sičem pa še nisem na jasnem, ker ni nikogar, ki bi mi hotel dati pojasnila. «Mamica, ali je resnica, da je v nevar* hosti vaša sreča in moja bodočnost?® Mati je vztrepetala. Kje se je našel Hudobnež, ki je ogrenil življenje nje* nemu otroku? In zdaj mora govoriti — sama mora razkriti svojo sramoto. «Kdo ti je povedal, dragica? Povej mi, dušica, natančno, odkrito ...» «Tujec na vrtni veselici,® je ihte iz* povedala Ljudmila, ponavljaje besede, ki jih je cula iz njegovih ust. «Ako je res* niča, tedaj je Milan zame izgubljen...» Rahlo je ob zadnji besedi stisnila mate* rino desnico, katero so močile njene vroče, dolgo časa zadržane solze. Preden je mati našla primeren od* govor, je bila po služkinji pozvana k svojemu soprogu na razgovor. Poslušno se je dvignila ter je poljubila njeno lice. «Pridem, kakor hitro mi bo mogoče, ne jokaj, vse boš izvedela! Žrtvi sva velike 'pomote, ki bo pa kmalu popravljena.® Zdravilno kapljico tolažbe je s temi be* sedami kanila v hčerino srce, nakar je s trudnimi koraki zapustila njeno sobo. Soprog jo je čakal na hodniku. «Ali se je tako mudilo?® jo je nagovoril s sočutjem in z ljubeznijo. »Ljudmila bi bila lahko čakala. Takoj moraš nazaj v sobo; zdravnik jc ukazal in moja volja je tako.» «Laže mi je, ker sem govorila. Poj* diva, da se tudi tebi izpovem; dolžnost mi pravi, da ne smem več molčati, tudi tebe moram seznaniti s svojo zadevo.® Molče ji je položil roko okrog pasu ter jo je odvedel v njeno sobo. Dolgo sta sedela ljubeča se zakonska v zaupnem razgovoru: Amalija mu je odkrila svojo bolečino. * 9 » Pok, s katerim so se zaprla vrata grajske grobnice, je pretresel zdravniku mozeg in kosti. Zavedel se je nevarnosti, v kateri pa ne sme obupati, ako hoče ohraniti življenje. Pogubila bi ga pre* velika razburjenost, toda rešiti ga moreta popolna hladnokrvnost in pa vztrajno delo. Najprej je pogledal, Če so vrata za* klenjena in kako bi se dala odpreti. Tukaj je naletel na odpor. Debel železen zapah je molel iz ključavnice, čije luknja me, da bi se mogla spraviti otava ter ila bi jesenska žetev in pridelki bili boljši od po-; letnih, bi se že še izhajalo. Dežja je letos' vse preveč. Pred točo pa smo bili letos za-J varovani in upamo tudi, da nam prizanese, kar Bog daj. — Nekaj je v dolini, ki povzro-' ča vsestranske pritožbe, to je deželna cesta, ki je ponekod v tako slabem stanju, da slabša biti ne more. Možje, ki imajo pri tem kaj besede in vpliva, naj zastavijo tu svojo besedo, kajti čim dalje se bo čakalo s popravo in posipanjem, tem težje in dražje bo. VELESOVO. Tudi v naši fari se gibljemo. Ustanovili smo gasilno društvo.' Dom bo kmalu ustanovljen, 21. septembra pa priredimo v prid društva vrtno veselico. — Izid zadnjih volitev v naši občini ne da pokoja tukajšnji SLS. Prav po otročje se za-letuje dopisnik «Domoljuba» (prav «Laži-ljuba»), seveda brez podpisa, v* našega župana in nekatere druge može, ki niso volili s SLS. Obup nič ne pomaga. Večina je volila može, katerim popolnoma zaupa. Ljudem se jasni. SLS. bi morala nastopiti drugo pot, da bodo ljudje verjeli. Obljub in zopet obljub smo že siti. Za volitve, posebno za županski stolček, ste se pripravljali cela dva meseca. Kje so tiste noči, ko ste prosili in rotili ljudi, naj volijo z vami. Obrnili so vam hrbet. Spravljali ste na volišče celo take ljudi, ki niso bili v imenikih, toda padli ste in zmagali so naprednjaki. Govorite o vinu, zato zahtevamo, da se izrazite jasneje. Smo pa toliko dostojni, da ne napadamo Osebnosti kakor dopisnik «Domoljuba», ki se skriva za poslansko imuniteto. Na druge Otročarije nimamo odgovora. Našim ljudem priporočamo le, naj še berejo «Domoljuba»: in ga primerjajo z «Dpmovino»; se bodo vsaj prepričali, kdo laže. Drugič kaj več. — Tinček. KRŠKA VAS. Najdražji voznik v Jugoslaviji je menda g. B., gostilničar in mesar v Velikih Malencah, ki je računal g Francu Baškovcu iz Velikih Malenc za trikratno pot iz Cerkelj do Velikih Malenc (3 km) in za je bila zabita z železom. Ključ, ki ga je nosil v žepu, mu ni mogel koristiti. «Morda pa vodi iz grobnice še kaka druga pot,® je upal natihem. Oprezno jc stopal s svetiljko ob vlažnem zidu; vsaka razpoka ga je prešinila z radostjo, vsaka'' špranja mu je zbudila pozornost. Nazad« nje pa je uvidel, da se nahaja na kraju, iz katerega ni izhoda. Sedel je na kamenito klop ter se je zamislil v usodni položaj. Svetiljko je postavil poleg sebe, navil je uro ter oti* pal žepe: zaloga jestvin, s katerimi sc je preskrbel, je bila sicer zelo pičla, a za* dostovala bi za nekaj časa, dokler ga ne iznenadi rešitev ali smrt. Upanje na rešitev ga je prevzelo^ novim pogumom. Vzdržati mora ter iz* vesti svojo nalogo brez ozira na nevar* nost in posledice. Morda se mu nazadnje le posreči, da uide ter reši življenje, vse drugo mu bo navrženo. Torej na delo! Nobenega hipa ne smeš zamuditi, najti mora krsto Julijana Vala* rona, pokojnega graščaka. Ni mu je bilo treba iskati dolgo časa. Svetiljka mu je pokazala kamenito ploščo, stopil je bliže ter je prečital na* pis. Stal je ob njegovem grobu, ob ozki odprtini, izklesani v debeli zid. Zazeblo ga je ob pogledu na veliko kovinsko rakev, kar pa ni bila posledica pa "drži ptica sokol v poletu državni grb' Jugoslavije. Prelepo uspelo delo je sad dveletnega neumornega truda domačih sestric, ki so delale pod vodstvom izkušenega strokovnjaka br. Boža Račiča iz Adlešičev. Izlet in razvitje prapora se vršita ob vsakem vretne-mu, ker je v slučaju slabega vremena preskrbljeno za suh prostor. Natančnejši vzpo-red priobčimo pravočasno. Vendar pa Vas že dane§ vabimo in prosimo prisotnosti vseh, ki čutijo sokolsko in poznajo Dol. OPLOTNICA PRI KONJICAH. Dne 17. t. m. so priredili tukajšnji Orli telovadni nastop s prav amerikansko reklamo in prav obširnim programom. Videti pa ni bilo nič drugega kakor samo polomijo. Deški naraščaj je obstojal iz skoro samih 8 do 9 let starih otrok. O njih se je izrazil neki ugledni kmet, da je takšne vaje on delal kot oastir. Občinstvo, kar ga je bilo, ni prav nič ploskalo, radi česar so si morali ploskati sami. Ko so namreč, nastopili Orli-telovadci, so se razgubile Orlice med občinstvo in ploskale. Ko so pa nastopale Orlice, so igrah dotično vlogo Orli. K slavnostnemu govoru omenimo, da je govornik poudarjal veliko ljubezen Orlov do domovine. Seveda na jeziku jo imajo, a v srcu ne. Najboljše so bile še orodne vaje in skok v višino, pri katerem je tukajšnji načelnik trikrat zaporedoma poljubil mater zemljo. Čestitamo! Po prireditvi se je začela prosta zabava. Vesel je bil g kaplan, ki je sedel veselo razpoložen med Orlicami. Pa brez zamere! Bog živi! — Gledalec. SV. LOVRENC V SLOVENSKIH GORICAH. Neradi iznašamo v naši priljubljeni «Domovini» slabo postopanje z našim orga-nistom od strani g. župnika, dveh cerkvenih ključarjev in nekaj njihovih pristašev. Dne 15. t. m. po rani službi božji nas je sklical g. kaplan z besedami: «Možje resnice in pravice, pridite na sejo!» Seveda resnični in pravični možje niso izostali. Gori omenjeni gospodje pa so se jako varali. Prve besede gospoda župnika so vzbudile med možmi veliko razburjenost. Takoj so jim sledili odgovori: «.S cekmeštrom proč! Hočemo izvoliti drugega! Stari organist mora ostati naprej tukaj v sližbi. Zakaj ga preganjate?* Novodošli mežnar g. Slavček lahko pri Vas v farovžu mlati, če nima drugega posla. Mnogo se tudi sliši, da hoče g. župnik sedaj v pokoj, ker se ne izpolnijo njegove želje, da bi iztiral sedanjega organista g. Blažka ter spravil vi službo g. Slavčka, ki ima ženo in otroke. — Zakaj hočete napraviti faranom toliko stro-ž škov, ker imamo že itak precej velik dolg od novih zvonov. Dobili ste tudi odgovor, da', že več gospodov težko čaka na tukajšnjo Va«^ šo službo. Po petdesetletnem Vašem službo- , vanju je pač res težko verjeti, kako da mo-, rete sedaj tako sovražno postopati proti Oi« jfanistu. Ali je to ljubezen do bližnjega? —■.> Seveda do g. Slavčka že, ali za nas farane tof ni. G. Slavčku damo vedeti toliko, naj se raje'' vrne zopet nazaj v Ruše, da nam ne bo delal nadlege. Vam občanom, ki ste našega mne-;-nja, pa kličemo: «Živio, možje pravice!» —-> Par dobrih pajdašev. SV. KRIŽ NAD MARIBOROM. Zadnje občinske volitve so se vršile v znamenju hudega boja med klerikalci in našo napredno stranko. Sam g. župnik se je zlasti zadnji čas, ko je videl, da prede njegovi stranki' slaba, z vso silo vrgel v agitacijo. Strašil jc ljudi s tem, da so na prvi listi sami brezverci, Orjunci, Pašič-Prebičevičevi mrtveci in! bog ve kaj še vse. Klerikalci so tudi — gotovo z župnikovo vednostjo — izobesili na stari šoli, kjer je občinska pisarna, plakat, nax katerem so vse te psovke obnovili. Med ljudstvom se tudi marsikaj šepeče glede prist-| nosti podpisov klerikalnih kandidatov. Na-! šega g. župnika, ki se je tokrat zopet podal j na agitacijo od hiše do hiše, bi opozorili, 1 da naj izvaja iz zadnjih volitev posledice, ' ker je njegova stranka kljub najbesnejši agi-; taciji dobila komaj 3 glasove večine proti na-: ši (78 proti 75), kar dokazuje, da stoji nje-' gova politična stavba na zelo trhlih nogah' in da se bo v najbližjem času podrla. Naj se rajši posveti svoji pravi službi, naj bo dober eno pot na Čatež (2 km) 29.000 kron. Nekemu fantu, ki je imel svoj voz čez noč shranjen pod njegovim kozolcem, je računal 100 kron. Ni torej čudno, če so mu ljudje sovražni. Njegov najboljši prijatelj je neki visoki gospod iz Krškega. Ta ga še rčiti^ in brani z vsemi štirimi. Živela, Radičeva «člo-večanska» republika! LAŠKO. Na zadnjem sejmu v Laškem 'dne 25. avgusta t. 1. so zasačili nekega posestnika iz Rečice v neki tukajšnji trgovini, ko je ukradel zavoj žebljev. Na njegovo prošnjo se ni napravila ovadba (demokrati so pač jdobri). Dotični možak je občinski odbornik in svetovalec občine Sv. Krištof in velik klerikalec, ki se je posebno pri zadnjih občinr skih volitvah besno zaganjal v demokrate. /Zdaj se poteguje za gostilniško koncesijo ter si je postavil v ta namen leseno bajto, pa mu je menda zmanjkalo žebljev. Zelo radovedni smo, če ga bodo njegovi SLS tovariši se trpeli v svoji sredi pri občini in če se bo srezko poglavarstvo odločilo k podelitvi gostilniške koncesije. LAŠKO. Na sejem 25. avgusta se je pripeljalo 617 glav živine. Kupčija je bila zelo živahna, ker je prišlo precej kupcev iz Italije. Za izvoz v Italijo se je prodalo 76 glav, večinoma plemenske živine. Cene so se gibale med K 48 do 60 za kg žive teže. Na sejmišču bi bilo treba malo.več reda, tako da ostane vsaj cesta prosta. —. Županstvo je vložilo že svoječasno prošnjo za 4 nove sejme, pa rešitve še vedno ni. Mislimo, da je za kmeta in tržana bolje, da bi se v Laškem število sejmov povišalo, kakor pa da bi se ustanovili novi sejmi v hribih in stranskih kotih, kamor ne bo prišel noben tuj kupec. DOL PRI HRASTNIKU. Celjske sokol-ske župe najmlajše, toda čvrsto se razvijajoče društvo na Dolu razvije 7. septembra ob priliki izleta posavskega okrožja Celjske so-kolske župe svoj naraščajski prapor, ki je krasno domače delo v narodnih barvah belokranjskega motiva. Na eni strani se nahaja sokolski emblem z napisom, na drugi strani Strahu, marveč zavesti, da je napočil .važen trenutek — zanj in za gospo terem §e je mogel komaj obrniti. Pre* vidno je odmaknil pokrov ter je zlezel iz krste. V grobnici je vladala neprodirna tema' brez najmanjšega znamenja, da je zunaj beli dan. Zopet se je moral poslužiti luči,' kajti vnovič je hotel preiskati svojo pod?' zemeljsko ječo ter ogledati njene poseb*, nosti. Ze je pretaknil vse kote in šele v;-, spodnjem delu je zapazil motno svetlobo, prihajajočo skozi okroglo okence, zaprto z debelo neprozorno stekleno ploščo, vi?' soko gori v oboku. A kako naj io doseže,' ko nima lestve in okence je najbrž pre/; majhno, da bi mogel misliti na beg. Ni mu torej kazalo drugega, kakor da se povrne nazaj k odprti krsti v dup? lino, ki se je nahajala v sprednjem delu grobnice, nedaleč od stopnic. Kazalec njegove ure se je z neznan* sko počasnostjo nagibal proti večeru. Kot večnost se mu je zdela nastopna noč, katero je zopet prečul v krsti, pre« rnišljajoč, kako naj uide grozoviti smrti.; Spomnil se je Justine, svoje soproge, čakajoče njegovega poročila, katerega ji nc more poslati. Nadejal se je njenega' prihoda, ki mu prinese zaželjeno rešitev..'; Proti jutru je zopet nekoliko zadre* mal. Prebudili so ga votli koraki, ki so se ustavili ob vratih. Zaškripali so železni zapahi, vrata so se odprla in vstopil t 'dušni pastir vsem faranom, ne pa samo svojim somišljenikom, naj ne uganja politike na prižnici, namesto da bi učil božjo besedo. Ce bo tako, se bomo razumeli, če pa ne, mu ne moremo pomagati in bomo boj nadaljevali. POLZELA. V -»(Slovenskem Gospodarju« z dne 14. t. m. se je oglasil znani kronist-junak, ki se je «junaško» skril za plašč imunitete, dobro se zavedajoč, da imamo sedaj vlado «reda in poštenosti«, ter skušal z ostudnimi lažmi blatiti imenoma ljudi, katerim ni vreden, da izbriše prah s čevljev. SLS. je lahko ponosna na tako lažnivo propalico. V ostalem je pa za to blatenje soodgovorna domača duhovščina, ki je navadno glavni korektor lokalnih dopisov za proslulo klerikalno časopisje, in tista duhovščina, ki je v zadnjem času večkrat omadeževala domačo prižnico z lažmi in obrekovanjem tukajšnjega Sokola in njegovih članov. Sramota! GORA PRI SODRAŽICI. Ze dolgo nismo ničesar zvedeli iz naše Gore; prosim, g. urednik, da pripustite malo prostora tudi zame v obrambo proti krivičnemu napadanju moje osebe. V nedeljo 17 t. m. smo imeli občinske volitve, za katere so si klerikalci zelo brusili pete in jezike. Sklicai so več zaupnih sestankov po vaseh. Vodil je sestanke profesor na učiteljišču v Mariboru g. P., ki se nahaja tu na počitnicah. Možak je udrihal proti «Domovini», katero dobivamo tu v precejšnjem številu izvodov, ter napadal mene, češ, da od mene izvira vse to «zlo». Jaz mu svetujem, čeravno je naš rojak, naj se drži rajši svojega posla in svoje službe, v kateri je nastavljen. Politiko v naši občini, kjer niti ne voli, pa naj pusti. Zelo vneto ste poučevali svoje pristaše, kam in kako morajo voliti, a svojega očeta niste naučili, da bi «pravilno» volil, tako je šel z nasprotniki ter se prišel potem čez dobro uro kregat na volišče, češ, da noče liberalcev. Volilna komisija mu je pravilno razložila vse kakor drugim volilcem in če ni zapopadel pouka, ni naša krivda. Volilni dan jc potekel dokaj Tacelj v spremstvu nekega tujca; svetlo* ba, prihajajoča skozi odprta vrata, je odkrivala na temnih obrazih njun zlobni namen. «Pobegnil je,« je spregovoril neznanec v tujem narečju. «Pa si pravil, da ne more uteči.« «Uiti ni mogel,« je trdil oskrbnik, držeč veliko svetiljko visoko pred seboj. Iskaje svojega jetnika sta se pomikala proti drugemu koncu, kjer sta obstala, motreč na oboku okence, skozi katerega jo je morda popihal. «Ušel je,» je pihal neznanec in v roki se mu je svetilo bodalo. «Ti si kriv!« «Šipa je nedotaknjena,« je menil Ta* celj in kazal na linico, «drugega izhoda ni iz grobnice.« - «No, potem ga je pekel požrl.« «Ti me žališ,« je stokal oskrbnik. «Ali je to plačilo?« Zdravnik je zlezel iz krste ter je poslušal njun razgovor. Stala sta prav pod linico v oboku, pred njima je gorela svetiljka. «Nebo mi je poslalo rešitev,« se je razveselil zdravnik. Planil je iz odprtine, smuknil skozi vrata ter jih skrbno zakle« nil Tacelj in njegov tovariš sta postala njegova jetnika. V (Dalje prihodnjič.) mirno. Volilo je 78 volilcev. Vseh volilnih upravičencev je bilo 80. Lista združenih Gornikov je dobila 45 glasov, a lista SLS. 33. Zmagali so torej združeni Gorniki. Za danes toliko. Če me ne pustite miru, bom pa še kaj več povedal. —A n t o ri Čampa. Kmetijski pouk SLADKANJE MOŠTA. Letošnja vinska letina bo vobče slaba. Ne samo pri nas, ampak tudi v drugih deželali. Povsod tožijo, da jim je napravila peronospo-ra ogromno škodo po vinogradih in da bo vinskega pridelka polovico manj, kakor se je pričakovalo. — Če pomislimo, kake stroške imajo naši vinogradniki z obdelovanjem svojih vinogradov, potem lahko sodimo, kako ogromna bo izguba, ki bo zadela letos naše vinogradništvo. Izpadek pa ni zazreti Ie v količini vinskega pridelka, ampak prav posebno tudi v njegovi kakovosti. Po peronospon obolelo trsje sploh ne more dobro zoreti, ker mu manjka potrebnega listja. Letos je pa napadeno tudi grozdje. Mnogi so smatrali prve plesnive jagode za grozdno plesnobo, v resnici se je pojavila peronospora tudi na grozdju samem in mu prizadejala ogromno škodo. V takih letih je potrebno, da pomagamo sami vinskemu pridelku do boljše kakovosti in do večje vrednosti. In v to svrho imamo sredstvo, ki je povsem nedolžnega značaja in ki si boljšega misliti ne moremo. To je navadni sladkor, kakor ga rabimo za oslaja-nje kave in raznih drug'h jedil. Kar nam soince ni dalo, to nam lahko nadomesti do gotove stopnje naš navadni sladkor. V resnici si tudi pomagajo v slabih vinskih letih vse napredne vinske dežele s sladkorjem in tudi pri nas smo ga že v ta namen rabili. S sladkorjem zboljšamo mošt, kar je važno zlasti za vinogradnike, ki so navezani na prodajo vina. S pomočjo sladkorja naprav-ljamo pa tudi tako imenovani «petijot», ki nam služi kot domača pijača. Vinski pridelek že lahko izdatno izboljšamo, če dodamo moštu po l do 2 odstotka sladkorja, za napravo petijota ga je treba pa več, da dobimo zadosti močno pijačo. Nimam namena danes opisovati, kako je v tem slučaju ravnati s sladkorjem in moštom, zdi se mi pa potrebno, opozoriti na sladka-I nje mošta, da s>e začnejo vinogradniki pravočasno zanimati za dobavo potrebnega sladkorja. Za sladkanje mošta je poraben edino navadni sladkor, ki je znan tudi pod imenom trsni ali pesni sladkor, dočim so vse druge vrste sladkorja manj porabne ali celo škodljive, kakor n. pr. saharin, ki je naravnost škodljiv. Kmetijska družba se je obrnila, kakor vemo, na ministrstvo za poljedelstvo in vode in je prosila za preskrbo cenejšega sladkorja. Naloga prizadetih vinogradnikov je sedaj, da se obračajo s primerno podprtimi prošnjami na merodajna mesta. PRED SETVIJO OZIMINE. Če je treba polagati na dobro seme vobče večjo skrb, moramo to storiti posebno letos, ko je pridelek žita skoraj vsepovsod slab. Letošnje seme je bolj kumerno, medlo in mestoma naravnost bolehno. Da iz takega semena ne moremo kaj boljšega pričakovati, je jasno. Če le mogoče, naj se slabo seme za- menja s kakim boljšim semenom iz domačega kraja. Kdor ima še lansko pšenico, naj lansko pšenico seje. Če pa ni mogoče ne eno ne drugo, naj se potrebno seme najskrbneje odbere in naj se za setev tudi sicer dobro pripravi. V tem pogledu se pri nas še veliko greši. Naši poljedelci si marsikje ne vzamejo niti potrebnega truda, da bi seme sčistili od ple-velnega zrnja, od graščice, sleka, kokolja, ljuljke itd. To vidimo zlasti po gorskih krajih, kjer je že itak preveč plevela. Odtod tudi prihaja, da je zemlja tako plevelna in da je ob! vlažnih letih več plevela na njivi kakor žita. Seme je treba najskrbneje očistiti in nazadnje še sortirati, če ni drugače mogoče pa z vejanjem, da dobimo najtežje zrnje. Letos kaže seme namakati tudi v raztopini «Uspuiuna», da ga varujemo pred napadi po raznih bolezenskih glivicah, ki znižujejo naše pridelke. S tem ohranimo naše pridelke predvsem pred snetiavostjo, naredimo jih pa tudi bolj odporne proti drugim boleznim. Razen tega vpliva to sredstvo prav ugodno tudi na boljšo kaljivost semena. Uspulun je prah, ki se dobiva v škatlicah, vsebujočih po 50, 100, 250 in 500 gramov tega sredstva. — Za 100 kg semena je treba 50 do 100 g Uspuluna, ki se raztopi v vodi. Potrebna navodila za pravilno uporabo «Uspuluna» ?e dobe pri Kmetijski družbi za 1 dinar. Važno je letos tudi to, da sejemo zimsko strn v zemljo, ki ima dosti moči. Če manjka zemlji potrebnih gnojilnih snovi, ji moramo, pomagati z umetnimi gnojili. Slabo seme in slaba zemlja nam ne moreta zagotavljati dobrega uspeha. Kot umetna gnojila se priporočajo v tem primeru posebno hitro učinkujoča gnojila, ki imajo dušik v sebi, kakor čilski solitar, apnovi dušik in amonijev sulfat al? žveplenokisli amonijak. Polovico ali tretjino potrebne množine je raztrositi takoj ob setvi, ostali del pa v zgodnji spomladi kot naglavno gnojilo. Gospodarstvo ZAKLJUČEK LJUBLJANSKEGA VELI-KEGA SEJMA. V ponedeljek ob 7. uri zvečer se je zaključil letošnji Ljubljanski veliki sejem, ki ie po uspehu znatno nadkrilil vse dosedanje vele-sejme. Najogromnejši je bil poset sejmišča w nedeljo, ko so celo 4 posebni vlaki prepeljali goste. V nedeljo je bilo na sejmišču gotovo nad 30.000 oseb, to je število, ki ga ni beležil do sedaj še noben dan Ljubljanskega velikega sejma. Ves čas sejma pa je bilo 140.000 do 150.000 obiskovalcev. Kupčije so bile letos na sejmu zelo zadovoljive. Zato se je za prihodnji veliki sejem priglasilo že lepo število sedanjih razstav-ljalcev, tako da je ena tretjina vsega razstavnega prostora že oddana. V nedeljo je bil sejem tako številno obiskan tudi radi tega, ker se je v okviru velesejma vršila konjska razstava, na katero je bilo pripeljanih 135 najboljših konj iz vse Slovenije, mrzlokrvnih in toplokrvnih pasem. Razdeljenih je bilo več lepih daril za naj-bojše konje. Konjska razstava se namerava prihodnje leto vršiti še v večjem obsegu. Poleg tega je v načrtu še goveja razstava in mogoče razstave še nekaterih drugih domačih živali. Na lepem uspehu letošnjega velikega sejma ima poleg predsednika glavnega odbora g. Bonača in predsednika upravnega od- bora gosp. Kneza največ zaslug ravnatelj semjskega urada g. Dular, pod čigar vodstvom se je izvršila vsa velika in nemalo težavna organizacija sejma. Vztrajno sta podpirala ravnatelja Dularja tudi tajnik g. Zois in tehnični referent g. inž. P e r k o. — Želja vseh, ki so videli to lepo manifestacijo slovenskega dela, je, da bi Ljubljanski veliki sejem ostal stalna institucija. TRŽNI PREGLED. ŽITO. Na svetovnih tržiščih so cene pšenici znatno padle. Tudi pri nas so nekoliko oslabele. Dne 27. t. m. se je na novosadski blagovni borzi dobila pšenica po 355 do 360 Din, ječmen po 335 do 340 Din, turščica po 285 do 290 Din, fižol po 460 do 470 Din, moka «0» po 560 do 570 Din za 100 kg na debelo. ŽIVINA. Na naših sejmih se pojavljajo italijanski kupci, ki kupujejo živino, radi česar so cene precej čvrste. — Na zagrebškem sejmu se je trgoval kilogram žive teže: voli prvovrstni 15 do 15 Din 75 par, drugovrstni 113 do 14 Din 50 par, tretjevrstni 11 do 12 Din, krave prvovrstne 13 do 15 Din, drugovrstne 12 do 13 Din, tretjevrstne 9 do 10 Din, biki 12 Din 50 par do 15 Din 50 par, teleta prvovrstna 21 Din do 21 Din 50 par, drugovrstna 17 Din 50 par do 20 Din, srem-ske svinje 26 Din 50 par do 27 Din 50 par, nepitane 21 Din do 23 Din 75 par, prasci do 11 leta 22 do 30 Din, stari nad 1 leto 18 do 21 Din. KRMA. Na zagrebškem sejmu se je dobilo: seno prvovrstno po 90 do 100 Din, drugovrstno po 75 do 87 Din 50 par, o!ava po 100 do 125 Din, navadna detelja, po 113 do 135 Din, lucerna po 113 do 125 Din za il00 kg. = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 27. t. m. v devizah: 100 avstrijskih kron za 111/,-, do 112A pare, 100 italijanskih lir za 353 Din 75 par do 356 Din i75 par, 1 dolar za 79 Din 50 par do 80 Din 50 par, 100 češkoslovaških kron za 238 Din !40 par do 241 Din 50 par, 100 švicarskih frankov za 1497 do 1507 Din. = Kredit za trtnice. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je odobrilo kredit v znesku 250.000 dinarjev za ureditev državnih trtnic v tuzlanski, mostarski, osješki, ljubljanski in mariborski oblasti. = Jesenski živinski in kramarski sejem v Črmošnjicah pri Semiču se vrši od letos naprej 12. septembra in ne več 29. septembra. Prosveta Akademski krožek v Kranju je prevzel od pisatelja gosp. Josipa Kostanjevca v razprodajo nekaj njegovih leposlovnih del, t. j.-«Zbranih spisov I.» in romanov «Krivec». Cena «Zbranim spisom» je 5 Din, «Krivca» 10 Din, s poštnino 1-50 Din več. Naročajo se pri društvu in plačajo po priloženi poštni položnici. Sokolstv© Sokolsko društvo v Ormožu priredi v nedeljo 31. t. m. v «Mestni grabi» v Ormožu javni nastop, zvezan s tombolo in ljudsko veselico. Svira središka sokolska godba. Čisti dobiček je namenjen za bodoči sokolski dom v Ormožu. Dobitki tombole so jako lepi. Pridite! k r-f Vlada reda, dela, poštenosti, pravice in dragih dobrih lastnosti. Tako namreč naziva klerikalno časopisje novo vlado — zato pač seveda, ker so v njej klerikalci. Ta naziv je deloma res opravičen. Vlada hudo dela, nastavlja nove velike župane in odstavija prejšnje, ker so njeni politični nasprotniki, preganja uradništvo drugega političnega naziranja, na Hrvatskem je vzpostavila že opuščeno pokrajinsko upravo. To je red in delo, ki ga opravlja nova vlada; drugega doslej še ni napravila. Ob lanskih skupščinskih volitvah so klerikalci sicer obljubljali avtonomijo, službovanje slovenskih fantov v domačih krajih, znižane davke, znižant cene itd., čim zmagajo. Ko so klerikalci res zmagali, so se tekom enega. leta klerikalne obljube izpolnjevale baš nasprotno. Klerikalci so to opravičevali, češ, kaj naj napravimo, ker nismo v vladi. No, in sedaj so v vladi, sedaj naj izpolnijo svoje obljube, če so jih resno mislili. Da tega ne bodo napravili, smo uverjeni, ker je tri četrtine teh obljub čisto navadna sleparija nevednih preprostih ljudi, ki ne vidijo preko plota domačega dvorišča. + Klerikalci so okužili že ameriške svobodomiselne slovenske liste. Ameriški «Glas svobode», ki se sicer imenuje glasilo svobodomiselnih ameriških Slovencev, naseda kakor muha klerikalni časopisni gonji ter povzema vse ostudne psovke, s katerimi je prejšnje tedne «Slovenec» blatil demokrate, posebno dr. Žerjava. «Glas svobode» je v svoji «svobodi» te psovke podkrepil še z lastnimi, prav ameriškimi pripombami. Kaj nimate pametnejšega posla kakor zastrupljati s klerikalno gnojnico še ameriške Slovence. Fej, takšni svobodomiselci! Kaj mislite, da je res, kar ste naklobasali? Le počakajte sedaj, ko so se klerikalci pririnili do vlade, in videli boste, kje je nasilje in absolutizem. Res smešno je, da smatra svobodomiselni list klerikalce za nekake kulturonosce. Se vidi, da so gospodje že pozabili na razmere v Sloveniji. + Policajklerikalska kri že vre. V Jugoslaviji doslej klerikalci še niso imeli prilike tako oblastno zajahati konja, kakor ga jahajo sedaj, ko so v vladi. Sedaj so zopet v svojem starem elementu in se skušajo vsepovsod uveljaviti po predvojnem in medvojnem receptu, ko se je vsak zaveden narodnjak bal klerikalnih denuncijantskih policajev. Z dežele nam že pišejo, da podeželski klerikalni činitelji izrekajo grožnje političnim nasprotnikom. Klerikalci so menda zopet žejni krvi, katere se med vojno še niso dovolj napili. Zato so tudi trboveljske žalostne dogodke izrabljali le v hujskanje, da bi vznemirjene duhove še bolj razburili. Vsa ogabna pisa-rija, blatenje in laganje okrog trboveljskih dogodkov pač ni moglo imeti drugega namena kakor hujskanje komunistov na Or-juno in draženje Orjune na komuniste. Krvi in zopet krvi so si želeli, da bi iz te krvi kovali politični kapital, ne toliko proti Or-. juni, ki je organizacija za sebe, temveč bolj proti demokratom, ki so jim postali opasni. To se pravi prav za prav zločinska politika. Mi želimo, da bi ta vlada trajala dalje časa in da bi klerikalci prišli v njej do večje besede, ker le tako bomo mogli dovolj jasno in temeljito spoznati vso pokvarjenost stranke, ki živi od nerazsodnosti ljudskih množic, i ---- * Vezilo kraljeviču Petru. Nadučitelj v pokoju, znani čebelar g. Paulšek in njegova hčerka Marija, učiteljica ročnih del v Mariboru, sta izročila srezkemu poglavarju gosp. dr. Ipavcu skupino satovja, ki je izloženo v okusno izdelano šatuljo, opremljeno s svilo in zlatim okvirjem, ter tvori ime prestolonaslednika Petra, njegovo rojstno leto 1923. in kraljevsko krono. * Pravoslavni koncil in slovesno ustoli-čenje patrijarha v Peči. Dne 26. t. m. se je vršil z velikimi slovesnostmi v staroslavnem samostanu v Peči pod predsedstvom patrijarha Dimitrija koncil škofov srbske pravoslavne cerkve — prvi po kosovski bitki. Včeraj se je vršilo v Peči slovesno ustoličenje patrijarha. Slovesnosti se je udeležil tudi kraljevski par, zastopniki vlade in številne deputacije iz vse države. * Kongres U druženja jugoslov. učiteljstva v Dubrovniku se je vršil prošlo nedeljo. Kongresa se je udeležilo tudi zastopstvo slovenskega učiteljstva pod vodstvom poverjenika ravnatelja g. Luke Jelenca. Na kongresu so se obravnavale stanovske kakor šolske zadeve. Zlasti mnogo se je debatiralo o šolskem verskem pouku, ki ga mnogokje duhovščina zlorablja le v to, da vceplja že mladini strup klerikalizma v mlada srca. Kongresa se je udeleževalo okrog 3000 učiteljev iz vse države. * Velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda se bo vršila dne 7. septembra v Celju. Celjani se na skupščino prav pridno pripravljajo, da dokažejo, da je Celje narodno zavedno mesto. i 00¥0Sti * Foroka. V Petrovčah sta se poročifa g. Ivo Reš, zalagatelj piva in posestnik ter gdč. Anica Kračunova, hči veleposestnika. Bilo srečno U ' ' * Poštnina za inozemska pisma se zniža. Svetovni poštni kongres v Stockholmu je sklenil, da se zniža mednarodna pisemska poštnina za 50 odstotkov. * Belokranjska domača obrt na Ljubljanskem velikem sejmu. Pišejo nam: Belokranjski paviljon je zbudil na sejmišču precej zanimanja, ker je to pot bil opremljen z novimi izdelki, kakor n. pr. s sodčki v mali darilni obliki. Srednji izmed sedmih, s pozlačenimi okovi, je bil namenjen našemu kralju. Dalje so bili vrči, čutare, svirale. Izmed volnenih izdelkov pa lapice in natikači. Najlepši so bili kožuščki, skrbno napleterii z raznimi barvami. Tudi torbic in otiračev ni manjkalo. V ospredju so bile pisanice, «Belokranjske otroške pesmi» in nekaj ročnih lesnih izdelkov. Koliko posla so imeli gledalci s pastirjem, ki je pletel biče! Precej naročil je dobil g. Božo Račič za sodčke in čutare. S tem bo tudi poživil obrt. Organizator belokranjske razstave si je prizadejal mnogo truda, ki mu ga je nekoliko olajšalo natančno poznavanje Belokranjcev. Za njegov trud najlepša zahvala. Upamo, da bomo izdelke belokranj-. ske domače obrti in druge belokranjske po-' sebnosti, mogoče vse še izpopolnjeno, imeli priliko videti tudi na prihodnjem velikem sejmu. * čevlji po znižanih cenah za invalide. Udruženje vojnih invalidov, podružnica Ljubljana, javlja vsem članom in članicam, rda oddaja tajništvo podružnice čevlje vseh vrst in velikosti po znižanih cenah. Naročijo jih lahko vse podružnice za svoje članstvo kakor tudi posamezni člani. Na željo se pošljejo tudi po pošti. — Odbor. * Izseljeniška kvota izčrpana. Ministrstvo za socialno politiko razglaša, da je izseljeniška kvota za Zedinjene države za mesec julij in avgust že izčrpana in naj torej do nadaljnje naredbe nikdo več ne prosi za izseljeniški potni list. — Informacije o izseljevanju bodo odslej dajale upravne oblasti. * Slovenski fantje iz podoficirske šole na kraljevem brodu «Galebu» pošiljajo iz mesta Bara v Črni gori najlepše pozdrave vsem znancem in znankam, posebno slovenskim dekletom. Franjo Kovač, Brunon Skalicky iz Šiške; Mirko Zabovnik iz Griž; Josip Kecelj, Viktor Pressl iz Kamnika; Leon Štibelj iz Kranja; Drago Draganič iz Domžal; Franjo Muss iz Kar lovca; julij Petrič iz Varaždina; Ignacij Glavič iz Žužemberka. * Kolo jahača in vozača V Ljutomeru priredi v nedeljo 31. t. m. svojo vsakoletno jesensko dirko v kasu in galopu na dirkališču pri Ljutomeru. Vozači so svoje uspehe v ljutomerski pomladanski dirki sijajno izboljšali v Mariboru, oziroma Varaždinu in Zagrebu, ter je upravičeno pričakovati novih uspehov. * Tobačni izdelki bodo cenejši. Iz Beograda prihaja za kadilce vesela vest: koncem meseca se bo na sestanku ravnateljev vseh tobačnih tvornic naše države sklepalo o povečanju produkcije tobaka ter o znižanju cen za tobačne izdelke, zlasti za cigarete. Uprava državnih monopolov je zadevo v načelu že odobrila. * Ljubljanska porota. Dne 9. septembra prične pri ljubljanskem deželnem sodišču tretje letošnje porotno zasedanje. Porotniki so že izžrebani. Pred to poroto pride več težkih slučajev. * Zopet smrtna nesreča v Triglavskem pogorju. Triglavsko gorovje je preteklo nedeljo zopet zahtevalo svojo žrtev. To pot se je na severni triglavski steni ponesrečil visokošolec Vladimir Topolovec iz Ljubljane, star komaj 119 let. N. v m. p.! * Neurje s točo. V ponedeljek popoldne se je vsula nad Ljubljano in okolico gosta toča. — Neurje je napravilo obilo škode na Ižanski cesti, kjer je po poljih toča oklestila .vse sadje in poljske pridelke. Med nevihto je na Ižanski cesti udarila strela v poslopje posestnika Franceta Pozarška. Nastal je požar, ki je resno ogrožal tudi sosednje hiše. Ognje-gasci iz Ljubljane in z Barja so požar loka-lizirali. Požar je uničil posestniku zgornji del poslopja, 5000 kg mrve in nekaj pohištva. * Škoda zaradi povodnji in toče. Po podatkih, ki jih je prejelo poljedelsko ministrstvo, znaša škoda, ki so jo napravile letos povodnji v naši državi, ogromno vsoto nad 383 milijonov dinarjev. Škoda, povzročena po toči, pa je cenjena na 230 milijonov dinarjev. * Slovenec v Zagrebu obsojen na smrt. Divizijsko sodišče v Zagrebu je obsodilo Slovenca narednika Avgusta Rumpla zaradi zavratnega umora branjevca Kelkoviča na smrt z ustreljen jem. * Umor Slovenca v Osijeku. V osiješki okolici je našel te dni tamošnji mestni gozdar v mlaki krvi 621etnega Ivana Krajnika, koči-jaža iz Slovenije, ki je prišel v Osijek, da si poišče službe. Ob Dravi si je umival noge, kar sta ga iznenada napadla dva moška in zahtevala denar. Ker se ie Krajnik branil, sta mu z nožem prerezala žile na vratu in na rokah, mu vzela 200 dinarjev ter ga pustila ležati na bregu. Nesrečnik je kmalu umrl. — Zločincev še niso izsledili. * Ameriške novice. Blizu mesa Grafton je utonil rojak Jožef Klanjšak, star 33 let, rodom iz ptujske okolice. V Ameriki zapušča mlado ženo in sinčka. — Dalje je utonil v reki Illinois rojak Franc. Cetin, ki zapušča ženo z dvema otrokoma. * Žrtev avtomobila. Pri Velikem Gabru je zadel vojaški avtomobil v voz 731etnega posestnika Janeza Jakliča, ki je padel na tla, da mu je šlo kolo čez tilnik. Jaklič je bil takoj mrtev. * Nesreča na dolenjskem kolodvoru v Ljubljani. V sredo zjutraj se je zgodila v Ljubljani na dolenjskem kolodvoru železniška nesreča, ki sicer ni zahtevala človeških žrtev, ki pa je povzročila veliko materijalno škodo. S tira je namreč skočil tovorni vlak. Proga je bila v dolgosti 50 metrov pokvarjena, a je bila še tekom dneva zopet popravljena. Kdo je nesrečo povzročil, ni dognano; ugotovljena je le to, da so bile kretnice napačno postavljene. Uvedena je preiskava. * Rodbinska žaloigra. V Stari Moravici na FIrvatskem js na zelo tragičen način umrla te dni vsa rodbina tamkajšnjega posestnika Aleksandra Poljakoviča. Po daljši bolezni je umrl edini otrok, triletni sinček. Očeta je to tako pretreslo, da so se bali za njegovo življenje. Nesreča res ni izostala. Ko je šel Po-Ijakovič k vodnjaku po vodo, se je zgrudil in padel v vodnjak, iz katerega so ga potegnili mrtvega. Ženo je od žalosti zadela kap in se bori s smrtjo. * Smrtna nesreča. V Celju je preteklo soboto umrl posestnik Jože Godicl iz Petrove v starosti 55 let. Izdihnil je na posledicah težkih poškodb, ki mu jih je prizadejal voz, ki je po nesreči šel preko njega, ko se mu je splašil konj na cesti. N. v m. p.! * Krvav zločin pri Zidanem mostu. V noči od 22. na 23. t. m. so vdrli v hišo posestnika Čveka med Brunkom in Boštanjem trije alr štirje roparji, ki so imeli obraze zavite v cunje. Najprej so se vrgli na domačega hlapca, ga zvezali in zanesli na varno. Nato so napadli gospodarja, ga vlekli iz hiše in ga tam ubili. Po krvavem zločinu so odšli v sobo, pometali otroke s postelj in pričeli prete- pati Cvekovo ženo. Mučili so jo tako dolgo, dokler jim ni izročila vsega denarja, kar ga je bilo v hiši. Nato so še prebrskali omare in izginili v noč. — Orožništvo je takoj uvedlo preiskavo. Iz raznih krajev * V Tomačevem pri Ljubljani je v soboto zvečer udarila strela v skedenj posestnika Valentina Kajzerja, po domače Taškarja. Skedenj je bil poln krme in slame ter je pogorel do. tal. Škoda znaša nad 100.000 dinarjev; zavarovan je bil le za 2400 dinarjev. * V Dravijah so se na sv. Roka dan izvršile med službo božjo štiri žepne tatvine.: Okradeni so bili za razne denarne zneske Peter Sitar iz Križev pri Tržiču, Marija Ve-hovčeva iz Vodic ter sestri Ivana in Ana Habičevi iz Rdzova pri Hrušici. Tatovi so neznani. * V Višnji gori je bil te dni ponovno iz« vršen vlom v trgovino trgovca g. Perka. Neznani vlomilec je odnesel to pot več tobačnih izdelkov, nogavic in drugih predmetov.' s V Žužemberku in okolici je 25. t. nu popoldne divjala huda nevihta s točo, debelo kakor orehi. Poljski pridelki in vinogradi so uničeni. Škoda je ogromna in je nesrečnikom potrebna nujna pomoč. * V Bevškem je umrl trgovec g. Janko Paček. Pokojnik je uživa splošen ugled. N. v m. p.! * V Kokarjah je pri občinskih volitvah zmagala napredna lista, ki je dobila 10, klerikalci pa samo 7 odbornikov * V Spodnji Polskavi je te dni nenadoma izbruhnil požar pri posestniku Vrečku in uničil vsa. poslopja. Škoda je zelo velika. * Na Zgornji Polskavi je pretekli četrtek' zjutraj nastal pri posestniku Ivanu Poljancu požar, ki je upepelil hišo in gospodarsko, poslopje. Gasilnemu društvu se je posrečilo, da je požar omejilo in rešilo iz hiše vse premičnine. Škoda je zelo velika. Gospodinji je zgorela tudi večja vsota denarja, ki si ga je hranila na hlevu v senu. * V Ljutomera se je poročil znani pesnik in pisatelj g. Cvetko Golar z gdč. Angelo Karbovo, učiteljico in posestnico v Ljutomeru. Bilo srečno! Goreče zaloge olja V ameriškem mestu Los Angelosu so se nedavno vžgale zaloge olja. Naša slika, ki predstavlja ta prizor, je povzeta po fotogra- fiji. Škoda po požaru se ceni na 100.000 do larjev. Kako je ta požar nastal, se ni mogU povsem točno ugotoviti. Na vešalih se dal slikati belj je potegnil in Vidrine je plačal svoje zločine s svojo smrtjo. X Opazovanje Marsa. Tako blizu zemlje kakor prošlo soboto ni bil Mars že sto let. Zato imajo te dni znameniti zvezdo-slovci po vsem svetu dosti opravka z opazovanjem tega planeta, o katerem se danes ne ve še nič določnega. Švicarski zvezdoslovec Schar, ki ga te dni opazuje skozi ogromni daljnogled, zatrjuje, da je odkril na Marsu sneg. Ali so na njem živa bitja, ni Schar povedal ničesar jasnega. Ker sta na Marsu voda in zrak, to ni izključeno. Zvezdoslovec Schar in njegov tovariš Kolikeel svoja opazovanja še nadaljujeta. X Cigan in predsednik Masaryk. Ko je prišel predsednik Masaryk v Luhačovice, kjer živi mnogo ciganov, so tudi ti njemu priredili sijajen sprejem. Vse svoje otroke so nage ali vsaj napol nage postavili ob cesti. Ko se je pripeljal avtomobil predsednika, je stopil pred cigane najstarejši cigan in v dolgem govoru želel predsedniku Masaryku dolgo življenje in da bi mu bilo dano, da bi še dolgo vodil republiko. Masaryk je cigane baje v šali vprašal, če bodo v bodoče pustili kokoši kmetov v miru, toda cigani so slovesno zatrjevali, da še nikdar niso kaj ukradli. Ko seje predsednik Masarvk vračal, so že cigani zgradili slavolok. Za to potreben materijal pa so — ukradli. X Neurje in viharji po vsem svetu. Podobne katastrofalne poplave, kakor je bila v polhograjski okolici, se v Sloveniji pač ne spominja niti najstarejši človek. Tudi drugače je letos Jugoslavija pogostokrat obiskana od hudih viharjev, neurja, toče in poplav. Toliko škode kakor letos že dolgo vrsto let MolilcI solnčnega boga Pueblo-Indijanci. Kakor smo že nedavno pisali, bivajo na nžnozapadnem ozemlju Zedinjenih držav iko zvani Pueblo-Indijanci, ki so izmed vseh ndijancev najmanj prosvetljeni. To pleme asti še svojega solnčnega boga, zvanega ianitu. Naša slika predstavlja lOoletnega velikega solnčnega boga. Zamorci ob reki Kongo. V sredini Afrike ob reki Kongo živi za-norsko pleme, ki istotako po božje časti olnce. Indijski prkic na posetu v Zedinjenih državah Američani imajo redkokdaj priliko videti kakšnega princa, ker jih tam nimajo, kot gost se pa le sem in tja spozabi kateri tjakaj. Toda te dni je prišel v Čikago pravi pravcati princ. Stanuje v najboljšem hotelu, kjer je zanj in za njegovo spremstvo najeto devet spalnic, pet kopalnih sob, velika sprejemna in mala sprejemna soba ter več hodnikov. Princ ima pri seboi svojo ženkico s tremi otroci, ki so v oskrbi resne angleške vzgojiteljice. Princ ima s seboj tudi lastnega tajnika, ki ima tudi lastnega tajnika, a ta ima zopet svojega tajnika. Princesinja ima tudi svojo tajnico, ki pa ni mogoče kaka Angležinja, temveč polnokrvna dama iz Indije. Še dve osebi spadata k spremstvu, namreč dva stražnika. Ta dva sta visoka, skrivnostna, mračna. Oblečena sta vsa v belo, z belimi turbani na glavi. Ob ledjih jima visita zakrivljeni sablji damaščanki. Vse to se je dalo lepo popisati in se tudi gladko bere, toda ko pridemo do imena slavnega princa, nam zastane sapa. Toda nič ne pomaga, povedati ga moramo. Evo ga: Farsand-i-Dilband Rasikh-ul-Itikad Daulet-i-Inglishia Raja-i-Rajan Maharaja Sir Ranbin Singh Rajendra Bahadur, G. C. S., G. C. I. E. Princ je precej lep dečko, star kakih petdeset let. Princesinja ima mogoče kakih petindvajset. V nosu ima diamant in se ji mora priznati, da je prava krasotica. Princ je vladar Jinda, ki je prilično velika država v Pendžabu. Država Jind ima kakih 400.000 prebivalcev. 2e prvo noč, ko je prispel indijski princ v Čikago, bi se v hotelu pripetila skoro mala nesreča. Neki gost se je pozno ponoči Vračal v svojo sobo, ki se slučajno nahaja v istem nadstropju kakor prinčeva, in ker ga je imel nekoliko pod kapo, se ni prav nič čuditi, da so mu začeli vstajati lasje, ko je par korakov pred svojo sobo srečal belo oblečenega stražnika z bridko damaščanko v roki. Ustrašil se ga je tako, da je v divjem begu zbežal po stopnicah. Princ si namerava ogledati vse znamenitosti Amerike, nakar se povrne v svojo domovino. . Slika predstavlja Kabalo, poglavarja tega plemena. V ameriškem mestu Ville Platte je bil pred kratkim obsojen v smrt na vešalih možak z imenom Vidrine, ki je tekom zadnjih let umoril pet oseb. Ko je bil morilec priveden pred vešala, ni kazal prav nikake potrtosti. Sploh je bil zadnji dan svojega življenja dobro razpoložen. Dal se je ponovno fotografirati ter se je postavil v lepo pozo, dokler so številni novinarji pripravljali fotografične aparate. Ko je stopal na oder, je pogledal na vešala, kjer je bila vrv že pritrjena. «Gospod,» se je obrnil na rablja, «ali je to vrv, s katero pojdem v peklo ?» Vidrine je prosil, da ga fotografirajo tudi z vrvjo okoli vratu. Njegova prošnja je bila uslišana. «Še eno sliko,» je rekel. <-Hočem svojo sliko z vrvjo okrog vratu in z nasmehom na obrazu.» In fotografi so naglo naravnali svoje aparate. Opšca s cigareto Na angleškem pafniku «Est Irmo», ki se je vrnil nedavno iz Afrike v Anglijo, se nahaja zanimiv šimpanz, star še ne eno leto, s katerim imajo potniki mnogo zabave radi njegove brihtnosti. Naša slika ga predstavlja, ko baš po popoldanskem čaju puši z naslado fino cigareto in se dela, kakor bi premišljeval o težkih vprašanjih življenja. s niso napravile na jugoslovenskem ozemljuf vremenske nezgode. Enaka poročila prihajajo tudi iz drugih držav, zlasti iz Amerike, kjer je nedavno strahovit vihar razdejal Lo-raine. Poplave in viharji so v zadnjem času v Zedinjenih državah skoro na dnevnem redu. Hudi viharji-cikloni zahtevajo vsakokrat tudi človeške žrtve. Pravijo, da je letos toliko vremenskih nezgod radi tega, ker je planet Mars tako blizu zemlje. X Iz življenja čebele. V modernem panju se lahko rodi letno okrog 200.000 čebel. Ravno toliko jih pa tudi pogine. Delavka živi v času počitka najdalje 9 mesecev, med delom pa največ 72 dni. Nobena delavka ne dočaka 1 leto starosti. In vendar je pravilno negovan Kdor rad čita povesti, naj naroči splošno priljubljene romane <(Jutra». Do sedaj so izšli sledeči: FEREAL CUENDAS: Veliki inkvizitor. Zgodovinski roman iz dobe španske inkvizicije. Cena Din 30-—, po pošti Din 2-— več. HARRY SHEFF: Hči papeža. Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in nenravno življenje papeža Aleksandra VI., njegovega sina Cezarja in hčerke Lukrecije Borgije. Broširano Din 30'—, vezano Din 36'—, po pošti Din 2-- več. CLAUDE FARRERE: Gusarji. Zgodovinski roman iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju. Cena Din 20'—, po pošti Din 1-50 več. FR. HELLER: Blagajna velikega vojvode. Roman. Cena Din 15-—, po pošti Din 1-50 več. FR. HELLER: Prigode gospoda Collina. Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10 •—, po pošti Din T 50 več. Knjige se naročajo pri upravnlštvu «Jutrai> v Ljubljani, Prešernova ulica 54. panj vedno dovolj obljuden zaradi stalnega naraščaja. Matica živi najdalje 7 let, dočim je usojeno trotu le največ 45 dni življenja. Le redki so troti, ki izkoriščajo dalje časa medeno zalogo. Za smeh in kratek čas Ta je pa dobra! Smolnikar je bil na fronti pri istem oddelku kot brat njegove zaročenke Podbernik. Častniki so sicer dobivali kratke dopuste, vendar pa vsakokrat le po eden. Smolnikar se je pismeno domenil z nevesto in je bilo že vse pripravljeno za poroko. Šel je k poveljniku. in ga prosil za nekaj dni nujnega dopusta v družinskih zadevah. «Izključeno,» je dejal major, «ker sem ravnokar dal dopust g. Podberniku, ki se pelje k poroki svoje sestro Po ozdravljeni bolezni. Jaka Skopušnik: «Ah, gospod zdravnik, jaz vam dolgujem svoje življenje.^ Zdravnik: «0 ne, temveč le 1000 dinarjev.« LISTNICA UREDNIŠTVA. Ljubno ob Savinji. Takšna knjižica, ki bi se izrecno pečala le s snovjo, kakor vi želite, ne obstoja Slovenski fantje v Šibeniku. Mi bi vaše pozdrave priobčili, toda sta bili dve imeni na vaši dopisnici nečitljivi, ker sta bili zamazani in napol zabrisani. Lovci, gozdarji, delavci, priporočamo Vam, da Bi kupite ol3 leMe9 pelerine, suknje, hlače, dežne plašče iz gume, vsakovratno perilo po najnižji ceni le pri konfekoijskl Industriji Drago Schwab, Ljubljana Dvorni trg št. 3 (pod Narodno kavarno). Največja zaloga vsakovrstnega blaga za moške ia dečke. Zahtevajte vzorce I 8 Naročeno blago se razpošilja po poštnem povzetju.' V lastni režiji se izdelujejo usnjeni (kožni) rekelci, blače iu čepice v črni, rjavi in sivi barvi. - Obleke po meri. • i razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Prav! : FRANCKOV s kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo-modro-beli etiket«. — Na tej se posebno izti-čejo karakteristični znaki razlikovanja, ki so: iic