n ajvečji slovenski dnevnik^"^ Iv Združenih državah _ Velja za vse leto ... $6.00 m Za pol leta.....$3.00 lit Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List slovenskih _ delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily in the United States* jj, Issued every day except Sundays and legal Holidays. -75,000 Readers. TELEFON: CHelsem 3—3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 42. — ŠTEV. 42. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 19, 1931. — ČETRTEK, 19. FEBRUARJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. MONARHIST A Z N A R- ŠPANSKI MIN. PREDSEDNIK KRALJ ALFONZO NI HOTEL V NOBENEM 0Z1RU USTREČI REPUBLIKANSKIM VODITELJEM Novi ministrski predsednik je star že nad sedemdeset let ter je bil pozvan iz Cartagene, da stvori kabinet. — Prej se je sestal z Berenguerom in si svest uspeha.—Znani letalec Franco bo baje igral še veliko vlogo v političnem razvoju Španske. .. MADRID, Španska, I 8. februarja. — Danes je bil zaprisežen kot načelnik monarhistične koncentracijske vlade »admiral Juan Bautista Aznar Cana-bas. MADRID, Španska, l 8. februarja. — Kralj Alfonso je naročil admiralu Juanu Bautisti Aznaru y Canabasu, naj stvori novo ministrstvo. Novi ministrski predsednik je znan kot liberalni monarhist. Admiral Aznar je izjavil: — Naročeno mi je bilo, naj sestavim vlado, ki jo bodo tvorili zastopniki monarhisfaičnih strank. Kralj je najprej nameraval, da bi bili v vladi zastopani tudi republikanci. Slednji odločno zahtevajo, da bi se moral kralj odpovedati raznim privilegijem, česar pa kralj pod nobenim pogojem noče storiti. Admiral Aznar je generalni kapitan Cartagene ter je bil svoječasno jako aktiven v politiki. Zdaj je star že nad sedemdeset let. S tem, da je poveril kralj monariškemu častniku tvorbo nove vlade, je potrjena domneva, da hoče imeti Alfonso približno tako vlado kot je bila Be-renguerova. Vse španske stranke, razen monarhistične, zahtevajo sklicanje ustavotvorne skupščin, ki bi jako pristrigla kraljeve polnomoči. Iz zanesljivih virov se je izvedelo, da bo imel admiral Aznar sicer diktatorsko polnomoč, da se je bo pa posluževal le v skrajni sili. Admiral Aznar je bil pozvan v Madrid, takoj ko je bil str mogla vi j en kabinet ministrskega predsednika Berenguera. Najprej je pozval kralj Sancheza Guerro, naj stvori novo ministrstvo. Ker se mu to ni posrečilo, se je obrnil na Aznara. Aznar se je najprej posvetoval z Berenguerom ter se takoj nato lotil težavne naloge. V slučaju, da bi Guerri uspelo sestaviti ministrstvo, bi kralj izgubil dosti svojega vpliva, in morda tudi kraljevsko krono. Sreča zanj, da se je pravočasno premislil. Republikanci pravijo, da je to njegova začasna zmaga ter da se ne bo mogel pod nobenim pogojem dolgo vzdržati. Ko se je sinoči vrnila iz Londona španska kraljica, je bila že uvedena nad časopisjem najstrožja cenzura. Listi so poročali le o vsakdanjih stvareh, dočim ni noben razpravljal o političnih vprašanjih. KraljicA se je par minut po svojem povratku pojavila na balkonu kraljeve palače v družbi krala. Ljudska množica jima je navdušeno nazdravljala. Tekom zadnjih štiriindvajsetih ur se je politično nihalo pomaknilo od ekstremne levice do ek-stremne desnice. Sinoči se je pojavil v kraljevi palači Sanchez Guerra. Seboj je prinesel seznam novih ministrov. S kraljem je-konferiral manj ko pol ure ter nato izjavil, da ne more stvoriti kabineta. Nato so se vršila posvetovanja liberalnih mo-narhistov, ki so rekli, da dajo svojo službo kralju na rapolago. Izjavili so, da bo besedilo ustave izza leta 1876 revidirano, toda pravice kralja bodo ostale nedotakljive. Poročila, da je v mestih Cordovi izbruhnila revolucija, so bila brez podlage. V Madridu kot tudi po vsej Španski je bilo proglašeno vojno stanje. — Vsepovsod vlada že vsaj navidezen mir. VELIKI ZRAČNI MANEVRI NAD NEW Y0RK0M 760 aeroplanov se bo u-deležilo veličastn e g a poleta.— Zračni manever se bo vršil dne 23. maja. 760 aeroplanov bo preletelo New York, kar bo nudilo sijajen prizor. Stroji se bodo dvignili v zrak za zračne manevre, ki se ibodo vršili od 21. ipa do 31. maja. Polet preko New Yorka bo prispevek armadnih letalcev za otvoritev novega mestnega letalnega polja. Pomožni vojni tajnik, Trubee Davison, voditelj avijatike, je včeraj prvič razkril 'podrobnosti na lunču državne trgovske zbornice. Izjavil je da bo 760 strojev dirkalo po zraku in da bo 'trajal ves polet kakih dvajset minut. Bojna zračna letala bodo predstavila ofenzivne in defenzivne manevre. To bo največja zračna armada, kar se jih je spravilo skupaj 'tekom katerihkoli manevrov in kar jih je New York kdaj videl. — Letala ibodo dospela iz vseh delov dežele, — je izjavil Davison. Središče bo Mltchel Filed na Long Islandu. Letalski zbor Združenih držav mora vzdržati isti korak z zračnimi silami drugih dežel. Letala ibodo nato letela preko vseh držav Unije. DR. IVAN ŠVEGEU - NOVI JUGOSLOVANSKI POSLANIK WASHINGTON!) BEOGRAD, Jugoslavija, 18. febr. Jugoslovan, poslanikom v Washing -tonu je bil imenovan dr. Ivan Šve-gelj. Kdaij bo nastopil mesto, ki ga zavzema sedaj dr. Pitamic, ni bilo objavljeno. KOMUNISTE NAJ SE TAKOJ DEP0RTIRA Bivši član Fishove ga komiteja pravi, da je edina rešitev za Ameriko, če se deportira vse komuniste. ITALIJA SE PRIPRAVLJA PODJETNIKI ZA NEZAPOSLENE Štirinajst tvrdk v Roche-stru je sprejelo načrt za zavarovahje proti nezaposlenosti. ROOHBSSER, N. Y., 17. februarja. Štirinajst tukajšnjih tovarn je sestavilo načrt, soglasno s katerim bodo pomagale onim delavcem, ki so brez dela. Vsaka tovarrra bo dala na stran dva odstotka skupine plače. Po petih letih se bo na'bralo toliko denarja da bo uslužbenec ki je bil celo leto dni zaposlen, pa je izgubil delo, dictbival tekom štirih tednov po $22.50. tedensko. Delavci, ki so aapasleni že pet let, ,pa izgube delo, bodo dobivali isto vsoto tekom trinajstih tednov. Načrt se »tiče le takih delavcev, ki imajo na teden mamj kot petdeset dolarjev piače. Tovarne imajo zapolenih 26,000 delavcev. WASHINGTON, D. C., 18. febr. — Poslanec Bachman iz West Virgi-nije je govoril včeraj v poslanski zbornici glede komunistične nevarnosti. Priporočil je skrajno radikalno sredstvo, namreč deportacijo vtseh komunistov. — Če tega ne storimo, — je rekel, — bo komunizem resno ogrozil ameriške najprave. Revolucija sicer še ni pred vrati, toda treba je največjih varnostnih odredb. — Zakaj se še obotavljamo in ne pošljemo te tolpe naših sovražnikov iz dežele ter jim enkrat za vselej za-vežemo jezike? Komunisti zastrupljajo s svojimi lažnimi nauki našo mladino in izpodkopujejo, splošen dobrobit. Njegova zahteva je pa zaenkrat naletela še na gluha ušesa. Baohman je bil svoječasno član Fishove komisije ki preiskuje delavnost komunistov 'V Ameriki. Ozemlje ob obali ter meji bo močno utrjeno. — Vojaški izdatki bodo znašali skoro šest milijonov dolarjev. RIM, Italija, 18. februarja. — Predloga, s katero se bo uveljavilo posebno vojaško ozemlje proti Franciji in Jugoslaviji, je vložil danes vojni minister general Gazzerra v poslanski zbornici. Vsled tega načrta se bo raztegnilo določbe postave iz leta 1924, ki se tičejo le ozemlja, katero so ugrabili Avstriji, na vso alpsko pokrajino. Tudi otoka Sicilija in Sardinija bosta razdeljeno, v A in 3 ozemlji ter spadata pod vojaško ozemlje Messina, Sirakuz, Tivpani Girgenti in .Sassari ter Nuori in Cagliari na Sardiniji. Stroški bodo znašali šest milijonov dolarjev. ŽALOSTNA SMRT DVEH STARIH SESTER CATSKXL, N. Y., 18. februarja.' — 80-latno Emono Schermerhorn in njeno par let mlajšo sestro so našli mrtvi na njunem domu. Sestri sta imel} farma v East Durham, ter sta zadnja leta hodili v moški oibleki. Zdravnik je dognal, da. -je umrla Emona, vsled pljučnice, in j ena sestra pa Vsled lakote. Hiša je bila polna najrazličnejših živil. V omari sta imeli dvestopetdeseit dolarjev. BREZPOSELNOST V ANGLIJI LONDON, Anglija, 17. februarja. Dne 9. februarja je bilo v Veliki Britaniji 2,637,000 ljudi brez dela. Število nezaposlenih je v enem tednu narasla za petnajst tisoč. Lani jih je bilo v tem času nekaj and milijon. PARIZ, Francija, 18. februarja. — Prijatelji znanega španskega letalca Ramona Franca, ki je po zadnji vstaji pobegnil iz Španske, domnevajo, da se bo vrnil v primernem času ter se pridružil tukajšnjim revolucij onarnim elementom. Včeraj je baje odletel iz Brusla, pa nihče ne ve kam. V Franciji lahko pristane, toda pristati ne sme v bližini španske meje. Ako bo letel preko Francije, ga francoski vojni aeroplani ne bodo ovirali. PARIZ, Francija, 18. februarja. — Tukajšnji španski izgnanci so prepričani, da so španski monarhiji dnevi šteti. Vse to, kar zdaj počne kralj, so zadnji napori, da se vzdrži na površju. Kralj je do-igral svojo vlogo, in sam čudež je, da jo je igral tako dolgo. Španija bo v nakrajšem času dobila novo vlado, in sicer repulikansko. Alfonzu in njegovi dinastiji je enkrat za vselej odklenkalo. ARABCI PROTI MACD0NALDU —»———— -.......i i Naslovili so pismo na vrhovnega komisarja Palestine. — Njih voditelj preti z bojkotom vseh Židov. JERUZALEM, Palestina, 18. febr. Muza Kašim paša, predsednik ek-sekutivnega svetu Arabcev, ki je ob istem času tudi duševni in politični voditelj svojih rojakov v Palestini, je naslovil na angleškega vrhovnega 'komisarja pismo, v katerem se izjavlja, da je razlaga, vsebovana v pismu McDonalda na vaditelja Zio-nistov, dr. Chaim Weizmana taka, da onemogoča vsako nadaljno skupno delo v Palestini. V pismu arabskega voditelja se glasi med drugim: — Rad bi dal vaši ekscelenci zagotovilo, da uničuje pismo MacDo-nalda skuipno delo Arabcev ter Židov, če je sploh kda.j obstajalo kako upanje na sporazum med o-bema strankama. Pismo MacDonal-da ne r? zlaga le dozdevnih dvoumnosti, temveč uveljavlja vo politiko angleške vlade. MacDo-nald ne pripisuje Beli knjigi nobenega večjega pomena kot cunji papirja. V nadaljnem pravi pismo Arabcev, da daje Mac Donald židovski agenituri ipolno moč, da bojkotira arabsko delavstvo. — Vsled tega sem prisiljen, — se glasi najprej — sporočiti ekseku-tivnemu komiteju Arabcev, naj bojkotira vse Žide pri vseh prilikah. — Moram pa prepustiti ekseku-tivnemu odseku 7. arabskega kongresa, da ugotovi politiko, ki bo odgovarjata interesom dežele. SPOPADI MED PRISTANIŠKIMI DELAVCI - HAVRE, Francija, 18. februarja. Med •tukajšnjimi pristaniškimi delavci je prišlo do vročih spopadov, ■ker se je le nekaj delavcev udeležilo protestne stavke naperjene proti novim delovn'm pogojem. Spopada se je udeležilo nad petsto delavcev. Dosti jih je balo ranjenih. Pet so jih morali odvesti v bolnišnico, in zdravniki domnevajo, da bodo podlegli poškodbam. Naročite se na "Glas Naroda** — največji slovenski dnevnik t Zdrn-ienih državah. VIHARJI PO EVROPSKIH DEŽELAH Železniški promet oviran. — Parobrodstvo na spodnji Labi ohrom-Ijeno. — Silni viharji na Poljskem in v Rusiji. BERLIN, Nemčija, 18. februarja. Cela zapadna Nemčija je bila obiskana tekom zadnjih dveh dni od silnegra viharja, ki je zelo oviral železniški ter ladijskpi promet. V ozemlju Eifella in Westerwalda so bili ustavljeni celo vlaki glavne pro je. Parobrodstvo na Labi je pod Hamburgom povsem ustavljeno. Tudi iz Poljske, posebno iz iztočne Galicije, ob romunski meji, poročajo o silnih snežnih viharjih. Pri Luniencu so obtičali trije vlaki v snegu. V okolici Vilne je ustavljen ves železniški promet. V številnih delih dežele so marali ustaviti sluabo z omnibusi. Težki viharji so tudi divjali na ruski strani meje. Iz Francije prihaja poročilo, da 'je dovolila poslanska zbornica $12.000,000 za pomoč žrtvam viharja in povodnji. TIRANA, Albanija, 18. februarja. Vsled nalivov se je razpočil nasip pri Karši. Zveza je bila prekinjena. Ob istem času so občutili tudi lahek potres. KONFERENCA MED GANDHIJEM IN PODKRALJEM Zelo optimističen je bil po štiriurnem prijateljskem posvetovanju. — Razprave se bodo danes nadaljevale. KARNEVAL V K0L1NU KOLIN, Nemčija, 17. februarja. — Letošnji karnevatl ni bil tak kot so bili karnevali prejšnja leta. Tega sd krive slabe gospodarske razmere. Po ulicah je bilo le malo mask. V letih pred vojno so bili kolinski karnevali svetovno znani. ARETACIJA DERV1ŠA ISTANBUL, Turčija, 17. februarja. Danes so aretirali vstaškega der-viša, ki je bil tik pred usmrtitvijo pobegnil. Možak se je klatil dva tedna po gorovju ter je prišel ves sestradan v neko vas. Bil je eden izmed osemindvajsetih dervišev, ki so zasnovali versko vstajo proti obstoječi vladi ter so bili obsojeni na smrt. Odvedli ga bodo« v Menemen in ga »tram obesili. NEW DELHI, Indija, 18. febr. — Mahatma Gandhi in indijski podkralj, moža, ki zastopata naspraiu-joče si principe, sta imela danes posvetovanje, ki je trajalo štiri ure. Ko je zaipustil Gandhi palačo podkralja, 'je izjavil, da je zadovoljen, celo optimističen. Lord Irwin, ki zastopa vs> moč angleškega imperija v Indiji, se je sestal prvič z brezzobim, napol oble-! čenim, majhnim starcem, kojega ! celo življenje je posvečeno prostosti Indije. Pri pozdravu sta se nazvala z "dragim prijateljem ". To je bila najbolj posebna mirovna konferen- > ca v vsej zgodovini. j Gandhi je prišel semkaj na povabilo podkralja iz Alahabada. Bilo je prvikrat, da sta se oba moža. pogajala skupaj o različnih problemih. Jutri se bosta zopet sestala ter nadaljevati s pogajanji, dokler ne dosežeta kakega rezultata. Niti Gandhi, niti lord Irwin nista včeraj in česar namignila o uspehu i konference. Gandhi je bil dobro razpoložen ter je rekel, da je s konferenco popolnoma zadovoljen. Ka se je peljal iz palače na dom nekega prijatelja, ki stanuje v New Delhi, je vračal smeje pozdrave številnih Indijcev, ki spoštujejo Gandhija skoro kolsvet-:nika. Pogoji za zedinjenje, kot je včeraj namignil podkralj Irwin, obstajajo iz izpolnitve skoro vseh zahtev Gandhija pod pogojem, da bo usta-;vil svojo kampanjo civilne nepokor-. ščine ter sodeloval pri razvoju in-j dijske ustave na temelju predlo-' gov, katere je stavil ministrski pred-'sednik MacDorrald ob koncu indij-jske konference. Današnja konferenca med Gand-hijem ter podkraljem je značila veliko prisrčnost. Trajala je dve uri dalje kot prvotno določeno, in to smatrajo politični krogi za dobro znamenje. Potem ko sta Gandhi in podkralj skoro tri ure razpravljala o problemih, je predlagal lord Irwin, naj se napravi zapisnik. ^eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja. janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po icfo že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo to raj denar doma, brca zamud* časa, brat nmdaljnih potov In stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, U so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike ▼ slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat ▼ raznih slučajni tudi na sodni] i v stari domovini. Sakser StatetBank 82 Cortlandt Street New York, N*. Y, _Telephone BArclay 7—0380 all 0381 ._ A- NEW YORK, THURSDAY,' FEBRUARY 19, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. ML rrank S&fcser, President Owned and Published by ILOTKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedik, Treas. Place of buriiiemt of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Z a celo leto velja list za Ameriko In Kanado ..............................$8.00 Za pol leta ______________________________.$3.00 2a četrt leta .........................1____-SI.50 Za New York za celo letp $7.00 Za pol leta _______________________________$3.50 Za inozemstvo za celo leto-------$7.00 Za pol leta ....................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lzvzemžl nedelj ln prasnfkov. Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najde- - mo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 POVRATEK K DIKTATURI Š<> predvčerajšnjim je kazalo, da bo prišla Španija lia ustaven način do republikanske državne oblike. Včeraj pa [H>kazal politični barometer vojaško diktaturo. Kralj je hotel sprva ustreči vsem zahtevam svojega " preljubega * naroda, ker mu je drla voda v j;rlo. Kakorltitro se pa zopet nekoliko ustalil v sedlu, ni Imte! ničesar več-slišati o ustavotvorni skupščini. Na mesto Iibetalne vlade bo stopila v najugodnejšem lm aju konservativna vlada. kateri h<» načeloval ta ali oni general. ('astuistvo, ki je dolgo let vladalo na Špai>skem potom diktatorja Prima de Ki vera, se je svojega posla tako privadilo, da ga ne mara kar meni nič, tebi nič, pre-. msfit i navadnemu ljudstvu!. Visoki generali so zavzeli v Madridu utrjeno postojanko, naperili topove na glavno mesto, zasedli strate-gične točke ter izzvali španski narod na boj. In prav je tako. Brez tega izzivalnega ravnanja vi-<»kib častnikov bi republikansko gibanje na Španskem zopet enkrat zaspalo, kot je že večkrat v zadnjem času. V tem zmislu je tudi treba tolmačiti stališče republikancev in Hi smela biti ločena. Združujem mo- jM.pulua odprava kraljevine ill ustanovitev ljfUxlske repub- ralo in medicino. Neodvisen sem, ... ne potrebujem ničesar. Nič ne pri- • krivam, niti svojega temperamenta, kajti tudi znanstvenik je členek. Tak je dr. Tmdal, na j originalne«] Si znanstvenik, ki je -kdaj prišel v Beograd. Mešeansko časopisje je neprestano zatrjevalo, il v slučaju republike, izvoljen prvim predsednikom. To je pa seveda le nedolžna monarliistiena bajka. Itesuiea. je, da je pretežna večina španskega naroda že do grla sita kralja in njegovega gospodarstva. ZAKAJ so na®e vloge vsaki dan večje, in pa — ZAKAJ ** število naših vlagateljev vsak dan —— veča in množi? ZATO ker je denar pri nas naložen VARNO; -naše bančno poslovanje je pod strogim nadzorstvom državnega bančnega oddeL kaf in pa — ZATO ker se pri nas naloženi denar lahko ve--dno dvigne, brez vsake odpovedi ali čakanja. II VLOGE obrestujemo po 4% mesečno; denar naložen na 2. mar. ali prej se obrestuje od 1. mar. naprej, obresti se pripišejo h glavnici dvakrat letno. SPECIAL INTEREST DEPARTMENT Sakser State Bank MIW TOB^ STATS DEPOSITORY - 1 82 Oortlandt Street NEW YORK, N. Y. Požar, ki je napravil 2 milijona .škode. 5. februarji cJkrog 10. ure je nenadoma nastal silen .požar, ki je v pol ure objel ves parni mlin in stanovanje Štefana Antolepsu Na kraj požara so takoj prišli gvjsilci. Vaa sreča je bila v item, da leži hiša tik cb reki Leni j i in da je bilo vode dosti. Požar se je v kratkem času zaradi olja in drugih gorljivih stvari talko razširil, da je bilo mogoče rešiti samo ljudi in pa omejiti požar, da ni zajel tudi sosednjih poslopij, ker bi sicer lahko zgorela ivsa vas Poljana, ker so bile lesene hiše zelo blizu. V ped ure so prispeli tudi gasilci z rrotorno brizgalno iz Brega, dalje iz Dubrovačke, iz Opatanca in iz Ivanič-Kloštra. Tako je bil požar žeo koli pol 12. popolnoma lokali-ziran. ŠJy>da znaša okrog 2,000,000 dinarjev. s, -— -u— ,r . , KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša - Člani dobe potem knjige po poŠti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N/* i . * . j ^ Krdela volkov pri Dagi Resi. Iz Drage Rese poročajo, da se klatijo, v okoliških gozdovih krdela volkov, ra katere so priredili že več-kraJ; lov, toda brez večjega uspeha. Pred dnevi je neki Andrija Špehar naletel v 'gozdu na volka, katerega je ustrelili. Voik je bil dolg 2 metra. Velik požar v Štipu. Ponoči j a izbruhnil v občinski hiši v Štipu velik požar, in sicer rtu. podstrešju, cd koder se je hitro razširil pa vsej zgradbi. Požar je bil tako silen, da ga niso mogli lokalizirati in je uničil liudi vsa občinska poslopja v okolici. Občinska hiša, čitalnica "Gujre-ta", trgovine in kopališče, vse je pogorel;, do tal, kakor tudi pi&arne, kavama in zadruga državnih uradnikov, ki so se nahajale v teh zgradbah. Rešiti se je posrečilo občinsko blagaljno in arhiv, ter nekaj oprave. V blagajni je bilo okoli 3 milijone Din vrednostnih papirjev in 60,000 'Din gotovine. Gasiti so pomagali tudi meščani, orožniki in vcja'ki. Poslopja so bila deloma zavarovana. Vsa škoda znaša okoli 720,000 Din. Požar je nastal najbrž py nesrečnem slučaju. V Splitu pekarne ponoči ne bodo delale. Ban dr. Tatf.agiija je dal odredbo, da pekarne v Splitu ne smejo zapcsljevati svojih .delavcev ponoči, kakor delajo toi vse pekarne v državi. Tako 'je Split prvo mesto v državi, ki je prepovedalo inočno delo v pekarnah. Tragedija na plesu. Delavec Josip Gajer iz Novega Sivca pri Subotici, 50 let star-, je živel že dolgo ločen od svoje žene. Pretekle dni je zvedel, da je šla njegova žena plesat, nakar je šel tudi on v gostilno, kjer tse je zatava vršila. Bil 'je že precej pijan, ko je prosil ženo za ples. Med plesom jo je pa ipolil s solno kislino pa obrazu in 'jo zabodel z nožem v prsa. Kar je ostalo strupa v ^.eklenici, je pa izpil. Oba so v težkem stanju prepeljali v bolnico. Obup matere treh otrok. Neka Marija Čipero je hotela v obupu vreči sivoije tri otroke z mosta v Zagrebu v Savo in usmrtiti nato še sebe. Neki orožnik jo de še pravočasno prestregel. Na J.ražnici je žana izpovedala svoje žalostno življenje in izjavila da je hotelu, z otroci vred v smrt, iker mož ravna z njo skrajne surevo. Razbojniška tclpa. V Ivanjc-u v Zagorju so uijeli razbojniška toLpo, 'ki je štela 16 članov in izvršila v Zagorju številne zločine. Tolpi je izvrševali svoj zločinski pdsčl še pod zloglasnim razbojnikom Č^.rugom. Vod'ja tc'pe sta bila brat Lovro in Valentin Andra-šinjak. Enemu razbojniku se je fJo-srečilo pobegniti, ci'ale so pa ukle-rij-ene odpeljali v Varaždin. Brata Andrašinjak posebno dobro straži-jo, ker sta hotela že dvakrat pobegniti. Našli se ga v ptujski bolnici. Iz ČaJooivca je pred dnevn izginil zobOtehnJk Fric Živko. Njegova mati je prosila policijo, naj obvesti vse ftrajžnice o tem, toda za izginulim zabotehnikiom ni bilo "sluha ne duha. Ker si je že nekoč poskusil vzeti življenje, so bili vsi v skiibeh, da si ni to pot zopet "kaj hudega storil. Te dni pa Je ptujska policija obvestila zebotehnikovo maiter, da leži njen sin v ptujski bainrci in se bori s smrt t j o. Stražnik je v Ptuju fanta pred samomorom opaizil, ko je istapil v neko gostilno. GdstUni.-čar je vkiel, da je mladenič zelo zelo razburjen in ga je vtprašal, kaj mu je. Ta je odgovoril, da ga boli glava, nakar je nasul nekega praška v vino in za izpil, plačal in odšel. Stražnik je <šel xa njim in ga hotel ravtao ustaviti, ko se je mladenič združil nezavesten na tla. Odpeljali so ga takoj v botnaco, kjer je prišel šele po 48 urah k zavesti, nakar so ugotovili njegov*ot identiteto. Zanimiv proces. Prihodnje dni bodo v Splitu sodili finaoična- organa Brajkovlča in Maindiča ter seljaka Bilidiča. Državno pravdniStvo nKytoiu(je fin&nčna organa, da sta ubila tri kmete, Bili-£il£a pa, da je umorjenim pobral llatnioe z denarjem. Vlnančna organa sta baje streljala na kmete kot tihotapce. * V Solunu je bilo pravkar zaključeno posvetovanje članov, ki tvorijo ožji svet balkanske konference. Balkanska konferenca sama se je vršila kakor znano, v oktiubru preteklega leta v Atenah. Pobuda zanjo se je sprožila na osmem mirovnem kongresu, ki se je vršil tudi v Atenah jeseni leta 1929. Ideja balkanskih konferenc je izšla tedaj iz splošnega mirovnega stremljenja, ki je mogočen petja v -v današnji demokratični Evropi, ki želi u-trditi mirovno razpoloženje posebno tudi na Balkanskem polotoku. Solunska konferenca je bila samo manjše zborovanje, nekaka vez med atensko konferenco in bodočo vse balkansko konferenco, ki se sestane letos v oktobru v Carigradu. Poprej pa se bodo vršile šg posebne konference, kjer naj se obravnavajo določena vprašanja, predvsem gospodarska, finančna in socijalna. Te konference se bodo vršile hkrati v štiirh različnih balkanskih dTŽa-vah, in sicer v aprilu letošnjega leta; na njih naj se podrobno razpravlja o najvažnejšnh nepolitičnih problemih, ki 'se tičejo balkanskih naredev. Politični problemi se bodo obravnavali na veliki car igra j ski konferenci, kjer bodo na razgovoru na pr. načrt balkanskega pak»;a, malfjšinski 'statut itd. Že iz (te kratke navedbe se more razvideti, da bo caržgrajska konferenca velevaž-na, zatkaj to so najkočljivejši problemi, ki razdvajajo baHcaaaske narode; ni tedaj majhne važnosti, kakšen duh se bo pokazal pri razpravljanju o političnih točkah programa. Kakor znano, balkanske konference niso ofieijelne prireditve, na njih se tedaj ne razgovajajo ofici-jelni zastopniki balkanskih držav, marveč zastopniki raznih tirugih korporacij. Na balkanskih konferencah je bilo delo spričo tega znatna lažje, kakor pa, ako bi šlo za razgovore med predstavniki odgovornih vlad. Seveda ikljub temu dela in pomena konferenc ne smemo podcenjevati, saj se na njih izraža mišljenje širokih množilo prebivalstva v balkanskih državah. Moramo si biti na ja'3nem, da do uve-lj avl j en j a sklepov, ki bi se eventualna dosegli na konferencah, vendarle ne toi bilo daleč, zakaj pokazalo se je, da med oficijelnim in neofi- cijeinim mnenjem, kakor se uve-Ijuvlja na konferencah, ni bis .vene razlike, marveč da se v uradnih krogih delo neuradnih delegacij spremlja z velikiiM simpatijami, kakor se c4'ora.:no delegacije zavedajo, da jim kaže ostati v čim tesnejšem soglasju z meredajnimi krogi v svojih državah. Spričo tega je posebno važno, kake rezultate bo dosegla carigrajska konferenca, ki bo imela nalogo, obravnavati najkočljivejše probleme nedržavnih, mednarodinih, odnosa-jev na Balkanu. Danes se z nekih strani manjšinsko vprašanje izrablja v revizi'jonisticnem smislu: ako, se ibalkanska politika srečno izogne »tej opasni zanj ki, potem bomo mogli reči, da je ugoclno potekla in da je v balkanskem političnem rajzvoju izdatno pripomogla v smeri naprej. J Peter Zgaga I TAKO MI PIŠEJO.... Otroka je ukradel. Nekemu Nemanji Kokiču, lastniku kopališča v Beogiradu, je izginila hči Hjuibimka, stara 20 mesecev, Policija 'je storila vse, da bi našla dete, toda zaman. Kokič je pa pred dnevi doba od policaje fcismo, v katerem ga neka Ljubica Stanivuko-vičt iz Nove Gradiške obvešča, da je videla malo Ljubimko v vasi Ilin-cih. Sporočila je: "Pred dnevi sem bila v Hincih in .opazila na ulici nekega moškega, ki je imel v naročju dete. Pogledata sem ga natančneje in ugotovila, da je dete vaša last, in to po fotografiji, ki je bila objavljena v časopisih". ^ Kokič je-ftakoj odpotaoval v Ilince. ki so 30 km oddaljene od Sremske Mitrovice, toda u-pamja ima prav malo, da bo svoje dete našel. Njegova eena pa nestrpno čaka doma uspehe njegovega iskanja. Le za zunanjo uporabo pri Bolnih mišicih Prvotnih prehladih Bolečinah v prsih Okorelem tilniku Bolečinah v hrbtu Jzvinih in Prevlečen jih Nevralgiji Dofefte pristnega! A N C H O K / trgovska znamka na vsakem zavoja ^ vas zavaruje. Knjižica, ki nudi polna navodila ter opisuje številne U[>orabe PAIN-EXPELLER ja, jc priložena Vsaki steklenici. V vseh lekarnah 35c in 70c. Ali direktno iz: Th* Lmbonfor/ea oP FJULRICHTER £r COJ BERRY ANO SOUTHFirm 8T5. BROOKLYN, N.V KILLS P/VIN POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n« čita samo vale članstvo, pač pa Trni Slovenci v vaši okolici. (SNE ZA OOiSE SO ZMERNE j Iz Roundup, Mont., ptše ribniška pedlarica: — Hvala Petru Zgagi za recept, kako se delajo idrijski žlikofri. Jaz sem jih poskusila napraviti, pa niso bili taki kot jih on opisuje. Sem sicer Ribničanka, toda ždikofrom nisem 1&Z3. Kar sline so se mi cedile, ko sem čltala njegov recept. Ej, MarjancA, kako boš srečni, če boš dobila takega kuharja kot je Zgaga. Oženiti se pa mora prej ali slej, kajti peolarji so ljudje posebne sorte. Tukaj je živel ipečlar, -ki je kuhal polento dvakrat na teden. Imel je dva lonca. Enega je vednD namakal, "ko je v drugem kuhal. Ko se je oženil, je pa hotel vedno imeti pečenko. Pečenke pa ni bil vajen in je nevarno zbolel. Vsi ženini ,paji, steaki in druge dobrote niso nič (pomagale. Možak je še vetlnso bohan in neprestano zdihuje: — Oh, zakaj sem se oženil in pozabil poleiito kuhati! Dajte mi polento ali smrt! Marjanca, le nič se ne brani Zgage, ker je že to dosti vredno, da ti ne bo treba skrbe-ti 2a njegov želodec. « Iz Sl'okville pišejo: — Predpustni čas je bil Zgagi zelo v napottje, še bolj pa dekleta in žene. Ako je Zgaga oženjen, verjemUe, da ne gre nikdar spat brez maske. Zadnjič je pisal kako se ženske ližipajo in barvajo lase. O, tudi on bi si >jih barval, samo če bi jih kaj imel. Piše, da je bil sam® enkrat na maškaradi in sicer pred devetnajstimi leti. No, to zadostuje. Do&gih ušes se ljudje kmalu nagledajo. In če jih vsa'kih devetnajst let enkrat vidijo, je -popolnoma, dovolj. Ker so letos jako' slabe delavske razmere, ne vem, kako se bomo ženske oblekle 2a maškarado. Za obleke ni denanja, "brez oblek pa skoraj ne moremo iti. Zzaga piše, da so ženske nema-Eikirane samo zjutraj, kadar vstanejo. Meni se pa zdi, da je Zgaga vedno maskiran, podnevi in ponoči, pa ne samo po obrazu. * Iz Onnalinde poročajo: — Najprej moram, vprašati Petra Zga^go, kako je mogel tako sestaviti za dve številki (29. in 30.) da je bilo res smeha vredno. •No, nekaterim je bilo v smeh, drugim pa v veliko žalost. Tako je prav, Zaga, le povej, kot je. Nam je .tvoja kolona za kratek čas. Ker nas z delom nič ne priganjajo, imamo dovolj časa za čitanje. Tukaj nam je vsega zmanjkalo, zdaj niti vode nimamo. Posdrav vsem čitateljem in naročnikom Glasa Naroda, Petru Zgagi želim, da bi svojo kolono srečno nadaljeval in jo še nekoliko podaljšal. * Prijatelj Peter md pise iz Fly Oreeka: — Pred kratkim sem pisal svoji dolgoletni prijateljici, dfi se bom oženil na pustni dan in naj pride na ohcet. Odpisala !je, da obžaluje, 'ker ne more priti ter priložila money order in mi želela vse najbotjše. Izbrano sem imel precej staro, ko se«n pa money order dobil, sem pa takoj bolj mlado ujagal. Ko pridemo pa nevesto, je bilo vse dira j t. Toda ko se- je približal čas porOke, smo vsi planili v jok. Le s težavo smo spravili nevesto od hiše. Poročne obrede je opravil Honey Joe, ministrant je bit Levar, mež-nar pa Klun. Hribar je tfil reditelj, ker je jako šilkan pod noge, voznik •je bil Knap, govornik pa Žag&r, kateremu jezik jako gladko teče. Mike in Terček ista bila za pričo. Godec je igral tako poskočne, da je Mary takoj vstala, ko smo šli mimo Selana, čeprav je že štirinajst dni ležala bolna V postelji. Svatba je bila do pepelnice. Popili in pdjedli smo vse, — Še tistega teleta, ki sem ga lani piklal. Tudi prašiča sem piklal, kmalu bom pa Irartja, *er je že precej rej en. Vse bom tepJIOal, da bo imelo boljši o-kus. Tistega, ki hodi na aohace, bom pa prišparal zate, Zgaga in ea tvojo Marjanco, če nas bosta prišla obiskat to poletje. "GLAS NARODA* NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 19, 1931 The LARGEST SLO YENS DAILY hi ZoSCENKO: ZDRAVNIK IN BOLNIK To zgodbo mi je pripovedoval zdravnik, ki je bil že nekoliko v letih in so mu bili osiveli lasje; če zaradi dogodka, ki ga bom zdaj popihal, ali z kakršnegakoli drugega razloga — tega ne morem povedati. Gotovo je samo, da je bil siv in njegov glas bripav. Zakaj se je bil zapll in če ga je morda ta rgcdba pripravila do tega — je takisto neznano. Zdravnik je nekega dne sedei v rvcji sobi in razmišljal o tem in onem. Na misel mu je prišlo tudi to, kakšni nehvaležni bolniki obiskujejo dandanašnji zdravnike. Vsi prihajajo na dom kot člani bolniške blagajne! Le včasi se primeri, da kane v sobo oseba brez listka. Nič škode ne bi bilo, če bi človek zaprl svoj obrat. Tedajci je pozvonilo. V-topil je mož srednjih let, ki je tožil, da ga obhajajo vse slabosti. Srce, je dejal, se neprestano ustavlja, tako da čuti, kako gre z njim h koncu. Niti najmanj ne dvomi. — je rekel, — da bo kmalu po tem ohiskd umrl. Zdravnik ga je preiskal in ni mogel ugotoviti ncbene napake. Pacljent je bil zdrav kakor bik na zeleni paši. — Obraz mu je sijal v rdečici, brki so bili izzivajoče zasukani kvišku, vsi organi zdravi. Čudna zadeva, je mislil zdravnik. Nu, vkljub vsemu mu je zapisal neke kapljice. Bolnik" je nato odštel zč tivniško nagrado :n paci-jent je cdšel. Naslednji dan je prišla k zdravniku črno oblečena ženska. Hlipa-la je in se usekovala ter vprašala: — Gospod doktor, ali se spominjate, da je bil včeraj pri vas v ordinaciji neki Vasilij Lendeneov? To je moj nečak. Pomislite, ponoči e nenadoma umrl. Prihajam k vam s prošnjo, da mu napišete mrtvaški list. Zdravnik se je zelq začudil — Kixj, umrl je? — je rekel — Saj so bile tiste kapljice, ki sem mu jih bil zapisal, čisto nedolžne! Vse se mu je zdelo tako čudno — Veste kaj, — je rekel naposled, — mrtvaškega lista ne morem napisati, dokler ne vidim mrliča. Kje pa stanujete? — O, tu, čisto blizu! — je odvrnila ženska. — Nu, pa poj-diva k vam. Zdravnik je vzel instrumente in je oblekel gumaste rokavice. Potem sta skupaj odšla. Požirala sta stopnice štiri nad-strepja visoko in prišla v stanova- nje. Mrlič je ležal na mizi, kamor J S3 ga bili postavili na oder. Okoli mrtvaškega odra so brlele sveče in neki starec, oči vidno pokojnika sorodnik, si je neprestano brisal solze ter na pol slišno stokal. Zdravnik se je skoro razhudil. Mislil je: — Kako sem se mogel tako temeljito zmotiti pri tem bolniku! Zdaj me bodo še zasliševali — zaradi tistega malenkostnega honorarja, ki mi ga je odštel za ordinacijo! Sedel je za mizo In začel pisati mrtvaški list. Ko je bilo pisanje gotovo ga je dal starcu, ki si je brisal lice, in odšel, ne da bi se poslovil. A komaj je prišel na ulico, je o-pazil, da je pozabil gumaste rokavice pri mrliču. — To je pa smola, — si je dejal. — Za takšno malenkost moram iti nazaj v četrto nadstropje! Tak je naš poklic! In šel je in stopil skozi odprti vhod. V sobi, kjer je prejle ležal mrlič na mrtvaškem odru, se mu je ponudil nezaslišan prizor; "Pokojni" Vahilij Lendeneov je sedel na mizi in s: zavezoval čevlje. Bil je miren, kakor da je pravkar vstal z ležišča, na katerem se je dobro spočil. Ravnodušno se je razgovarjal s starcem in niti trenil z očesem, ko je zagledal zdravnika, ki ga je bil s podpisom proglasil za mrtvega. Starec pa, ki se je razgovarjal z STAROST SMUČI BODITE VARNI! NE ZANEMARJAJTE KAŠLJA r. SEVKK.VK Cmigh Hainan—pri Ljubljano zdrai i I« v tisočerih domovih—laiiftUvi hitro kanlje. Nikdar nr mrniuritr otrokovega kaši ju. ( ntavitr ga takoj » trm pomirljivim, usprAnitn zdravilom, zanraljivo let. Dobite v Irkami s* v eras Cold Tablet* za vh prehlad« U Smuči, ilci so od leta do leta bolj razširjene in priljubljene, so zna-!ne že iz pradavnih --časov. Fritjof Nansen, -ki so mu smuči omogočile ekspedicijo na Greenlamdijo In ki je temeljito proučil njihovo zgodovino, trdi, da so *i:are že okrog 1700 lot. Drugi raziskovalci so pa prišli do zaključka, da so rabili ljudje smuši že poprej v Altajskih gorah in sicer pod imeSt "tok". Smuči so nastale vz spoensnja, da se noga tem manj pogrezne v blato ali sneg čim večja je ploskev, na kateri stoji. Tako so nastale pletene podolgovate podloške, ki so jih izdelovali Eskimi in Indijanci za p*ehod čez močvirja in sneg. Narodi, živeči v severni Abiji, so prilagodili svoje smuči apadnjemu delu sani in to obliko so prevzeli od njih Norvežani, kii rabijo smuči že od pradavnih časov. V noreveških zgodovinskih po-veotih naletimo na opise potovanja na smučeh že v srednjem veku. Že v 6. stoletju po Kristusu se je prijelo Laponcev faničljfrvo ime "Skrid-fini", (kar pomeni na sm«čeh potujoče ljudi. Ta izraz so rabili tudi za Norvežane. V srednjem veku so foiM na Norveškem opremljeni celi polki s smučmi, ki so se rabile pozneje tudi v poštnem prometu. Na Norveškem so ženske enako dobro podkovane v smučanju kot moški in v 16. stoletju so imele pri lovu na smučeh celo prvenstvo. bivšim pokojnikom, je tiho stopical od sveče do sveče in ufcrinjal plamene. Pri vsaki sveči si je nanovo oslinil prste in potem stimil črni stenj, da je ugasnil med prsti. Zdravnik se je prestrašil.... Ne da bi je gumaste bile. zinil, je zbežal. Pustil rokavice tam, kjer so Doma je na mizici poklical številko policije in javil, kaj se je zgodil. Pri tem je doznai sledeče: Vasilij Lendecev je bil zavarovalni agent in si je bil v tem svojstvu Prisvojil Večjo denarno vsoto .To cii liko je hotel porabiti, da bi se poslovil od življenja — za vedno.... Hotel je začeti "nov račun", a gumaste rokavice so mu prekrižale načrt ,ki bi se mu bil drugače morda Sijajno posrečil.... BITOLSK! YELEODERUH Igrai!! Miiif ; ,;!UMi[!,rii;:;ai!i!!!';r.....KWiaiiasirr i!j!tfk-tiwiiiBiiu^iiiiimtiwwKiii^!iiB8iwiiiawiiiHiii 8 mmmmiimmmmmm^imii^^^^^^^^^^^^^^^^^^M Mali Qglasi j I imajo velik uspeh ( M ii Prepričajte se! Iz Bitolja poročajo o nekem Nikoli Stoj čeviču, po poklicu krznar, pri Katerem so finančni organi preiskali blagajno in našli v njej nekaj 100 menic, v vrednosti več milijonov dinarjev. 'Menice je dobil Stoječevič za denar, ki ga je posojal za velikanske cbresti sceljakom v ckoliSi. Ker SLojčevič ta svoj dp-bičkanosen posel ni prijavil, je u-vedla davčrri uprava v Bitolju proti njamu preiskavo in ga ovadila finančni direkciji. Preiskava je dognala, da je Stojčevič zaslužil velikanske vsote dearja in finančna direkcija v Skoplju je zahtevala 1 mil::jon in 8000,000 Din za davke, katerih 'skopuh v zadnjih letih ni plača?. Iz uktov preiskave je razvidno, da je Stojvečič Skopuh, kakršnega jug. kronika ne pomni. Zahteval je za izposojeni denar velikanske obresti in neusmiljeno odiral kmdte, ki so .bili v stiski. Tako je Stojčevič posodil nekemu Jovarru J-aJblanoviču, seljaJku fz Bistrice, 7 napbteanov. To je bilo leta 1927. Sedaj mu dclguje še za ta dolg 48 na-poleonov, 15 jih je pa že plačal za obresti. — Neki Bogdan Ristič iz Bitolja je dobil od skopuha 60 naipoleonov let-a 1926. Sedaj mu dolguje 550 na-polecnov, plačal mu jih je pa 130. (En najpeleon je približno 220 Din.) ČUDEN POKLIC Zavod za delovno fiziologijo v D^ntmundu na Nemškem, ki se ta čas bavi v raziskavanjem učinkov alkohola na delovno sposobnost, je najel moža, ki mu je dolžnost popiti Vsak dan 14 steklenic piva. To zato, da platem lahko na njem izmerijo pojave utrujenosti. Za to nenavadno službo se je prijavil lesp kup prosilcev in to gotovo ne samo radi velike breaposetadati, ki vlada v Nemčiji. SEZNAM KONCERTOV BANOVEC-ŠUBELJ. 1. marca: Milwauke,, Wis. 8. marca: Waiuikegan, HI. 22. marca: Chicago, 111. 29. marca: Detroit, Mich. POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproSeni, da jo po motnosti čimprej obnove. — Uprav* lista. "ZASLUGE" LAŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Italijan, zunanji minister Gran-di se je 27. januairja vrnil s svojim spremstvom iz Ženeve v Rim. Davi ga je sprejel ministrski predsednik, kateremu je Grand! poročal o delovanju italijanske delegacije v Ženevi. "Giornale dTtalia" pravi, da je Grandi dosegel v Ženevi silne u-spehe. Panevropska ideja, ki so jo lansirali v svet iz Pariza, je imela HUDA OBSODBA SODBE Pred nekaj dnevi smo poročali o zanimivem procesu v Berlinu, kjer so sodili mladoletno dekle, Liziko Neumanmovo, in njena dva prijatelja zaradi umora nekega posta r-tiega urarja, ki je trpel na bolezni, da je vedno iskal družbo še nedo-rastlih deklic. Obtožena Lizika je imela razmerje do dveh fantov in čutila se je že tudi mater, ko so vsi trije 'sklenili, da bodo starega urar j a umorili in ga oropali. Svoj skf.ep so tudi i?vršili in pred nekaj dne- liiiimimiHnnniiiHiiiniiiiimin pred vsem namen, da zagotovi vi so stali vsi trije pred sodnikom. Franciji hegemonijo nad Evropo in da ustvari protisovjetsko fronto. Razen tega je imel Briandov načrt namen , ustvariti v Evropi blok, .ki se bo uprl gospodarski ekspanziji Amerike. Vsa ta več ali manj prikrita stremljenja Francije s osedaj odkrili v Ženevi in to baš po zaslugi italijanskega zunanjega ministra, ki je nastopal energično in pravilno pojasnil zakulisne namene Briandovega pan-evropskega pskreta. S povabilom, ki so ga iz Ženeve poslali Rdsiji in Turčiji, da sodelujeta pri ustvaritvi Panevropske unije, se je izključila možnost u-s tan ovit ve kakih novih front. — Rimski list pravi, da bi bilo smešno, če bi Kemalovo Turčijo baš sedaj, ko postaja evropska, ko je snela fes in odpravila arabsko pisavo, izključili iz te unije. Prav tako bi bilo zgrešeno, če 'bi sovjetske Rusije, ki šteje 160,000,000 prebivalcev, ne pripustili k evropski uniji. Da so iz Ženeve odposlali tako vabilo Rusiji in Turčiji, je vsekakor največja Grandi jeva zasluga. Ker če bi ne bil on tako energično nastopil, Moskvi in Ankari bi nikakor ne bili poslali omenjenega vabila. Po italjanskih intencijah bo treba pri ustvaritvi Pari evropske unije, kolikor je ta ustvaritev sploh mogoča, pustiti proste roke pecilnim državam v Evropi in prav tako se ne bo smela kratiti svoboda inicijative in polittičnih akcij teh držav. V ostalem je Panevropska unija po poslednji evropski konferenci v Ženevi mnogo bolj oddaljena od svoje ustvaritve nego kdaj prej. Panevropska unija je pravzaprav le samo mednarodna komisija, ki zavisi od Društva narodov in ki sme uveljaviti svoje sklepe le, če jih potrdi Društvo narodov. Navsezadnje pa rimski list vendarle priznava, da se Francija še ni odrekla svojim težnjam in da ni izključeno, da se bomo še dolgo borili, da se prepreči izvršitev Bria-andovih načrtov. "Severni del ge, puste in dolgočasne ceste, O tem procesu so časopisi poročali silno obširno in kovali iz žalostnih razmer senzacijo nad senzacijo. Brez vsake senzacije in s toplim razumevanjem položaja pa piše o tem procesu veliki nemški mislec Teodor Lesslng. V obširnem sestavku opisuje najprej milje, ki je te tri obtožence rodil: Berlina. Samo dol-ob cestah pa silne fabrike. Tu je sedež velikega električnega podjetja, odkoder se je razlila električna luč po vsem svetu, nazaj pa se je valilo zlato. Prebivalci tega okraja pa niso o zlatu nič vedeli. Majhne k ram a rije in branjarije so v hišah, na ulici pohajajo bledi, setradani otroci, revne, zgodaj ostarel*_ in upognjene delavke hodijo s cekar-ji od prodajalne do prodajalne. Brez posla je vse. Od hišnih sten odpada omet, skozi veže pa vidiš siva, žalostna dvorišča. Stopnjlce —r kdar imela: voljo. Njen drugi "prijatelj" Erik pa je bil navaden bedak, -ki ni nikdar nič mislil, ampak je živel kar tja v en dan v tlružbi obeh. Ta trojica je torej sklenila umori starega urarja. Do tega je pač moralo priti, kajti vsi trije so hoteli denar. Cela stvar pa je bala silno revna in prav nič senzacijo nalna, čeprav so dajali o njej zdravniki dolge izjave. Ko so Li-zikinega "prijatelja" Stolpeja sodniki vprašali: — Ali ste imeli Liziko rad? — je odgovoril: — Gotovo — tako rada bi bila imela novo obleko! To je bil za njega povod in vzrok, da je umoril. 'Drugemu "prijatelju" pa sta oba obljubila nekaj mark in par novih čevljev.... Iz Lizike pa so hoteli časnikarji napraviti neko "demonično" žensko Moj Bog — (takih deklet se potika na defset tisoče ,po mestnih ulicah.... ■Najbolj človeško se je obnašala pred sodiščem še neka stara uči SAKŠER STATE BKNK n CORTLANDT STREET NEW IDiK, F. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pcndeljek do 7, are zvečer. Poaliinjmo to tU brei tsjeme, to lUn tal itantvitoa tomato tenke. NOV JACK RAZPARAC Londonska policija išče morilca tefljica Lizikina, ki je povedala, l:18"letne služkinje Maud Stellove, ki kako so napravil enrat otroci iz_i« jo našli vso razmesarjeno na no-let v okolico, potem so pa izlet po- ^metaiem igrišču blizu glavne ceste med Heathom in Shooters pisali. Nekatere deklice — je rek-i bri- la učiteljica — so pač .pisale ojmLlom- Na truPlu 50 ziJale 2 vožnji s čolnom itd.; večina pa jejtvij° za&me rane, poleg tega se je to zapisala, da jim je bilo najbo!j vseč to, ker so enkrat lahko spale vsaka v svoji posteljici! Zato pa ni mogoče re5i, ali je bil otrok — Lizika — kriv ali ne, in tudi tega se ne da reči, je sodba , , L „ . bila pravična ali ne. Tu je vsaka so umazane, v sobicah pa kraljuje! „ .. ... . , „ . * pravičnost" izključena. Skoda je lakota in želja po izpremembi." V tej okoJiki je imel stari urar svojo delavnico. Mož je trpel na hudi bolezni. To so vedele vse deklice iz cel® okolice, vedele so pa tudi to, da dobo lahko pri "stricu" košček tako zelo raželjene čokola-1 de. Deklicami je mož razkazoval različne fotografije. Deklice so vedele in razumele vse, mislile si ni-i so pa nič pri tem, kajti glavna stvar je bila čokolada, pa naj se le to, da se ,potrosi za take procese silno mnogo denarja, namesto da bi za tisti denar kupili kruha in tople nogavice. Take revice in revčki spadajo v zavode — in prav nič drugega ni za napraviti. Takšno ctroče ,ne 'ljubi.... ne sovraži in tu-i di obtoženka ni starega urarja niti ljubila niti sovražila in bi ga bila prav lahko ravno tako vzela ka-•kor ga je pomagala umoriti. To dekletce je vedelo le to, da že dolgo zgodi, kar se hoče. Tudi sta risi si. ... . . ,, . , .....„ , . . , ... m nic toplega jedla in da je oble- n.c mislih. V teh hišah nihče . j i ceno v raztrgane cunje m - -- — ZAČETEK INKVIZICIJE Beseda inkvizicija .pomeni poizvedovanje in iskanje. To je začetek naslova ustanove, ki ji pravimo zdaj cerkvena inkvizicija. V polni obliki se je glasil naslov: Inquisitio haeretdcae pravitas, kar pomeni v proatem prevodu iasleditev fcrivo-verskih grdobij. Inkvizicija je nastala iz svetega urada (Sanctum of-ficium), iz najvišjega cerkvenega sodišča ki se je do 3. stoletja omejevalo na cerkvene kazni. Pevo smrtno obsodbo zaradi krl-voverstva odnosno odpadnisbva sta Izrekla in dala; izvršiti v Treviru leta 385 škofa Idacius in Ithaciuts. Že ta sddba je bila izvršena "z roko posvetne pravice", kateri so izročale krivoverce cerkvene oblasto. Na papeževem dvoru je bila ta sodba odklonjena in zaivrgla sta jo tudi Martin Tourski in Airfbrož Milanski. Izpremenjeno cerkveno nazira-nje, da smejo kaznovati krivoverce ■posvetne oblasti, je bilo kodlficira-no leta 1215, na lateranskem koncilu in lota 1229 na synodu olenje vasi. Prosim rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi istega sporoči ali naj se mi pa sam javi. — Tony Primšar, bok 48, Boat I., Gormania, W. V&. (2x 19&20) "GLAVA NA FANTA" V DOBI KRINOUNE Glava ali frizura na fanta je danes prodrla na celi črti. Moda si sicer prizadeva, da bi prišlo do kak-še iizpremembe, toda zaenkrat vlada še "fant". Moda "na fanta" ostriženih las pa ni nikaka iznajdba 20. stoletja. Nam so ohranjena še časopisna poročila iz tiste dobe, ko so (bile ženske vse nesrečne če niso imele v svojih kikljah vdelanih širokih obro-čov in v enem takem poročilu beremo pod naslovom "em-ancipdrame ženske" to-le: "Na ulicah v Petrogradu se pojavljajo vedno boKj i pogosto ženske, ki nosijo očala in na kratko ostrižene lase. Na glavi pa maljhne moške klobučke. Pod pazduho nosi j p »kup knjig ali pa note. In če vprašamo, kdo so te ženske, nam odgovarjajo: "Toso nihilistke". Neka dekleta so namreč ustanovila društjvo, da pokažejo da ženski spol lalrko itudi neodvisen In da tudi ženskam ni treba biti več igračka v moških rokah. Ruski listi se iz te mode sicer norčujoj o, drži se pa le". ✓ Nesreča ne počiva! Tudi smrt n». podvrženi ste eni ali drngi vsak dan. KAJ 8TE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN SLA OBRAMBO SVOJlk OTROKt Ali tU U zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali »mrtit •Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje najvež bolniške podpore m«d vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20»000. Nova društva ee lahko ustanovijo v Zdrulenih drŽavah nH Kanadi z 8. Slani. Pristopnina prosti. Berite najboijH slovenski tednik "Novo Dobo", glasao Pilite po pojasnila na (lavnega tajnika, Joeeph Piahler, Bljy Minnesota. •OtlS NARODA* NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 19, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY la U. B. A. SKRIVNOST NEZNANKE ROMAN IZ ŽIVLJENJA. ^ Zm Glas Naroda priredil G. P. mri 4 (Nadaljevanje.) Ko se je mudila Dagmar drugič v Berndorfu se je bližal njen povra-tek v očetovo hišo. Iz Benndcrfa naj bi se ne vrnila v penzijonat, temveč direktno domov. Tudi Kaitrica se ni več vrnila v penzijonat. v Na prošnjo Dgamar ji 'je dovolil oče še dva meseca počitnic. Ta dva meseca pa naj bi postala odločilnega pomena za Dagmar. Izgubila je v tem času svoje srce. To se je zgodilo taJkole: 4 V bližini Berndcrfa sta bila še dve drugi posestvi. Eno teh je pripadajo nekemu gospodu von Tcravu, dočim je bilo drugo pred kratkim^ prodano nekemu prejšnjemu lastniku tvomLce, ki je hotel v pokoj. Pisal se je Rctbeng, ter je imel hčeiiko. Liza Rotberg se je zaročila e naravoslovcem, dr. Gun ter je m Friesenom. Liza Rotberg je bila zelo krasna deklica. Dagmar jo je spoenala v Berndorfu, ko je prišla na obisk s svojimi <*zariši. Kljub njeni lepoti pa je napravila Liza Ro.berg vendar neprijeten vtis na Dagmar. Tudi Katri ca iz Bemdorfa ni mogla itrpeti čedne Lize. — Ona je lepa, a jaz je ne morem trpeti, — je rekla Katrica. Dagmar pa je odgovorita: — Nekaj nepristnega in neresničnega je v njenem bistvu in čeprav je zelo ljubeznjiva, bi vendar ne mogla intimno občevaiti ž njo! Kljub temu pa je Lizo Rotberg zelo ljubil njen zaročenec, in vsi, ki s-> ga spoznali, so ga proslavljali kot zelo ljubeznjivega in interesantne-ga človeka. Dr. Gunter Friesen se je seznanil s svojo neevsto, ko se je vTač-al z nekega, raziskovalnega potovanja. V družbi je imel predavanje glede svojega potovanju in tam mu je padla v oči krasna Liza. Poenal je ženske še premalo ter ni niti slutil, da g-a Liza Ritberg namenoma vleče v mrežo, kajti poznala je vse umetnosti koketerije. To je storila raditega, ker ji je mož ugajal trenutno in me raditega, ker ji je prešlo koketstvo v meso in kri. Ker je bil dotični večer obdan od številnih žensk, je sklenila L:za Rotberg zavoje vati ga. To se ji je kmalu posrečilo, in malo časa nato je postala njegova nevesta. Vsled tega je pripovedovala Dagmar in Katrici s prešernim smehljajem o svoji zmagi iter jima tudi rekla, da je njen zaročenec prijatelj gospoda von Torova. Ona ni osebno .poznala gospoda von Torova, a zvedela je od svojega zaročenca, d-a ge je spremljal na nekem znanstvenem potovan j u, — Gospod von Torav se bo vrnil v prihodnjih dneh na svoje posestvo in moj zaročenec ga bo spremil, da preživi ipoletje v moji neposredni bližini. On trdi, da ne mere biti brez mene, — je dostavila z bedastim usmevoin. Katrica in Dagmar sta našli te besede zelo nečedne, a nistta govorili več o tem. Kitriica pa je dostavila: — To se izvrstno prilega, da je gospod von Torav vaš sosed, — gospodična Rotberg! ^ Da. to se je izvrstno prilegalo. Kakšen človek pa je bil gospod von Torav? Jaz ga niti ne poznam, čeprav igovori moj zaročenec vedno o njem. Zdi se mi, da se visoko ceni, a vendar pravim, da mi tudi ugaja, čeprav ga niti ne poznam! Me ženske sodimo moške drugače, kot moški med seboj. Rada bi vsle tegda slišala od vas, kakšen človek je pravzaprav Torav? Katrica je skomignila z rameni. — Gospod von Torav je zelo ljubeznjiv ter vesel človek — več ne vem od njega. Liza Rotberg se je nasmehnila. — Če je fest in kcrajžen, bosta vendar vedeli! Dagmar in Katrica sta se spogledali ter našli čudno da se zanima Liza Rotebrg za to, če je gospod von Torav "korajžen". — To je stvar okusa, — je odvrnila Kaitrica. Ko sta bili pozneje sami z Dagmar, .je rekla smehljaje: — Da sem enkrat tudi norela za njim, ni treba povedati gospodični Rotberg, kaj ne? — Gotovo ne, — je odvrnila smeje. — To je le tvoja zadeva. Ali si dosti sanjala o njem? — Da, močno. — Končno delaš to še vedno. Ti je energično zmajala z glavo. — Ne, Dagmar. Spoznala sem hitro, da slepi let. — Slepilec? — Da, eden onih, ki očarajo s svojo zunanjostjo ter ljutoeznjivim bitjem, kojih osebnost pa nima nilkake globoke vrednosti. Ti veš, spoznala sem gi potom Kurta Rožvica ter sem takoj pričela primerjaita. Te primere so izpadle v njegov prid. Ali se ti ne zdi eosood Rošvic zelo ljubeznjiv? * — On mi zelo ugajv- -te rsem tudi zapazila, da te nikdar ne pusti iz oči, kadar je v Eeriidorfu. In zelo pogosto je v Berndorfu, — se je šalila Dagmar. Katrica se je tudi nasmehnila. — No, dobro, zakaj pa bi ne ibil? Njegov oče je velik prijatelj mojega in ko je bil v bližji garniziji, je samoposebi umevno, da je prišel po-gosrtov Berndorf. Tudi drugi častniki njegovega polka so pogosto tukaj. Poredno se je ozrla Dagmar v svojo prijateljico. — On pa je bil vedkrat -tukaj kot njegovi tovariši in na vsak način »tm pomirjena, da ti ni postal gespod Torav več nevaren! Katrica je objela Dagmar. — Draga, draga Dagmar, ali misliš res, da sem izgubila svoje srce za Kurta von Rašvica? ^ Zamišljeno je zrla Dagmar predse. — Rada bi vedela, kako je to, če človek izgubi svoje srce? Katrica je TOdihnila. . — To je prav posebno stanje. Človek ne ve, če naj 'bi se jokal ali smejal. No, scima boš hitro doživela isto! In ta napoved se je hitro izpolnila. Nekega jutra sta sedeli obe dami v parku. Molče sta zrli na krasruo ritko, ki se je razprostiral a pred ntjima. Ob zidu je vodila pot. Po tej poti sta prihajala dva gospoda počasnih korakov. Zabavala sta se neumorno ter niti zapazila obeh mladih dam. Ti dve sta mogli povsem natančno opazovati oba gospoda. Oči Dagmar Rut-hart so se uprle v veliko in interesantno lice enega teh gospodov, ki je jahal belega konja. Pogled na tujega človeka je povzročil Dagmar močno utripanje njenega srca. • Ni mogla dbrnirti pogleda od njega. Bil je star kakih trideset let in rtjegeva osebnost je ibila taka, da je morala napraviti globok vtis na sprejemljivo, žensko srce. Vitek in eleganten je sedel krasnexna konju. Imel je elastična gibanja ter naravno odlično postavo. Njegov obraz, nekoliko za temne! od zraka in sobica, je bi brez brade. Tem boljše pa je prišla vsled tega do izraza energična poteza krog njegovih ust . , (Dalje prihodnjič J NOVI KOLEDARJI S 13. MESECI Društvo narodov bo letos odločilo vprašanje uvedbe novega koledarja s trinajstimi meseci v letu. Vsak mesec bo imel po 28 dni, tako da ostane izven teh mesecev še en dan, na katerega naj pade Novo leto, ki b: ne bilo prišteto nobenemu izmed trinajstih mesecev in bi ne imelo datuma. Verjetno je, da bo ta preosnova koledarja sprejeta, tembolj ker doslej še ni nobena država prijavila svojega protesta, pač pa so nekatere Izjavile za načrt brezpogojno. Zagotovljen je tudi pristanek papeža na novi koledar. Za primer, da bo koledarska sprememba sprejeta letos, stopi novo štetje v veljavo 1. 1934. Do tedaj pa morajo biti gotove vse priprave in nekatere države so že osnovale posebne komisije, ki naj pripravljajo izvedbo preosnove. Novi koledar proži tudi Driliko, j da se odstranijo nekatere dosedaj vladajoče neskladnosti v nazivih mesecih. Kakor znano, sta bila pri raznih koledarskih reformah vrinjena v sredo meseca julij in avgust, tako da so dobili naslednje štirje meseci (september, oktober, november in december) vrstni red ki ne odgovarja njihovemu besednemu 'pomenu. September pomeni sedmi mesec, pa vrstnem redu pa je deveti, oktober znači osmega, pa je v vrsti na desetem mestu, isto tako sta tudi november in december prišla za dve številki dalje, da-si njihovi imeni .pomenita deveti in deset mesec. Pri narodih, ki imajo svoje domače z raze za mesece — Hrvatje, Čehi in Poljaki) to ne pride v poštev ,treba pa jim bo vsekakor novega imena za trinajsti mesec. Ako bi novi trinajsti mesec pripojili ostalim dvanajstim kar na koncu leta, ali pa jim ga pridružili kamorkoli med dva dosedanja meseca, bo to povzročilo motnjo v astronomski razdelitvi letnih fesov, -praznikov in zgodovinskih dni. Prizadeti pa bodo kolikor tudi posamezniki, ker bodo morali prestaviti svoj rojstni dan, god in druge pomembnejše dneve svojega življenja, ako so jih doslej slavili na 29., 30. in 31. dan kakega meseca, na prve dni naslednjega meseca. Češka in poljska javnost se že močno zanima za reformo, ker so pri teh dveh narodih v rabi edino stara narodna imena za mesece, pa je treba tedaj najti primerno ime za primer, da se vstavi nov: mesec med zimske, pomladanske, poletne ali jesenske mesece. Pa tudi sicer bo treba pri tem večjih sprememb, ker ne gre, da bi n. pr. listopad ali vinotok prišla pregloboko v zimo ali pa bi bila potisnjena nazaj v dobo, ko se listje še čvrsto drži in ko za trgatev še ni čas. Vse večje težkoče pa se bodo pojavile na gospodarskem polju ln tu skoraj ne bo nikogar, ki ne bi bil interesiran na tem. Vprašanje trinajste plače, *ki je pri nekaterih podjetjih že običajna, bo postalo pereče tudi za vsa druga podjetja ter za posamezne delodajalce in delojemalce. r. i '..jfi r-i j ^SSSHHNfeRiHIPHHiMHM? j t i s^^tmm^ m m H lie de France" i n n Paris M sta Slovencem najbolj znana in priljubljena parnika. Na teh se peljejo ameriški Slovenci letos v domovino z našima izletima 5. JUNIJA in 1. JULIJA Izletnike bosta spremljala prav do LJubljane dva najbolj znana in izkušena voditelja Slovencev, g. IVAN VOLEK, upravitelj tretjega razreda Francoske proge in g. AUGUST KOLLANDER iz Clevelanda. Oba imata dolgoletne skušnje s slovenskimi izletniki. Za informacije in vožne karte pišite čimprej na cfrerteh J&n& 19 State St., New York, N. Y., 213 No. Michigan Ave., Chicago, 111. ali pa na naše slovenske zastopnike SAKSER STATE BANK MIDTOWN BANK (Leo Zakrajšek) 82 Cortlandt Street. New York, N. Y. 630 Ninth Avenue. New* York, N. Y. JOHN L. MIHELICH CO. MIHALJEVIC BROS. CO., 6419 St. Clair Ave., Cleveland, O. 6201 St. Clair Ave., Cleveland, O. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) Humoreske, Groteske in Satin. vezano ......................M broširano .................. .M Izlet g. Brončka................1.20 (zbrani spisi dr. H. Dolenca.....60 Iz tajnosti pri rode.............. M Iz modernega sveta, trdo ves. 1.C0 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ........................................1.50 Igračke- broširano ............. .80 Igralec .....................................75 Jagnje ........................ «30 Janko in Metka (za otroke» _____ .30 Jcrnač Zmagovat. Med plazovi.. .60 Jutri (Strug) trd. v............. .75 broS. »M Jurčičevi spisi: Popolna Izdaja vseli lG zrezkov, lepo vezanih ..................10.— Sosedov sin, broS. .............................40 0. zvezek: Dr. Zeber — Tugooaer brofiirano ...............0.. .70 Juan Misery* t Povesti lz fipnaskega življenja .........................................60 Kako sem se jas likal (Alefiuvec) 1. zvezek .................M Kako sem se jaz likal < AleSovec) 11. sv..............j§9 Kako sem se jaz likal (Alefiovec) III. zvesek.........Ji Korejska brata, povest Is misijo-nov v Koreji .............. .30 Krvna esveta .......................JS$ Kuhinja pri kraljici gosji ootid -50 Kaj se je Markaru sanjalo.............25 Kazaki .................................................30 Krtiev pot, roman (Bar) trd. ven. 1.10 Krliev pot patra Kupljenika .70 Kaj se je izmislil dr. Oks.............45 Kraljevič bera« .................................25 Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO ; / se dobi pri GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENJK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN U Levstikovi zbrani sipsl ......... M 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonet j« — Romance, balade ln legende — Tolmač (Levstik) ...70 2. sf. Otročje igre v pesencak — Različne poezije — Zabavljlce tn pusiee — Jeza na Parna s, — Ljudski Gals — Kraljedvorskl rokopis Tolmač (Levstik) .. .70 Trda vezano..........1.— 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemiko............ .70 Ljubljanske slike, Hlfinl lastnik, Trgovec, Kspčijski stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar. Klepetulje, Nntakarca, Da. bovnlk. itd. ................ JW Lov na ieno (roman) .......... .Hn Marjetica ...................... JM Materina žrtev ............................ JO Moje življenje...................75 Mali Lord .................... .80 Miljonar brez denarja ...........75 Malo življ^e ................ .65 Maron, krščanski deček la Libanona ..................... JU Mladih zanikernežov lastni živo- topis ........................ .75 Mlinarjev Janez ................ -60 Musolino ...................... >40 Mrtvi Gosteč .................. .35 Mali Klatež ................... .70 Mesija ......................... M Malenkosti (Ivan Albrecht) .... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti sa slovenska mladino .............25 Misterija, roman ................ L— Morski razbojnik........................ JO Možje ................................................1.25 Na različnih potih .............40 Notarjv nos. humoreska ...35 Narod, ki izmira .............. .41 Nafta vas. II. del. 0 povesti .... JO Nova Erotika, trdo ves.......... Naša leta. trd. ves. ............ .80 broširano .................. .80 Na Indijskih otokih ............ M Naši ljudje .................... .48 Nekaj Iz ruske zgodovlr* ...... J9 Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote z bojnih pohodov bivBe- ea Mlovf»tt*kPKa polka ........1JW Novo življenje ................. M Ob 50 letnici Dr. Janeza L. Kreka JS Onkraj pragozda ............... JI Odkritje Amerike, trdo vezano .. .80 mehko vezana...... JS0 Praprečanove zgodbe ________________ 35 Pasti In zanki ................ X5 Pater Kajetan ..................L— Pingvinsld otok ................ JO Povest o sedmih ehrfwilh ...... JO Pravica kladiva .............. JO PaMrid Is Roža <(Albrecht) .... J5 Pariški zlatar .................. J5 Prihaja*, povest .............. .08 Požigalee ...................... J5 Povesti, pesmi v prori (Baudelaire) trdo vezano.................. L— Plat zvsna .................... .48 Pri stricu ...................... JO Prst božji .................... J6 Patri a, povest is irske junaiko do-dobev........................ JI Po gorah In dotinafc........................JO Pol litra vlpavca .............................80 Poslednji Mehittnee ...................JO Pravljice H. Majar ........................JO Predtržani. Preiern In dragi svetniki v gramofona.............85 Prigodbe čebelice Maje, trda vea...L— Ptice selivke, trda Ves ........... 75 Pred nevihto .................. JO Prva ljubezen .................................. JO Pravljice In pripovedke (KoSutnik) L zvezek .....................40 2. svesek .................. JO Popotniki ...................... .81 Poznava Boga.................. JO Pirhl ....................................................J8 PovodeoJ ............................................JO .. J5 • 11N Kretanje Parnikov — Shipping Newt — 20. februarja: Paris. Havre Olympic, Cherbourg 24. februarja: New Amsterdam, Boulogne sur Mer Rotterdam 25. februarja: Bremen. Cherbourg, Bremen George Washington,- Cherbourg, Hamburg 26. februarja: Dresden, Cherbourg, 27. februarja: St. Louis, Cherbourg. Hamburg 28. februarja: Aquitania, Cherbourg lie de France, Havre 7. marca: Aiauretania, Cherbourg Minnekuhtla, Boulogne sur Mer 10. marca: Vulcania, Trst 11. marca: Roc-liambeau, Havre 12. marca: New York, Cherbourg. Bremen Stuttgart. Cherbourg. Bremen 13. marca: Olympic, Cherbourg Paris, Havre Bremen, Cherbourg, Bremen 14. marca: Conte Grande, NapoII, Genova Volendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 18. marca: Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 19. marca: Berlin. Boulogne sur Mer, Bremen 20. marca: Aquiuinia, Cherbourg 'Milwaukee. Cherbourg, Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpen Augustus, Xapoli. Genova. 24. marca: Lafayette, Havre Statendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 25. marca: President Harding, Cherbourg, Hamburg ^ 26. marca: Dresden, Cherbourg, Bremen 27. marca: Majestic, Cherbourg Saturniu. Trst He de France, Havre 28. marca: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Leviathan, Cherbourg M innetonka, Cherbourg 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša ln najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih parnikih: PARIS 20. febr.; 14. marca ^ (6 P. M.) (12.05 A. M.) Ue de France 28. febr.; 27. marca (1 P. M.) (4.30 P. M.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vprafiajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. NARAVNOST V JUGOSLAVIJO NOVA JADRANSKA GOLU ATA * Saturnia ,N Vulcania sta glasovita- med največjimi in naj-i hitrejšimi ladjami na svetu. Uzorna postrežba, uljudni in pazljivi streža-ji, ki govore slovensko, so vam na^ razpolago. Kuhinja, kakoršna Je znana samo v najboljših hotelih. In ne pozabite, kratko in zelo ceneno potovanje z železnico v vse dele Slovenije. Stroški za prtljago so ne-' znantni, vizej brezplačen. Določite vnaprej dan potovanja. SATURNIA 21. februarja—28. marca— 2. maja' VULCANIA 10. marca — 15. aprila — 19. maja Posebno Velikonočno Odplutjej «17111C A III i"12 new yorka YULIAWIA 10. marca C O S U L. I C H LINE 17 Battery Place, New York ^ PNI NA OCEANU PREKO CHERBOURGA 6 DNI PREKO BREMEWV Na dveh najhitrejših parnikih CKEMCN in EUROPA SAMO 7 DNI DO JUGOSLAVIJE Ali potujte na znanem eksprea-nem parniku COLUMBUS Tudi redna tedenska odplut-Ja z dobroznanimi Lloydo-vimi kabin&kimi parniki. Za pojasnila vprašaj t«? kateregakoli lokalnega agenta. aJl — NORTH GERMAN LLOYD 29. marca: Baltic, Liverpool 30. marca: Kuro pa, Cherbourg. Bremen 31. marca: Berengaria, i^nerboutg Xe» Amsterdam, Boulogne aur Mer, Rotterdam 1. apri'a: President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 2. aprila: General von Steuben, Boulogne sur Mer, Bremen Olpmpic, Cherbourg Westernland, Cherbourg, Antwerpen 4. aprila: Minnekahda, Boulogne Sur Mer 7. aprila: De O ras se, Havre 8. aprila: Mauritania, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Bremen Bremen, Cherbourg, Bremen New York, Cherbourg, Hamburg 9. apri'a: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 10. aprila: Taris, Havre Homeric, Cherbourg Roma, Napoli, Genova 11. aprila: Minnewaska, Cherbourg Lapland, Cherbourg, Antwerpen 14. aprila: Vulcania, Trst < IZLET) Aquitania, Cherbourg 15. aprila: Leviathan. Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg Kuropa. Cherbourg, Bremen Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 16. aprila: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 17. aprila: Majestic, Cherbourg St. I >ouia, Cherbourg, Hamburg Relia nee. Cherbourg, Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpen 21. aprila: Berengaria, Cherbourg Lafayette, Havre 22. aprila: President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 23. aprila: Dresden, Cherbourg, Bremen Bourdonnais, Havre 24. aprila: % O'ympic, Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus, Napoli. Genova 25. aprila: lie de France Havre (IZLET) Minnetonka. Cherbourg 29. aprila: Ma.u retania. Cherbourg President Roosevelt Cherbourg Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 30. aprila: Paris. Havre Republic, Cherbourg Hamburg General von Steuben, Boulogne sur Mer, Bremen 57 Broadway. New York Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati ▼ start kraj> je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in rasnih dragih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkninje Vam ml samoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo vedno le prvovrstne brso-parnike. Tudi nedriavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo doToljenje sa povrnitev (Return Permit) is Wash-ingtona, ki je veljaven sa eno leto 0rez perm!ta je sedaj nemogoče priti nazaj tndl v teka 6. mesecev In Isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje edep mesec pred nameravanim odpeto-vanjem In oni, U potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. V. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila s veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letpo, a kvotnl vizejl se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti ln ti so: Starišl ameriških državljanov, mošje a-merlških državljank, ki so se po L juniju 1928. leta poročili; iene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prvo polovice kvote. Do druge polovico pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-šavljanov, ki so bili postavno pri-puščenl v to deielo n stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in sanesljivo [SAKSER STATE BANK H CORTLANBT STKKCT raw lau