Poštnina plačana v gotovini. Ctia as,— lir Spediz. in a-bb. post. I. gr; DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-V5 Uprava: Tx#t, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-80-M Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta It. II. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto X. - Štev. 27 Trst - Gorica 6. julija 1956 Izhaja vsak petek Dve spoznanji Pl/en, Berlin,Jorkuta, Poznanj... Ob zaključku preteklega tedna smo zvedeli za upor delavskih množic v velikem industrijskem in trgovskem središču Poljske, v Poznanju. Po vrstnem redu po: dobnih pomembnejših akcij ]e to v zadnjem času že četrti tot \’rstni dogodek. Le malo pred velikim uporom v Berlinu in v Vzhodni Nemčiji se je namreč zgodilo nekaj podobnega v znat rtih Škodovih tovarnah v Plznju, malo po Berlinu pa v enem naj* večjih sovjetskih taborišč za prisilno delo, v Jorkuti. V vseh teh primerih imamo pred seboj obupne podvige prav tistega razreda, v imenu kateret ga in za katerega naj bi komunu stične oblasti pravzaprav vladat le. Delavci se torej upirajo v dr* yavah, v katerih naj bi vsaj na papirju imeli v rokah vso oblast. Ne glede na to, da so bili vsi dot sedanji nemiri, tako tudi pot zrtanjski, v krvi zatrti, je vent dar pred nami veliko dejstvo, katerega posledic in pomena ne bo mogel nihče zabrisati. Prvič je s tem ovržena trditev komunističnega nauka in propa> gande, ki je v pomanjkanju tako kričečih protidokazov še do net davnega prepričevala ljudi, da so delavski upori nekaj značilno kapitalističnega. Zagovarjala je, da jih komunistično urejena družba ne pozna in ne bo poznat la. Prav zaradi tega, ker naj bi v komunistični družbi sploh ne bile več potrebne stavke, sindU kalna dejavnost v našem smislu, zaščita delavskega razreda pred vsemogočno državo in podobno, šo bile v tako imenovanih ljud'-skih demokracijah vse te delava uk e pravice ukinjene. Zdaj pa tudi slepci lahko vit dijo, da ni tako. Komur ni bila v nebo vpijoča nizka življenjska raven delovnega človeka povsod tam, kjer so komunisti prevzeli oblast, kogar ni zbodlo v oči blat gostanje, v katerem plavajo ko= munistični oblastniki, ki se ne ozirajo na veliko revščino, v kat tero so pahnili lastne narode, tet mu so izpregovorili streli v Bert linu, Jorkuti in zdaj še v Poznat r končno in nepovratno zrušen mit o proletariata odrešujoči vlogi komunizma. Svetu je zdaj očitno, da vlada tam nasilje, ne pa svoboda. Demonstranti, ki so v Poznanju začasno zavzeli tudi prostor, kjer se je v tistem tret nutku vršil mednarodni velesa jem, niso nosili na čelu rdečo komunistično zastavo s srpom in kladivom, kakor delajo to zat slepijenci v svobodi in režimski hlapci tam na drugi strani, pač pa poljsko narodno zastavo, kat tere blago je bilo omočeno z rdečo delavsko krvjo. Ta simbol pove več kot vse besede. . Drugo važno spoznanje, ki ga dajejo Plzen, Berlin, Jorkuta in Poznanj, pa je, da ni res, da bi ob sodobni tehniki, ob strojnit cah in orožju, s katerim razpolat (■Nadaljevanje na 2. strani) Poljski krvavi Ifidovdan Delavska kri je pojila ulice Poznanja - Soetoona zgodovina ne pozna tako dlolaSkega klanja delaosklk množic - Komunistični sindikalni lakaii so zgolj priganjači kroaoih delaosklk izkoriS£eoalceo - In posledice? Delavska vstaja v Poznanju na Vidov-dan 28. junija 1956, ki je za zigodovinski trenutek razsvetlila položaj Poljake pod komuni.* tično strahovlado, .se je izkotila iz mezdne borbe delavstva. Nabrekla pa je v enem dnevu :pod poljsko narodno zastavo v splošno vstajo vsega mesta proti zasovražen-im komunističnim .zatiral cem. 'Prrvi zarodki so nedvomno nosili, značaj stavkovnega gibanja, ki je izviralo iz sporov iza povečanje mezd itn: iz konfliktov o splošnih delovnih pogojih v to varni vagonov »Stalin«. Iskre pa so z vo •naglico preskočile na politična vžigala, k; so se grom-adila cd Stalinove ve-Iejz-daje 1. 1939, ko si je s Hitlerjem porazdelil Poljsko, preko množičnih pokolje.v poljskih častnikov v Katinu to barbarske izdaje Sovjetov pri obleganju Varšave 1. 1944, ko so s-e. boljše v iške divizije križem rok naslajale nad nacističnim poko-Ij-em junaških branilcev generala Bora. Ta politična vžigala so gospodarji foalj-iševizirame Poljske še množili in kopiči’i v .srcih Poljakov, in to vžigala so vedno jasneje in ostree pronicala v zavest svobodoljubnih. poljskih patriotov. Stavkovna iskra je tako izanetila. odporniška ho tenja v plemen celotno prebivalstvo. To so dejanski vzroki pcznanjske vstaje, tki jih poskusa komunistična strahovlada .zaman zabrisati in pomračiti s tipičnimi komunističnimi lažmi in podtikanji, kakor da bi vstajo povzročili »iiz-zivači« izven dežele in »reakcionarji« doma. Vidovdan. 1956 je .za Poljsko v resnici strahovito krvava epizoda. IPo 'brezusipešInSU Jpnašnjalh obilaStem, v katerih so notili pristojne funkcionarje in, ‘ustanove, naj vendar upoštevajo njihov 'težak položaj ter jim izboljšajo prejemke in delovne pogoje, itako da 'bodo vsaj iza -silo lahko živeli kot ljudje, so o-bupani poljski delavci stopili v stavko. Vse mesto je potegnilo z njimi, saj vse prebivalstvo enako čuti bedo in lakoto ter je žejno svobode, ki naj vsakomur o .mogoči, da se na primeren način lahko zavzema iza svoje koristi. Proletariat se je -uprl oblasti, ki trdi, da izvaja diktaturo. proletariata. Prvim demonstrantom .so se takoj pridružile množice meščanov, toda udarno jedro .upornikov so bili delavci. Z njimi so potegnile tudi nekatere policijske im vojas)ke enote, ki niso hotele streljati v svoje sonarodnjake in brate. Demon-st-ranti so vdrli tudi v izapore, kjer so osvobodili politične jetnike, ki so se jim pridružili. Z dežele sc jim 'začele hiteti na 'pomoč množice kmetov. Po ulicah so odmevali klici: »Dajte nam kruha!« —• »Hočemo pravične plače!« -— »Proč z Rusi!« Zadušitev v krvi Komunistične oblastnike je v prvem trenutku prevzel nemir. Začutili so, kako negotove, so tla, na katerih stojijo. Toda samo :za trenutek. Komunistični Poljski vendar ne poveljujejo Poljaki, temveč sovjetski funkcionarji. Tam je maršal Ebkosovski,, tisti, ki je leta 1944 mimo in s prekrižanimi rokami čakal, nekaj kilometrov pred Varšavo, da so Nemci lahko krvavo obračunali z vstajo, ki je izbruhnila, v . poljski prestolnici. Takrat so mu rabeljski posel opravili nacisti. Vendar .samo do neke meje, kajti pred velikim poljskim junaštvom so se celo sami s spoštovanjem ustavili in so premaganim upornikom priznali časta! položaj vojnilf .ujetnikov. Zdaj pa je moral R-okosovsfci s pomagači sam prijeti iza o-rožje, da zaduši krik po svobodi in človek' i vrednem življenju, ki je donel iz grl njegovih sorojakov. On ne pozma u-smiljenja, ne .spoštovanja. Cete pod poveljstvom sovjetskih častnikov so obkolile PoanBnj, vdrle v mesto, kjer so se tanki spopadli iz demonstranti. Toda 'uporniki niso enostavno klonili, temveč so se 'borili. Vedeli so, kaj 'jih čaka. Komaj v nedeljo zvečer je v .mestu tzopet zavladal mir. Po hudih borbah, ki so (zahtevale — po 'Uradnih pcaoči-lih — nekaj stotin, po cenitvah o-čividcev pa kakih 1.000 mrtvih in še veliko več ranjenih, so (začele čistke. V pomedel jek je bila sicer odpravljena policijska iura, toda mesto še vedno obdaja policijski abnoč. Oblasti pa izaslišujejo, iščejo pobudnike 'upora- in polnijo 'Zapore. Nad iPoznanjem leži mora terorja v najtemnejši obliki, kakršno smo poznali pri nas kvečjemu sredi težkih vojnih' dni. Mejo a Vzhodno Nemčijo .so zasedli močni oddelki policijskih čet, ki imajo nalogo preprečiti, da hi osumljene osebe zapustile državo. Na cestah' iir» železniških progah .so 'postat vi jeni bloki. Vsakdo je vedel, da je bil upor že vnaprej obsojen na neuspeh. V nasilnih komunističnih vladavinah', kjer je vsaka stavka, vsak protivladni, nastop .zločin in za njegovo zatrtje ne izbirajo sredstev, pri prvih poskusih ne more biti drugače. Ostaja pa dejstvo, da se je stavke, liz katere se ie 'razvila vstajal, po priiznainjiu samih poljskih oblasti, udeležilo nad 50.000 delavcev, da se j.im je skoro brez izjeme pridlTUŽilo. še kakih 250.000 prebivalcev Poznanja, da so mnogi vojaki odrekli pokorščina, ko bi morali rabiti orožje proti lastnim sonarodnjakom. Pokatzelo se je torej, da obstojajo pogoji, od katerih se podoben 'Začetni, požar lahko razplamti v silovit .zubelj, katerega oblasti ne bodo mogle več obvladati. Kaj pravi vlada Nobenega dvoma ni, da je nekdo moral upor voditi. Prav tako je naravno, rta komunisti, .pa naj. bodo to poljski (ministri ali njihovi taji simpatizerji vse do Tita in Togliattija, trdijo, da so to bili sovražniki 'ljudstva in taji agentje. Toda .ta stalinovislka taktika in izrazoslovje sta že preveč obrabljene., da bi jima kdo .nasedel. Ce bi šlo samo iza sovražnike ljudstva, ital jih vendar nihče ne poslušal, še manj pa bi se jim strnjeno pridružilo vse prebivalstvo. Da ne gre pri tem osa gibat- Tudi na Madžarskem vre Splošno nezadovoljstvo proti Rakosiju narašča - Razumniki sc odločno upirajo •Glasilo .madžarske komunistične partije, »Szabad Nep«, priznava, da se ne Madžarskem širi odpor proti komunistični (partiji. Bivšega ministrskega predsednika Nagyjia, ki so ga oblasti izpustile iz izapora, ljudje povsod navdušeno pozdravljajo. Prebivalci Budimpešte n? ■skrivajo simpatij za tega voditelja, ki je postal nekakšen simbol odpora proti hlapčevanju Sovjetom in prevzemanju .njihovega načina, vladanja. »Szabad Nep« obtožuje za protirevolucionarno delovanje posebno pisatelje in časnikarje, ki so se zadnje dni izbirali v društvu >»Petoefy«, kjer so zelo ostro obsojali Rakosijev režim. Protirevolucionarne propagande sta obtožena tudi neki (Literarni list ter neko mladinsko glasilo. Kakor iznano se je že dolgo domnevalo, da se Rakosiju resno majejo tla pod 'nogami, saj je bil j Madžarskem prav. on nosilec in predstavnik stalinske politike. Mnogi so se sploh čudili, da je tako dolgo ostal na oblasti, posebno še, iker je znano njegovo prot it itovsko razpoloženje. Toda to, kar se je zgodilo na JVdjskem, je njegov položaj najbrž 'začasno utrdilo. Ni namreč verjetno, da bi Sovjeti, dovolili svojim satelitom, da, hodijo milejšo im ibolj samostojno politiko, ko .so spoznali, .kam bi to pripeljalo. Vsaj zlepa- ne bo .prišlo do tega. Madžarska še ni imela svojega Berlina ali 'Poznanja. Življenjske razmere na Poljskem ‘DPA dopisnik, Joachim Guihde, ki se je preteklo nedeljo vrnil z velesejma v Poznanju, ne vaja nekaj dokume>ratamih podatkov o življenjski ravni delavstva na iPolj&kem. Minimalna mezda znaša po novem zakonu, ki je stopil v veljavo pred tremi tedni, 600 zlotov mesečno. Maslo pa stane 58 'zlotov za kg. Delavec si. t. -rej iza svojo mesečno plačo kupi 10 kg masla, (v Trstu najmanj 25-30 kg masla). Par čevljev stane od 400 do 2000 'zlotov. ■Za svojo enomesečno plačo si lahko kupi 1 par in eno tretjino pare' čevljev najslabše vrste (pri. nas najmanj 6-7 pa,nav) Ce pa hoče praznične čevlje, mora .garati tudi 3 mesece, da pr.ide do njih. Ne sme pa ne jesti ne piiti ne kaditi. Pri nas si .z eno mesečno plačo še vedno ilahko kupi 3 pare tokih čevljev. Dostojna obleka stane 2000 do 3000 ■zlotov. Kolesa- si delavec niti med sejmom ni mogel kupiti. Ze v najzgodnejših urah je dopisnik opažal pred živilskimi trgovinami dolge kače kupcev. Preskrba ‘z živili im vsakdanjimi' 'potrebščinami je tako nezadostna, da niti najbolj specializirani, tovarniški »uradniki« ne izhajajo. (Poznanj šteje 320.000 prebivalcev. Ta je največja poljska tovarna lokomotiv in vagonov, ki zaposluje 15.000 delavcev. So pa tudi še številne tekstilne tovarne bi velika sladkorna tovarna. Ena tretjina prebivalstva je zaposlena, v industriji. Poznanjsho hruoprelitje pred OZN! Predstavniška -zbornica Združenih dt-žav je y sredo soglasno sprejela resolucijo, s katero poziva predsednika -Eisen-hovverja, de preuči možnosti za predložitev poznanjske,ga krvoprel.itja OZN. Nadalje resolucija nujno priporoča predsedniku, da pod vzame vse diplomatske možnosti proti množičnim represali- jam, ki jih komunistična1 strahovlada pripravlja delavstvu iin .meščanom Poznanja ir. drugih predelov na Poljskem. 'Nadalje priporoča, da. uresniči ponudbo dobave živil stradajoči Poljski. Adenauer v Rimu V Rim sta ta teden prispela, kot gosta (italijanske vlade, nemški kancler Adenauer in zunanji minister von Brentano. Državniki so imeli nekaj dolgih -ramgovo-rov, na katerih so se dotaknili raznih vprašanj, ki 'zanimajo obe vladi. Kancler Adenauer ise je zavzel .za italijansko .podporo ;za svojo zamisel o dosegi nemške združitve, Seg-niju pat bi koristile- nemška pomoč pri 'uresničevanju njegovega načirita. o preureditvi atlantskega ,zaveza ništva, oziroma o razširitvi atlantskega sodelovanja iz 'zgolj Vojaškega na -gospodarsko in .politično sodelovanje. TU vprašanji so italijanski im- nemški dnžarvniki obravnavani v luči splošnega svetovneg-i (položaja in .najnovejših dogodkov * SODOBNI RAZGOVORI Francoz: »/zgleda, da je pošast postala vegetarijanka..« Anglež: »Ne bi rekel, na Poljskem je še vedno nenasitljivo krvoločna.« nje, za katerim bi stt^l@ poljske emigracija, dokaziuje.jo med drugim izjave generala Amdetnsa in bivšega .poljskega izu-nanjega ministra -Zalesikega, ki je naslovil na poz-nanjs-ko prebivalstvo pos-lanico, v kateri iga- je pozval, naj- ne tvega zaman svojih življeiMj ter naj potrpi do takrat, ko (bo napočil pravi 'trenutek za izbruh revolucije, ki -naj pomete s komunistično vladavino na Poljskem. Mladina v ospredju lipo,ja torej -niso izzvali ne reakcija, ne -emisarj.i iz tujine. Gre za popolnoma Sponta/i izbruh (nezadovoljstva, ki je doseglo mejo, pri kateri je potrpljenje odpovedalo. Neki varšavski list je: že pred petnajs-t.mi dnevi govoril o veliki tareer poselnosti v deželi. P.ri tem je poudaril, da brezposelni ne uživajo nobene podpore, ker sedan ja 'po-l-jska 'zakonodaja temelji na domnevi, da na Poljskem brezposelnosti ne more biti. Tudi varšavski rar dio v svoj,ih poročilih o stavki in uporu' ini mogel mimo ugotovitve, da- .zares ob s to ja jo itežkoče, izaradi katerih so .imeli delavci pravico, da- izrazijo svoje -nezadovoljstvo. Seveda varšavski radio obsoja obliko, v kateri so delavci, to storili, pri čemer pa molči o vsem, kar so delav* el že prej (poskusili, a jih nihče ni pastor šal. Dejanski vzroki upora so torej doma in ne v tujini. Velike revščina, pomanjkanje najosnovnejših življenjskih dobrin, med katerimi- je ne-, prvem mestu hiaina,; glad, to je pogina.© delavske množice na cesto. Poljske- oblasti priznavaj da je pri de-hu v tovarnah preveč nesreč, izgovarjajo p® se, da, so visoke deilovne norme in nečloveške žrtve pdtre'bne za industrializacijo 'dežele. V imenu te 'potrebe opravičujejo zdaj tudi, -krvavo zadušitev špoznanrisike vstaje. Toda delavci, Iki iso spoznali in občutili, kaj jim je prinesel komunizem, ki so ce-lih deset -lei potrpežljivo čakali, da se končno le iktaj izboljša, mislijo drugače. V obupu in jezi so stresli oklep, v katerega so vklenjeni. Tokrat je efee-p Ae preinesel prMiafc, morda 'bo za kratko prehodno dobo celo (še močneje stisnil svoje -žrtve, toda dolgo ne bo mogel več. Množice so že spoznale, da je njihov .boj iza, vsakdanji kirtun jalov, če mi povezan z 'bojem za svobodo, zavedle .so ise, da (bo njihova revščine, pri kraju 'šele takrat, ko -bo odstranjena, ko-mumStična diktatura. Žrtev je zadihala in tiranom se bliža konec. ■Posebno važno je priznanje poljskih oblasti, da. so v stavki Srt uporu! .sodelovali predvsem -mladi ljudje, -torej miosilici bodočnosti, ne pa ostanki preteklosti. Po tem mnenju je bilo med aktivnimi demonstranti največ ljudi, sitalrih onanij kot 25 let. To so letniki, ki so bili vžiga,jeni komunističnem tabo ru in y deželah, po nijem zasužnjenih, od prejšnjih, od na-jnovejših, kot sta Sta-li-nova obsodba, in vstaja de-lavcev v Po-sananjiu na Poljskem, potrjujejo vso našo Utemeljenost kritike in vsega našega odpora proti .komunizmu in komunističnim režimom. Nismo slepo in določeno proti 'komunizmu kot takemu, ki je v nekaterih točkah socialnega programa morda opravičljiv, kot so v takem in drugem oziru o--pravteljive še -razne druge skrajne ideologije in stranke, ki jih nosijo, širijo m režimsko uveljavljajo. Komunizem obsojamo iini še proti njemu borimo, ker je v načinu strankarskega uveljavljanja in bo-rbe proti drugim strankam in političnim prepriča-ndem skrajno naisi-lein, /zahrbten in -tudi 'zločinski; v načinu vladanja, pa je do zločina nad človekom nasilen. Se tako sijajne pote.-z-e njegovega socialnega programa;, kot sta- družabna- -im gospodarska enakopravnost, ki sta seveda še vedno in po vsod v komunističnih deželah v glavnem samo na papirj-u, Ure- morejo opravičili strašanskih grozot, -ki j,ih po -svojih predstavnikih komunizem uganja. -Odprava vseh človečanskih svoboščin itt pravic: -političnih, kulturnih, verskih, gospodarskih, celo družinskih -ter neusmir tjeno preganjanje vsakogar, -ki hi se takih svoboščin želel ilnl hotel posiužiiti, do, kaziuje, -da je komunizem pravi nesmisel i-n v dosegi svojih ciljev nemogoč! Milijoni človeških ‘žrtev komunizma v Rusiji, na Ogrskem, na Poljskem, na Češkem, v Jugoslaviji in v Albaniji tor v Grčiji in -zopet milijoni človeških žrtev komunizma, na Kitajskem me morejo sedaj in -ne bodo mogli nikoli- fcomu-niizma/ in njegovih predstavnikov, komunističnih vladarjev, opravičiti i,n -rehabilitirati'! Komun iize-ro, kot se nam izkazuje v teoriji .in še ibolj v praksi, ni za- vladami e človeštva, kajti človek ,je ,po svoji naravi svobodno bitje-. Svobodno tako v gospodarskem, .kakor v duševnem oziru. Za blagor skupnosti se človek sicer res mora podvreči zahtevam itn potrebam skupnosti, toda vedno po svojem prostem umskem prepričanju, ,iiz lastnega naigiba- in v obsegu celotne razumske 'zmogljivost' vsega človeštva. Le tisti, ki tako ,razumejo in vidijo potrebe im; -zahteve- človeštva ter v tem smotru delujejo, so in- «■ stanejo pravi voditelji človeštva! Delavci terjaj> kruh in svobodo 'Rajko, s katero -se komunizem šopiri, da je -namreč edini predstavnik in zagovornik delavskega razreda, delavskih koristi, so že sami komunisti in njihovi re- Dve spoznanji ('Nadaljevanje -s 1. strani) ga oblast, ob razpletenosti njene tajne policije, narodom bilo nemogoče, da se upro. Do omenjes nih uporov je prišlo vendar v dr* žavah, katerim se more reči vse prej, samo ne to, da ne bi bile totalitarne v skrajnem pomenu te besede. In vkljub temu so de> lavci dvignili glavo! Značilno: prav delavci, isti, ki so, zaverovani v ideje komunizma, pripes Ijali to gibanje na oblast, tisti ga zdaj s tveganjem lastnih življenj tušijo. Ne razumniška piskala, ki za skorjico kruha in službico prodajajo svoje duše, temveč delavci, morda idejno nerazgles dani, toda zato življenjsko izkw šeni, ki živo čutijo in se zavedajo, da tako ne sme iti naprej; ti se zopet postavljajo v službo nas predka in neustrašeno stopajo pred njegov žrtvenik. To je velika stvar, ki dokazus je, da je dozorelo spoznanje, da si morajo zasužnjeni narodi pos hiagati predvsem sami, kajti svo= bode in blagostanja skoro nikdar ne prinese tujec kot svoj dar. Z lastno muko ju je treba doseči, z lastnimi silami ustvariti in os braniti, potem se ju dobi in obs staneta. Vse drugo so utvare in prazni upi. »Svobode in kruha hočemo«, je odmevalo po berlinskih in poznanjskih ulicah. Ko se ens krat dvigne ta krik, potem ne pozabimo, kako smo v zgodovis ni lahko že neštetokrat videli, da je ni sile, ki bi se za stalno uprla valu, ki ga sproži. Vsekas kor prisostvujemo začetku raz* voj a, ki je obenem začetek kons ca ene največjih utopij, kar jih je doslej človeštvo ne samo pros g lasalo, temveč tudi preizkusilo v solzah, ječanju in krvi. * * * žimi raz-plinili in dokazali prav nasprotno, to je: da delavci niso nikoli in nikjer v tako množičnem preganjanju trpeli- krivico, kot jo trpijo pod komunizmom!' Kar j,e Stalin uganjal -z delavci vseh vrst, od -tovarniških do 'kmetijskih, je ne-zais-lišno: n® milijone -jih je pobijal, tlačil po zaporih in koncentracijskih taboriščih iter gonil aa prisilno delo v 'Sibirijo. IStalinu pa is-o pomagali vsi, od Hru-ščeva do-Bulganina,. iPo njem- so ravnali ir. še -ravnajo tudi vsi -rdeči mogotci, od. Tita do Ma,o Tse-bunga i-n drugih diktatorjev ter njihovih pomočnikov. Zato smo trdili in bomo trditi', dai se je komunizem nasilno polastil -oblasti, kjer se vzdržuje -zopet samo -s silo. Delavci ®o človeška bitja in potrebujejo kruh i-n svobodo. Ne svobodo komunistov iza komunizem, ampak -pravo in popolno svobodo, kot jo navaja listin® človečanskih svoboščin im pravic! Osramočeni komunisti, Žalosten dokaz komunistične -utopije ■ter komunistične bajke, da edino on predstavlja, -zagovarja in brani koristi delavskega imzreda, so, poleg običajnega preganjanja, ki ga že poznamo, prav dogodki od preteklega tedna v Poznanju na ‘Poljskem, kjer so se- delavci, po enomesečnem brezplodnem -zahtevanju povišanja mezde, ker jim je primanjkovalo kruha, stopili v stavko in bruhnili v- u-por prati- 'komunistični vladi in njenim 6ovjetskim pomočnikom na .poljskih tleh. Gire iza obupano delavsko 'ljudstvo, ki ine more' živeti tlačansko oh pomanjkanju kruha in svobode! Ves svet je na strani -teh -revežev, teh -delavcev, ki terjajo kruh in svobodo prav od- tiste vlade, 'ki se sama naziva, da je -za delavstvo. Sami komunisti ne- vedo kam iz glavo od sramote, -ki so jo s tem dogodkom, s to vstajo lačnih in svobode željnih delavcev doživeli.! Klic obupanega, klic sestradanega in tlačenega je še -vedno iztbudil sočutje odi strani dobro mislečega sveta. Ta klic pa je vedno nujno '-radii tudi obsodbo krivcev, ki so v ‘tem primeru komunisti- sami-! Teko- je enkrat za vselej dokazana in v nič razpihnjena tudi 'bajka, da so delavci v kapitalističnih deželah izkoriščani, sestradam in -zatirani! Vselej, ko se je iizkaizalo, da so delavske stavke v teh deželah upravičene, so delavcem uspele. Komunisti- trdijo, da se v nj-ib deželah stavke sploh ne morejo pojavlja-ti, češ da tam ni niti vzroka- za stavike, 'ker je delavstvo samo gospodar svoje- u-sode, svojih plač, svoje svobode' Izbruh upora, v 'Poznanju, kj-er -so komunistični, miličniki streljali celo na, o-troke in njihovo nedolžno kri preliti-, je krvava- stran- sodobne .zgodovine v obsodbo 'komunizma in komunističnih režimov! Tega madeža si ne bodo komunisti nikoli opral-i, niti s poskusom metanja krivde -na. »agente -provo-katerje« Iz zapadne-ga sveta, ki j,ih vselej prikličejo na dan, ko tse jim delavci in sploh ljudstvo upira! Kdo so agenti provokatorji in odkod so doma Toda dejstva pričajo vse drugače in dokazujejo, -da so v 'Poznanju delavci terjali skozi mesec dni več kruha, ki jim, ,ga komunistični vladarji niso hoteli dati. Sele med- -stavko, po delavcih samih pripravljeno', je izbruhnil upor s klicem: Več kruha -in proč s sovjetskimi agenti! Del-avci sami so s prstom in iz beseda pokazali, kdo so agenti -provokaterji in odkod so doma! 'Poljaki imajo pravico d-o svobodne domovine iin) države! Prav prisotnost sovjetskih častnikov in drugih uradnikov v poljski- vojski in upravi dokazuje, da bi lahko sami vladali i-n vodili -Poljsko! 'Ta prisotnost pa je za čast poljskega naroda nedopustna. Toda ta prisotnost sovjetskih emisa-rjev na Poljskem je hkrati tudi neoporečen- dokaz, da- j,e poljski narod domovinsko tako zaveden in proti komunizmu tako močno- odporen, da ga sami- .poljski komunisti ne morejo odpraviti in zadušiti. Pred kratkim je poljski notranji, minister povedal, da> je protikomunistično podtalno gibanje poljskih rodoljubov tako- -zelo močno in vztrajno, da je komunistom prizadejalo že na, tisoče in tisoče žrtev! Pravica do kruha in do svobode je tako -sveta, -kot je sveta pravica do življenja! Delavci v zapa-dnih kapitalističnih deželah imajo pravico da stavkajo ne le za povišanje mezd, -ampak prav komunisti si v teh deželah sami volijo pravico to 'Stav-ke- tudi iž političnih razlogov. ■Pravice do kruha in do svobode torej ni moči -zatreti! Okrvavljena poljska zastava v Poznanju, ki so jo delavci noši,11 po ulicah, komunistični ,miličniki pa z nedolžno krvjo poljskega otroka oblili, ostane v zgodovini kot vzvišeni- simbol domovinske ljubezni in žrtvovanja tudi-življenja za pravico do knuha i-n do Svobode. Vsem ljudem -na svetu delo in kruh od de-la! Vsem narodom pa svojo domovino in svobodo v domovini! Motijo se Hruščev in 'njegova, kolektivna obla-st, motijo se raizn-ii drugi- komunistični, samodržci, če mislijo, da je z obsodbo Stalina, 'katerega so sami podpirali in ga poveličevali ter se- z njim z delavsko in sploh z 'ljudsko- krvjo omadeževali, -komunizem rešen! Res je, da s poznanjs-kiimi -dogodki komunizma ni še 'konec. To dobro vemo. Vemo pa t-ud-i, de je kruh in .svobodo treba doseči -z -znojem in z žrtvovanjem, tudi iz mu-čeniškim žrtvovanjem! Z -enim- samim udarom se še- nobena .stavba ni -podrla, in en sam dogodek še -ne predstavlja vse zgodovine! Veseli nas, da poljsko -ljudstvo ni. o-topelo v svojih željah in ču-stvih: Življenjskost naroda se 'izraža v njegovem hotenju i-n žrtvovanju. Zato so delavci - -uporniki v Poznanju pravilno vzklikali-, da Poljske še ni- konec! . . . Tako ni- še 'konec niti Jugoslavije, niti Češke, Rusije, Ogrske, Romunske, Albanije in -drugih držav na -Daljnem vzhodu! Veš svobodoljubni s-vet -stoji- te dni na strani poljskih delavcev, s katerimi sočustvuje -ter izraža svojo solidarnost z njimi, ko -terjajo kruh in svobodo! Tudi mi slovenski demokrat j-e se s še posebnim -sočutjem in genctjem -klanjamo žrtvam poznataj-skih dogodkov in stojimo na s-tirani naši-h bratov poljskih delavcev, ki vse žrtvujejo, tudi življenje, za demokratično ureditev življenjskih pogojev. Dr. AVGUST SFILIGOJ Odškodnina za premoženja italijanskim državljanom v FLRJ Kot -znano sta se svojčais Italija i-n Jugoslavija pogodili, da, prva dobi 70 milijard lir odškodnine -za premoženja, k,i to j-ih italijanski državljani pustili v Jugo-islavi-jii-. 'Zdaj, pa se je izvedelo, dai je z londonsko spomenico Italija pristala nato, da. ja Jugoslavija plača -na.' -ta račun ne 70, ipač pa samo 45 milijard lir. -V zvezi s tem se je vnelo ostro časopisno ogorčenje, ikt očita- rimski, vladi, da, se je a T.ltom pogodila -za Trst na račun lastnikov omenjenih premoženj in izahte-va, naj država plača razliko na vrednosti teh premoženj. Zdi se nam, da bo koncem koncev država morala dopolniti' im izplačati pravično ceno premoženj, ker ni moči niti misliti, da bi kar -na svojo- pest vlada -prosto .razpolagala -temi premoženji, ud katerih so i/z-selj-en-ci -živeli in s plačilom katerih bi si lahko ustvarili ugodne življenjske pog-oje v Italiji'. Ca,s bi bil tudi, da bi se vlada vendarle odločila' -iza- odplačevanje odškodnin, ko priizadtti lastniki .tako nujno potrebujejo denar. In še nekaj: rimske oblasti se.vse preveč sklicujejo samo na o-dločitve jugoslovanskih oblasti, kar se tiče ugotavljanja- pravice do odškodnine. I-ta-Ujamskim oblastem je vendar dobro znano, da so tamkajšnje oblasti maščevalne proti marsikateremu nekomunistu. 'Zato ,bi. -rekli, da morajo rimske obla-sti priznati odškodnino tudi takim, 'ki so italijanski državljani, pa so jim jugoslovanske _o-blosit-i odstop premoženja na kak način izsilile ali -pa jim nočejo priznata upravičenosti za to odškodnino. Ni Jugosla- Slovenski glasovi jim dišijo V ponedeljek 2. t. m. so komimformi-.sti zopet -zborovali v Gradišču-, kamor sc kot opazovalce- (tako trdi »Prim. dnevnik«) povabili t-udi gg. Viljema Natn-uta i;n sovodenjskega župana Ceščuta, ,-te-prof. Zuccalija, od Sara-gatovih socialistov. Na sestanku so zopet obravnavani vprašanje 'bodočih- volitev, in Poletto *e ts posebno vnemo .prizadeva zai -združeno -listo vseh .levičarjev po slovenskih občinah. Ni nam .znano, da, bi tak predlog bil stavil tudi :z« ostale občine goriške province. Na- vsak način jasno izhaja-, da- bi ■se komiimfotrmisti radi uveljavila, s slo-venskimi glasovi in na škodo slovenske stvari', saj so na Tržaškem uspeli prav -s slovenskimi, glasovi in proti slovensikm koristim! •Kaj ostane od f-rontaške-ga, če se kaj takega pripeti še na Goriškem?! Političnega na vsak način prav noč! . . . Ne verjamemo, da bodo kominformi-sti v svojem načrtu uspeli, če sodimo iz poteka njihovega -nastopa v Doberdobu, kjer so, -rekli bi prisiljeni poslušalci, spiotoma- med govorom Poletta in drugih odhajati k zborovanja, tako da so ob koncu prireditelji ostali s šestimi 'poslušalci. Vemo tudi -to, da Polet to skuša podtikati v komunističnih celicah iste laži -glede naših na Tržaškem, 'kot j-ih rad podtika »Novi list«. Gliha pač vkup št,riba! . . . U v c-r jeni. smo, dal 'bodo naši- -ljudje rabili možgane i-n ne bodo nasedli komunistom. Bilo bi res žalostno, da bi kljub bližn-j-i mej-i z deželo praktičnega komunizma tudli na Gorniškem prišla do veljave komunisti. Nesreča v Dolu Predpretekli torek 26. junija se je hudo ponesrečil s ..traktorjem domačin iz Dola, g. Albert ,.2’užič iz Ferletov št. 63. 'Z rešilnim -avtom- ,so ga prepeljali v go--riško bolnišnioo. Upamo >in želimo, da bi čimprej popolnoma okreval! NOVICE IZ SLOVENIJE SLAB PRIDELEK SADJA Zaradi pozebe in hladnega vremena bo .zias-ti v Brdih in spodnji Vipavski dolini pridelek sadja približno -za- polovico manjši od povprečne letine. Zlasti' občutno bo pomanjkanje smokev, ki so v glavnem pomrznile. »STANOVANJE ZA NASE RAZMERE« Na- Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ie bila- -raiz;stava sodobnega pohištva in stanovanja. To -razstavo si je med drugimi ogledal tudi, Miha Marinko, •k' je rekel, da je srcu vse -dobro in lepo, a »za naše razmere predrago«. Po mnenju predsednika M,ihe Marinka »so čelne razstavljenih i-zdelikov -i-zenačene s cenami na svetovnem tržišču-, vendar pa za naše razmere, ko imamo -nizko kupno moč, daleč previsoke« . . • To je najboljši- dokaz, kako raste življenjska raven delovnega ljudstva. vije. pristojna- -zai potrditev take upravičenosti. Pristojna- je, samo -rimske -oblast, -ker gre iza njene -državljane, do -katerih mora ra-vnati enakopravno! Zato morajo biti vsi lastniki- -teh premoženj- sorazmerno odškodovani, naj Ti ■ tovim oblastem to prija ali ne! V raznih primerih -se -namreč -dogaja, da so lastniki svoja- premoženja- prijavili v prodajo, pa prejmejo odgovor, da, tega niso storili v pravem roku ailj pa, da jiirn jugoslovanske oblasti -ne priznavajo u-,prav ičenost i (le g,itt imaziione-). V tem vidimo krivico, ki se mora odpraviti! Kar pa izadeva višek odškodnine, ki naj, j-o prizadeti lastniki prejmejo, je zadevni osnutek izaikona- parlamentarna komisija sice-r -že potrdila,, poslanska izborni,ca in se-na-t pa. zakona še nista izglasovala. Po načrtu tega ,zakona bi ;za premoženja, k-i so 'leta 1938 veljala- do #00 tisoč lir. plačali petintridesetkrat toliko; ,za ona -do dveh milijonov liir pa dva-jiset--kraitno vrednost. Za večja premoženja pa -naj bi vlada dala; le na račun v višini -petkratne vrednosti ileta 1938. SOVODNJE Ze dolgo časa se nismo oglasili v »Demokracija«. To -pa izato, ker in-imamo nič -tako važnega -za javnost. Staro pesem- o naši- cesti i-n vodovodu ne bomo ponavljali, ker -jo že vrabci na -s-trehi znajo na pamet. Druge vaške -čenče -prinaša- pa »Novi list«, ki je kot nal-ašč iza -to ustvarjen in -na taki podlagi sestavljen-, da ponavlja. vedno eno in iis-to stairo pesem, kot gramofon, ki -ga navijaš! V -zadevi ceste i-r vodovoda piše ta list tako, kot da bi ■prvo im drugo- že imel v žepu, Toda. na žalost sta- obe vprašanji še vedno na- visokem morj-u! Pšenico ,so naši -kmetje poželi. Letos jim je -zaradi hude -zime vrgla. malo. Da bi vsaj na dirugih pridelkih foi-li 'bogatejši! Soča nam razjeda izemilj-o i-n skrbeti za, utrjevanje obrežja. bo- treba Dijaške štipendije za šolanje v Jugoslaviji Za prihodnje šolsko 'leto 1956-57, in sicer z začetkom 1. oktobra t. 1. je jugoslovanska vlada ralzpisa-la tri štipendije -za vi-sokošolce in diplomirane umetnike iz Italije, ki bi svoje študije hotel-i izpopolr niti na jugoslovanskih visokih šolah ali -umetnostnih akademijah. Prijave -k nar tečaju ,s priloženimi listinami j-e -hi-lo ■treba predložiti -na gorišiko prefekturo do 30. junija. Ali bo rok še odprt, ina-m ni znano. SMRTNA KOSA V ponedeljek je v Gorici umrla gospa Cej-, soproga, pisatelja! ig. Damirja Fetglar 'Pogre-b blagopokoj-ne gospe se je- vršil v ■torek popoldne. Gospodu- pisatelju, Fedg-lu- in vsem sorodnikom pokojnice' na-še iskreno sožalje. Kova tovarna motorjev Kakor izvemo -iz časopisov, -bodo preselili/iz. kraja Floria-no a/l Senic, provinca Bergamo, tamkajšnjo tovarno DEVIL z-a iizide-lavo motorjev iza bicikie, motoci-kl-e in druga vozila- v Gorico. Nova tovarna -naj- bi -zapo-slila 250 delavcev in vodila tudi posebno strokovno šolo iza kakih 100 oseb. Stroški za- prenos omenjene industrije -se predvidevajo na pet sto -milijonov lir, od katerih -upajo -dobiti 200 milijonov iz rotacijskega- fc-n-da. Tovarno mislijo postaviti na tržaški cesti med sedanjo železarno Montesanito -in letališčem,, in s-i-cer rna površini 18.000 kv. m. Pristojne oblate-ti naj- si že sedaj prizadevajo, da -nova tovarna najame delavce -samo iz goriške province! S seje provincialnega sveta IRretekli teden se je vršila seja go-ri-škega provincialnega -s-veta:, na kaiteri so-odobrili sfcle.p odbora, da- provinci-ja prevzame soro-tišče1 -»Duca d-Aos-ta« v Gradišču. Ravnatelj® siroitišča- pa- bo provinci-ja imenovala ne- /predle,g škofije. Nobenega glasu ni bilo med -to razpravo o zahtevi pouka- slovenščine 'za slove, nsike sirote v zavodu, ki je v tem oziru raznarodovalen! . . . Vabilo na izlet -Kmetsko - delavski izvezi iz Doberdoba in Sovodenj prirejata avtobusni izlet -na Trimkov grob, k Landarski jami- in k izviru reke Ter. — Ieilert sei bo vršil 15. t. m. •Odhod s Travnika v Gorici ob 6.50 uri- zjutraj, i-z 'Ste ve-r jama ob 7-ih, iz Sovodenj. -Rupe in Gabri j ob 7.15 in iz Doberdoba ob 7.35. Cena: 500 do 550 -lir! 'Povratek skozi- Videm in. Doberdob. 'Poskrbljeno je 'za petje in za he-rmoni-kaše! V -Doberdobu -zabava cib povratku! iPriij-ave na Met sprejemajo: v Steverjan-U' g. Perin (v Dvoru), -v, Doberdobu -in Sovodinjab pa -zastopniki KDZ; v Gorici- ,in oikol-ic-i Skrbijo iza- to posebni -poverjeniki. 'Posebnih vabil -Kmetsko - delava/siki izvez-i ne pošiljata! Kmetsko-delavska, zveza i-z Ste-verjana /se- -izle/tu uradno ni. pridružita zaradi cerkvenega, praznika- sv. Mohorja v Steverjanu,. ki pade prav -na- nedeljo 15. t. -m. GOSPODARSTVO P.REDENICA V DETELJI. Ta se v 'deteiljiŠčdi -zanese s semenom detelje rame, to se pravi, -ker je bilo -seme ie okuženo s .pre-denico. Zara-di tega bo umen kmetovalec kupoval seme -detelje le pri vestnih •prodajalcih, k-i zagotovijo, da, je seme prosto predenice. Ce se -nam na de-telj-icšču pokaže predemiica, jo -bomo uničevali na- ta način: okužena mesta pokosimo in predeni-co ,z deteljo vred' sežge--mo. Ako deteljo, ki, vsebuje predenco, pcfclrdamo živini, b-omo prede-ni-co 'porabili 40.000 šterlin. Kraljičina pa se največ trikrat letno po nekaj ur zadržuje! v čakalnici. Kraljevsko jahto »Britannia«, ki je stala. 2,5 milijona šterlin, so pred kratkim prenovili in izdali 100.000 šterlin. Varčni Angleži se inad temi izdatki pošteno hudujejo. V časih, ko je Anglijai v precejšnjih denarnih stiskah, pravijo Angleži, ■si 'kraljevska družžina dovoljuje razkošje k', močno: obremenjuje državno, blagajno. Vendar, odgovarjajo drugi časnikarji*; ali ie pa tudi res, da britanska. kraljica teko močno obremenjuje državo? Javnost ( pozablja, zatrjujejo '• poznavalci razmer,. da razpolaga angleška. kraljica/ z ogrom-; nim zasebnim bogastvom in da; je na.jbo-gatejiša žena na svetu. Ameriški časnikar Robert McKfown je svetovni javnosti o-svetlil prejemke in izdatke kraljice. Angleška kraljica je največja posestnica zemljišč na svetu. Njeni dohodki v ir.iituraiijalh, rentah, obrestih itd. 'znašajo na leto milijone šterlin. Kraljica je lastnica številnih konjušnic, celih vojvodin, peseduje sedem gradov in osem kraljevskih rezidenc. Zlate in srebrne predmete, ki .so nameščeni v teh rezidencah, cenijo na štiri -mšlijicmte šterliin. Kraljica pa ima tudi ogromne izdatka. Samo za .pokojnine nameščencem, ki jih plačuje sama, izda na leto 90.000 .šterliin. Za vse reprezentančne stroške, ki jih državni preračun ne predvideva, mora prispevati iz svojega. Kraljica, tudi vzdržuje do polnoletnosti yse trojčke, ki se m-dijo in& britanskem cesarstvu. Po dvornem ceremonialu kraljica ne sme imeti nobenega denarja, mcibene denarnice aly listnice. Manjše račune sproti- plaču-jfc .spremstvo, večje pa poravna dvorska blagajna. Ameriški časnikar zatrjuje, da -e država pri dvornih .izdatkih udeležena z manjšim delom kot pa kraljičin, zasebni žep. ..... Pridni in leni poslanci .Krščanska demokracija, je izdala zanimivo statistiko o pridnih iini lenuhair-skih poslancih italijanskega parlamenta. •I? te statistike je razvidno, kateri poslanci' so bili 'največkrat odsotni — ali ikakcir ibi .dejaili naši dijaki — kateri so 'največkrat »špricali«. Kakor po šolah, tako gre tudi v rimskem parlamentu vsa. čast ženskim ono-revolkam. 'Pri 186 plenarnih sejah doset-da-nje izakonodalje, pri katerih je bilo povprečno po 21 odstotkov odsotnosti, so o-norevolke pmka.zaile neprimerno večjo vnemo za parlamentarne dolžnosti od svojih moških tovarišev. Najpridnejša je manjkala samo šestkrat, najvišja, ženska odsotnost dvanajstkrat. Verjetno je, da je k ženski, pridnosti prispeval tudi prirojeni žetnisiki čut za varčnost. Prisotnost .prinaša, namreč poslancem po 10.000 lir na dan na 'glavo. Pri 186 plenarnih sejah na leto znašajo prisotnosti 1,860.000 'lir. Tudi poslanci Krščanske demokracijo iniso ibiili med inajpridnejšimi. Povprečno je ibiil njihov poslanec 28-krat odsoten. Neofašisti so. najbogatejši, zato znaša, njihova ,pwvpreona odsotnost celo 58 od sf> vsej sej. Podrobnejša analiza te statistike odkriva zanimive vrednostne premike. Maloštevilna, zato pa vestna, frakcija vec pomeni kot šte-vilna, zato pa lena frakcija. Statistika kaže, da. .so bili demokr-ščani' najpridnejši,, zato praktično .nimajo v parlamentu 44 od sto vseh sedežev, kot uči aritmetika, pač pa 48 od sto, kot kažejo prisotnosti. To je prav isto, kot. da bi stranka imela 288 poslancev in ne zgolj 261, 'kolikor jih je' bilo. dejansko izvoljenih. (Nauk: Parlamentarci vseh dežel, ne »špricajte«! Oboževanje osebnosti Pri. obisku Tita v Sovjetiji so -se Stalinovi dediči z vsem taktom izogibali, da bi tudi njemu priporočali odklone od o-bciževanja osebnosti z uvajanjem »kolek-tivtrjega. vodstva« tudi v Beogradu. Najmodernejši' slavospevi .»kolektivnemu vodstvu«, ki jih dan in noč vrtijo po. vseh sovjetskih propagandističnih instrumentih in ki obsojajo in zavračajo enooseb-ne sisteme, so med bivanjem Tita v Sovje,tiji obzirno utihnili. Seveda tudi Tito zavrača osebna kult — .Stalinov osebni kult namreč. Ampak parolo: Smrt Stalinovemu kultu — svobodo Titovemu oboževanju! posluša Tito še vedno s px>sebnim dopadenjem. S šotorom n a počitnice V prejšnjih časih so meščani s posmehom srečavali »apostole narave«, .kakor so naziva.li šotorniifce, ki so isii liizbrali »cigansko življenje«. Danes je ta drugače. V današnjih hujskaških časih, ki so prenapolnjeni hrupa; pretirane civilizacije, se pojavljajo hrepenenja po življenju v naravi celo v 'krogih, ki jim je bila narava deveta, briga. Bolj. kot kdajkoli se' v mestnem človeku- pojavljajo poželenja po svetlobi, zraku in vodi, morda tudi- -z čisto podzavestnega -nagona po samoohranitvi. Po zadnji vojni se je 'gibanje za »catn-ping«, ki je pred vojno životarilo, razširilo po vseh plasteh mestnih ljudi. Na -sto in na tisoče šotornikov srečamo po alpskih predelih 'Italije, Avstrije, Sv.ice, Jugoslavije, prav tako kakor ob morskih obalah. Pogostokrat se pojavljajo v človeku draži, da- bi prišel v neposredni stik z nedotaknjeno materjo naravo; pogostokrat pa je šotor tudi sredstvo, da si po ceni ogledujemo božji, svet, in njegove ■krasote. Le malo je še. danes delovnih ljudi, ki bi si lahko privoščili bivanje v prvovrstnih hotelih na jadranskih oba-•jph. Kogar pa žene v svet, si laihko tako •bivanje privošči brez posebno visokih izdatkov. .Šotor, zložljiv čoln, kolo ali motorček, vse to nadomešča hotelska prenočišča. Tatorenje je umetnost, kot vsaka dru-ga. Pcterbno je nekolipo- nadarjenosti, in urjenja. Kdor je v sebi .ohranil še nekaj sledov naturnesti, je š tem že nadarjen za taboremje. Vse ostalo, kar je potretbnio za »campi.ng«, pride samo po sebi. Tabo- renje je šport, ki dovoljuje človeku, da vsaj za nekaj, časa vodi .zdravo, -naravno življenje na prostem. -Strupeni jeziki tabornike 'radi. zasmehujejo a »modernimi nomadu«. Radi jim podtikujejo še kake druge 'namene. V -posameznih primerih je morda to tudi resnica, v splošnem pa jk? .taborenje pravsem resna zadeva, Te .resnosti’ in tudi 'turistične važnosti se v zadnjem času zavedajo tudi. pri nas. 'Na Opčinah imamo kar -lepo in prijetno ■taborišče v bližini obeliska. .Tu mladina m; severnih krajev razmeroma pocemii u-živa krasote pomorskega okolja in se seznanja z ljudmi' in njihovimi, navadami. Uri se v samostojnem življenju .in v odgovornostih. Nabrežinski občinski svet je preskrbel z?, udobno :'n naravnost idealno taibore-nje v Sesljanu, na oni strani ceste, ki pe Ije k morju. Tu. je g-otovo naijlepši prostor na vsej naši obali, in prepričani smo, da bo stalno polnozaseden. Solidna skrinja V ulici 'St,radon se je porušila hiša. Lepr>, dostojna, stavba, popolnoma nova, ■zgrajena po najmodernejših postopkih. Dogodki., ki so .privedli do nesreče, so pričeli, povsem nedolžno. Spodaj, so prebivali LorenzonSjevi, .zgoraj pa- so stanovali Bernikovi. Vse je bilo v najlepšem redu. Zlati, mir ja vladal v zlati hiši. Pa sc si nekega dine Lorenzonijevi, kupili najmodernejšo orjaško glasbeno skrinjo. 'Na vrhu skrinje je .bil vdelan radijski sprejemnik, pod njim pa najmodernejši gramofonski vrtiljak. Spodnji del pia je Stoletje automatile: sreča ali strah? Dvoje redko tako nasprotujočih vesti smo pred kratkim čitali v enem samem ■dnevu. Prva: v nekem angleškem mestu so delavci zagrozili s stavko, ker je ravnateljstvo tovarne napovedalo uvedbo avtomatičnih strojev. Tri tisoč delavcev bi pri tem izgubilo zaposlenje. (Druga, vest: v Združenih državah, kjer je avtomatija že daleč napredovala, govorijo o stoletju- avtomat,ije ta jedrnem stoletju kot o »stoletju sreče«. To stoletje — pravi vest — 'bo prineslo vsemu človeštvu tako izlobilico, o kateri se-, mu nikoli ni sanjalo. V starem veku so pesniki opevali »rlar to stoletje«, kateremu je sledilo srebrno, temu železno, trdo. Ali se bo vrstni red sedaj obrnil? Marsikaj, -s čemer danes 'narodni gospodarji strežejo nestrokovnjaku, iizgleda protislovno in 'Zmedemo. Vizija »avtomatizacije življenja« je vzbudila .razumljive strahove med delavstvom. Človek — .tako premišljujejo ljudje' — bo končno postal odveč, stroj ga bo popolnoma izpodrinil. Nasprotno, zatrjujejo drugi, skrbi bodočnosti so v lakoti po človeških silah, ki je ne bo mogoče utešiti. Kdo naj se pri vsem tem še spozna.? Včasih najdemo kažipot za bodočnlost, če si vzamemo ,malo časa in pogledamo v preteklost, na pot, ki je že za nami. Protesti proti arvtomati.ji vzbujajo spomine iz prve polovice XIX. stoletja. Razkačeni delavci so takrat razbijali strojne tkalne statve, .ker jih je napredek tehnike odrinil od kruha in .zaslužka. Leta 1579 so v Gdanskem vrgli v morje .iznajditelja, ki je postavil nov tkalni stroj. Obrtniške cehovske organizacije so pred sto leti. po vseh industrijskih deželah propagirale .prepoved strojev z večjo zmogljivostjo. Razvoj pa je pokončal vse te zapreke, in kakšne so bile posledice: življenjska raven človeštva, se je dvignila, tudi za delavca., in dosegla višine kot nikdar poprej. Vse to po .zaslugi strojev. Namesto brezposelnosti, se je'v gospodarsko in socialno razvitifi d£ž£la.h 'uveljavljala, polna izapcslenost. Ponekod se je pojavilo celo občutno pomanjkanje delovne sile. Tako so, nastala moderna preseljevanja narodov, ki so tako značilna, prav iz-a> našo dobo. . V . . . '■ * Tudi z avtomatljo 'ne bo drugače. Tudi ■ta '*am prinaša — kot vse novosti — s seboj ra zine prehodne nevšečnosti in nosi v sebi — kot vse na svetu — številne nevarnosti. Vprašanije je sc mo, kako postopoma uvajamo novosti An kako odstranjujemo nevšečnosti. Avtomatija nam nakazuje nezaslišano povečanje človeške blčigirije za vse .ljudi na svetu. Avtoma-tija odstranjuje poleg tega otopelo prisilno delo in usmerja'čldvaka k ustvarjalnemu življenjskemu slogu. Avtamati-jo je sloviti ameriški narodni gospodar označil .za '»sprostitev človeka pred bedo ir. strahom«. »Roka naj' postane duhovno orodje duše.« »Ob koncu bo izobilica za vse in za vsakogar samo ob sebi razumljiv človeški pojav.« Prehod, to je sedaj najvažnejše. Tega bi morali z .roko v roki varovati pred nevarnostmi tako delodajalci kot sindikalne organizacije. Tako so postopali v Ameriki — in ito brez večjih težav. Tako bodo morali postopati tudi po vsem ostalem svobodinlem svetu. Diktature avtoma-tijo uvajajo z dekreti, s tanki in delavsko krvjo. OD TU IN TAM Na poti na vseučilišče srečavajo viso-košolci v Veroni dnevno svojega angela varuha — pa ga seveda ne poznajo. Angel varuh ima že močno osivelo glavo in poriva pred seboj samokolnico, naloženo s starimi cunjami in podobnimi tekstilnimi odpadki. Angel varuh visokošolcev v Veroni se imenuje vdova Peresoni, ki zbira po mestu odpadke in z izkupičkom podpira revne visokošolce. Vse do sedaj ji je uspelo, da je ostala neznana dobrotnica dijaštva, končno pa so jo časnikarji it iztaknili. * * * Nekdanji cesarski vrt Schoenbrun na Dunaju so z uporabo 25 milijontoiv šilingov preuredili in razširili še za nadaljnjih 54.000 kv. metrov. Tako bodo ustvarili najmodernejši živalski vrt v Evropi. m * * V Nemčiji imajo posebno gledališče za gluhoneme, kjer so na odru spremenili človeško govorico v gavcrrico gluhonemih. Sedaj pa pripravljajo poseben film. pod naslovom: »Njegova usoda na avtomobilski cesti«. Igralci v filmu so satmi gluhonemi. Tako se je moderna teh nika spomnila tudi teh nesrečnežev. * * * V Ameriki je gospod Weismann izuril pasji kvintet, ki »prepeva« nekaj znanih popevk. Psi namreč »prepevajo« z laježem raszlično visoke note. Te »koncerte« je g. Weismann posnel na gramofomke plošče, ki gredo sijajno izpod rok. V A-meriki je prodal že nad pol milijona plošč, na Danskem, kjer je doma in se ukvarrja z vzrejo psov, pa tudi že 10 tisoč. De,nar leži včasih v resnici po tleh DlalektiCna veriga V uradnem glasilu komunistične p«ir-■tije Slovaške je izšel naslednji dialog: »Zakaj niste izpolnili načrta o oddaji mleka?« '»Ker krave niso dajale mleka.« »Zakaj krave ne dajo mleka?« »Ker nimajo krme.« »Zakaj nimate krme?« »Ker nimamo denarja, da bi jo kupili.« »Zakaj nimate denarja?« »Ker nismo izpolnili načrta o oddaji mleka.,« tvoril neizogibni bar s steklenicami likerja, s kozarčki in številnimi ogledailč-ki. .Rečem vam, sijajlna skrinja in ne vem iz kakšne imitacije najdragoeenejšega lesa in s kolosalno .zvočnostjo. .Skrinja seveda ni limelal ravno tihega ' glasu, ko je delila svoje zvočne blagoslove. Kako tudi;, ko pa je bila pravi orjak sobne opreme. Oča Lorenzcni, ki mu je .zibelka zakokbala na nekem južnem o-toku in ki: ga tako rade pretresajo ognje-niške sile', je obrnil gumb na pod moči. Tudi sosedom im paaantom je rad .postre-.gel -s svojo slušno 'gostoljubnostjo. Pol moči pa je pri teh čudovitih iznajdbah žt kar precej1. Polnost svoka1 skrinje je bila naravnost dovršena. Največ pa, so od nove stanovanjske zabave imeli Bernikovi. C e je bil instrument v -pogonu, in to je bil neprestano ves dami, saj so vsi stroji vendar rentabilni le, če delujejo neprenehoma., se Bernikovi niso mogli več med seboj sporazumeti. C c je oča Bernik želel nekaj povedati svoji ženi, ji je moral svoje želje in zanimivosti napisati. Zvoki so se čili in mladi, polni življenja dvigali v zračne višine. V tej veliki stiski se je oča Bernik, spomnil svojega starega, radijskega sprejemnika. Res je starina že močno opešal, ali če ga je človek postavil na. val .tržaškega oddajnika, in če je gumb sile privil prav do konca., je zabučal kot orkestrom r.a sejmu sv. Andreja v Gorici. 'Larenzcnijevi, ki so svoji razposajeni skrinji privoščil kratek odmor, so Bernikovo staro škatilo dobili takoj v ušesa. 'Ogorčeno so se spogledali. Oča Lareinlzo-ni pa je z vso jeizo zavrtel gumb na polno paro. Sedaj je skrinja pokalzala, česa je zmožna v resnih slučajih. Proti temu orjaku so bili seveda Bernikovi hre,z moči. V svojem obupu je cča Bernik na stežaj odprl sobna v.rata in jih iz vso silo zaloputnil, kolikor je pač mor .gel. Tudi Loremzonijeiv.i' so imeli podobna sobna vrata^ Hiša je vzdržala. Verjetno bi se tudi nič posebnega, ne zgodilo; nesreča; pa je hotela, da sta oba stanovanjska gospodarja enkrat skupno zaloputnila z vratni i. To ;>e bilo hiši preveč, zastokala je ir sei zrušila.. Slovita glasbena: 'Skrinja je ostala nepoškodovana. Skrinje so tudi, še danes zelo .solidno izdelana hišna, oprema- Hvalo Bogu! P. G. Arzen in stare čipke Nenavadna za naše okolje Kesselrin-igova komedija »Arzen, in stare čipke«, tki jo je postavilo na oder SNG v .režiji Nade Gafortjelčičeve, je svojo krstno slavo .dobro, prsstalat.. Izbira anglosaksonskega humorja je bila -za naše občinstvo gotovo tvegana zadeva. TJada Gabrijelčičeva je svoje sposobnosti razvila v tem delu dovršeno, posebno še zato, ker je umelai grotesko pri-ilaigoditi našemu načinu pojmovanja. V glavnem je občinstvo delo raizumelo. in to ie velika izastaga režiserke. 'Igralska ekipa; se je potmdila do skrajnosti in postavila svoje like dovršimo. Ema Safačeva in Leli Nakrstova sta .ustvarjali naravnost čudovito igro. Rado Nakrst im Jožko Lukeš sta predstavljala za velik del gledalcev višek i-grailske interpretacije. Nakrst se nam- je predstavil v čisto novi, do sedaj še ne-izneni osebnosti. Isto velja tudi za Lu-keša. 'Tiudi par Baloh in Tea. Starčeva ni zaostajal za ostalimi igralci. Modest Sancin, Fišer, Požar, Guštin .in drugi so popolnoma. zadovoljili. Celotni ansambel je iz komedije izti-s.nil vse, kar je le' bilo mogoče, in zato tudi zasluži polno priznanje slovenskega gledališkega občinstva. Illlll!lillll!lll!ll!lll!!!ll|[|[|l!l!llllllll!lllllll!llll!llllllllllll!lll!lflll!ll!l!l[inill!ll!ll!lin^ POD ČRTO SMRTNI ANGEL (Maksim Gorki) Naveličane večne 'borbe z ljudmi, ki si dovoljujejo izražati svoje lastno mn> (nje, so oblasti, ki so se končno želele oddahniti .na. lastnih lavorikah, izdale naslednji tukaiz: Vsem državljanom ukazujemo, da izsledijo vse tiste, ki imajo svoje ■lastno prepričanje, jih brez oklevanja izvlečejo iz skrivališč ter jih iztrebijo z, uporabo vseh. pripomočkov. Ukaz je bil med drugimi' namenjen turi' Orontu Strevenku, ki. se je .prostovoljno ponudil, da »'likvidira« vsa živa, človeška bitja vsake starosti in obeh spolov. Strevenko je. bil nekoč stotnik v sliužbi Njegove Visokosti kneza Ognjene zemlje :in je bil v svoji, domovini važna o-sebnost. Za izvršeno delo so oblasti. Oron-tv. dovolile 16.000 rubljev piosebne nagrade. Oronti ni prejel naloga, morda zat^, iker ne bi bjilo drugih ponudnikov einiake (nizkotnosti, pač .pa zato, ker je izgledal nenavadno divjaško in je bil tako izdatno poraščen, da foi ob vsakem vremenu lahko hodil mag po ulicah. Poleg tega; 'e imel dvojno vrsto zobovje, v vsem torej 64 zob; okoliščina, ki. je vzbujala pri o-/Masteh posebno .zaupanje. Vse te prednosti in odlike pa ga nis«> rešile skrbi: kako naj-izsledi -l.judilastnim mnenjem, ko pa so se vsi obnašali tako pohlevno. V resnici so biili mestni prebivalci iz redno dobro tešalanii. Bali so se drug d.ru ge.gai, v sleherniku so slutili vabljivega vohuna in nikoli niso izražali svojega prepričanja. Celo z lastno materjo so govorili po dogovorjenem ključu ali pa v nekem tujem jeziku. Po bogatem razmišljevanju si je Stre-venlko zamislil načrt za odkrivanje tajnih zarot. Lasišče si je opral z vodikovim isuperoksidom, obril se je na mestih, kjer je to bilo ineobhodnO potrebno, in .tako se je spremenil v pravega blondinca z mračnim pogledom. Končno se je oblekel v temr.lo obleko in verjel, da: ga ne bo nihče spoznal. Ponoči je postopal po ■ulicah in cestah zatopljen v globoka, pre miši jevanja. Ce je opazil meščana, ki se je skrivoma vračal .domov, je skočil ob ■njieigovo levico in mu skrivnostno zašepetal: »Povejte, tovariš, ali ste v resnici 'zadovoljni s svojim- življenjem?« Meščan je .zadržal korak, kot da nekaj preučuje; komaj pa se je v daljavi pojavil policaj., je ,z vsemi silami, ki jih. je skovala popolna izurjenost, zavpil: »Policija! 'Primite ga!« Strevenko je kot tiger skočil čez na'-ibližjii plet, in ko je tako sedel med koprivami, si je moral priznati: »Na .ta način jih 'nikoli ne bom zalotil; ka.r ti vražji psi počenjajo, je vse zakonito.« Med tem časom pa je počasi kopnel znesek, ki iso mu .ga ibtli dovolili. Oblačil sr je v manj mračna oblačila in preizkušal drugačne metode, kako hi ljudi 'izvabil v past. Predrzno je n. pr. nagovoril meščana: »Ali bi radi postali vohun, tovariš?« Navadno je meščan hladno odgovoril: »Koliko nese taka služba?« Drugi so ponudbo vljudno zavračali: »Ne, hvala, sem .zaposlen.« Težavna zadeva! je premišlje- lja je našel .izredno .poživljena. Odkrivava! Oronti. Kako naj jih le speljem na la se mu Je. prijetna, slika mirnega soži- led? tja meščanov. Med seboj so se zmerjali, Rublji so nadalje kopneli. V teku svojih naporov je počastil s svojim obiskom tudi sedež »Društva za irsiznovrstinlo uporabo praznih jajčnih liu-pin«. Ugotovil pa je, da je društvo pod pokroviteljstvom treh spreobrnjenih škofov in enega policijskega generala, da •zboruje enkrat na 'leto in ‘da prejema 'iz Leningrada .za to priložnost posebno dovoljenje. Karkoli je Oronti tudi podvzel, da bi odkril izairatnike, vse je bilo aamain. in dovoljena nagrada je izhlapevaila kot kafra. Oronti se je strahovito jezil: »Vam 'bom 'že pokazal!« In je prešel v odprt napad. Odšel je n. pr. k nekemu meščanu ,in ga kair naravnost vprašat: »Ali ste zadovoljni s svojim življenjem?« '»Popolnoma' zadovoljen!« »Lepo! Oblast pa n'i zadovoljna, pojdite z menoj!« Ce j-e nekdo dejal, da ni zadovoljen, je bil seveda uspeh isti. »Aretirajte ga!« — »Oprostite!« — »Kaj pa?« — »Nezadovoljen sem zato, ker oblasti niso dovolj stroge.« — »A, tako?« — »Aretirajte ga!« ■Na ta način je v teku- tireh tednov nai-bral deset tisoč mož in žena take ali drugačne zvrsti. 'Najprej jih je zmetal, kjer koli je -že mogel, v ječo. Potem pa' jih je ■pričel obešati, in sicer je to počenjal zaradi varčevanja, seveda na račun meščanov. Vse je teklo kot po olju, dokler ni nekega dne prispel višii uradnik, ki je vohunil po predmestjih. Predmestna po- obešaii, pokopavali. Strevenko pa. je hodil med množico s palico v roki ta jih vzpodbujal. »Hitreje, -ti počasna staruha, in. ne drži .se vendar tako kislo! In ti starina, zakaj gledaš tako 'zadirčno? Zanj-ka je že pripravljena, kar smukni vanjo: Ne iza--dr.žuj ostalih! Hej, dečko, zakaj se drenjaš pred lastnim očetom? Tudi zate :e zanka' pripravljena! Le nobene naglice, tovariši!' Vsak pride na vrsto! Leta in leta ste potrpežljivo čakali na. Ljudsko o-blas.t, pa ne bi počakali še teh nekaj mi nut. Hej, ti' kmetavzar, kam te nese, mrcina nevedna?« Visoki uradnik si je i«za hrbta svojega konja ogledoval .prizor in sl mislil: Vsekakor jih je nabral cel kup. Spasofoeln dečko! Sedaj razumem, zakaj so vsa o-kna po mestu zabita 'z deskami. 'Nenadoma pa je visoki uradnik z ve- -lifcim presenečenjem opaaiil svojo -lastne* teto, ki je s kolebajočimi se nogami visela na vislicah. »Kdo ie to zaukazali?« je zahrtane-l ,■» pralnim, ukazovalnim glasom. Strevenko ,je bil takoj na mestu in de -jal: »Jaz, Vaša -milost!« »Ti si tepec, bratec. Ti naravnost razsipaš -denar finančnega ministrstva. Pokaži mi obračun!« Strevenko je .pokazal račun, na katerem je zapisal: »V izpolnjevanju ukaza o likvidaciji ljudi, ki imajo lastno prepričanje, sem izsledil. 10107 oseb obeh spolov in jih pozaprl. Od teh sem 917 o- seib obeh spolov pobesil,; 937 oseb obeh spolov sem ,za. vse "življenje pohabil; 317 oseb obeh spolov je predčasno pomrlo; 67 oseb je bilo samomorilcev. Skupno število likvidiranih: 1876. Skupni stroški: 16.884 rubljev. Primanjkljaj: 884 rubljev. Višjemu uradniku je kar sapo vzeto. Strahovito je -zarjiul: »Primanjkljaj! T,i nesrečni Ognjenozemljec! Vsa. tvoja O-gnjena zemlja., skupaj a tvojim knezom in s teboj vred ni vredna- 800 rubljev! Premisli samot Ce že ti tako kradeš državi denar, kaj naj storim jaz? Jaz, ki sem desetkrat višji od tebe! Ce bomo vsi imeli tak apetit, me bo Rusija živele več kot tri ileta. Je, vendar še mnogo drugih izven tebe, ki tudi hočejo živeti! Kaj ti vsega tega.- ne razumeš? Poleg tega si po krivem zaračunal 380 oseb, kajti 317 jih je .predčasno .umrlo’ in 67 je izvršilo sap nramor. Ti slepar, pa si .tudi te postavil v račun.« '»Vaša. milost«, se je Gronti poskušal opravičevati, »saj. sem jih vendar jaa sprav# v obup, da so se odločili, za odhod v večnost!« .»In zato si si računal po 7 rubljev z« glavo? Poleg tega pa vsi. ostali niso imeli nobenega opravka z zadevo. Skupno število vsega' prebivalstva znaša 12.000. Nei, ine, dragi, p>osta.vi'] te 'bom pred ljudsko sodišče!« Uvedli so zelo strogo preiskavo in u-•.bogi Strevenko je .bil obdolžen utaje 916 rubljev. Sodišče je bilo pravlčnlo in ga obsodilo na. tri mesece zapora. Njegova kariera je bila končana. Strevenko je izginil z 'zemeljskega površja. Ni tako lahko ustreči ljudskim oblastem^ Zborovanje kandidatov SL Na Petrovo so se tabraii v prostorih SDZ v 'Ulici Machiavelli 22 kandidati »Slovenske list««, da preučijo položaj po volitvah to da sklepajo o bodočem vzajemnem delu. Predsednik SDiZ dr. Josip A,gneletto ■je pozdravil prisotne 'tudi v imenu odsotnega predsednika SIKIS, ki j e ibil službeno zadržan, in med drugim povedal 'tudi tole: Volitve so za nami. Proti »Slovenski listi« so se 'združili komunisti, titokomfflu-nisti, -besedujakovoi in neodvisna. In pri ■tem jih je podpirata v nekaterih občinah, kot y Dolini, še Krščanska demokracija'. Kljub združenemu navalu $ pomočjo o-grcmnib denarnih in propagandnih sredstev smo narodni Slovenci ostali na pr' v-ršjiu in srno celo napredovali, kot v Trstu i-n Zgoniku. 'Ali .iiziida (zadnjih volitev ne smemo presojati po številu glasov, ki smo jih dobili, ampak po važnosti in pomenu, ki iga, vsak za »Slovensko listo« oddan- glas ima na Tržaškem - ozeml ju. Glasovi, oddani za »Slovensko listo«, so glasov:- Slovencev, ki se zavedajo svojega pokolenja iini svoje pripadnosti- k slovenski skupnosti po krvi, jeziku in tradicijah. So to glasovi jeklenih (značajev, ki so si svesiti- svojega poslanstva v pravični obrambi slovenstva na 'tem ozemljiu. Glasovi ljudi, ki iso lahko ponosni nisva jo odločnost in, možatost, ki ostanejo v »g-cdov-ini Slovdracev živ v-zgled 'bodočim rodovom, can novi občinski svet, da' overovi mandate ter si -izvoli novo občinsko upravo. Ničesar še ni izna-nega, vsaj v javnosti ne, če so že dosegli sporazum med -raznobarvnimi skupinami nove večine. Na vsak način se bo v soboto videlo, v koliko ibodo upoštevane želje -raznih kandidatov aa mesta, ki so na -razpolago. Sicer iiz,gle-da, da je prišla nova 'zapreka na dnevni red, tol -bo najbrž vzrok, da ne bo mogoče taiko hitro prevzeti -uprave v nove roke. V četrtek 28. junija je bil 'namreč dostavljen vsem novoiizvol j en im občinskim svetovaleefti od strani -sodnijskega kance-lis-ta ia Trsta rek ure nekaterih volivcev proti razdelr.-tvr glasov na- posamezne kandidate v d-rug-ii in osmi volilni sekciji, to je Naforežina - postaja i-n- Nabre-žilnia -nova šola. Ta refcurz ni -namenjen proti večinski listi, pač pat proti razdelitvi glasov na italijanski listi. Volivci, ki rekuri-rajo, pravijo, da so v 'teh, dveh sekcijah šte-li -za celotno listo tudi tiste glasovnice, na katerih je volivec prečrtal znak liste, a je istočasno prečrtal tudi tri 'kandidate na -isti listi. Predsednik bi v tem slučaju moral šteti -glasove le trinajstim kandidatom, med- Tabor svobodne misli Preko 2000 ljudi se je v nedeljo zbralo na Repentabru Na vzpetini ,s starodavno obzidano cerkvico, tik -meje, katere 'beli količki ločijo dva tako različna, -svetova, je v nedeljo ponovno -doživela svoje .zmagoslavje svobodna slovenska -misel, neizmaliče-na 'beseda in ne-zaukazain-a pesem. In odzvala se je neštevllna množica onih, ki so hoteli izpričati svoj obstoj in vero v lastno moč: izpričati na vzhodno- in za-padmo stran belih količkov. Prišli so, da prisluhnejo iz ušesom in srcem. In ko so odhajali, so bolj živo kot kdaj čutili, da je Mi sile, ki ibi to v-etro uničile. Oddaljenost, neredne avtobusne zveze, negotovo vreme: nič ni ustavilo naših ljudi, da ne bi obiskali Repemtalbra, Vedeli so, da bo oder preprost, vedeli, da sedeži ne -bodo najudobmeijši. .Vedeli so pa budi, da bo to shod (Slovencev, .ki imar jt srce »a pravem mestu in da- le v taBci družbi nastane prisrčnost ter potaoikirv-no iziaživi nepokvarjeno slovensko bistvo. Pester spored Tabora 'bomo v glavnih obrisih nakaza ti le kot kronisti , fcaijiti prireditve, kot je bila nedeljska, ne potrebujejo obširnih in podrobnih potoval vsake posamezne točke. Uvodna 'beseda je »pregovoril prof. Jože Peterlin, ki je -turi' sicer 'bil glavni organizator tega Tabora. 'Nato je izbrano množico toplo pozdravil mon-signor Ivan Kramarič. Nato se je pričal pravi- spored. Goriški pevski izbor pod vodstvom prof. Fileja je ubrano odpel nekaj pesmi. Zbor pa je posebno navdušil poslušalce, ko se je drugič predstavil ina odru in odpel šopek pesmi iz Foersterjeve slovenske opere »Gorenjski slavček«. Fantje in dekleta so obudili spomin na staro kraško vasovanje s prizorom Slavka Rebca: »Vasovanje na Krasu«. Nekako osrednja točka repenta-bor-ske prireditve pe je bila Jerasova i-gra »Tržaška legenda«, ki jo je režiral prof. Peteri in. Doge. jan je nas je povedlo v čase, -ko so v Trstu bili še Rimljani, in. videli smo odlomek ie življenja- -tržaškega patroma in mučenca sv. Justa. Kljub skrajno poenostavljenti scenariji je mla- dim igralcem -uspelo, da so v gledalcih vzbudili živo 'zanimanje. Brez dvoma pa tolmačimo splošno željo, če omenimo, da bi naj prihodnje le-to bil oder raje na cerkveni- strani kot vselej. Tako pride bolj do izraza naravno ozadje, pa čeprav na- malenkostno škodo razpoložljivega prostora. Baritonist .profesor Marijan Kos je :za--radi nenadnega nerazpoložen ja- odpovedal 'že najavljeni nastop. Zato pa je za izredno 'lep glasbeni -užitek poskrbel mladi Korošec .gospod Tanči Lipnik, ki se -šola ina Dunaju. S svojim mehkim iti toplim peitjem si je osvojil' srca poslušalcev, ki so ga -kar obsuli s priznanjem. Med -posameznimi točkami so brali odlomke iz svojih del pesniki in pisatelji-, ki jih poznamo iz '»Vere in doma« ter drugih revij. Pred mikrofonom so sei »vrstili: Evelina Umek, Bruinia Pe-riot, Milki Hartman, Feručo Jakomin, Ljubka Šorli, Valentin Polanšek in Vijolica Fonda. Končno moramo a posebnim poudarkom ometiti naše severne brate, .pevce s Koroške. Kot jih izne jo le oni, so nem izepeli mile pesmice od Drave tal .Zile, pesmi z zasneženih planin in .sončnih trat, .pesmi veselja to otožnosti. Njim naij grt maš posebni pozdrav in -zahvala. ‘Pod- mrak smo se pričeli razhajati. Z mami je šla pesem, z -nami je šla: stara vera in nova moč. Tragična smrt treh TriaCanoi 'Na Višu se je prejšnji petek dogodila velika nesreča. Pet mladih Tržačanov je poskušalo prepleizati steno Viša. To ao -nameravali storiti v dveh skupinah. Trojica: AtUJio Clarl, Gimlamo Buzaij in Guido Papi je bila tafko nesrečna, dal se ji je pod inogami udrl plaz in potegnil vse tri v prepad. Trupla -so pripeljali v Trst, kjer je -bil v -torek lep pogreb. Preostal im naše ,so-ialje. tem, kot pravi rekuriz, je dal glasove vsem šestnajstim. Ako je to resnično, ne spremeni števila izvoljenih kandidatov manjšine, pač pa lahko -to temelj-iito spremeni imena -teh štirih kandidatov. O tem bo moral občinski svet najprej razpravljati ter zaupati- taekcniiu nalogo, da se ta -zadeva temeljito preišče in razčisti. 'Šele ko bo ves potek te razprave končen z morebitno proglasitvijo drugih oseb za svetovalce, 'bo občinski svet lahko prešel na i-zvolitev župana in odbora. Da se to reši, pa je treba nekag- časa. Radovedni smo torej* kaj bodo novi svetovalci' v tej zadevi ukrenili. Zgonfšhi župan član GK HP za T8 M -nulo soboto 30. junija ob 18-ih se je sestal novoizvoljeni občinski svet, da izvoli župana in ožj-i odbor. Najprej je odhajajoč.! .žulja® g. Vladimir Obad poročal o nekaterih važnejših tekočih vprašanjih občine, ki jih prejšnji obč. svet zaradi- zapadlosti mandata mi utegnil do kraja urediti. Nato je podal besedo svetovalcu 'komunistične enotnosti, -tov. Hrovatinu, ki- je ob volitvah do-biil največ preferenčnih glasov. Ta je prešel takoj na volitve iupana. Prisotnih je bilo vseh petnajst svetovalcev: 12 svetovalcev ko-munističiriie večine, izmed katerih je sedem kominfc-rmoVcev in pet titokomuni stov ter triije svetovalci -Slovenske liste, ki so -v opoziciji. Za, novega, župana je bi-1 iz rdečo avtomatičnostjo vseh dvanajstih komuniističnih svetovalcev -izvoljen član CK - KP -zai Tržaško ozemlje', tov. Pirc Alojz iz Saleža. Naši svetovalci so oddali bele glasovnice. iZ ;is-to večino (je bil Izvoljen ožji odbor, v katerem 'bosta sedela: kominformi-st Stan® Milič (znan zaradi zadeve s 6. g. župnikom) in Vladimir Cibic, raz-rešeni »strokovnjak« za javna dela y zgonišfci ob&inii. Namestnika teh pa sta komi-nf-ormist Hrovatin ter tiito.komun.ist Ka-rlo Grilanc iz Saleža-. Koristi »naših ljudi -bodo v novem občinskem sve-tu zastopali svetovalci- Slovenske liste: gg. Milič Josip iz Malega-Repna, Dol ja k Henrik ,iz Samatorce in Au-ber Alojzij .iz Saleža. O Dolini spet Komunistični župan V četrtek 28. junija je- ibila- na dolinskemu župansitvti ‘prva' seja novoiizvol jene-,ga občinskega sveta. O novem dolinskem županu so se po Dolini .in tudi po Trstu že med volilno bornbo širile nsajra»ličnej-še vesti. Novolistairji, ki so se pobratili s ikominformlisti. in titovskimi -komunisti, so 'zatrjevali, da bo župan njihov kandidat Bogdan Berdon. Nekateri najbolj goreči so celo trdili, da 'je tako velevale ■tudi nekakšna volilna' pogodba. Demol-kraiUčni Slovenci pa so že vnaprej vedeli, da iz te moke me bo kruhai Komunistični v*idaiMjevslk|i kandidat,’ dosedanji -župen, je dobil 15 glasov. Vse glasove veičine, raizen glasu Berdona-, k-i je dobil dva glasa, ena glasovnica pa je bila prazna. Tako so sopotniki opravili svojo -ro-boto komunis-tom-. Bog namreč vedno ple-6uje po zaslužen ju. Na »Slovemski listi« so -hiili izvoljeni naslednji svetovailc-ii: Jercog Valentin, Strajn Avgiuštim, Kosmač Nikolaj, Jercog Justina. NABREŽINSKA KOLONIJA V ponedeljek, dne 2. t. m. izjutraj- ata odpeljala dva velika avtobusa naše otroke v počit/niško kolonijo naše občinske uprave v Formi dl Sapra. Odpeljalo se je 95 dečkov, .izbranih iiz vseh vasi 'naše Občine ter .tudi nekaj dečkov iz -zgomiške in repemitaborske občine. Za ravnatelja kolonije je za letos do-ločen učitelj- g. Tavčar Miro iz Devina. Za nadzorstvo o-trok je bilo določenih 5 učiteljic, i-n sicer dve za italijamski itn', 'tri -za slovenski oddelek. V pomoč učitelj-ica-m je določenih še nekaj mladih deklet, .tako -da so starše- lahko 'hretz -skrbi' za otrdke, ker -je dovolj preskrbljeno za njihovo nadzorstvo. Dečki s-o bili pri odhodu zelo veseli, da odhajajo i' gorske -kraje, kjer bodo nemoteno ves mesec uživali -sveži planinski zrak. Forni di Sopra leži v Karnijskih Alpah ob glavni cesti, ki pelje iz Ville iSantine na prelaz Passo Maturia. Kolonija je 900 -metrov 'nad morjem 'ter je oddaljena od Nabrežine 143 -km. 'Upamo, da bodo imeli ugodno v.remc ter tako res uživali lepoto gorskega krat-ja. .Skupina .dečkov se -bo -zadržala v -koloniji do 31. ,t. m., .nakar odide na letovanje spet toliko deklic. Ifahazana javna dela v Nabrežini (Pretekli četrtek, dne 28. junije- so -bila na javni dražbi oddana .sledeča, javna de la: 1) Ureditev in asfaltiramje ceste Vi-žovlje - Mavhinje iza' znesek 8,500.000 lir, ki je .prevzel podjetnik Milič Josip ,z Opčin. 'Ponudil je 7.63 odstotkov popusta. 2) Ponovno asfaltiranje poti in toga v Nabrežini, ‘kil je prevzelo podjetje1 Bois Rino iiz Trata s popustom 6.27 odstotkov. 'Delo je cenjeno na 2 milijona lir. Takoj ko Ravnateljstvo za javna: dela odobri to razdelitev, se prične z deli. ŠPORTNI DROBIŽ Velimir Mugoša je nai mednarodnem atletskem tekmo-vainiju v Beogradu itebolj-šal državni- rekord Jugos-laviije v iteku -na' 1500 metrov (3.44) in prav -tako rekord na 5000 metrov, kjer je uspel premagati naporno mejo 14 minut. Mugoša je na evropskem prvenstvu v Švici biil tarča svetovnega .tiska, ko se je izvedelo, da je ta pastir iz bosanskih gora brez predhodnega treninga v: dveh letih- napredoval vse do finala evropskega prvenstva .na 1500 metrov. Mnogo se je tedaj govorilo o svežih rasah, o nepokvarjenih ljudeh .iz zaostalih krajev in njihovih možnostih v športu. Koliko je še takih iiz.redn.ih talentov po južnih 'pokrajinah Italije, Jugoslavije, Turčije? Mugoše tudi kasneje mesto ni1 pokvarilo. Drža! je obljubo in potuje v Melbourne * upanjem na vidno mesto. * * # Italijanska nogometaši so izgubili v Južni Ameriki tudi drugo tekmo, totarof proti Braziliji. -Brazilce smo ob njihovem nedavnem gostovanju po Evropi nekajkrat -lahko gledal i po televiziji. Ugotovilo se je lahko, da so v tem obdobju (za njih prehodnem) vse prej kot nepremagljivi. Italijani so v nedeljo izgubili tekmo predvsem 'zaradi slabe forme dveh igralcev — tal to ključnih — Vi.rgiiija-, ki ibi po .nažrtih moral zabijati, gole, ter vratarja Viole. Južnoameriško gostovanje se je tako koničailo ,za i-tail.ijans-ke nogometaše iz dvema porazoma. * * * Včeraj so -kolesarji -startali v Reimsu na krožno tekmovanje .po Franciji, »Tour d-e France«. Na- tekmi ni »velikih«. Piv»-,ga je razdeljena ina- 28 odsekov. Cilj je Pariz. Italijansko moštvo je brez kapitana. Sovj.-jug. menjalni, posli Češkoslovaški kredit v strojih, in potroš. dobrinah .................... Ceškoslov. vlož. krediti Poljski kredit .... Madžarske poravn-alnei zahtevke .................. 35.000.000 » 25.000.000 » 50.000.000 » 20.000.000 » 130.000.000 Skupno Dol. 464.000.000 Skupno ie Titova Jugoslavija prejela Del. 2.954..100.000, kair ,zmaša. v lirski vrednosti 1920 milijard 165 milijonov lir. 180 let svobode ZOfl Preteklo sredo so državljani Združenih držav, doma in v tujini, z njimi pa tudi vsl£ njihovi prijatelji slavili 180. obletnico ustanovitve Združenih držav Severne Amerike. Tudi v Trstfr. je bil za t c priliko organiziran sprejem, katerega so se udeležili številni predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Na tržaškem velesejmu so priredili »dam Združenih država. Svetnik ameriškega veleposlaništva iz Rima, Mr. Wil-san Clark F laike, je ob tej priložnosti v svojem slavnostnem govoru poudaril prispevek, ki so ga dali Združenim državam številni izseljenci, ki so pomagali in še vedno pomagajo graditi in utrjevati gospodarstvo in ustanove velikega, svobodoljubnega in demokratičnega ameriškega naroda. PONOVNA PRIDOBITEV italijanskega državljanstva Obč. svetovalec dr. Josip Agmeletto je prejel od gosp. državnega podtajnika v preds-edništvu sveta ministrov v Rimu, on. Carlo Russo, sledeče sporočilo: »Dvoletna doba bivanja v Italiji, predpisana v čl. 9. zakona, od- 13. junija 1912. štev. 555 za /ponovno pridobitev italijanskega državljanstva teče' — po mnenju •ministrstva za zunanje .zadeve, .ki ga. je usvojil (tudi Generalni vladni komisariat v Trstu — od 25. oktobra. 1954 (dan-1 podpisa Memoranduma o sporazumu) i-n z=s~ tc poteče 26. oktobra. 1956. V s-miislu -zadnjega odstavka omenjenega č-lema bi vlada mogla preprečiti zopetno pridobitev v treh mesecih po preteku dve-h let,, te-daij do ,25. januarja 1957 pri onih, ki: so za pridobitev že zaprosili. Dokler ne pretečejo omenjeni roki, ne ■da bi vlada kaj p*>dvzela glede odklonitve italijanskega državljanstva, ni. mogoče izdajati potrdil o italijanskem državljanstvu.« Tako sporočilo. (Po čl. 9. gornjega .zakona se vlada zopetni pridobitvi lahko upre samo iiz težkih razlogov (ragioni gravi) na podlagi soglasnega potrdila državnega sveta. Na ta način pripadnost k slovenski nanodr-nos,tni' stoupnasti in -slovenski občevalni j-fzi.k ne dajeta vladi pravice za odklonitev zopetne pridobitve italijanskega državljanstva. IZID IZPITOV na Nižji trgovslfi strohouni šoli v Trstu 'Na državni nižji -trgovski -strokovni šoli v Trstu, so se vršili nižji -tečajni izpiti od 7. do 21. junija 1956. K izpitu se je prijavilo 14 kandidatov in 22 kandidatinj. -Izdelalo je 5 kandidatov in 16 kandidatinj. Šolski sindikat Sindikat slovenske šole obvešča svoje članstvo, da bo tajništvo sindikata med počitinlicami odprto vsak torek in petek med 18. in 19. uro. Izlet v Benetke -Slovenska prosvetna- matica -prireja zai nedeljo 15. julija enodnevni' izlet v Benetkei. Za dopoldne je v programu, izlet s parnikom po Cainal Grande, nato ogled bazilike sv. Marka, Doževe palače, slikarske, razstave im druge 'umetnine. Popoldne pa iizileit na Lida. Odhod iiz Trsta 2 vlakom ob 6. tiri; zbirališče nekoliko prej pri gla-v-inli blagajni. Prihod v Benetke okrog 9. -ure. Odhod ie Beneitk ob 21.29 ,iz železniške -postaje in prihod v Trst ob 24.10. Na -raepolago .bo voz samo za udeležence, zato 'bo zagotovljen sedež vsem. Prijave se sprejemajo najkasneje do 10. julija na sedežu društvo v 'Ulici Machiavelli 22-41, - tel. 36-275 ih1 v tiskarni: 'Adria v (ulici S. Ana-sitasio 1-c, tol. 23-039. Voznina, vštovši vožmijo s parnikom po Canal Grande: 1.500 lir. Odbor Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d„ v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STHHISLHU PHULICH s pirejema v svojem ambuilaitorijui v ulici Rittmeyer 13, tel. 31-813 dnevno od 9 - 13 in od 17 - 19 (ure -t