Poštnina plačana v gotovini. V LIdMM v pelek dne 23. septembra 1921. Leto M. »SLOVENEC« velja po pošti na vb3 strani Jugoslavije ln t Ljubljani: ta oelo teto naprej . K 240-. ia pol leta 120-- aa četrt leta „ .. „ 60 — za en mesec „ .. „ 20-— Za laozamitvo celoletno X 480--b Sobotna izdaja: s Za oelo leto ..... K 40 — « lnozomstro . . . „ — i Insoratl: Enostolpna petttvrsta (69 nun Šlrotca ln 3 min visoka alt n]a prostor) za enkrat ... po K 6*-. poslana Itd. , . po S 8'— Pri večjem naročilu popust. Najmanjši oglas j9/9 ran K13. Izhaja vsak dan izvzemši l oncdcljka ln dneva po praznika ob 5. ari zjutraj. Mesečna prilogo: Vestnik SKSZ Uredništvo je v Kopitarjevi ollol Stev. 8/10. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, npravn. štv. 328. Političen list n slovenski narod. Oprava ja t Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne bran ljubljanske it. 6S0 za naročnino In št. 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-bero, 7563. hran. I glase, j 7563. I —immtnmmm Stranka, ki si je nadela ponosno ime J(ugoslovanske) D(emokratske S(stranke), doživlja čudno usodo. Že proti koncu vojske, ko še ni bilo vidnih koristi od pri-padništva k tej stranki, ampak so se pojavljali šele prvi žarki onega solnca, ki naj zašije staremu slovenskemu >napred-njaštvu«, odetemu v nov jugoslovanski plašč, so se pojavljali prvi glasovi, ki so trdili, da je samo in edino stara liberalna stranka prava jugoslovanska stranka, ki je med vojno samo trpela, bila preganjana zatirana in mučena in zaničevana in teptana, dočim so se vse druge stranke soln-cile ob žarkih avstrijske vladne milosti in dobrote. Kolikor bolj se je bližal polom, toliko močnejši so postajali ti glasovi in po polomu avstrijske monarhije je od enega konca slovenske domovine do druzega zaoril klic: Doli s klerikalnimi avstrija-kanti! Klerikalci so bili tisti, ki so tirali ljudi v nesrečo in propast, samo oni so bili avstrijski patriotje, s a m o o n i so gonili naše ljudi na vešaia in jih tirali na fronti v sigurno smrt — mi pa smo bili jnučeriiki narodne ideje, samo mi smo delali na propasti Avstrije, s a m o m i smo zaslužili, da se nas poslej vpošteva kot neomejene gospode in gospodarje v deželi, ki so poklicani sedeti v razsodišču, ki naj sodi o krivici in pravici, o zaslugah in o krivdah! Dolgo je trajala ta gledališka predstava z namišljenim jugoslovanstvom, silno dolgo. Naša stranka do danes ni imela miru pred liberalnimi očitki in ga še nima. Tudi vsi člani nekdanje liberalne stranke ne. Celo stari in izkušeni liberalni vodja dr. Tavčar je moral iz prešernih mladih ust, ki so se za časa vojne previdno skrivala v raznih varnih zavetjih, med katerimi široki plašč dr. Korošca ni bil najslabši, preslišati marsikako grenko besedo, seveda po vojski, ko je bilo zijanje in ba-hanje z jugoslovanstvom že državna, in ne več protidržavna zadeva. Mladi ljudje so b svojimi krepkimi pljuči prekričali zdravo trezno pamet in so jo s svojim neprestanim očitanjem >avstrijakanstva« in sistematskim grdenjem Slovenske ljudske stranke srečno pritirali do ribniške afere. O procesu v Ribnici poročamo na drugem mestu v podrobnostih. Ta proces je za JDS naravnost uničevalna obsodba že danes, ko proces še ni končan. Izpovedi prič so za »jugoslovanstvom JDS strašne batine od kalibra »šestnajst i devet«. Proti ribniškemu dekanu g. Skubicu in poslancu Škulju, ki nista zagrešila nič drugega kakor to, kar smo zagrešili skoro vsi nekdanji avstrijski državljani (namreč to, da smo bili večinoma avstrijski državljani do pet minut pred prevratom), ki smo plačevali Avstriji davke, da je mogel cesar Kari nadaljevati vojsko, služili pri vojakih, opravljali uradniške službe itd. so se vzdignili najuglednejši člani J. D. S. iz Ribnice in vložili proti njemu kolektivno podpisano ovadbo na pristojno vojaško oblast zaradi srbofilstva, čeprav so morali vedeti, kaj taka obdoižitev pomeni. Potek procesa je pokazal, da so se nad to gnju-sobo zgražali že takrat ne le poštenejši člani Jugoslovanske demokratske stranke, ampak tudi sama vojaška oblast! Vsi se še živo spominjamo, s kakšno perverzno slastjo se je vzdignila JDS nad klerikalce po vojski in jih dolžila nečuve-nih krvoločnosti ne samo pri nas doma, ampak tudi pri Srbih v Belgradu. Pisali so brošure in jih dali prevesti na srbski jezik, priobčili so nebroj umazanih pamfle-tov proti najodličnejšim vodjem SLS, ki so res z nevarnostjo svojega življenja javno zastopali jugoslovansko misel v časih, ko se n. pr. dr. Žerjav' niti dihniti ni upal na glas, sramotili in blatili so z avstrijakant-stvom in z očitki denuncijantstva naše najuglednejše može, a danes? Proces v Ribnici je odkril vso gnilobo v demokratskih vrstah, kajti to, kar je zakrivila JDS v Ribnici, ni zakrivila na svoj račun, ampak skoro gotovo z odo-brenjem ljubljanskega centralnega vodstva JDSI1 Vse to je pokazal in dokazal še ne-konSani proces v Ribnici] ki bo v svojem nadaljnem poteku odkril seveda še marsikatero novo zanimivo stran iz zgodovine avstrijskega patrijotičnega delovanja stran- ke, ki si danes lasti neomejeno pravico do vrhovne sodbe o pravilnosti in poštenosti političnega naziranja drugili. Belgrad. 22. sept. (Izv.) V demokratskih krogih so danes mnogo govorili o dopisu ljubljanske pokra;iuske uprave na ministrstvo notranjih zadev glede ex-lex-stanja v ljubljanski mestni občini. Veliko pozornost je vzbudila zahteva ljubljanskega pokrajinskega namestnika,, da se čim prej razpišejo nove volitve za Ljisbliano, ker je bilo zmmo, da se je doslej tej zahtevi trdovratno upiral dr,. Žerjav, ki je veljal v Bel gradu kot nekak »strokovnjak« sa občinske zadeve ljubijanske. Veliko presenečenje demokrati pa je izzvalo dejstvo, da pokrajinski namestnik v svojem dopisu silno trdo prijema dr. Žerjava, kateremu očita brezplodno nedoslednost v njegovem držanju gledpre- nila ,da ne podvzame v vprašanju Zapadne Ogrske nobenih korakov brez odobre-nja zaveznikov. Zahtevala pa bo od Madžarske, da striktno izpolni mirovno pogodbo. Italijanski ministrski svet je nadalje sklenil, da bo na vsak način preprečil vmešavanje Jugoslavije in Češkoslovaške, da na ta način prepreči, da ne bi pri eventualnem nastopu ti dve državi prišli v direkten stik potom koridorja. vesti', da mora zakonodajni odsek prejeti naredbo v roku meseca dni. Posl. Kurbegovic, Rajkovk' in Korkut so dokazovali, da pomenja ta beseda, da se morajo naredbe v tem roku poslati zakonodajnemu odseku. V razpravi so vsi govorniki nagla-šali, da je treba obsoditi namero in poslovanje ministrstev. V tem slučaju pada odgovornost na ministrstvo za konstituanto, ki se je ponudilo vsem ministrstvom, naj mu pošljejo naredbe, da jih dostavi zakonodajnemu odseku. Pri glasovanju se je sprejel predlog večine odseka. Na koncu se je razpravljalo o naredbi glede uvoznih carinskih tarif ter so bile predložene izpremembe sprejete. Prihodnja seja bo jutri ob pol 10. uri. Ponovni izgredi pred dunajsko Dar sv. očeta giadujoči Rusiji, Rim, 22. septembra. (Izvirno) Sv. Oče je daroval za gladujoče prebivalstvo v Rusiji 1 milijon lir. adia v [jiiurju Dunaj, 22. septembra. (Izvirno) Izgredi pred borzo so se danes zopet ponovili. Ogromna množica ljudi je hotela vdreti v borzno poslopje. Policiji se je s težavo posrečilo množico razgnati. 40 oseb je aretiranih. Konec železnorske stavke v Dunaj, 22. septembra. (Izvirno) Stavka železničarjev je končana. Promet bo že tel com jutrišnjega dne v polnem obsegu uspostavljen. Posvet dr, Beneša s poljskimi politiki. Praga, 22. septembra. (Izvirno) Zunanji minister dr. Beneš jo včeraj v Marijinih Toplicah konferiral z raznimi- poljskimi politiki in se je danes vrnil v Prago, da poroča vladi. češkoslovaška ljudska stranka za koncentracijsko viado. Praga, 22. septembra. (Izvirno) Češkoslovaška ljudska stranka je sklenila, da vstopi v koncentracijsko vlado, ki bi jo tvorile vse češke in slovaške stranke. Zahteve čeških železničarjev. Praga, 22. septembra. (Izvirno) Te dni so zborovali v Pragi zaupniki želez-ničarskih organizacij in sklenili zahtevati od vlade zvišanje prejemkov. Če vlada do 28. septembra ugodno nc odgovori, bodo 30. t. m. priredili 2 urno protestno stavko in pozneje eventualno tudi stavkali tako dolgo, da vlada ugodi njihovim zahtevam. Murska Sobota. 22. septembra. (Izv.) Po dogodkih, ki so jih povzročili madža-roni v Prekmurju, je objavilo okrajno glavarstvo razglas, v katerem poudarja, da so madžaronski agitatorji spravili ljudstvo v krivo mnenje, kakor da bi šlo pri razmejitvi o državni pripadnosti Prekmurja. Prekmurje je končnoveljavno prisojeno Jugoslaviji na mirovni konferenci v Parizu. Razmejitvena komisija ima le nalogo na državni meji, ki je že določena, napraviti kake spremembe glede zemljišč, ki bi jih meja odrezala od ene ali druge države. V« takih slučajih razsodi komisija, h kateri državi naj pripade tak odrezek. Agitatorji pa so hujskali ljudi, da gre tu za plebiscit. Madžarone so dobili s to krinko. Nekaj prenapetnežev pa je vpilo Eljen magyar orszag , ker je nezadovoljno s tem, da ne gre prekmurska železnica, da še nekje nimajo šol ,da je velika carina za uboge delavce, da je živina prepoteni itd. Vse to skupaj je povzročilo, da je prišlo do neljubih demonstracij. Vlada je storila vse, da se bodo ljudje, ki so se spozabili do protidržavnih dejanj, kakor s petjem rau-džaronske himne, z rabo madžaronske zastave, i. grožnjo proti jugoslovansko čutečim ljudem itd., zagovarjali za svoje čine. Vlada pa je dobila s tem resen opomin, da odpravi tudi vse, kar bi povzročilo opravičeno nezadovoljnost. Sicer pa je razburjenost prenehala, ki bi se skoro povečala še s tem, ker je jugoslovansko misleče prebivalstvo hotelo prirediti protidemon-stracijo proti madžaronom, kar so pa vladni organi preprečili. — V včerajšnjem poročilu se je zamenjalo dr. Somenovo ime z dr. Škerlakovim, kateri slednji ni madžaronski kolovodja. Rusija za mir. Moskva, 21. sept. (Brezžično.) Trockij je imel v moskovskem sovjetu govor, v katerem jc izvajal med drugim■ Dne 3. septembra je zapovedala francoska vlada Poljski, naj nam stavi ultimat. Pri tem jc Francoska računala na Lo. da Rusiji položaj ne dopušča, da bi ultimat za.vrnila. Za nasproten primer jc obljubila Francija Poljski in Romuniji popolno pomoč v boju proti Rusiji. Poljska vlada dolgo časa ni vedela, kaj naj stori, končno pa nam jc včeraj poslala ultimat a terminom 5 oktobra. Dotlej bodo sovjetski diplomatjc napravili vse, da prodre mirovna ideja ne samo med poljskim prebivalstvom, ampak tudi med poljsko buržuazijo, Trockij jc končal svoj govor z besedami: »Pripravljeni smo začeti pogajanja in kličem poljskemu ljudstvu: Če se poljski buržuaziji ne posreči spraviti pustolovce k pameti, tedaj je naloga poljskih delavcev in kmetov, da pozovejo poljsko buržuazijo, da napravi kakor je prav.« .— Nato je sprejel moskovski sovjet nastopno resolucijo: Po zaslišanju poročila tovariša Trockcga o mednarodnem položaju izjavlja moskovski sovjet, do so pripravljeni ruski delavci skleniti in obdržati mir z vsemi državami, da ne pride v nevarnost uspeh njihovega dela za pobijanje gladu. Ruski prolelarijat bo napel vse svoje moči, da ohrani mir. Županske volitve na , Turjaku. Dne 20. t. m, jc bil pri ponovnih starešinskih volitvah na Turjaku tuk. občine izvoljen županom g, Karol Štrukelj, ugledni kmet. posestnik i/ Rašice, vrli pristaš SLS. Volitev se jc vršila po žrebanju, ker ima vsaka stranka polovico odbornikov. Izžrebani občinski svetovalci so: Alojzij Po-držaj (SLS), Franc Stritar (SLS), Feliks Pe-lerlin (SLS) in Jožef Kožar (SKS). Zanimiva je zgodovina naših volitev. Samostoini so se na vse načine trudili, da bi naša občina ostala tudi v bodoče s 1 a b o s t o j n a. Že pri prvem žrebanju je bil g. Štrukelj izvoljen za župana, za obč. svetovalca sla bila izžrebana dva naša pristaša, dva nasprotna. Pa so prišli ata Pucelj iz Belgrada in naročili svojim zvestim sobojevnikom, da sc pritožijo pri deželni vladi, ker se žrebanje ni vršilo po vseh predpisih vol. zakonika. Res čudna pritožba. kjer toži samega sebe predsednik komisije, ki je vodil volitev, ozir. žrebanje! Zanimivo tudi, da so bili pri žrebanju vsi odborniki, tudi samostojni, zadovoljni, da se samo enkrat voli po listkih in žrebu, ne pa trikrat, kot natančno določa vol. zakonik. Nič ni pomagalo, ata iz Lašč, oziroma iz Belgrada so rekli: »Pritožiti se morate, četudi sami sebe tožite, morda nam bo sreča drugič bolj mila.« In naši slabostojni »možje« so se ustrašili ministrove mesarice, katero g. minister še vedno hranijo v Laščah za »boljše« čase in so ubogali in ubogala je tudi dež. vlada, ki je razveljavila volitve in po dolgem ^asu določila novo žrebanje. Žreb je pa zopet odločil in povedal nam turjaškim občanom: Kožar nam župa-nil ne bo! Občani pa pravimo: Zadnji čas je že, da smo dobili župana, ki ne bo imel svoje pisarne v gostilni. Upamo tudi, da nam bo tov. Štrukelj bolje n pravičneje županoval kot Kožar, ki je občinsko upravo tako daleč zavozil. da bo moral priti na naše stroške uradnik, ki se bo precej časa trudil, da uredi vse občinsko upravo in jo izroči novemu županu. Značilno je tudi za g. ministra Puclja, kako se poteguje za Kožarja, da bi obdržal županstvo, v katerem se jc nekdo, ki dobro pozna »vrlo« župansko ozir. gerentsko poslovanje Kožarjevo, izrazil: »Tudi cigan bi v boljšem stanju pustil občinsko upravo, kot jo bo regent Kožar«. In to ni bilo neznano gospodinu ministru Puclju, saj je vedel, kar ve pri nas že vsak otrok, koliko uradnikov je bilo na gerentove stroške poslanih v Turjak, ki so urejevali tekoče županske zadeve za katere se gerent Kožar sploh ni zmenil. Saj se je celo sam izrazil, da ga grenstvo stane že okrog 20.000 kron, in da bi sam rad odložil gerentstvo, za katerega nima ne veselja, ne zmožnosti. In vendar je na pritisk g. Puclja in nekaterih tukajšnjih strastnih samostojnežev, ki ga hočejo izrabljati v svoje sebične namene, do zadnjega kandidiral za župana. To nam je pač najbol ši dokaz, kaka je strankarska strast naših samostojnežev z ministrom Pucljem vred, katerim je naša občinska uprava in blagor nas občanov deveta briga. Sreča za nas vse, da se število teh slabo-stojnih Pucljevih agitatorjev tudi v Turjaku vedno krči, za kar se imamo zahvaliti najbolj Kožarju in g. ministru Puclju, njegovemu zaščitniku. Slep bi res moral biti, kdor ne bi že enkrat izprevidel in priznal: kakor delajo z našo občinsko upravo, tako delajo tudi z državo. Koliko je še takih slepcev med nami, pa bodo pokazale prihodke volitve. G. minister Pucelj, le tako naprej, dokler je še vetra kej! — Turjaški občan. Liberalno denunciaissluo pred sodiSCem. Vse priče potrde denunc^nsfvo. Nič nova ni zvijača velikih tatov, vpiti: Primite tatu! ter kazati na druge, da so kradli. Zato je danes prav zabavno pogledati po vrstah demokratske stranke, ki je vpila: >Glej jih klerikalne denunciante! Glej jih avstrijske konfidentek pri tem pa je imela sama v svojih vrstah vse polno pravih, pristnih črnorumenih konfidentov, med tem ko se ji do danes še ni posrečilo, dokazati nasprotnim strankam kaj stičnega. Prav zanimivo sliko o gorečnosti nekaterih ribniških liberalnih mogotcev nam je podala kazenska razprava, ki se je vršila včeraj pred okrajnim sodiščem v Velikih Laščah. Tu smo videli znanega Franceta Križmana in njegovega političnega tovariša Ivana Arka, kako sta se vila pod očitkom, da sta denuncirala avstrijskim vojaškim oblastem dekana Skubica in poslanca Škulja. Kazenska razprava je imela sledečo predzgodovino: Nekega večera lanske jeseni je bil ribniški dekan Anton Skubic v večji družbi v Podbojevi gostilni. Prijatelji ln znanci so ga vprašali, zakaj ne pride večkrat v njihovo družbo; odvrnil jim je, da mu je to nemogoče, ker vidi večkrat v tej družbi ljudi, s katerimi ne želi skupaj pri isti mizi sedeti, ker so ga denuncirali. Ko so navzoči vanj tiščali, naj pove, kdo so tisti, ki so ga denuncirali, je imenoval g. dekan Franceta Križmana in Ivana Arka. Krajevno vodstvo JDS v Ribnici je zahtevalo, da Križman in Arko tožita, da se do-žene, v koliko sta kriva. V resnici sta oba vložila pri okrajnem sodišču v Ribnici tožbo proti dekanu Sku-bicu, na predlog g. sodnega predstojnika, višjesodnega svetnika Mejača, je pa okrožno sodišče v Novem mestu za to kazensko zadevo delegiralo okrajno sodišče v Velikih Laščah, kjer je razpravo vodil g. sodni svetnik dr. Kalan. Prva razprava se je vršila 9. avgusta t 1. Pri tej je obtoženi gospod dekan za svojo trditev nastopil sledeči dokaz resnice: Izjava eospoda dekana Skubica. V gostilni pri Podboju me je dne 4. novembra 1920 g. sodni predstojnik in višjesodni svetnik Mejač iz Ribnice vprašal, zakaj tako redko prihajam v družbo. Odvrnil sem mu, da bi silno rad prišel v družbo, čeravno so gospodje druzega političnega naziranja, ker ni moja navada nositi svoje politično prepričanje v zasebno družbo, kot razlog, da pa vendarle ne pridem, sem povedal, da vidim včasih v tej družbi ljudi, s katerimi ne želim skupaj biti. Na vprašanje zakaj, sem povedal, da zato, ker so me denuncirali. Ivan Klun je tiščal v me, naj povem, kdo so dotične osebe, nakar sem odgovoril, cla sta to oba zasebna obtožitelja. Povedal sem, da sta me denuncirala svoj čas pri avstrijskih vojaških oblasteh in sicer Ivan Arko zaradi neke pridige, Franc Križman pa zaradi te pridige in zaradi zvonov. Za to svojo obdolžitev nastopim dokaz resnice. Če se ne motim, je bilo leta 1915., ko sem imel neko pridigo, kjer sem se obsebi umevno dotaknil vojske in nje žalostnih dogodkov. Ne vem pa, kaj sem v tej pridigi zagrešil in v koliko ni ugajala raznim višje-patriotičnim poslušalcem. Faktum pa je, da je nekaj časa pozneje prišel orožni-ški stražmojster Tršar v svoji uradni lastnosti k županu Francu Češarku in mu dejal približno to-le: »Sedaj pa imamo dekana notri! je naznanjen zaradi pridige.« Župan Češark je prišel precej k meni in me opozoril, naj pazim na svoje pridige, ker sem ovaden. Slišal sem, da so o stvari nekaj časa raziskavali proti meni, potem pa postopanje ustavili. Kolikor se spominjam, sem v dotični pridigi govoril o smrti za domovino ter mimogrede omenil, da če ravno so svoj čas Latinci rekli, da je sladko za domovino umreti, je vendar tudi s to smrtjo zvezana neznanska bridkost tako za tistega, ki umre, kakor tudi za njegove. Pristavil sem, da o sladkosti smrti so govorili in govorijo še danes ljudje, ki za domovino niso nikoli umrli in tudi lega namena nimajo. Kako leto dni pozneje so pa zopet vi-soko-patriotični ljudje ovadili tudi orožni-škega stražmojstra Tršarja, češ da je srbo-fil in da je pijančevanju udan, zlasti da popiva v službi. Jaz sem bil o tej obdolžitvi zaslišan kot zaupna oseba. Do mene je prišel orožniški general. Po svoji vesti sem o Tršarju odgovoril tako, da je bilo na podlagi moje izjave proti njemu postopanje ustavljeno. General mi je pred odhodom dejal: »Ich danke Ihnen Hochvvurden, Sie haben meinen Mann gerettet.« Kljub temu so Tršarja malo pozneje, menda iz službenih ozirov prestavili iz Ribnice. Predno je odšel, me je nekoč na j poti ogovoril in dejal, da bi sicer rad prišel k meni se poslovit, da si pa ni upal, ker se je bal, da sem nanj hud zaradi tiste i stvari, ki jo je proti meni gnal. Mislil je namreč na preiskavo zaradi pridige. Dostavil mi je, da mu je to tem huje, če sem nanj hud, ker je zvedel, da sem bil jaz tisti, ki sem ga s svojo izjavo rešil iz težkega položaja. Ginjenost in hvaležnost ga je do solz obvladala in mi je rekel, da je pripravljen napraviti mi vsako le mogočo uslugo. Prijel sem ga koj za besedo in mu rekel, da želim kot uslugo od njega le izvedeti, kdo me je zaradi pridige ovadil. Na to mojo željo mi je odvrnil: »Ustmeno Vas je ovadil najprej Franc Križman, potem sem pa Križmanu rekel, da moram imeti pismeno ovadbo, da o stvari poslujem. Čez nekaj časa je pa Ivan Arko vložil pismeno ovadbo. Vsebino tega razgovora s Tršarjem sem jaz takoj še isti večer povedal kaplanoma Vinko Laviiču in Gabrijelu Petriču, nekaj malega pozneje pa g. sodnemu predstojniku Mejaču. Ko so pri nas pobirali zvonove, sem dobil od ordinarijata naročilo, naj to ljudstvu naznanim in naj v cerkvenem govoru vplivam tolažilno na župljane. Po svoji vesti in vednosti sem temu ukazu zadostil. Tudi ta moja pridiga ni našla pravega razumevanja pri nekih hiperpatriotičnih Ribničanih, kajti čez nekaj časa mi je pri meni nastanjeni vojaški kurat Franc Krivy zaupal, da se proti meni vrši preiskava zaradi nepatriotične pridige, ker sem baje dejal: >Dali ste sinove, dali boste še zvonove.« Vojaška komanda, oziroma komanda bolnice, je hotela ves ta slučaj odstopiti vojaškemu sodišču, a ne vem čegavi intervenciji sem se imel zahvaliti, da so zadevo vendarle potlačili in me pustili v miru. Obsebi umevno som sc pa zanimal za ti tega farana, ki se tako izpodtika nad mojimi pridigami. Ko sem Krivega vprašal, kdo me je ovadil, mi je mož kot moravski Nemec odgovoril: »Die Anzeige bat gemacht der France Krisman.« Pripomnim izrecno, da je Krivy Križmana dobro poznal, ker sva o njem večkrat govorila, zato mi je tudi rekel der France Krisman^. Tudi to stvar sem precej povedal svojima kaplanoma Lavriču in Petriču, pozneje pa enako g. višjesodnemu svetniku Mejaču. Kot priča zaslišani orožnik Tršar je izpovedal, da opis zadeve, kakor jo'je podal g. dekan, ni dobeseden, pač pa toče n. V ostalem se je skliceval na službeno tajnost. Tudi priča Krivy je v bistvu potrdil navedbe obtoženega. On sam sicer ni slišal, da bi bil Križman dekana ovadil, pač pa so mu oficirji povedali, da je Križman med nje silil in jim pravil o nepatrio- tični pridigi dekanovi. * » * Včeraj se je razprava v Velikih Laščah nadaljevala. Vodil jo je sodni svetnik g dr. Kalan, tožnika Križmana in Arkota ie zastopal dr. Klepec, kateri je sedel v mali razpravni dvorani v sredi obeh tožnikov, g. dekana Skubica je zagovarjal g. dr. Pegan. Dvorano so napolnili radovedni poslušalci, med katerimi je bil tudi narodni poslanec g. župnik Škulj, katerega so lju-beznjivi liberalni prijatelji, kakor je dokazala današnja razprava, hoteli spraviti tako daleč, da bi ga bile avstrijske vojaške oblasti kot srbofila obesile. Osumljencema (g. dekanu Sknblcn in poslancu Škulju) je šlo za življenje. Prvi je bil zaslišan kot priča ribniški notar g. Smodej, kateri je povedal: »Meseca januarja ali februarja 1. 1918 se je zglasil v mojem stanovanju praporščak g. Plemel rekoč, da je prišel z neko komisijo kot tolmač proti ljudem, kateri so osumljeni sovraštva proti avstrijskemu vojaštvu. Rekel je, da je stvar zelo resna in da gre v prvi vrsti proti poslancu Škulju in mislim, da je rekel, da gre tudi proti dekanu Skubicu. Vprašal me je, če mi je o stvari kaj znanega, kar sem zanikal. Še isto dopoldne okoli 10. ure je prišel k meni v pisarno pobočnik majorja Weissa, kateri me je vprašal, če vem proti poslancu Škulju in dekanu Skubicu kaj obtežilnega. Odgovoril sem mu zanikalno. G. Plemel mi je tudi povedal, da je stvar zelo resna in da gre gospodoma Skubicu in Škulju za življenje! Popoldne mi je Plemel povedal, da je polkovnik Klingspor na lastno pest poizvedoval v Dolenji vasi proti Škulju; zvečer istega dne sta bila Weiss in Klingspor pri meni in se je takrat govorilo o Škulju in mislim, da tudi o Skubicu. Tudi takrat sem izjavil svoje prepričanje, da o stvari ne bo nič resničnega.« Opis gospoda sodnega nadsvetnika Mejača. Višji sodni svetnik g. Mejač v Ribnici je povedal: »Od časa, ko se je vršil dogodek, je preteklo že precej časa in mi je nemogoče, da ponovno doslovno opišem vse prav tako, kakor se je godilo, oziroma govorilo. Posebno pa tudi ne morem razvrstiti besed kronologično, kakor so se govorile.. Z gospodom dekanom sem govoril jaz največ, ker sva sedela skupaj in sva že dlje časa ne samo znana, ampak tudi prijatelja. Ker je za družbo zelo zabaven, sem vedno rad v njegovi družbi. Če tudi je pristaš druge stranke, kakor jaz, se z njim navzlic temu lahko debatira, ne da bi prišlo do kakšnih hudih kontroverz. Dotični večer smo bili vsi prav dobro razpoloženi, kar mi je dalo povod, da sem mu rekel, naj pride večkrat v našo družbo, ker je zabava tako prijetna, kadar je zraven. Kolikor se spominjam, mi je na to odgovoril, da bi prišel rad in večkrat, da pa ne pride, ker prihajajo v lo družbo ljudje, ki mu niso po godu. Da je rekel »denuncianti«, se jaz niti spominjati ne morem, kar pa je irele-vantno, ker gospod dekan sam pravi, da je to rekel. Na dekanov odgovor se je unela debata, kateri pa nisem dolgo prisostvoval, marveč sem odšel s svojim tovarišem g. dr. Lavričem. Mnenja sem, da so se inkriminirane besede ozirale edinole na družbo, katera se shaja v gostilni pri Podboju skoraj vsaki večer. Kes je sicer, da sva govorila z dekanom o strankah JDS in SLS in se spominjam, da sem dekanu v šali celo rekel — bilo je pred volitvami —: »Ti boš volil JDS, jaz pa SLS« (veselost); v tem tonu se je vršil dotični večer razgovor. Družba, katera zahaja večer za večerom k Podboju, je izključno od stranke JDS, le tuintam pride izjemoma kdo od stranke SLS. Bilo je to okoli 10. ure zvečer.« Dr. Pegan priči: »Gospod nadsvetnik, ali se spominjate, da Vam je g. dekan povedal, da mu je orožnik rlršar pripovedoval, da sta ga Arko in Ki^man nudila?« — Priča: »Da, to mi je go. pod dekan pripovedoval. Leta 1918. in 1919. so se v Ribnici ponavljale različne ovadbe. Ovadeni so bili tudi orožniki in med njimi stražmojster Tršar. Uvedena je bila proti njemu preiskava in je prišel celo z Dunaja neki general, kateri jo poizvedoval o vedenju in o službi orožnikov in posebno tudi o Tršarju. Bil je pri meni in pri gospodu d ''kanu. Jaz in gotovo tudi g. dekan sva izpovedala o orožnikih vse najboljše, kar je povzročilo, da Tršar ni bil dalje preganjan, marveč samo disciplinarno iz Ribnice premeščen. Pred odhodom se je poslovil od mene in od gospoda dekana. Dekan mi je tudi kmalu po Tršarjevem odhodu iz Ribnice povedal, da ga je vprašal, kdo ga je pri vojaški oblasti ovadil in da mu je iz hvaležnosti za usluge povedal, da sta ga ovadila Križman in Arko iu sicer prvi ustmeno in drugi pismeno.« Strel bi bil prečasten za nju (za dekana Skubica in poslanca Škulja), morata visetii Žena g. notarja v Ribnici gospa Josi-pina Smodej je povedala: »Leta 1918 neko jutro cb pol sedmih sem dobila brzojavko od g. Slavka Plemlja, da bo priiel v Ribnico. Kratko zatem se je res zglasil pri nas iu vprašal za mojega moža. Govoril je potem z njim, pa mi ni hotel nihče povedati, kaj da sta imela med seboj). Moj zet, ki je bil takrat še zaročtnec moje hčere, mi je povedal, da gre za Skubica in za škulja, da je stvar resna in da jta* gr« za življenje. Moj zet ,e povabil zvečer po mojem naročilu celo komisijo na večerjo z namenom, da jih pregovorimo, naj celo zadevo potlačijo, ker ni resnična. Po večerji je baron Klingspon kot predsednik komisi e, ki je prišla nalašč za to od vojnega ministrstva, v zaupnem pogovoru povedal, da je prišel v Ribnico zaradi gosp. poslanca Škulja in gosp. dekana Skubica. Vprašal me je, kakšnega mnenja sem o stvari jaz. Odgovorila sem mu, da glede obeh ne vem nič takega, česar sta obdol-žena. Prej je pa že major Weiss pripomnil; »Strel bi bil prečasten za nju, morata viseti!« Na moje vprašanje, kdo ju je ovadil, je izjavil: »Mesar Križman in Arko iz po" sojilnice.« Pripomnil je še, da dobe veliko aktov, ki jih vrže v koš in da pride posebno trgovec Pirker vsaki dan k njemu s kako ovadbo. Welss je še dostavil: »Nam že zadostuje, kar je župan Mrhar iz Dole-n evasi izpovedal. (Bivši župan iz Dolenje vasi g. Nace Mrhair, večkratni propadli kandidat JDS je bil imejitelj treh avstrijskih odlikovanj, odlikovan je bil tudi z redom sv, Save IV. klase. Op. por) Čez 8 dni je bila preiskava ustavljena. Kolikor sem izbrala iz besedi teh oficirjev, je šla ovadba za tem, da gospoda Skubic in Škulj ščuvata l.udstvo zaradi svojega srbofilstva na vojaštvo, naj mu ne da nobenih živil in da za to vojaštvo ni imelo v Ribnici obstanka. ..uotir: Kako je označil major Weiss gosp. Arka. Gospa dr. Slavka Schoberl, hči g. notarja Smodeja, je izpovedala kakor njena mati bistveno takole: Gospod major Weiss je označil kot avstri,ske denunciante, kateri so denuncirali gospoda dekana Skubica in poslanca Škulja srbofilstva, gospode Križmana, Arka in Pirkerja iz Ribnice in župana Mrharja iz Dolenje vasi. O Arku je rekel gospod Weiss: »Das ist der Herr aus der Sparkasse mit der roten Nase, der sitzt immer im Parlamenti« (v neki ribniški gostilni). »Za take ljudi bi bil strel predober!« Gospod dr. Anton Schoberl je pr.čal: »Od novembra 1917 do marca 1918 sem bil baterijski častnik pri artiljerijski skupini II, kateri ,e poveljeval major Weiss in je bila nastanjena v Ribnici. Bil sem takrat zaročenec hčere g. notarja Smodeja in sem kot tak občeval v rodbini. Spomnim se na dogodek, ko je Slavko Plemelj, ki je sorodnik moje tašče, prišel v Ribnico kot tolmač v zadevi, katera se je imela vršiti proti dekanu Skubicu in župniku Škulju. Na iniciativo svoje bodoče tašče sem povabil celo komisijo k notar;u Smodeju na večerjo, čemur so se ti odzvali. V glavnem je bil takrat pogovor, da sta navedena duhovnika zakrivila sovražno razmerje prebivalstva do vojaštva. Slišal sem reči majorja Weissa: »Za take ljudi bi bil strel predoberl« Tudi prej se je med častniškim zborom razgovarjalo, da g. dekan Skubic avstrijskemu vo.aštvu ni preveč prijazen. Poslanec Skulj je bil v smrtni nevarnosti. G. svetn.k dr. Kalan je prebral nato pričevanje gospoda Slavka Plemlja, ki je povedal med drugim: »Preiskava je šla takrat proti poslancu Škulju, kateri je bil opisan kot srbofil najhuše vrste. O njem je vršil na lastno pest brez tolmača baron Klingspor, kateri mu je povedal, da je dO-bil zanesljive podatke o veleizdajnlškem početju pri nekem gostilničarju in županu v Dolenji vasi, ki ima gostilno ob glavni cesti, a na njegovo ime se priča ne ve več spominjati. O n,em je rekel major: »Der Wirt ist ein Prachtkerll« Dal mu je o poslancu, Škulju najkonkretnejše podatke, tako da je major rekel: »Von dem habe ich genug, der wird hahgen!« Tudi v družbi Škuljevih političnih nasprotnikov sem čul o njem take izjave, da sem s« čudil, kako je mogoče proti političnim nasprotnikom tako postopati. V dno duše se mi e gnusilo početje teh političnih nasprotnikov, kateri so se igrali t življenjem po" slanca nasprotne stranke.« Dr. Pegan je na to rekel, da je po njegovem mnenju o tem, kar je govoril g. dekan Skubic, doprinešen že dokaz resni- ce, toda da bo slika še popolnejša, stavil je predlog, naj se zasliši še major Weiss in naj se od avstrijskega vojnega ministrstva rekvirirajo akti, kateri so pripravljali gg, dekanu Skubicu in poslancu Skulju ne častnega strela, marveč nečastno vrv. Sodni svetnik g. dr. Kalan je ugodil stavljenima predlogoma in je razpravo pre-ložiL_ Politične nmtee. + Levstik — avstrijakant. V »Slovenskem Narodu« je nekdo raztrgal pravkar izišlo »Slovensko čitanko za višje razrede srednjih šol«, katero je sestavil eden naših najboljših literarnih kritikov, profesor dr. Grafenauer. Ni mu prav, da je med epskimi umotvori uvrstil pet spevov Dantejeve »Divine« v prevodu Otona Župančiča, ker po mnenju kritika slovenski učenci ne bi smeli vedeti, da eksistira na svetu razun slovenske literature še sploh katera druga. Višek kulturnega kriticizma pa je g .kritik dosegel s tem, da očita Grafenauerju Levstikovega »Martina Krpana«, češ, da je to > avstrijakantsko« čtivo, ker govori o cesarju Janezu in ministru Gregorju na Dunaju. Grafenauer je res storil veliko napako, saj bi si bil lahko pomagal, Martina Krpana bi naj bil mesto na Dunaj poslal v Belgrad, iz ministra Gregorja pa naj bi napravil Gregorja Žerjava in »Slov, Narod« bi ga bil gotovo pohvalil, — Iz najduhovi-teše slovenske satire na dunajsko cesarsko gospodo, kakor je Levstikov »Martin Krpan«, berejo danes navdušeni demokratski državotvorci — slavospev na Avstrijo! Hudo nas Gospod kaznuje za naše grehe, da moramo že take reči požirati, -f Ne zavijati! »Naprej« vsakokrat za-stoče, kadar kdo stopi na kurje oko — demokratom. Tako mu je na primer zdaj žal, da je SLS obljubila, da ob svojem času maščuje krivice, ki se pod demokratskim režimom gode drugačemislečemu uradništ-vu in učiteljstvu in nam pri tej priliki daje nauke o krščanstvu. »Naprej« pa čisto dobro ve, da smo jasno in nedvoumno rekli, da SLS ne misli preganjati nikogar zaradi njegovega političnega prepričanja, ker nam je svoboda mišljenja sveta stvar. Pač pa ne bomo trpeli, da uradnik uganja politiko v uradu in dosledno temu je dolžnost vsake poštene stranke, da zahteva kazen za one, ki ta princip kršijo. Ali »Naprej« res misli, da bi bilo krščansko, če bi se pustili uradniki v činu, ki so si ga po krivici pridobili s tem, da so se zaradi njih preterirali drugi, ki so strokovno usposobljeni? AJi naj se trpi, da bodo gospodje, ki danes, izrabljajoč svoj nezasluženo visoki položaj, svoje kolege preganjajo in zapostavljajo, uživali za to še neizmerno visoke penzije, ko se vležejo na svoje lavorike? Ali je to krščansko, da bodo eni s polno žlico zajemali, ker so pristaši sedanjega političnega kurza, drugi pa bodo suho skorjo grizli? »Naprej« naj nikar ne zavija, ker mi nismo nikjer in nikoli proglasili načelo, da se naj enim daje groš, drugim pa knof, kakor je to storil »Napre u« simpatični gospod šef demokratske stranke. Uradnik, ki objektivno vrši svoje delo, naj bo privatno demokrat ali teokrat, realist ali spiritist, če bo vršil svojo dolžnost, bo našel pri nas vsegdar zaščito, če pa bo uganjal v uradu svojo politiko, spada ne v urad, ampak v kavarno ali na shotf, kjer naj svobodno zastopa svoja načela, ne da bi obremenjal žepe davkoplačevalcev. Upamo, da bo »Naprej« to kapiral, -j- Nov list v Dalmaciji. Izšla ie 1, številka »Primorskega Glasnika«, ki bo izhajal vsak petek v Splitu in je glasilo zemljoradnikov. Izdajatelj lista jc inž. Anton Viskovič. V programnem proglasu pravi, da bo naloga lista, da primorsko inteligenco informira o zemljeradniškcm pokretu m o vseh važnih socialnih dogodkih. Nadalje piše: »Jugoslavija ni ustvarjena zato, da bi bila neusahljiv vir, ki ga izrablja o in se ob njem bogate privilegirane skupine ljudi, konzorcijev, politikov in raznih drugih pijavk, temveč, da postane potom temeljitih socialnih reform skupna posest vseh njenih prebivalcev, posebno onih, ki svestno in koristno delajo za obči blagor in napredek.« -j- Smrtna obsodba v Rusiji, »Doma« javlja: Sovjetska vlada naznana, da je bil obtožencc baron Ungcr-Sternberg v javni razpravi v Novem Nikolajewsku obsojen na smrt. Smrtna obsodba je bila že izvršena. Baron Unger-Sternberg! je bil obtožen prrič, da je podpiral in izvršil roparske načrte proti sovjetski vladi, drugič, da je pripravi al padec sovjetske vlade in ustanovitev monarhije pod vodstvom Mihaela Romanova in tretjič umora ruskih kmetov in delavcev v Sibiriji ter kitajskih kmetov, žšiišiiiiimimiš Rok za podpisovanje V° investicijskega posojila poteče dne 30. septembra. mmmmmmssmsm K poglavju naše železniške politike. Naša železniška politika mora biti državna. Seveda ni treba, da bi bili radi tega slepi za potrebe Slovenije in za zvez? z drugimi državami. G. inž. Musil meni, da je zveza Kočevje—Moravice važna za zvezo Monako-vega z Jadranom. O tej trditvi si dovoliu-jemo izraziti svoj dvom, ki ga nam vzbuja pogled na zemljevid: Zla Monakovo je bU-žje v Trst kot pa v luko Baroš, pri čemer je upoštevati tudi večje prijateljstvo Nemcev z Italijani kot z nami. Zveza preko kakšne točke proge Zagreb—Reka ima za Monakovo pomen samo na Solun, t. j. k Egejskemu morju, kratko kot prometna zveza »London—Soluni«. O tej zvezi so Nemci in drugi že pisali; ta zveza London-Solun pomeni za Angleže najkrajšo zvezo z Egiptom in s Suezom. Pribijem, da so Avstrijci že od 1. 1908 dalje resno mislili na zvezo Uvac—Kos, Mitroviča, da bi izpeljali promet na Solun mimo Srbije. Zve-nomelj—Ogulin, zveza Vrhovine—Bihač— Drvar—Sarajevo—Uvac—Kos. Mitroviča— Solun, katere sicer ne bodemo še tako hitro dočakali, morda tedaj le ni tako absurdna; zgrajena z normalnim tirom bi bila svetovnega pomena; obenem bi povzdignila kulturo v večjem delu naše države. Na tej progi manjka še popolnoma (po zemljevidu univ, prof, dr, Gavazzija) zveza Črnomelj—Ogulin- zveza Vrhovine—Bihač— Drvar, pa zveza Uvac—Kos. Mitroviča, v skupni dolžini največ 350 km, V slučaju uresničenja nameravane proge Bihač—Vrhovine—Senj bi enako bolj odgovarjala zveza Črnomelj—Ogulin, kot zveza preko Kočevja na Senj. Za Ba-rošem pa priha.a gotovo Senj kot na)bti-žja nam luka v poštev, —č. — Smrtna kosa, V Metliki je umrla včeraj po dolgi, mučni bolezni gdčna Matilda Trampuš. N. v m. p. — Preiskava proti dr. Pirkmaierju. Predsedstvo pokrajinske uprave objavlja, da je pokra,inska uprava spričo očitkov, naperjenih v dnevniku »Jugoslavija« proti vodji okrajnega glavarstva v Ptuju, vladnemu tajniku dr, Otonu Pirkmaierju, odredilo poizvedbe. Kadar bodo zaključene, bo odločila o korakih, ki naj se ukrenejo zoper imenovanega uradn.ka, ako bi bil kriv, odnosno zoper n.egove obdolževalce, če bi bil nedolžen. Dosedanje poizvedbe niso dale konkretnega povoda za katerosikoli-bodi disciplinarno odredbo. — Živinski semenj v Prevaljah. Dne 6, oktobra 1921 se vrši v Prevaljah živinski semenj, , — Zdravstveni odsek za Slovenijo iu Istro v Ljubljani razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Sevnica. Istotako se razpisuje služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Marenberg. Interesentje se opozarja o na razpis v Uradnem listu. —■ V porairjenjc hišnim posestnikom! Ker hoče zakonodajni odbor stanovanjsko naredbo zopet spremeniti in pridobljene pravice vnovič omejiti, vršile se bodo te dneve v Zagrebu konference zastopnikov društev hišnih posestnikov iz cele Slovenije in Hrvatske, da se sklenejo in pod-vzamejo potrebni koraki proti nameravanemu nasilju napram hišnim posestnikom. Po teh konferencah se takoj vrši kongres hišnih posestnikov iz cele države v Belgradu in se tam izroči vladi in poslancem utemeljen protest proti nadaljevanju socializacije hišne posesti. Ne samo to, da bodo poslovni prostori v Srbiji najmanj 4 krat dražji kakor pri nas, ki pa plačamo najmanj 5 krat večji hišni davek, se hoče hišnim posestnikom še naprtiti velika bremena za državni stavbni fond, iz katerega bi se zidale stanovanjske hiše, s kakršno obremenitvijo najbrže tudi najemniki no bodo zadovoljni. Stvar je sedaj predvidena v tem smislu, da oni, ki je že zidal hišo, in s tem žrtvoval vse ali pa vsaj mnogo premoženja v stanovanjske namene, naj bo kaznovan sedaj še s tem, da bo moral še na novo plačevati za zidanje tujih hiš. Ako je to poročilo popolnoma resnično, potem ne izostane odpor hišnih posestnikov do skrajnosti. Takrat hočemo tudi dokazati, kaj je vzrok stanovanjski bedi, kdo jo je zakrivil in ne ublažil in kako bi se lahko stanovanjske razmere temeljito uredile, ne da bi se izvajale tako represalije nasproti hišriim posestnikom. Proti nameravanim uredbam se bodo vršili tudi protestni shodi po vseh večjih mestih naše države, ki gotovo ne bodo ostali brez vpliva na odgovorne čiuitelje. —* Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo. — Zopet ogenj v ljubljanski okolici. Včeraj zjutraj ob 3, uri je pričelo goreti gospodarsko poslopje Valentina Jagra v Št. Vidu nad Ljubljano, Ogenj se je razširi! na zraven stoječo hišo št. 14. Gosp, Jagcr je imel v hiši dve stranki, kateri sta še pravočasno večinoma vse rešili, medlem ko je požar njemu upepelil obe poslopji, veliko drv. sena in slame. Le neumornim gasilcem se je zahvaliti, da so obvarovali poleg stoječa poslopja. Kakor se govori, je bil ogenj podtaknjen od zlobne roke, — Planinski koledar za leto 1922 (VIL letnik) jc že v tisku ter naj vsi interesenti, ki nameravajo v istem inserirati, pošljejo rokopise v najkrajšem času na Založništvo Planinskega koledarja (Brunon Rotter), Maribor, Krekova ulica 5, ker se konča s tiskom najkasneje koncem oktobra. Cena za celo stran 220 K, za pol strani 120, za četrt strani 60 K, —; Šola ?a cigane. Iz Bratislave poročajo: K tukajšnjemu šolskemu referentu je prišla včeraj deputacija ciganov in ga prosila, da smejo sami zgraditi v kraju Leva šolo, kjer bi se vršil pouk v slovaškem jeziku za njihove otroke. — »Naša skrbna in dobrohotna iinančna oprava«. Prejeli smo: Dovoljujem si priobčiti uglednemu uredništvu k notici, ki 10 ie priobčil »Slovenec« v številki 210 dne 16 septembra 1921 pod gornim naslovom nastopno pojasnilo: Po veljavnih predpisih ie za kuho iz suhih hrušk treba potrdila okrainega glavarstva, da so hruške pokvarjene in da jih lastnik ni sam pokvaril, ter na podlagi tega potrdila posebnega dovoljenja finančnega okrajnega ravnateljstva. Šele na podlagi tega dovoljenja se more kuha iz suhih hrušk vzeti na znanje in predpisati trošarino. Vsega tega stranka v konkretnem primeru ni imela in tudi naznanilo se ie glasilo na »hruške« brez pristavka. Ur.idnik ni torei imel povoda iz-eraševati kakšne hruške se namerava prekuhati, tem mani, ker se drozga iz svežih hrušk navadno sicer ne prekuhava v maiu. vendar taka kuha v tem času nikakor ni absolutno izključena. Mogoče je namreč dobro hruševo drozgo, ako se ž njo pravilno ravna in io pravilno konservira, vzdržati do maia v oorab-rem stanju. Ker pa stranka, kakot razvidno iz teh podatkov, ni zadostila navedenim zahtevam, ie zapadla tudi kazni ki io določajo predpisi. Finančno okraino ravnateljstvo ni pooblaščeno milostnim potom odpuščati ali zniža-vati kazni, odmerilo io ie oa v tem primeru itak z največjo ozirnostio. Sicer ie oa odločba izrečena šele v prvi inštanci in ima stranka oravico priziva. ki se ie bo brez dvoma poslu-žila. S tem bo dana možnost razsodbo omiliti. — Z izrazom odličnega spoštovanja — Dr. Šav-nik. — Zbirajte znamke! Jugoslovenska Matica se obrača do vseh državnih in privatnih uradov, bank, trgovcev in privatnikov z uljudno prošnjo, naj zbirajo rabljene znamke, s čemur bi prišla Jugoslovenska Matica do novega stalnega in izdatnega dohodka. Brez vsake žrtve, le z malim trudom lahko pripomorete Jugoslovenski Matici do lepih svot. Torei: vsi. ki imate smisla za narodno obrambno delo, zbirajte rabljene znamke! Znamke naj se nc trgajo iz papiria, marveč naj se izrežejo in sicer tako, da ostane o zobčki nepoškodovani. Znamke je pošiljati na naslov: Jugoslovenska Matica. Ljubljana, Pred škofijo 21. — Strašen detomor. Ana Sever iz Aleksandrovega v Vojvodini je povila po 7 mesecih zdra-voga dečka. Ker je mislila, da ii bo z ozirom na predčasen porod istega mogoče utajiti, je otroka zakopala na polju. Čez par dni pa so ga izkopali psi, ki so truplo popolnoma izjedli. Brezsrčna mati je bila aretirana in oddana v zapor, kjer je svoj zločin priznala — Sini ubil V vasi Klokočevik v Bosni sta se pred par dnevi sprla oče in sin radi delitve premoženja. Tekom prepira je oče zagrabil velik nož in ga zadri sinu v prsi. Sin je bil prepeljan v bolnico, kjer je kmalu nato umrl, oče pa se je sain javil sodišču. — Neprijetno izneiiadenje. Bančni sluga Frfihlieh v Berlinu ae je zagledal v neko vdovo in se z njo tudi poročil. Da bi bolje živela, je pred poroko poneveril 78.000 mark Poneverbi pa so prišli na sled in ravno, ko je v veselem društvu praznoval svojo poroko, ga je presenetila policija in ga povabila seboj. bila se ne bodo razpošiljala ter veljajo t4 objave obenem kot povabilo, — Odbor. lj Starešinski sestanek se vrši v petek, 23. sept, ob osmi uri v srebrni dvorani hotela »Union«. Vsi člani se vabijo, da se sestanka gotovo udeleže. — Dr. Božič, predsednik. lj Probuda vabi vse člane-umetnike, pa tudi umetnike, ki še niso pristopili k društvu, na sestanek, ki se bo vršil v so* boto, c'ne 24. t. m. na tehnični srednji šoli v pritličju. Na programu so važni pogovori, lj Pomoči potrebni! Neka uboga družina s 5 nepreskrbljenimi otroci in 72 letnim starčkom živi v veliki bedi. Oče bolan, brez kakega premoženja, 3 otroci ho* dij o v šolo raztrgani in bosi; dve deklic] (8 in 10 let) in 6 letni fantek. Prosimo usmiljenih src pomoči! Ime pove društvo »Dobrodelnost«, Poljanski nasip 10, kamor naj se tudi pošiljajo darovi, li Iz Borštnikove zapuščine se prodajo ljubiteljem umetnosti sledeči predmeti: Zlata ura z napisom, zlat obesek, verižica za uro, doza za svalčice z napisom, zlat ščipalnik. dve srebrni mašili z napisom in eno srebrno stojalcd za uro- Da ne bi ti spomini pokojnega umet* nika prišli v neprave roke, opozariaino nanj« pokojnikove prijatelje in spoštovatelie. Predmete si lahko vsakdo ogleda pri gospodu notarju Hafnerju. Orlovski vestnik. Seja ljubljanskega nkroinega sveta se vriS dne 28. t. m. v sredo ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Ker se bo razpravljalo o važnih točkah, zalo prosim udeležitvo vseh bratov. Bog živi! — Rebolj, predsednik. Orliški krožek Krekove prosvete priin« danes ob 7. uri zvečer z redno telovadbo v društvenih prostorih. Sprejemajo se tudi nove (Sanico. Bog živi! šport. Izjava. Podpisani odborniki Ljubljanskega nogometnega podsaveza izjavljamo s tem. da smo na 11. seji upravnega odbora, ki se je vršila dne 21. septembra t. 1.. podali svoie ostavke vsled tega, ker ne morcio prevzet! odgovornosti za sklepe L. N. P. kateri temeliiiO na neobiektivnosti in nekorektnem postopaaia napram posameznim klubom. Obenem odločao zahtevamo da se skliče izvaredni občni zbor katerega naloga mora bi'.;, odstraniti te nezdrave in našemu športu škodliive razmere V instituciji, katere naloga bi morala biti vsestransko podpirati razvoj našega športa na sploh in ne uničevati istega potom oškodovanja posameznih klubov, in ker se nočemo izpostavljati še nadalie osebnim inzultom. Za vsa nadaljna noiasnila smo J. N S. in občnemu zboru L. N. P. na razpolago- — Bašin Aloizii, odbornik — Slamič Lavoslav, I. tajnik —• Kralj Ivan, odbornik. š Mariborska porota. Dne 21. t. m. so se pred mariborsko poroto obravnavali štirje slučaji, Anton Rajh, kur ač v Halber-tovi tovarni za usnje, jc ukradel kože in podplate. Škoda znaša nad 66.000 K. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe. — Nato je prišel na vrsto Anton Trnja k, ki je 7. avgusta na planinski veselici v Rušah zaklal maturanta Scrajnika. Zagovarjal se je s popolno pijanostjo, kar so porotniki tudi upoštevali. Dobil je samo tri mesece zapora. — Avgust Peitler e 26. decembra 1920 v Račjem v gostilni med prepirom s kolom udaril po glavi Štefana Klina s tako silo, cla je ta čezne kaj dni umrl. Peitler je bil obsojen na 2 leti težke ječe, — Kot zadnji se je zagovarjal Ivan Vesenjak radi posilstva in ropa. Dobil je 10 let težke ječe. lj Umrl je včeraj v Rožni ulici 41 vpo-kojeni progovni mojster juž, žel. g. Lovrenc F a t u r v lepi starosti 89 let. Pokojni je bil vzor moža poštenjaka, nad vse skrben soprog in oče. Kdor ga je spoznal, ga je vzljubil. Bil ,e oče centralnega nadzornika g. dr. Faturja in slovenske pisateljice gdč. Lee Fatur. Pogreb bo v soboto popoldan ob 2. uri. Naj počiva v miru! Prizadetim naše iskreno sožaljel lj »Organizacija javnih nameščencev— somišljenikov SLS.« prosi vsa naša ljubljanska društva, da opozorijo svoje člane in vse naše somišljenike na njeno prvo | javno prireditev, ki se vrši v soboto, dne I 1. oktobra t. 1. v veliki dvorani hotela i ^Union«, Spored obeta biti jako zanimiv I in se ga bode pravočasno šc v časopisih objavilo. Med točkami jc omen ali posebno v Ljubljani redko prirejano »Vinsko trgatev«; tudi srečolov obeta bili bogal, — Pri prireditvi svira vojaška godba. Naprošajo se vsi naši somišl eniki, da to prireditev v obilnem številu poset'jo. Posebna va- BORZNI PREGLED. Ljubljana, 22. sept. Vsled vesti iz Belgrada, da ie ministrski svet ukinil danes svobodno trgovino z devizami in valutami ter uvedel zopet vezano trgovino, so danes na zagrebški borzi vse tuie valute in devize padle. Naiboli občutno so padle Budimpešta. Berlin in Dunaj in napoleondori. Precej Italija, dolarji in Praga sta le malo oslabela- Dunni ie padel od 13.75 na 12.50 — in šc nižis. Popoldne ie postal zopet nekoliko krepkeiši. Na Dunaju so bile pred borzo zopet de-mrstracije. Toda tuie devize in valute so se kljub temu visoko dvignile. Danes ie avstrijska vlada uvedla za vse prodajalce in kuooval-ce valut prisilno legitimacijo. Posledica ie bila, da so se valute slno drago plačevale. BORZA. Zagreb, 22. septembra. (Izvirno) Budimpešta 28'/j—29, Berlin 201—204, Italija 885—005, London 795-800, Pra-ja 254—255, Dunaj 1230—1270, Curih 38Napoleoni 600—020. Valuta: Marke 196 -200, dolar 207—211. Curih, 22. septembra. (Izvirno) Devize: Bu-dimpešla 0.75, Berlin 532, ttalija 2405, London 21(51, New York 580, Pariz 4105, Praga <582, Dunaj 0.50, Bukarešt 510, Zagreb 200, Varšava 0.14. Valuta: Nemškoavslrijske Krono 0.37. Dunaj, 22 septembra (Izvirno) Dovize: Budimpešta 230, Berlin 1595, Italija 7200, London (>512'/j, New York 1590, Pariz 128.—, Praga 2050, Curili 300.—, Bukarešt 1738'/», Zagreb 805, Varšava 82. Valute: Ogrska krona 250, marlui 1590, lira 7150. funt str. 6450, dolar 1600, fr. frank 122, čsl. krona 2085, šv. frank 299.-, Iei 1720, dinarji 2820, poljske marke 34—. g Za svobodno trgovino s premogom, Praga, 22. septembra. (Izvirno) Ministrstvo javnih del se peča z idejo, da z ozirom na grozečo krizo dopusti popolno svobodno trgovino s premogom. g Delegacija ministrstva financ objavlja uradno: Gospod finančni minister ie z naredbo z dne 12. septembra 1921 D, broj 11.600, odredil, da se smejo začasna potrdila o podpisanem 1% državnem posojilu sprejemati kot kavcijc. Blagajna, ki sprejme tako potrdilo za kavcijo, mora o tem obvestiti oni bančni za-, vod, pri katerem je bilo posojilo podpisano, da zavod to zabeleži v vpisniku. Kadar bo bančni zavod dobil obveznice, jih bo izročil dotični blagajni proti vrnitvi začasnega potrdila. g Dobava blago. Oddelek za socialno skrb pokrajinske uprave za Sloveniio v Ljubljani želi nabaviti za invalidske zavode nastopne vrste blaga: 530 komadov volnenih odei, 1616 metrov blaga za slamniakc. odnosno žimnice (gradil, 328 metrov blaga za zglavnike (gradi), 920 metrov zglavniške prevlake, dalje 1365 m sukna za zimske suknje (cvent. ulstral, 368 m rokavine (podloga). 525 metrov iadrevine (podloga), 3150 komadov velikih gumbov, in sicer franko Ljubljana. Pismene zapečatene ponudbe (pravilno kolkovane) z vzorci vred nai «c pošljejo na gori omenieni oddelek (invalidski odsek) Št. Pctcrska voiašnica. najkasneje do 30. septembra 1921. V ponudbi ic navesti v katerem r»ku (od dt^ naročila) se dobavi blago. Oddelek k; ;.uie pravico, da sprejme i/.mcd prisp« Ib eno ali oa tudi več. Refiektira s< obro blago. Fakture sc poravnajo na 4 dni potem, ko ie bilo blago pravilu o. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Stritarjeva ulica št. 2. Delniška glavnica K 50,000.000. Rczer* ^ K 45,000.000. Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče II Čekovni račun številka 10.509. — Brzojavni naslov: posle. Prodaja srečke razredne loterije. II Banka, Ljnbljana. — Telefon Štev. 261 in 413. Stanovanje Nova zgradba, pri dobri rodbini, iščem ■/.» mirno gospodično. Želel bi uporabo glasovirju, vendar pa to ni pogoj. Ponudbe na A. 1*. Cer.ta n« Ro/nik štev. 5. 8464 euonadstropna, /. dvenii stanovanji, vsako s 3 sobami in pritiklino, s stanovanjem za hišnika, so proda. Več pove stavbenik JOS. K (»IG, Ljubljana, Mar-montova ulita 16. 3468 V Bogu je umrl danes gospod LOVKO FATUR progovni mojster južne železnice v pokoju, star 811 let. — Pogreb bode v soboto, dne 24. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Rožna ulica št. 41. Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 22. septembra 1921. žalujoči ostali. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprosr. oziroma oče, brat itd., gospod JANEZ KOŠIR posestnik, trgovec, občinski odbornik itd., danes dne 21. septembra ob 10. uri ponoči po dolgi, mučni bolezni, previden večkrat s sv. zakramenti za umirajoče v 36. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki predragega rajnkega se bodo prenesli v soboto, dne 24. septembra ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Križali. R e t n j e , dne 21. septembra 1921. MARIJA KOŠIR, JANKO, IVANKA, MARIJA, soproga. otroci. se jo 15. t. nt. rujava usnjata dcnarnica z večjo vsoto denarja, iz postaje Radohova vas po glavni cesti proti Trebnjem. Pošteni najditelj naj jo vrne proti dobri nagradi ua orožuiški postaji v Trebnjem ali naj pošlje svoj naslov v (urad) upravništvo »Slovenca« pod štev. 3467. Dva krojaška pomočnika za fino delo sprejme takoj v trajno delo IVAN VRHOVEC, Dravlje, Št. Vid pri Ljubljani. 3466 Naznanjam cenj. naročnikom, da so došli damski viml klobukov letošnje mode, po katerih sprejemam tudi popravila. Cene novih nizke. Tudi barvanje in oblikovanje vseh vrst moških klobukov J. STEMBERGER, Dunajska cesta 9, drugo dvorišče, desno. 3458 SPEDICIJSKA TVRDKA V na KAKEKU izvršuje najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarinienje. kraste, lisa jo odstranmje pri človeku in živalih pjafiofmazilo, ki je brez dulia in ne maže perila. 1 lonček za t osebo po pošti 15 kron pri T/NštOCl, lekarna (^u^ijana, Slovenija. loi, »le gobe io iansno seme iknupuic ču najviije dnevne cene pla- |! Liubljana, Gosposvslskrt c. 8. Telefon Int. 319. SS" m vv2 kome, ovsa, brinja in vseh drugih deželnih pridelkov. Zahtevajte ponudbe! Stanovanje: meblovaui sobi z uporabo kuhinje ali brez nje, iščeta brat (profesor) iu sestra za takoj. Ponudbe na upravo lista pod »profesor«. 3165 Več lesnih strokovnih delavcev, sloiorjev, slrugarjev, mizarjev in Darkefneoa preddeiavca. ki je vajen vseh parketnih strojev sprejme v trajno delo za novi oddolek tovarne podpisano podjetje. V poštev pridejo samo veSči in stalni delavci dobrimi izkazili. Pismene in ustme-ne prijave opremljene z natančnimi podatki o družinskih razmerah in dosedanji zaposlenosti, rojstnem kraju in starosti na; Renieo Co., tovarna upognjenega pohištva, Duplica prt llamniu.1. 16 do 17 no DEKLO za gospodarstvo in urad išče poštarska rodbina brez otrok, eventuelno kot re-jenko. — Ponudbe pod >Pomofnic»< no upravništvo >Slovenca<: 3456. Razpisuje se služba organista in cerkovnika v Kranjski gori skupaj z obč. tajništvom. Stalna skupna mesečna plača 1100 K, Poleg tega še štoluina, njivica, postranski dohodki pri občini, prosto stanovanje, luč in še marsikaj. Nastop takoj. — Župni urad v Kranjski gori. 8420 PSETROLE J S K E VRČE z ali brez zabojev, kupi vsako množina po najvišji ceni HROVAT & KOMP., Ljubljana, Vegova ulica štev. 6. 3345 r ZME-num-7EZO0l-HISE-inLE-inDUSTR.STIIVBE-nOSTOIPI= [čl PRQRRČiM6RTl IH OBISK IHŽEIHR7R BKEZPIBČflO. B[ JAVNA DRAŽBA. V bencinskem skladišču autooddelka pokrajinske uprave za Slovenijo na Vodovodni cesti (ob Kamniški progi) se bode vršila v torek, dne 27. septembra 1921 ob 9. uri javna dražba večje množine strojnega olja, masti, petroleja za snaženje strojev, vžigalnih sveč Bosch, prekinjačev, železnih barelov, lesenih sodov in raznih drugih DOSOd in blana NatauSen seznam blaga in njegovih cen se dobi " Wl«M«, pri autorejeratu. Dunajska cesta št. 50. 8162 Ministrstvo financ kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovcncev. 7°/0 drž. investicijsko posojilo 1.1921 v iznosu Din. 500,000.000'— Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27. junija 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s členom 130 Ustava poživlja na vpis 0 7°/0 drž. investicijskega posojila v nominalnem znesku Din. 500,000.000 To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra, kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje za-početih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd. Nominalni iznos posojila je Din. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7 }!0 na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15 septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnega koli davka, koleka in takse. Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljetn obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija začenja 4 leta po emisiji, ter sc vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanje ali odku- pom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta. Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah. Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, uporabljati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podjetjih. Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih predpisih. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini. Vpis sc bo vršil od 1. do 30. septembra 1921 pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega po- BEOGRAD, meseca julija 1921, sojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. — Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine S. H. S. poročilo o skupni porabi istega. Minister financ dr. Kosta Kumanudi 1. r.