Loto LXIX. ft. Jf4 ■ LL§ttaWfaia^rav v^da Ml Mi^tt 1fta*afc ■na^F^B ^^^^^a^^n^^^a^^^a^a^^a^n^ ^a^VaV ^P^^W aaa^r^a^^n ^a^aF ^f ^h^P^P^^W ^^^^av^Aa^^^^ Cohi Nit- ^H ^a ^^^a ^^^^B ^^^^H ^^^^B ^| ^B BBhH BaVJ Ba BJ BJ BB Bs\ BJ.' BJ aa BV BBBBj Bk BBBJ Bb1 BJ BBBBj BBBBj BBBBj BBBB BBBBJ ^BJ B^ BJ BBBH Bi BBBB BBBV ^BBBJ BE B ^B] Bk, Baaaaaaaaaar I Ba I aaaaaaaaaaa flaVJBl BaaaaV aaaaVJ aaaaaa aVJaaat bbbbbbi II ■ m bH IH I bH aaaaaaH bH bH aH ^BaH II m I Lm 1 II I IU I aaH aaH aaH aaH bH I ■ ■ Bj), Bjj BBjBBj ^BBJ ^^^H BJ ■ aBJBBl ■■ Bf BI avJBl *■ H BB Hi Hl ■ BI H H BaVJaa BBVJBl ■■ ■■■I BjaBaJ ^BjBBj ■ VAM I I ■■■ afafaV ■ B afafam afaS I vJ aVI VJ I wJ bb. »*^ II ' II h afafafJafiafafafA Bafafal afafafM aVarS bbI aVarS Bafafal I II ^^B I I II II ^^b I II VJ B Evfl ^^B wJ B "* I ^H wJ I ■ ■ I EVfl "^H ^^B I I ■ rat 4 ĐId 2, do 100 vrat A ĐtB 2-60. od 100 do 800 vrat 4 Din 1» ragi iumu pat* _-m*a l^ttva A ĐB*aa9Maaaie awt tfOJaraaSaf^aBaf^apvB IffBaalaar^Bs^ttla1 m^aalVVJaJBT BBaaaaaahafjTaL. aaaav x^IB0NBBBBSb1^ flaaaalfltta^afll relja meaeftao v Jogoalavtji Din 1A^ aa liinoiiit ni Ote »-> nnfcapli aa a* anaajo. UKEDNUTVO 01 CFatAVNttTVO LJUBUANA, aUaanjeva afttaa •**». & TataCoa: 81-22. 81-23. 81-24. 81-25 to 81-26 Podrotolco: MARIBOR Stroamnaverjevs 8b — NOVO afKSTO, ujuDijaoaKa » telefon at. 24. — CKLJB: celjsko uredništvo: rjMiraaauis>aTjBva uUoa 1. telefon *L 45; podružnica uprava: Kooenova aUca 2. telefon at. 190. — JESENICE: Ob kotodvora Ml Postna nraaltnlea v LJubljani at. 10JoT- Odgovor Nemčiji: Tudi Francija bo reorganizirala svojo vojsko Podaljšanje vojaške službe v Nemčiji te imelo la posledico sovo reorganizacijo francoske vofske Paro, 26. avgusta. w. Glavni urednik >Intran&i£eanta«. bivM vojni minister Fabri. izjavlja da bo imel nemški sklep za- posledico popolno reorganizacijo francoske narodne obrambe. Dveletna vojaška službena doba v Franciji je komaj zadoščala, da so se izpolnile potrebe, ki so nastale zaradi uvedbe splošne vojaške dolft-DOftti v Nemčiji Efekt ivno stanje francoske voj?ke dane« ni več zadostno. Predsednik vojaške komisije poslanike zbornice T.achambre piše v »Pariš SU>ini€, da se je z nemškim sklepom ustvaril nov položaj. Franroska vlada mora sedaj proučiti, aJi je stvar Francije, da prevzame novo pobudo za sklicanje mednarodn*5 konfe-r^nre v svrho sklenitve konvencije za omejitev in kontrolo oboroževanja. Ker take konvencije ni. mora francoska vlada sedaj razmišljati o ukrepih, s katerimi bi se vzpostavilo ravnotežje med nemškimi in francoskimi vojaškimi silami, ki je bilo i včerajšnjim sklepom nemške vlade porušeno. V istem listu zahteva poročevalec za proračunska vprašanja v zunanjem političnem odboru zbornice Archambeaud. da se mora Francija takoj približati Italiji. »Echo de Parisc piše: Hitler je edini, ki ima dobiček od groznega prelivanja krvi v Španiji. Državljanska vojna, v Španiji mu je dala pretvezo za ustvaritev stanja, da ©jači še bolj nem-^ki vojaški aparat. Kar se nas tič*». moramo ohraniti mirno kn naspram bližajočim se nevarnostim. Od nas samib je odvisno, ali hodo te nevarnosti minile. Berlinski dopisnik »Joumalac poroča: Nemčija bo odslej razpolagala z najmočnejšo vojsko, ki jo je imela kdaj kaka država na svetu, Število aktivne nemške vojske bo še za 300.000 vojakov večje kakor cesarske armade 1 1914. Za izkušene, opazovalce že dolgo ni bilo nobenega dvoma, da Nemci niso bili zadovoljni s svojo dosedanjo vojaško ureditvijo Graditev novih vojašnic in letališč je ie davno znatno prekoračila potrebo sedanje nemške vojske 36 divizij. More se pričakovati, da bo v sedanjih okoliščinah tudi levi renski breg zaseden z znatnejšimi vojaškimi oddelki, kakor se nahajajo sedaj tamkaj,, Nemci so hoteli ustvariti velik vojaški aparat in so ga veda] tudi ustvarili. »Matin« poudarja, da bo Nemčija imela v resnici triletno vojaško službo, Ver je obvezna delovna služba samo sestavni del vo-javške. Razen tega moramo prišteti zraven tudi vse narodnosocialistične napadalne, in zaščitne oddelke in policijo, kakor tudi 500 tisoč članov letalskosportne organizacije, da se lahko ustvari prava slika nemške vojaške moči. Zadovoljstvo zaradi pristopa Nemčije k nevtralnosti napram Španiji je bilo le kratko mPni >.Tour*. in sedaj je jasno, zakaj je Nemčija postala tako nenadno popustljiva na.pram francoskemu stališču. Nemčija je pač stremela, da bi ustvarila za pripravljeno presenečenje z uvedbo dveletne vojaške službe čim ugodnejšo atmosfero. Hitlerjeve metode se niso izpremenile. Najbolj presenečeno je nemško ljudstvo. Kdo bi si mojrel misliti, da zasledujejo poročila o gigantskem oboroževanju Rusije sarno v namen, da pripravijo novo presenečenje v NeaiSiji sami. Opisovanje ruskega oboroževanja ni zbudilo mnogo strahu, ker se je že svojca s pojavilo pred proglasitvijo uvedbe enoletnega vojaškega roka. apetit Journal« meni. da je najnovejM Hitlerjev odlok samo izhodišče nadaljnih resnih dogodkov. Morda bo razbil iluzije onih. ki poudarjajo, da je najboljše sredstvo za preprečen je m^ni rodnih s&pfjet-ljajev. če se voditelju nemške države vedno pritrdi. Ta politika nas je privedla do opustitve pogodb in pravic ter končno do preosnove načela narodne suverenosti. Obstoja možnost, da bo Hitler čez nekaj časa objavil svojo namero, da organizira proti Rusiji preventivno vojno, vsekakor pa je izgubila izjava o nevtralnosti napram Španiji svojo vrednost. Nemška vojna mornarica nastopa danes kot policist srednje Evrope, jutri pa si bo morda nemška vojska lastila pravico, da prevzame vlogo policija na kontinentu. Se najbolj mimo piše glavno glasilo vodilne vladne stranke >Populaire*. ki poudarja glede na najnovejši Hitlerjev odlok vnovič potrebo progresivnega omejevanja oboroževanja. Vlada ljudske fronte je pred- lagala glede na splošni položaj pakt o ne-vmešavanju v španske notranje zadeve in more v tem pogledu beležiti važen mednarodni uspeh. Njen ugled je izšel ojačen iz te preizkušnje in je zato bolj kakor vsaka druga vlada predestinirana, da pozove svet k akciji za ustvaritev miru. Angleilui sodba London, 26. avgusta. AA. V tukajšnjih političnih krogih pravijo, da si zasedaj ni mogoče ustvariti številčne slike v uvedbi dveletne vojaake službe v Nemčiji. Pocfcobroi ukrepi se zdijo na prvi pogled, da so mnogo resneišit kakor so v resnici. To velja po rrmenju angleških krogov tudi za sklep Sovjetske unije, ki je znižala starostno dobo za vstop v kader od 21 na 19 let. Posledice tega ukrepa ne bodo toliko kvantitativne kolikor kvalitativne, ker bodo imele rekrut-ne komisije mnogo boljšo izbrro iz večiega Števila novincev. _____ V ostalem izr«žajo listi zadovoljstvo nad sklepom nemške vlade o prepovedi izvoza orožja na Špansko, v čemer vidijo nov pomemben uspeh predsednika francoske vlade Leona Bluma. »Manchcster Guardian« omenja v zvezi s *tem nezaupanje, s katerim je britanska javnost ssprejela Leona Bluma, in pravi, d« je čas pokazal, da je bilo neupravičeno, ker je sedanji francoski mimistrski predsednik s svojim delom dokazal svoje sposobnosti ki spretnost. Od svertovne vojne r)a do danes zaključuje liberalni list svoj članek, ni biilo francoske vlade, s katero bi mogel London lažje in bolj plodno sodelova-ti kakor z vlado Leona Bluma. »Daily Telcgraph« pa pravi, da smemo biti »tem bolj zadovoljni s tem preobratom, ker ne veže Nemčija svoje nevtralnosti na noben poseben pogoj. Tud.i ta list po v dar ja velik uspeh, ki ga je dosege] francoski premier. »Morningposta piše: Sklep nemške vllade o prepovedi izvoza orožja in vojnega gradiva na 5-pansko pomeni dejansko kronanje pri za de vari j« Francije za omejitev španske državljanske vojne. Tudi ta konzervativni liist izreka veliko priznanje akciji Leona Bluma. Omiljevaaie brezposelnosti s militarizttMn Kodanj, 26. avgusta. AA. List »Bertengske Tidingen«* pravi o podaljšanju vojaškega roka v Nemčiji, da skušajo na ta način v Nemčiji odstraniti gospodarske težkoče. ker je mnogo boli ugodno za gospodarstvo države, če je mladenič vojak, kakor pa da bi bil brez dela. Posredovanje angleške vlaf**> v Španiji Poziv madridski vladi in upornikom, aa] opuste v medsebojni vojni vse okrutnosti London, 26. Avgusta, o. »United Pressa poroča, da namerava angleška vlada poslati madridski vladii in voditeljem upornikov v Spanijri poziv, naj v nadaljnji borbi opuste vse okrutnosti in nasilja in naj se bore po vojn-ih pravilih civiliziranih narodov. Angleški poziv bo poslan tudi vsem vladam v Evropi in Ameridai, predvsem vladi Zedi-njeruh držav, d$a bi taJco čim bolj učinkoval. Prav tako trdijo v uradnih krogih, da bodo veleposlaniki in poslaniki evropskih in di-ugih držav, ki se sedaj nahajajo v Hen-dayu. sicušali ublažiti strašno trpljenje, ki ga povzroča državljanska vojna v Španiji. Pravijo, da so veleposlanik in poslaniki sesrtaviii načrt, ki ga bodo predložili prizadetim vladam. Glavno vlogo pni tej akciji ima argentinska veleposlanik v Madridu Mansiglia, ki se s svojim francoskim m angleškim tovarišem vsak djan posvetuje m ki se sestaja tudi z drugimi diplomatsikimi predstavniki v Madridu. Ve!eposT«niki sedaj ne mislijo na kakšno posredovalno vlogo, pač pa bi radi pomagali vojnim ujetnikom in drugim osebam, ki trpe zaradi državljanske vojne. Nova ofenziva proti San Sebastiann Pariz,, 26. avgusta, d. Kakor poTočajo s španske meje. se pričakuje za danes nov* Afen živa uporrrtkov proti Prunu in San Sebastianu, da bi prekinila zvezo med San Sebastianem in Bilbaom. Lfuti boji pri Ovfedv Pariš, 26. avgufta w. <>Intran*igeantt javlja iz Madrida, da se opaža na fronti Sieire Guadarrame mofno streljanje topov, ki ga smatrajo za pripravo za večjo bitko. Pve uporniSd letali sta bili sestreljeni. Tudi okoli Ovieda na Apan.*ki »evern; obeli trajajo borbe se dnlje. Vladnim čpt-m jP uspelo potihniti nazaj branilce »>.-irda. Na periferiji mesta se vršijo ljuti b^ji. Prodiraffe vlad»»ib Set proti Teftsel'i Madrid, 26. *y i-ta. AA l* W©*ei e poročajo, da so viadne čete z uspehom nadaljevale prodiranje proti Tentefcfc Obleganie Toleda BurgiM. 26. svgu&tt. AA. Včeraj je uporniško letelo zopet l«*ek> nad Alcazarjeni in Tolodcrn. Vrglo je v mesto iiveža in letake, ki pozivajo upornike, naj vzdrže. Dve kolona upornikov naglo prodirata probi Toledu n* pomoč upornikom. Uporniki napovedujejo ofenzivo proti Madridu Lizbona, 2t>. avguste. AA- Markiz Vhiin-tanar je včeraj v nekem intervjuju v Burgo-su izjavil: »V treh ali štirih dneh bo naša vojska začela ofenzivo proti marksistom v okolici Madrida. Takoj nato bomo zavzeli Madrid. Po zmagi bo nad Španijo zavladala vojaška diktatura, ki naj pripravi teren za režim, ki bo ustrezal interesom domovine. Malaga v plamenih London. 26. avgusta. A A. Reuter poro. ca iz Gibraltarja: Neka uporniška radio, postaja poroča, da več delov mesta Malage gori. Abesinci prosijo za angleški protektorat London, 26. avgusta, d. Kakor poroča ■Me«! Cbronicle-«. je 60 poglavarjev abe-sinskega plemema Gala. ki trdijo, cVa zastopajo ozemlje z 2 milijonoma prebivalcev, ki ga Italijani še niso zasedli, naprosilo angleško vlado, naj prevzame protektorat nad njim. Gre za zelo plodno ozemlje 500 tisoč kvadratnih angleških milj. ki meji na področje an^leško-egipt?ke^a Sudana. Veliki manevri v Franciji Paria. 36 avcusta. V nedeljo so «e pričele velike jesenske vojne vaje v jugovzhodni Franciji. Trajale bodo do konca oktobra. K vajam so vpoklicali letos izredno mnogo rezervistov. Pri manevrih bodo skuhali preizkusiti obrambni načrt za primer, da bi nasprotnik vdrl preko Švice mimo Ženevskega jezera v jugovzhodno Francijo. V os«mocr. miaio pravieo prejemati poloviro denutatne?* premora TV lavrem, Y\ jim družba ne more nuditi stanovanj. »» prizma stanarini, ^^ti i prrirn fcn TV?n. Aamsslrim pa iO Din na m«**.«** ^**-ni*»-m delavci, ki iim ie podietie dalo *am*Vo stanovanje, prejemaio dokl^dn j^ večje «da-n*,»vanjp. r>elav^tvn priparfa pravica d<-» Iračanih dopustov. VaVor V» n^ebi^e knlolct'vua po-^"^ba ra drravne rudr^ke Tofo'fr'avno »ahtev* delavstva po kolek, tirni po2edh; ?en-pf1n fe vpraša?.fr» r> bo T niimi prodrlo Letalska zveza med Prago in Moskvo Praga, 36. avgusta. A Pripravp za uvedbo civilnega letalskega prometa med Moskvo in Prago bodo še ta toden ko^ča ne. Letalska zveza bo vzpostavljena v Prvi polovici meseca septembra. Za »odej bo uveden enkratni polet na teden v obeh smereh. Češkoslovaška je pripravila za to progo tri dvomoWna angleška letala tipa »Airspeed«. Xi novi leteibflci progi bodo letaki rzmenjaje ruska in češkoslovaška letala,, pozneje pa bo bržkone pritegnjena ttMi rumunska letalska družba. Podpis anglefHo-egiptske pogodbe London. ?a. avgusta. AA. Ob 10 30 t§ v tako zvani lokamski dvorani pod""f^9ft an-gJe^ko-ejrr/isko posrodbo. Seia poslovnega odbora JNS Beograd. 26. avjruMa. p Ob 0. dopoMne se je p'Ke'a e?ja po^ovneera odbora JNS pod pred«*dstvom e. Petra iivkoviea. Udeležujejo pe je vci ?lani po=;V>vne»a odtora. Na peji «> razr^^vliali o pniozrnu. ki je na. stal z razp:eom ob^'.nr-kih voMIm, nato pn o raznih oT^anizarii^ih vpra5aniih. o vpra-Saniu strankinega g^'fla in procp!a*u s^rnn-Ve na narod. Minister xa telesno vrgojo na Bledo Beograd. 2o. avgust. AA. Minister za. telesno vzsgojo naroda dr. Josip Rogic je sooči z brzovlakom odpotoval na Blod, kjer bo ostal dva dneva. Zahteve čebelarjev Beoajrad, ?6 avjrusta. p. Na ^obelarslr^n konffre=u v Vukovaru so sprejeli resoluei«o. ki zaMeva, naj se Rm prei pred*oži Narodni ^knr-V^ni zakon o čebelarstvu- Evropska aisrarna konfea«aea H^ojcrad. 26 avcusta. A A. V gaostkn sop- temKrs bo na Dunaju o priliki jesenskega velesejma prva vseevropska agrarna konferenca, od 9. do 11. septembra pa sestanek agronomov iz raznih držav. Na konferenci bodo zastopani tudi naši agronomi. Veseli, radodarni Stanko Ljuhljana, 3&. avgusta Pni nekem zavodu v Ljubljani je tnf ka-Hm, tale Stanko pa dobro služi ... !< Seveda «o pa čedalje bolj hvarMi, za kar se pm je Stanko takoj oddolži!. Povabil je svojo drusdino v gostilno, odkoder so zavili, ker je b-ila že pozna ura. v kavarno. Niso pa ostali v eni kaaami, marveč »o se solrili iz ene v drugo Obsedejj «h> žele tam, kjer razveš *1 ju jejo goste pevacice. Pevačice so Stanka popolnoma omamile in je prihajal v njih družbo sleherni vecor- Pel ie z njimi, one so pa pile z njim in je bilo čedalje bolj ve*.^k>. Kadar je bil Stanko posebno dobre volje, je posegel v žep in odlikoval tvajdražestnej&o pevačiro s posebno nagrado v denarju Družba njegovih prijateljev, ki jih jor.v sto povabil s seboj, je kar strmega nad Stankovo radodarno«*jo, vendar pn so pri-če-K nekateri majali 7 glavami, Čefi, to pa ne ro nokaj v redu In r«% ni bilo. Ko ga je Stanko pTedsnoonjim spet pošteno vrtii. se mu je približal detektiv. Mož postave ga je Že dolgo opazoval, se zanimal zan„ za njegovo družbo in dogodke. Povabil je Stanka s seboj in mu ie fant brez obotavljanja priznal, da krade, v pi**™! N kra" del v prvi vTHti baje vabite, ki jih je sproti menjaval. V nekai tedmih li m'adi .po-Jcvarjener uleradel okrog 50 000 Din, ki iih je pognal v veseli družbi pevačir in prija. teljev. Abdel Krima Pariš, 26. avgusta AA. (DH&> V#wt o pobegu Abd el Krima z otoka Renmon. Vi jV> je objavil današnji >Malin«. so ▼ kolonial n«R) mtniarrstvn drtnantirali. SorznB poročila. Cvrlh, 9fi. avg^apta, Beograd 7.-t Parfe 90.20125. Lon-km 15.44. N«w York S0fl.75. Brn»elj 51.95. Mftao 34-15, A«astordam 908^750l BerBn 13JB, Dwnaj !tf, Praga llje, VaaiBam JSffOO, Marate 2M. SbiB »8LOV8N8KI ItAROD«, tad*. ML aiwg>mU MM. Ćfev. I«4 Begunci iz Maroka v Ljubljani OdlMfasta fefca FraMtUka Beatola, kl m ma pMefJtfl ipangiri ■pornlhl —forskl Om Izbijana, *&. avgusta. V nažem uredništvu se je danas sjglasfl, opremljen a vsemi uradnimi dokumenti, Cehoelovak Fraatleek Benei, kl je pobegnil iz španskega Maroka tu kl ima sa seboj težko pot. Se pred 10 leti se je lasem iz domaćega kraja in odiel v Španski Maroko, kjer se je vpisal v tujsko legijo. Tam se ni Mvelo baS najslabSe, Čeprav so imeli večkrat spopade s uporniškimi arabskimi plemeni. Avanziral je do najstarejšega podoficirja m bil dvakrat odlikovan. Po odsluženem triletnem roku se je kot agronom naselil v oazi »AHach u Makar« v deželi Vasdi Beži, kjer se je seznanil z 12-letno Arabko in se 1. 1928. ž njo poročil. Ker je bila žena i? dobre in bogate rodbine, si je kmalu uredil lepo domačijo z nasadi kokosovih orehov, kavčukovih dreves in si nabavil tudi več velblodov, ki so v karavani prenašali čez pustinjo njegove pridelke. živelo se je prav dobro, dokler ni prišlo do sedanje vstaje. Naenkrat je izbruhnila revolucija in so jeli Francovi oficirji v masah siliti mlajSe, pa tudi starejfie ljudi, naj vstopijo v uporniško armado. Obljubljali so jim visoko plačo, kmalu pa so pričeli pleniti po naseljih, ker ljudje niso zmogrK visokih davkov. Vojaška oblast je oplenila tudi BeneSevo posestvo, njega samega pa so jeli siliti, naj vstopi v vojsko. Obljubili so mu majorski Čin. vendar je BeneS. ki ni hotel zapustiti svoje družine, raiSi čakal. Kmalu pa so se zopet pojavili Francovi oficirji, ki so mu zaplenili po-s!emo bili dosedaj, ko smo les in polizdelke izvažali v* Inozemstvo, nato pa z*x dratr denar kupovali Lz našega lesa napravljen« izdelke spet nazaj, v tesni zvezi s to veliko razstavo iZa nas le*: je pa tudi Živalski park, kjer bo društvo --Noe« pokazalo vse živa-^tvo naših gozdov, vendar pa ne v tesnih kletkah, temveč res popolnoma *vo-bodrta na velikih prostorih parka. l'ol^g vseh zveri in divjadi od medvedov, jelenov ter kozo ogov todo po parku šetale tudi vse manjše živali, v velikih volierah <>e pa spraletavsie vse ptice od ponosnih planinskih orlov do drobnih in koristnih pti« pevk, a v 20 m dolgem bazenu bodo vodne ptice razkazovale svoje umetnije. Kakor so nas sankcije prisilil ? za propagando sp'ošne uporabe lesa v domovini, lako so spet duhovna stremljenja, ki so se pojavila po grozotah svetovnega klanja razvnela želo po miru in estetskem izživljanju predvsem s tem, da se vse človeštvo z vnemo posveča vrtnarstvu v tišini l^pih vrtov. VHika razstava »Sodobni vrt nam ho pokazala velik vzoren moderen vrt, nadalje aipinetum. slarodavni samostanski vrt, sedaj tako moderen skalnjak m otroški vrtiček, poleg vsega tega pa tudi nacrte za nairaznovrstnejse vrtova. PssetSSS privlačne bodo velike Specialne razslave cvetočih vrtnic, dalij, h agonij, gladijo!, nageljnov ter drugega cvetja z najčudovitejšimi novostmi. Seveda se bomo na razstavi tudi naučili, kako je treba to cvetje aranžirati m v kakšnih posodah, da značilnosti in lepota cvetja pride do čini večje veljava in dekorativnega učinka. Posebno skrb polaga pripravljalni odbor pod vodstvom upravnika ljubljanskih mastnih nasadov Antona Lapa razstavi sodobnih rastlin, prav tako pa skrbi tudi za. popolnost razstave zgodnjega sadja, kjer bodo razstavljene vse vrste tega sadja iz dravske banovrne tudi tako, kakor je treba sadje vabljivo servirati. Prav poučna bo tudi razstava sodobnega vrtnarskega orodja, neobhodno potrebna je pa razstava vrtnih škodljivcev ter načinov in sredstev za njih zatiranje. Na razstavi bomo imeli tudi priliko spoznati vso našo vrtnarsko literaturo, naposled pa še omenjamo Lnt^r^sanfcno razstavo vseh ogro. Sij in priprav za vrt z oblikovanim sadnim Iz Celia —c Pri padcu z drevesa si je zlomil tilnik V nedeljo 23. avgusta je 53ietni posestnik Martin Viher tresel na drevesu slive. Nenadno se je odlomila veja in Viher je padel tri metre globoko. Pri padcu si je zlomil tilnik. Viherja so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v torek ob 9. dopoldne podlegel težki poškodbi. —c Usoden sadeč a plota, v nedeljo ob 18. je padel oletni sinček zidarskega po-■mo&uTc* Ivan Irner iz Radtnirja pri Ljubnem pri igranju g plota in si zlomil desno roko * podlafet«. Otrok se zdravi v celjski bolnici. —c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 1. septembra od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. —c Komemoracijo za bazoviške žrtve bo priredila celjska »Soča« v petek 4. septembra ob 18. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Vabljeni so člani in prijatelji društva. —c Absolventi državnih trgovskih Sol, ki so, brezposelni, naj javijo Društvu aesol-ventov driavnih trgovskih &o4 v Celju svoje podatke o svojih sposobnostih, da bo moglo društvo takoj. 5im bo obveščeno o kakem prostem službenem" mestu, javiti to v postov prihajajočemu in potrebnemu absolventu. —c Državna dekliška meščanska sofe, v Celja. Vpisovanje v vae razrede bo 1.. 2. m 3. septembra od 8. do 12. Vse učenke morajo, prinesti s seboj zadnje r/pričevalo in davčno potrdilo, novinke pa poleg te£.i se krstni list. Otvoritvena služba božja bo 9. septembra ob 8., redni pouk pa se bo pričel 10 septembra. —c Mestne dekliška in deska narodna šola v Celju. V torek 1. septembra od 8. do 12. bo na obeh Šolah naknadno vpisovanje novincev in novink. V sredo 2. septembra ob 8. bo v župni cerkvi otvoritvena služba božja, redni pouk pa se bo pričel v četrtek 3. septembra ob 8. zjutraj. — V celjski bolnici so umrli: v soboto tTietsl zidar Ivan Znnsnek it 8t. Jurija ob Taboru m Slletni «m dnmarice Ivan lave iz Lo« pri Poljčanah. v ponedeljek pa 39-letni poslovodja Kari atieseler iz Straže pri Humu ob SotlL drevjem, vso razstavo pa okrase še kiparji s plastičnimi del1, primernimi za paca? in vrtove. V štirih velikih paviljonih pa pripravlja razstavni odbor pod predsedstvom dvornega svetnika ing. Josipa Kustie impozantno državno razetavo /Za na« les^r-, kjer bonvo v splošnem oddelku poučeni o statistiki o gozdovih vs3 držav* in lahko primerjali tudi domačo produkcijo ter uporabo in izvoz s tujimi državami. Prav nazorno boli. oddelek razetave prikazal produkcijo lesa. a v lil. oddelku bomo videli uporat>o dr.'. Ojjlja in ostankov. Ves veliki IV. oddelek je posvečen uporabi lesa v stavbarstvu, kjer l:odo prepričljivo prikazane prednosti lesa kot siavbinskega gradiva, razen tega Ik>iik> pa videli seveda vse leseno pradivo. Ic9?fl3 konstrukcije in zveze ter konstruk. tivne elemente. Z& vsakega poučni bodo načrti in moded stanovanjskih hiš vseli vret. predvsem pa malih eno- in dvostano-Vttnjfikili h iS in vil, planinskih koč in hotelov, društvenih in hisjicn^kih domov in v»eh drug t h utilitarnih stavb. Posebno bogato bodo zastopane podeželske stavbe za kmetijstvo, enako pa tudi stavne za gozdarstvo, naposled pa industrijska in obrtna poslopja in naprave te^ vodne zgradba, zgrad-te za zemeljska dela. mostovi. Ceste, pota in transportna naprave. V posebnem paviljonu bodo razstavljeni s'oviti slovenski izdelki pohištvenega mizarstva in tudi stavbnega mizarstva, poleg tega pa karoserije m vozovi, upognjeno pohištvo, šolske potrebščine, embalažno Uago, fumirji. športno in teJovadno n»rodje in tudi kiparski, rezbarski ter strugarski izdelki. Nadvse interesanten in poučen bo pa oddelek, kjer bomo spoznali vedno važnejšo in zmagovitejšo kemično industrijo. O vsem, kar moramo vedeti o postanku lesa. nas bo poučil botaničen uvod. pol?g tega nam bo pa razstava Izkazala fizikalna svojstva in kemično tehnologijo tesa. Prav nazorno sa bomo lahko poučili, kako nastanejo iz lesa papir in razstreliva ter razni produkti ogliarenia videli bomo pa tudi uporabo lesa in ofilja kot gonilno sredstvo. Splošno razumljivo bo prikazana industrija terpentina. ereslovine in barvil iz lesa, a razstava nas bo poučila tudi o sUdkorenju lesa. Že te tri velike razstave jesenskega ve-l3sejma so prav močan, izraz prizadevanja in sodelovanja raznih krogov in najrazličnejših faktorjev ter strokovnjakov za zboljšanje ipinsnih gospodarskih razmer, saj nam venlar tudi vrtnarska razstava odpira pota k prav izdatnim virom novih dohodkov, ker tudi na tem polju še vedno mnogo preveč" uvažamo takih produktov, ki bi jih lahko pridelovali doma in jih- tuli izvažali. Za malega človeka pa še prav posebno skrbi razstava malih živali, ki jo priredi društvo »Živalca-, kakor perutnine, goJobov, kuncev itd., da bi tako razstava smotrno pomagala rejcem pri nakupu čistokrvnih plemenskih živali. Kakor na vsakem valesejniu." to pa tudi na jesenskem bogato zastopana mala obrt poleg razstave naj-raznovrsUiejsih živil, prav bogata bo pa tudi splošna razstava industrije in obrti, /-lasti s sezonskimi predmeti. Izredno pestr? bodo pa spet privlačnosti ve*»e»Učnega prostora z resnično velemestnim varieAeze.ni. —c Opozorilo obrtniškim krogom. lTčen ci prvih in drugih razredov strokovne obrtne nadaljevalne šole v Celju se zberejo v nedeljo 30. avgusta ob 9. na šolskem dvorišču zaradi dodelitve v posamezne razrede in razglasitve urnLka. Pouk *>c bo pričel v torek 1. septembra. Iz Maribora __ 2elezaicarska obrtna šola v Mariboru. Železniška uprava je pri delavnicah državnih železnic v Mariboru ustanovila železni-čaifcko obrtno Šclo. ki bo edina te vrste v državi. Pouk na tej šoli se prične že letos. V folo bo sprejetih 40 gojencev, in sicer 32 ključavničarjev, 1 kovinostrugarjev in 1 tapetnik. Interesenti v starosti 14 do 18 let naj vpo-šljej© kolekovane prošnja na upravite4jstvo delavnic državnih železnic v Mariboru do 1. septembra, t. L Gojenci bodo v času učenja prejemali že plačo in sicer v I. in II. razredu 1± v III. razredu 11 in v IV. razredu 16 Din dnevno. — Za las ušel smrti. V mariborsko bolnico so prepeljali otSletnega zidarskega delavca Simona Polajžarja Lz Hrastovca pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Imenovani je bil zaposlen z drugimi delavci pri podiranju neke zgradbe. Ko so izpodkopali vis«»k zid. se je ta predčasno podrl in podkopul Polajžarja. K sreči se je toliko umaknil, da ga kaanenje ui zadelo na glavo, kar hi ga stalo življenje, kljub temu pa je obležal z zlomljeno levo nogo. — Titnik si je zlomil včeraj 5&etni delavec Franc Pučnik od Sv. Jakoba v Slov. goricah, ko je padel z visokega, skednja. Nevarno poSkodovani Sušnik se zdravi v tukaišnji bolnici. — Nevarna vlomilca za zapahi. Policija je aretirala 211etnega čevljarskega pomočnika Franca Arnuša. ki je vlomil v stanovanje sodnika dr. Kejžarja in odnesel za 10.000 Din obleke. Vlomilec je ta viom priznal, osumljen je pa §e več drugih vlomov v mestu. V Mežici so orožniki prijeli 28-letneg-a Jakoba Pudgarja, ki je bil pravi stra tamkajšnje okolice in ni bilo pred njim varno nobeno stanovanje. Pudgar je pri-Tnal I vlomov. — Oba vlomilca so izročili aosSftee. — Otroci zanetili požar. Pri pocestnici Ani Stersjovi v Racah so Mil otroci sami Trije malčki so zakurili v hlevu ogenj m al pekli korova. IV> neprevidnosti se je vnel* slama in z bliskovito naflSeo je av bruhati požar, ki je zajel eeio gospodarsko poslopje. Vsi pridelki t poslopjem vred so postali žrtev ognjenega elemente. Skoda Js ogromna. — Iaropaee trgovina. V nooi na ponedeljek so se neizsledeni storilci vlomili T tr govino Franca Perka pri Sv. Benediktu ▼ Slov. goricah In jo docela tsropalL Vlomil ci so odnesli ta preko 10.000 Din raznega Haga in brez sledu izginili. — Qgav je otrok? V banovinski palači t Strossmt verjevi ulici »o snoči pred vratmi stano+anja nekega profesorja našli okoli 5 leti starega fantka, ki ga je odložila ne-znana žena. Deoka so oddali v mestni mla dinski dom, mater pa išče policija. — Ponesrečena kolesarja. Na ptnjski cesti se je ponesrečil ?5letni bolniški mirar Friderik Knuplež. ki se je, vozeč na kolesu, držal dr\ec>jra tovornega avtomobila* Ko se je kolesar spustil je padel z vodila in zadobil po vsem telesu nevarne poškodbe. — Blizu Brest crnice je padel s koksa .kletni tovarniški delavec Matija Kodrič iz Jalovca. Na strmini je popustila zavora hi$ v trenutku, ko mu je naproti pridrvel n^-ki tovorni avtomobil. Da bi preprečil katastrofo, je kolescir 7.:iv07il v ohe»stni jarek, kjer je obležal z zlotrljeno levo no^o in poškodovano hrbtenico. Ponesrečena kolesarja so reševalci prepeljali v tukajšnjo bolnico. KOLEDAR Danes: 3fi. av pusta, katoličani Oferiik, p. DANAfiNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Zaprto: KJNO IDEAL: (rospoilična go*pa; RJNO UNION: Duše pod bičem: KTNO SLOGA; Zaprto do 31. avfrustas KINO 8l$KA: Zaprto do sobote; KINO MOSTE. Zaprto (igra od petka ** ponMeljka). DE2URNE LEKARNE Danes: 1'iccoli, Tyr*»eva cesta 6. — Hočevar, Oelovftka cesta 62, — Gartun, Ifoeto-Zaloška cesta. Parcelacija Tivolija Ljubljana. 24>. avgusta Pod tem naslovom *mo v zadnjem ftasu priobčila nikai člankov ter omemili, da je nek večji posestnik v Ljubljani predlaga! ga parka Tivolija, ga parka Tivljja. Ko smo se zdaj točno informirali o tej zadevi, smo zvedeli, da tu ne gre za par* Tivoli, marveč za posestvo Cekioov grad. ki leži pod šosensklm hribom in se raate-za ob Celovj^ki cesti od vel^sejma proti Šiški. Lastniki tega posestva žftkijo prodati vsaj nekaj zemljiška in so, upoštevajoč želj*1* mefeUie občine, da bi se posestvo kot tako ohranilo, stavili parcelacijski predlog, glasom kater aga bi se del ob Celovški centi v širini ca 60 m zazidal s hišami z vrtovi, ostali del posestva pa bi tvorili Vflik.i kom pleksi v izmeri 5 do 7000 m2, na katerih bi se smele zgraditi le enonadKtropne vile, ki bi imele kvečjemu 4 more biti govora o parcelaciji Tivolija, kakor smo te dni poročali, in torej ahstanf* ljubljanskega Tivolija s to parcelacijo v Spodnji fc>iski ne more biti ogroien. Upamo, da bodo merodajni činitelji na. 51i pravo pot, da se zadeva primerno r**4 v zadovoljstvo vseh Iz Trbovelj — Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kreglje. .Sokol Trbovlje obvešča javmoet, de namerava svečano proslaviti rojstni dan Nj. Ved. kralja Petra II. Program sveča-noatii bo pravočasno objavljen. Vsa društva, korporacije in celokupna javnost »o vabljeni, da se te proslave udeleže. — Župan ozdravel. TukajŠn)i župan g. Jakob KIcnovŠck K* bil dolge mesece težko t bolan. Zdravil se je večinoma v ljubljanski bolnici. Sedaj p-i je toliko okreval, da j« lahko te dani zopet prevzel vodstvo oh čine. ki jo je v njegovi odsertnosrti vodil podpredsednik bravo, Brezovico. Brezie. Bled in Jamnik. ki ar so ga oeot.ito zanimale pred kratkim odkrite nove fre&ke v tamošnji cerkvi. O naših pokrajinah se izraža zelo laskavo. — Pričetok šolskega leta. Na narodnih &oiah v dravski banovini se prične SOTOko leto z naknadnim vpicovanjem učencev in učenk v torek 1. septembra; v sredo dno 2. septembra je šolska maša in v četrtek 3. septembra začetek rednega pouka. V soboto 5. septembra naj se piaznuje po \*čh narodnih šolah rojstni dan Nj. Vel. kralja Pdtra II. in to z zahvalno služlx> bož.jo m s primerno proslavo v Šolskih prostorih. Po končani proslavi se odpuste licenci domov, ker ie ta dan pouka prost. _ Jadranska straža ttni družb© »Zižica«. Izvrsni odbor Jadranske straže v Splitu je vložil po svojem pravnem zastopniku rir. Werku tožbo proti Jugn^slovenski družoi Žižica a- d. v Beogradu radi kršitve jh>-godl.e o vžigalicah JS. Pogodba se ie glasila na pet 1M. Toda 14. decembra *933 je družba izvršila opcijo se za pet let, to je 15. junija lMft. Pogodba ie bi!a sklenjena 15. juni i a 1920. Jadranska etraia naj bi dobivala pavšal 300.000 Din letno, kajti vžigalice JS so šle zelo dobro v promet Leta 19*29 jih je bilo 40 mili|onoVt leta 19*3 pa že llo milijonov, državnih škaUic pa samo 40 milijonov. Zato j* JS predlagaa. naj se poviša pavšal na 600000 Din. Toda družba na to ni pristala in 15 avguMa je sporazumno z upravo državnih monopolov in fknančniim ministrstvom ustavila nadaljnje izdelovanje vžigalic. Jadranska straža smatra, da j^ bila s tem pogodba kršena in zahteva svoje pavša'lne prispevke do leta 1933. Rogato letino obetajo letos paradižniki. Ljubitelji makaronov in špagetov se svežih paradižnikov posebno veselijo, kajti omaka iz svežih paradižnikov je vse kaj drugega kakor konserva. Prav. tako pa tudi PEKATETE JI A J NINE so vse kaj drugega. __ Radio Ljubljana, družba z o. z. V trgovinski rf*gister je bila vpisana H-ado Ljubljana, družba z o. z., ustanovljena za nedoločen čas z osnovno glavnico 210.000 Din. Poslovodje so odvetnik v Ljubljani g. dr. Ivo lesnik, ravnatelj Jugoslovejiske tiskarne Karel Cee, pisatelj Franc Finžgar in vseučibiki profesor ing. Mnr;j Osana. Družba se bo pečala z vs*m* v radijsko stroko upadajočimi posli. — Dobrovoljci morajo samo obdelovati zemljo, ki so jo dobili od državo. Po odloku poljedelskega ministrstva se moraj«) dobrovoljci - kmetovalci do 80. septembra naseliti na zemlji, ki so jo dobili od, države. Kdor se do tega časa ne naseli na svoji zemlji, mu bo odvzeta. — Dve novi tovarni. Pri slapovih Krke so začeli graditi tvornico aluminija, transformatorje, generatorje in novo turbino so naročili v Avstriji in Nemčiji. V blizini Splita je pa komisija v ponedeljek pregledala stavbišče za tvornico za impregniranje in barvanje celuloze. To bo prva tovarna te vrsfe v naši državi. Zgradi jo noinnki emigrant inz. Krnil. Rosenthal. — Bolgarski veterinarji v Jugoslaviji. 14. septembra se pripelje v Jugoslavijo večja škarpina) bolgarskih veterinarjev, da vrnejo •biilt našim veterinarjem. Najprej odpotujejo bolgarski veterinarji na Oplena-c, da se poklonijo spominu blag'opokojnega kralja Aleksandra I., potem pa posetijo Beograd. Novi Sad, Šibenik, Zagreb, Ljubljano, Split, Dubrovnik. Sarajevo in Vrnjačko Banjo. — Pravilna uporaba lesa je mogoča I« tedaj. če natanko |>ozna>mo vse njegove slabe in dobre lastnosti ter vse možnosti in načine za njegovo predelavo. Na velesejm-ski razstav.; »Za na-£ les* bomo od l. do 13. septembra videli in spoznali odpornost lesa proti vsem vremenskim spremembam, boleznim in škodljivcem, obenem, pa tudi, kako se jih branimo in kako povečamo traj nos? lesa ter podaljšamo trajnost konstrukcij, kako povečamo njih nosilnost in zmanjšamo nevarnost pred ognjem. — Razprava glede kolektivne pogodbe ia tekstilno industrijo. Kr banaka uprava ja razpisala za petek 28. t. m. ob 10. uri dopotdne v knjižnici banske palače na Blei-weisovi cesrti razpravo glede kolektivne po* ffodbe za tekstilno industrijo dravske banovine. — Delo dobe. Borza dela išče torbarja. 4 pleskarje. 2 mizarja. 3 kofcarje in pekov, skaga in soboslLkan=Jcegt vajenca. Zdaj je na Borzi dela v Ljubljani registriranih okrog lOOn nezaposlenih, med njimi okro£ 8O0 moških. — Naši parniki se ne ustavljajo več v španskih pristaniščih. Krvava državljanska vojna, v Španiji j© zadala tudi naši zunanji trgovini hud udarec. Nedavno sklenjena trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Španijo nam je zajamčila ugodno prodajo nekaterih poljskih pridelkov, lesa in živalskih proizvodov. V Španijo smo izvažali v prvi vrati gradbeni les. Zdaj so pa naši parniki več ne ustavljajo v španskih pristaniščih in tako je zaostal ves nas izvoz v Španijo. — rčiteljjttvu. ki pou-čuje na obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šolah. V smislu sklepa letošnje banovinske ekupSČh« vabi sekcija JUU za dravsko banovino na razgovor vse učite! |?tvo. ki poučuje na strokovnih na datjevalnih Šolah Razgovor bo v soboto 29 t. m ob 10 v prostorih sekcije JUU v Ljub bani Frančiškanska ulica 6 Dnevni red Uredba in pravilnik o strokovnih nadaljevalnih šolah. ■ ■■■■ J — Proslava 3atleau. obstoja Ksnmiaks kote bo v koci na Kamniškem sedlu v nedeljo dne 80. avgusta. Ob 11. bo masa pred \ kočo, nato planinska zabava. Priporočljivo je, da gredo udeleženci proslave ie v soboto do Kamniške Bistrice sli do Kamniškega sedla« — Avtomati inamks »Tura« prepovedani Na prošnjo oblastnega odbora Jadranske straže je banska uprava dovolila postaviti v javnih lokahh avtomate znamke »Tura«, toda s pridržkom, da iz vzgojnih ozirov niso, dostopni mladoletnikom. Po uradnih poizvedbah policije se je pa ugotovilo* da ti aparati v splošnem ne delujejo pravilno in tudi ne po prospektu. Aparati ne mečejo denarja ven., kakor je rečeno spredaj na tabeli, temveč večkrat samo polovico, večinoma pa nič. Zato igralci razbijajo po aparatih ter kale javni mir in red. Ker pole^ tega zapeljujejo ti aparati socialno šibkejše ljudi in mladino k nepotrebnemu zapravljanju, je banska uprava prepovedala avtomate znamke »Tura«. — Nova telefonska zveza z inozemstvom Otvorien je telefonski, promet med Bledom in Treibachom v Avstriji. Taksa za običajni potrovor 3 minut znaša &20 zlatih frankov. Telefonski promet na tej progi se prične 1. septembra. — Prekratek bo dan za ogled vseh razstav, ki jih pripravljajo na velesejmu. Večkrat bo treba priti pogrledat razstavo »Za naš les« in večkrat borno morali peljati svoje male v živalski park, a prijateljice in prijatelji naJkrasneJSIh cvetlic bodo pa itak večkrat morali na velesejem. ker se bodo razstave cvetja neprestano menjale. Zato si namesto vstopnice za 10 Din skoraj morate nabaviti velesejmsko legitimacijo, ki stane samo -5 Din in velji za 13 dnevnih in 13 večernih obiskov. Skupaj torej 2t> obiskov! Posebna privlačnost na veselič-nem prostoru bo letos resnično velemesten variet**. — Prekomerno se pot te! Uporabljajte »Sanopcd*. Imajo ga v lekarnah in parfu merij.ih. — Olimpiada, leta 1948 v Beogradu. Xa letošnjem sestanku mednarodnega olimpijskega odbora v Berlinu je postavil trenera I Ojukič kandidaturo Jugoslavije odnosno Beograda za prireditev XIV. olimpiade leta 1015*. Mnojri tolmačijo to tako. da je olimpiade leta 1948 že zasifruran.-« Jugoslaviji, in da gre samo se za vprašanje, kje dobiti denarna sredstva in aparat za tako veliko prireditev. Seveda pa !kd padla odločitev pozneje irj zato bi bilo prerano govoriti že zdaj. da bomo imeli olimpiado lcfa 1018 v Jugoslaviji. — Carinski dohodki od 10. do 20. t. raso znašali 1P.433.652 Din ali 2.75&.034 Din več4 nejro lani v istem časn. Od 1. aprila do 20 avgusta so znašali carinski dohodki Eff&96&8M Din ali Stfft&t Din več. n^ro je bilo določeno v proračunu. Lani so bili carinski dohodki v tem času za 15.441.006 Din ali 5.87 odst. manjši. — Iz >SI»/hencjra li-t*<. Shižh^ni list« krakovske banske uprave dravske banovine št. 60 z dne '26 t. m ob:av]ja uredbo o ugod;;v>*t;h na železnicah in ladjefa v državni eksploataciji, občni travibiik o voznih in prevoznih lagodnostih, izdajanje, kuponov za potovanje po vožnji s popustom na Železnicah in ladjah v državni eksploataciji, pVFStojiiOSI železniških direkrij za izdajanje legitimacij za vožnjo s popustom, naredbo o zvišanju prispevne tarife za nezgodno zavarovanje, pravilnik o izpremem-bi in dopolnitvi pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpila uradniških pripravnikov gozdars-ke stroka » fakultetno izobrazbo, odredbo nlede nadzora pri na? kujv>vaniu in prekladanju sadia. odlo'!^ ffVle konrsarjev in p^v'*^ m rarredlo izvozn^ea sadja in razno« objave iz >SHifc-benih Novine. — Izletnikom v planine Bofno in Hercegovine med kougr;so«n Zv?z? planinskih društev v Sarajevu od ti. septembra dalji so odobrene ugodnosti pri vožnji na železnicah in sicer uživa po«xiinec 50 odst. po-pu.-t. skupina 10 ose-b pa 75 odsf. popust. Pisama SPD v Ljubljani zbira prijave za skupinske izlete po«« bno za številčno zadostno skopimi iz Ljublj-me do Sarajeva zaradi četrtinske voznine. Od ponedeljka 7. septembra 193o so pSSir|deSl številni izleti iz Sani jeva. Tgodnosf m železnicah velja za rulh-od 17. I^jublja n^ za skupine in za posameznika o*l 1. do 8. fearptsmHm ter se kupi v Ljubljani le polovkiia oziroma če-trtinska vozo\-nica. Poedin<"c oziroma Bku-pine se morejo vrniti z znižano vozovnico iz katerikoli postaje do doma. ter kupijo na odhodni postaji polovično oziroma četrt insko vozovnico. Na parnlkih Jadranske in Dubrovačke paroplovne dmžbe so isto-tatko odobrene ugodnosti in sicer učiva vsak poedinec 50 odst. popust pri vozni ceni. Prospekte in podrotme informacije prejmete v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1. — Samo v trafiki na velesejmu si bomo lahko od 1. do 13. septembra privoščili posebej v ta namen Izdelane cigarete »Vardar« in »Drina«, ki ne bodo nič dražje^ vendar pa znatno boljše od cigaret tega imena po drugih trafikah. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme. Najvišja temperatura je bila včeraj v SpMtu 30, v Sarajevu 29 v Zagrebu 28, v Ljubljani 2645, v Beogradu in Skoplju £6 in v Mariboru 23. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.8, temperatura je znašala 13.2. — O pa sen Ut na P+»ja. Pred dnevi je bil prijel v okolici Domžal neki moški, ki ie imel kolo sumljivega izvora in ki so ga inu domžalski orožniki zaplenili. Ti so tudi kmalu ugotovili, da je bilo kolo ukradeno Petru Markiču v Dragom!jah. Aretirani moški je po\edaL da se piše Franc Zahar, star 44 let, po poklicu kovač in da je doma iz Ost rožnika pri Mokronogu. Zahar je Imel potrdilo »reškega sodišča v Krškim, da je tam prespal manjšo kazen zaradi tatvine-Zahar je sdaj neznano kam pobegnil med tem pa se je ugotovilo Se, da niti ni Zahar. Ore za neznanega opasnega tatu, ki ima najbrž ponarejene dokumente !n ki *e klati po deželi kot drsen tat. ioJO l nedeljek lvečer se je sstreltt + hUmMl Zs> greba javni nameščenec Mile Vnoinić. Bil je saljut>Uem, H ■« <*•**• m* ▼»*4o lj«-bezni. Prijateljem je pravil, da si bo končal življenje, ker brez svoje tarvoljeikke ne more živeti. T^ko je tudi storil. — Drago plarsni Ijabeaeo 13t k« težke vdove. Pred svdnilrmi poedineem v Splita se je« zagovarjal v ponedeljek Kletni Rade Ostojić it PovUa na Braću, obtožen, da je ukradel vdovi Mariji Zlatar iz istega kraja nad 50.000 Oh. Ostojic je imel z. vdovo ijubavno razmerje in v preiskavi je izpovedal, da mu je plačala po vsakem Ijubav-nem. sestanku 80 dolarjevt pozneje je pa izpremenil svoj zagovor. Češ, da je prislužil pri njem najdeni denar v Ameriki. Oško dovana vdova ni mogla priti na sodišče, ker jq težka 130 kg in sploh ne more hoditi. Ostojič je bil obsojen na poldrugo leto strogega zapora, vdovi mora pa vrniti 3900 dolarjev. — 2iv otrok iz mrtve matere. V državno bolnico v Sarajevu so pripeljali v ponedeljek neko gospo, ki je kmalu umrla. V h;-pu. ko je nastopila smrt. jo je primarij, dr. Rokonii^ operiral in posrečilo se aru je spraviti iz mrtve matere živega otroka. Iz Ljubljane —lj Reforme na živilskem trgu. Pri tem ne mislimo na zaprto cesto med tržnima lopama na Pogačarjevem trgu. čeprav g> spodinje niso mogle razumeti, zakaj bi naj brla cesta zaprta, ko je največji promet in ko ie itak ne popravljajo. Mislimo na razne higienske in druge reforma, ki j:h ne moremo uvrstiti v kakršnokoli kategorijo. Higienska uvedba pa je, da gospodinje ne bodo smele več otif>avati sadja in r^ploh ii-vil. Te pravice si pa nadvonuio ne bodo pustile odvzeti, zlasti kar se tiče sadja,^aj otipavao še marsikaj drngega. Sadja baj^ sploh ne morejo kttpiti. če ga temeljito ne preizkusijo. To so v resnici rtehigien!en«$ razvad**, ki bi jih bilo treba odpraviti/ in >edanji .rini reformatorji se hočejo postavili tudi 6 to reformo. Vroče jim bo. če se jim bodo postavile gospodinje po robu. Danes je bi! trg dobro zaseden, vendar ni bito navala kakor ob sobotah Cene so v splošnem nespremenjene, pač pa se je nekoliko pocenilo grozdje, ki ga prodajajo zdaj v splošnem po 5 in 6 Dm kg. —lj Šentjakobski trg, ki je bil navzlic poskusom poživiti ga precej mrtev, je postal živahen kar čee poč. V svrho razbremenitve glavndga trga so ga dO.očiM kot poseben sadni trg, kamor prinašajo ogromne množine sadja zlasti ženske z Dolenjskega, Bele Krajine in celo iz Hrvatske. Sadje prodaja>o razmeroma poceni, zato tam tudi ne manjka kupcev in gre proda-jalceim posel dobro od rok. —lj >apad polžev, v nedeljo so opazili ljudje pravo armado neke vrete rjavih polžev na Dolenjski cesti- Oni, ki jih niso vi-d?.1!. temu niso verjeli ter t?o se norčeval*. Se*, da nekateri radi vid'jo polssti ob ne-dejah. V resnici je pa letos na Dolensk^m izredno mnogo takih polžev in kmetje v nekaterih krajih tožijo, da jim polži delajo na njivah veliko škodo. Tu in tam so bajo že povsem uničili fižol. Polži so sa pojavil v množicah že spomladi in otroci so jih pohiraili po njivah kakor hrošče pod drevesi, da bi iih uni&li. V nede'io je najbrž prinesel Kdo po':ž# v Ljubljano in :>ih spustil na ioienjski regti Vendar fo to vrsto polžev opaziii tudi na Barju in Go'oveu. Dobro ba o:\ci, da bi se oglar-ili >poižoio.?i< ter objasnili za .kakšno vrsto poižev gre m zaikaj jih j.-1 letos toliko. Značilno je, da praznoverni ljudje namačajo najbolj neumne čenče ter pre.ro«: u jejo na; hujše strahote zaradi polžev, pač zato. ker ne vedo, da je največja nasreča samo praznoverje, zlasti dandanes. —li Pozir vsem natakarjem in vsemu usluzbenstva gostUeljsk* stroke! Danes, dne '26. t. m., to je med s.redo in četrtkom °*> 2. uri se vrši članki sestanek, ki je važen glede na predstojeća pogajanja radi maksimira njia plač. ko'eAtivn'h pogodb in volitev delegata za delegatek9 *kupečino v Zagrebu. Olavna uprava je naipvila na ta se-sUdiek svo;ega posebnega delegata. Ker je sestanek >ra naše izboljšanje izredno važ- aega ssalija, jo doHnost vsakega eUsa. is stssks. da so sestanka sigurno udelssi. Agitirajt3 med tovariši, na nikdo ne iz-ostsne. Sestanek se vrši v dvorani Delav-eks zbormVe. Za elane udeležba obvezna. Odbor. _lj Vpissvnnje v enoletne trgevsko tole snani »Christefov u*ni uv»dc, Ljubljana. Domobranska 15, dnevno v pisarni (tudi pismeno). Zahtevajte nove brezplačne prospekte —lj PeOstrečne podgane. Vlomi in tatvina v podstrešja ljubljanskih hiš so nekaj navadnega. Vlomilcem je namreč znano« da Ljubljančani radi spravno na podstrešja najrazličnejšo ropotijo, v mnogih primerih pa tudi kovčege s obleko. Zadnje dni so pridno na desu zločinci, ki se specializirajo na v.ome v podstrešja in odnašajo vse, kar jim pride pod roko, najraje pa obleko. >Podrtxešne podgane«, kakor jim pravijo na policiji, so najbrž mladi fa*it:e, ki so že imeli opravka s policijo in sodišč?m. __lj vid vaaib očft si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere al nabavite pri strokovnjaku Fr. P Zajcu, izprašan optik. Stari trg 9. Ljubljana. ■■KINO UNION, tel. 33-ai« Na splošno željo predvajamo Se danes ob 16., 19.15 in 21.15 prekrasen film Duše pod bičem Kot dopolnilo 2 najnovejša tednika (Fox in Ufa) in nov zanimiv film o berlinski olimpijadi jutri: jutri: PREMERA TAJINSTVENI POTNIK __lj Pev»ki zbor Glasbene Matiee ima v četrtek dne 27. t. m. točno ob 20. uri važen sestanek, vajo in razgovor vsega članstva. Nova koncertna sezona se prične v torek 1. sept. ob 20. uri s pevsko vajo vsega mešanega zbora. Vpis novih članov bo letos izjemoma se!e v začetku oktobra. —lj Vpisovanje na Dri. osrednjem zar«u du za ženski domači obrt v L i ubijan i bo 1., 2. in 3. septebra 1030 od 0. do 12 ure. Vsaka gojenka prinese s seboj zadnje šolsko izpričevalo in prijavo, kolekovano s 5 Din in podpisano od staršev. Prijave se dobe pri stugi po 50 par. Poleg tega naj prinese vsaka, ki se želi vpisati, potrdilo davčne uprave ali pristojnega urada v višini plačanega davka. Vsa ostala pojasnila dobite na zavodu —lj Preprečen \lom. Ko je pri-el malo po polnoči stražnik Zavoda za zaklepanje in straženje, ki ga vodi g. Počivaj, pred Ha-mannovo trgovino na Mestnem trgu, je opa zil odprta, vrala v trgovino. Tiho je vstopil potem je pa iz previdnosti hitel obvestit stražnika pred magistrat. Ta je poklical še tovariša na Marijinem trgu in to je trajalo ba^ toliko ca*a, da je mogel vlomile«: pobegniti. Ko so prišli nazaj v trgovino, so našli vrata priprta, na mizi pa je bjla ročna blagajna, a š> neodprta, ker, se je vlomilcu preveč mudilo. —lj Poskušeu samomor. Ponoči s-> prepeljali v lK>lnico 48letno, sopiugo vpokoje-nega železniškega sprevodnika Josipino G. stanujoče na G'radu. Nesrečnica je izpila v navalu obupa večjo količino li/ola. V bolnici so ji še pravočasno izprali želodec in je že izven nevarnosti. —lj Šentjakobski gledališki oder vabi vse. ki imajo veselje do igranja, da se prijavijo v petek zvečer ob 20.« v društvenih prostorih v Mestnem domu. Za otvoritev pripravlja oder večje slovensko delo, s katerim bo proslavil 15 letnico svojega obstoja. —1} Enodnevni avtsislet na Koroško priredi 30. avgusta 'uzletna pisarna Okorn. Ljubljana, hotel Slon. Cena vožnji s prehrano in prehodom mejj Din 185.—. U Pt«Ja __ Prihodnja javna občinska seja mostnega sveta bo v Četrtek 27. t. m. ob IE. uri v mestni posvetovalnicL Na dnevnem reda je tudi vpraJaaje otvoritve avtobusne proge v Haloze. — Ogenj. Pri posestniku Ivanu Toplaku v Placarju, občina Sv. Urban. Je nedavno ponoči izbruhnil' ogenj, ki je uničil gospo-darsko poslopje z v*em Inventarjem. Skoda znaša 20.000 Dm. Kako je openj nastal, se ni znano. — Tujci v Ptuju. Razen tujcev, ki prežive v Ptuju svoje počitnice razmeroma v velikem Številu, potuje skozi Ptuj mnogo tujcev z velikimi modernimi avtobusi, in ti se kaj radi ustavljajo v na sem mestu. Pr<^A dnevi sta se ustavila v Ptuju dva francoska avtobusa s 60 potniki, ki so se vračali preko Budimpešte nazaj na Francosko. Včeraj pa je vozil skozi mesto zopet eleganten nemšiki avtobus iz VVuppertala s 50 potni ki. Potovali so v Italijo. — Vpisovanje v državno meščansko solo Maksa Pleteršnika v Ptuju se vrJi 1.. 2., S. In 4. septembra 1036 v zlomiš! v IT. nad Rtropju. — 5. septembra je konferenca učiteljskega, zbora. — 6. septembra bo otvoritvena služba božja v mestn' Župnijski cerkvi. — T, septear.bra bo začetek redn^prt pouka. — Za vpis v razrede, ki s^ za ?.. n. in 4. raz. ne sme vršiti broz spričevala o dovršenem nižjem razredu Je trebi izpolniti »Prijavo*, ki se dobi pri Eolskem tlagri in na katero je trebn prilepiti kolek za K Pin. •— Ob vpisu je plačati šolnino, kakor je to raz-vidno H »Izvestja« za pretekio so! s.ko le*o l$>35-3*i in prispevek za ldra-vstvr ni fond in še pose+vej vpisnino. — VnaJc učenec mora prinesti s se4>oj tudi potrdilo davčne uprave o višini nsposfsdiegl davka svojih staršev. Za zdravstveni fond ne plača 20 Din — Požar. Na Dravskem polj-u sp se ved no množe požari. Pred dnevi j° zoper 7 : Čelo jroreti gospodarsko poslopje posestni-ka Valentina Laha. Oprem j je uničil vse po-sep.t.vo z vsemi prideJki vred. Zgoreli so tudi poljedelski stroji in orodje, Skoda *♦' ceni na Din 30.000. — Živinski sejem. Na zadnji živioski se jom je bilo priemanih 78 volov. 14 bikov. "10 krav, 49 juncev. 103 telet, 118 konj in 19 žrebet. Vsepa je bilo prignanih 680 glav živine, prodane pa 304. Vole &o prod i jal i po 3.25 do 4.70, krave po 1.80 do 3.50. -bike po 3 do 4, junce 3 do 8.50, teleta od 2 do 4 Din za kg žive telo. Konje so prod a j.i h po 1000 do 4000 in žrebeta po 500 4o ***) Din. Na svinjski sejem je bilo prignanih 244 svinj, od katerih jih je bilo prodanfh 81. Svinjo stare od 6 do \2 tednov so prodaja! i po 60 do 180, debele svinje po 5.50 do 7 Din in plemenske svinje po 5 do 5.50 Din za lqr žive teže. — K samomoru Jožefa Gosaka., ki si ;•■ na tragičen naean konča i v soboto ponoči življenje s strelom v prsa. doznavamo, da je bil zadnje čase zelo potrt. Gosak je nedavno padel po stopnjicah in se tedje poškodoval po glavi. Pozneje je večkrat tožil o bolečinah v glavi. — Lepi dnevi, ki so zadnje čase nastopili, privabljajo še v«e polno kopalcev na obrežje Drave. Zlasti veliko kopalcev je v mestnem kopališču. Zrak ima do 30 stopinj C, voda pa od 15 do 17 stopinj C. Vso kaže, da bo trajala kopalna sezona Še do konoa meseca. Noči pa ao postalo že zelo hladne. — Z živilskega trga. Živilski trg je zelo l»og*to založen s povrtnano. Zadnje ča*+i co&podinje zelo pridno posedajo po paradižnikih za vkuhavanj*-, pa tudi po zeleni papriki, ki jo dobiš 6 komadov za 1 Din. Tihi i sadja je veliko, posebno hru& in jabolk. Hrušk dobia za 1 Din 3 do 6 komadov, istotako jabolk. Zrele so tudi Že slive in jih dobiš 30 za 1 Din. Par piščancev je od 16 do 20 Din, za pečenje pa do 32 Din. MALI OGLASI deda 0.50 para, davale Dir 3 jossda 1 Din. daven 3 Utn. preKUcj .a pismen« odgovore glede aoaiio aajlaso* |e treba pniosttJ oiamso — Popueto* an maie ogimmm se pninamo. RAzno HOD xuavo« |jfqi| |1|Hoa a «| oupoStn o|9Z 23INU3J iVI 3M1ZVIS VZ nad mi araara 'OiVinivvN Emeiitalski sir M..........IUMMMMIMMMMMUMMIIIIH.......MMMMMMMIMM prima kg Din 14.50, Ha 13.50, čajno maslo 19.—, etiketirano 20.—, vse ostale mlekarske izdelke nudi in posije po povzetju Mljekarska- industrija »TRIGLAV« — Groblšnopolje tone HBii JBjjjg sRidloo— s, Zagreb Dukl janlnova 1. sit sat esciso|e tžuriraaj« vezenj* sav«a. ptr rila. monogrsmov gufflbnic v'etika zslogs perja a 6.75 Din . InMiana«. Gosposvetsks it. KLIŠEJE deeeda M) par davek JJ - Dm Najmanjši snsaefc 8 Dto DVIGNHE PISMA V UPRAVI >SLOV. NARODA« »C. D.ct .Čistost 1918«, >Dol-eoročno posoiMoc. »Gotovina 1002<, >Katja 27«. )6kromns<. >Zak> ugodna obrestna mera<- E"^^^"^1^^" UČITELJA slov. stenogrslije ms privstni pouk iWem. Ponudbe pod »Ta-koj< na upravo Usta. ~ 235$ Narodna tiskarna LJUBLJANA CfAFUKVA 5 UVKSUJB V8A TISKARSKA TER SS A •^TPOROC^ M Makulaturni papir proda uprava „Slaveaskega Narodau, LlobHana. Riiaflleva isfiea ftev* f Stran 4 »8LOVIN8K1 NAROD«, trad* » n»U 19«. Štev. 194 KAM VODI STALIN RUSIJO? Imena ustreljenih boljševičkih prvakov — H govora državnega to- žilca — Glavna Junaka zarote proti Stalinu Ves svetovni tmk se peca z usmrtitvijo 16 boljševišbih prvakov ki molovski proces je močno odvrnil pozornost sveta od krvavih dogodkov v Španiji. £ratko smo žo poročali, da je bila smrtna obsodb* izrečena v ponedeljek ponoći. Izrekel jo je vojni kolegij vrhovnega sodišča pod pred sedstom Ulricha in na predlog prokurator-ja Višinskega. Na smrt so bi»li obsojeni: Grigorij Jevsejevič Zinovjev, rojen 1893. obsojen 16. januarja 1935. v zadevi »moskovskega centra« na 10 let težke ječe. Lev Borisovič Kamenev, rojen 1S83 in obsojen v isti za>devi 16. januarja l°35 na 5 let, 27. junija pa na 10 let težke ječe. Grigotij Jeremjevič Jevdokimov, rojen 1884 in obsojen v isti zadevi na 8 let. Ivan Petrovič Baka je v, rojen leta 1887 in obsojen v isti zadevi na 8 let, Sergej Vitaljevič Mrsčkovski, rojen leta 1883, Ter Veganjan (Vogariefc), rojen 1893, Ivan Nikirtič Smirnov, rojen 1880, Vitam Aleksandrovič Drejcer, rojen 1894, Isaak Isaakevič Reingold, rojen 1897. Richard Pikel, rojen leta 1896 Eduard Salomonovič Golzman, rojen lerta 1892. Frifz David Krugljanski, rojen leta 189?, Valentin Pavlovič Olberg, rojen leta 1907, BermanJurin, (Aleksander Omić) rojen fc-ta 1901, ^ Mojsej I lic Larje, rojen leta 1897. Nathan Lazar jević Lurje, rojen leta 1901. Zadnji da« obravnave indhM in ogabni so ctf ji zločincev obto-feneev. naperjeni p*©* no« »ocisKsttcna vi«* S tema besedama je z«čel državni toMtec Vi«f»ki svoj govor. Opomarjal je s« tu, da en nWanoi IntujJooeB roke proti prvakom komunistične stranke a Stalinom a* cele in min« H enega rjajboljiih sinov do-kvsfcegft razreda Kirova. Višinski je dejsi. d« pred sodiščem ne stoje pontika, temveč tnipa morilcev, ki so ee hoteM polastiti <*r-žavcega krmrila. Vsa njihova mržnja je bila nap^rjena pwt» ▼odja stranice, PoRM>k»oja is eentirahiega odbora Stalili« In njegovu* tovarišem. Od Trockega ig»ii»Jo8» klejo u^anoviti enotno teroristično et^ajdaucijo so sprejele tajne organizacije Irotaislov. Zi. novjev m Kamenev sta pri&a do iste ideje in tudi sprejela direktivo Trockega kot podlago akcije- Bistveno na tem procesni je %n, je dejal Visinski, da so združili obtoženca prorirevolucionaTno idejo in prottrevolooi-onamo akcijo s teroristično praloso. luno njo politiko obtožencev je karaktereriral državni tožilec kot orientacijo premagancev. Obtoženci so sami izpovedali, da jam je ckl Trocki navodila, naj v primeru vojne irrabljajo vse neuspehe, da se po4a*ie -vodstva, organiziralo ki oborože nezadovoljne množice in organizirajo upore proti sovjetski vladi. Kamenev in Zinovjev sta bila glavna organizatorja in sokrivca umora Kirova. Delala sta po neposrednih navodilih Trockega in bik v tajnih stikih s fašistič no nemško Gestaipo. Smirnov je prav tako kakor Zinovjev in Kamenev odgovoren za vse teroristično delovanje zduienega centra. ki mu je bil ustanovitelj, in vsi njegovi poskusi zatajifti vodilno vlogo so samo prizadevanje izogniti se odgovornosti. Državni tožilec je govoril potem o vlo- gah drugih obtožencev. Končno je pa posvetil znaten del govora vlogi Trockega v tej zaroti. Trocki ni bil samo duša zarote in cele vrste zločinov, ki so jih pripravljali zarotniki temveč je pošiljal v Rusijo tudi preizkušene agente svoje osebne znance. Tako ie poslal s pomočjo Gestapo v Rusijo Olberga. da bi pripravni atentat na Sta. lina. Vedoč, da en človek za to ne zadostuje je najel še Bermana-Jurina. ki ga je osebno pregovoril in poslal v Rusijo. Jasno je dokazano, da sta Berman-Jurin m Fritz Davki agenta Trockega Kako važna je bila njuna naloga, priče tudi to, da ju je izbral sam Trocki. Državni tožilec je smatral sa dokazano, da so hoteli zarotniki postaviti na čelo GPU Bakajeva z namenom, da bi zabrisal sledove zločinov, kakor tuda to, da so teroristi prisilili Zinovjevega tajniku Bogdan« k samomoru. Bliža se zadnja ura obračuna s težkimi zločini, ki so jih zagrešili ti ljudje proti naši veliki domovini je izjavil Višinski. Pred seboj imamo nevarne zlooince. ki so se težko pregrešili proti našemu ljudstvu, proti našim idejam, proti voditeljem sovjetske države in delovnemu ljudstvu vsega sveta. Zahrbtnemu sovražniku se ne sme prizanašati. Zahtevam, naj bodo ti stekli psi ustreljeni vsi brez izjeme. Govor državnega tožilca je bil sprejet z velikim odobravanjem. Kdo »ta bila Zteovjev in Kamenev? Oba obtoženca Zinovjev in Kamenev sta spadala k stari revolucionarni gardi, ki ima za seboj podtalno delo pred revolucijo, po revoluciji je pa zavzemala najvišja mesta. Grigorij Jevsejevič Zinovjev, s pravim imenom Apfelbaum, rojen le!« 1893.. je leta 1908 pobegnil v tujino, kjer se je seznanil z Leninom in drugimi v emigraciji živečimi boljše vri škimi prvaki. Z Leninom se je vmj leta 1917 v Petrograd. kjer je bil izvoljen za predsednika sovjeta delavcev, kmetov in revolucionarnih vojakov. V marca 1918 je bil izvoljen za predsednika ko-ronnisticne internaciotaale. V teh letih sta ee silno dvignila njegova slava m vpliv. Le. *a 1923 je bilo mesto Jelizavetgrad njemu na čast preimenovano v Zinovjevsk. Po Leninovi smrti leta 1924 je prišel na najodgovornejše mesto v ruski komunistični stranki. S Trockim. Kamenevim in Stalinom je vodil politiko stranke in sovjetske vlade. Njegov padec se je pričel leta 1925. ko se je rjrđkftjuei] opoziciji proti oficielneimi vodstvu. Let« 1936. je moral odložiti predsedstvo komunistične internacionale. ki jo vodi zdaj znani bolgarska komunist Dimi-trov. L«ta 1927. je moral Zinovjev odkr *HU tudi članstvo v osrednjem odboru stranke. Leta 19(28 ae je na videz pomiril s Stalinom in postal Član predsedstva sovjetskih strokovnih organizacij. Kakor je pa poke-zal sedenji proces, Zinovjev ni opustil taj-nega opozicionalnega rovarjenj«. Vodil je dvolično politiko, za hrbtom komunistične stranke je organiziral opoiscionslni pokret, navezal je stike in se sporazumel s trocki-sti. Bil je pa razkrinkan m leta 1932 izključen iz stranke. V tem času je nastopil po« od opozscMinalnega političnega boj« k orga. nizaciji zarotniških skupin. Lani v januarju je prišel po umoru Kirova na zatožno klop in kot eden najmtelektualnejših povzroči, teljev umora je bH obsojen n* pregnanstvo v Sibirijo. Sele nova preiskava in aretacija nove atentate na boljševiske prvake snujo-6ih terorističnih skupin je razgalila Zinov jevo vlogo v polni luči Zinovjev je bil znan tudi kot publicist. Njegovi najvažnejši spisi so prevedeni v vse svetovne jezike. To so »Problem vojne«, »Imperializem in svetovno gospodarstvo«, »Stara Evropa« »Francoski socializem in svetovna vojna« itd. Zinovjev je tudi avtor publikacije »Lenin« in knjige »O leninizmu«. Drugi najvplivnejši Član Zmovjeve skupine je bil Lev Borieovic" Kamenev. s pravim imenom Rosenfeld. rojen leta 1883. Kamenev je deloval v socialnodemokratski stran ki *e od leta 1908. ko je bil izključen iz moskovskega tehnološkega zavoda zaradi udeležbe pri demonstracijah. Pozneje je de loval v revolucionarnih krožkih v Tiflisu. Ob razkolu stranke lete 1906 se je pridružil boljševiškemu krilu. Leta 1906 je bil aretiran. Pozneje se mu je pa posrečilo pobegniti v tujino. V Ženevi se je seetal z ZinoVjevim in Leninom in sodeloval a njima v uredništvu »Proletarca«. Pozneje je urejeval s Trockim na Dunaju »Pravdo« in »Socialnega demokrata«. Leta 1914 se je vrnil v Rusijo, bil je pa kmalu aretiran in obsojen na dosmrtno izgnanstvo v Sibirijo. Šele po februarski revoluciji se je vrnil v Petrograd in igTal važno vlogo v revolucionarnem pokretu. Urejeval je »Pravdo« in bil izvoljen za člana centralnega odbora komunistične etranke. na n. kongresu sov-jetov pa za predsednika centralnega izvršnega odbora. Bil je sovjetski delegat na mirovnih pogaja-njih v Bre«t-Litovsku. Pozneje je bil imenovan za poslanika na Du naju. toda svojega mesta ni nastopil, ker mu je bilo poverjeno vodstvo pogajanj 8 Finsko. Jeseni leta 1920. je vodil s Krasi-nom iziedno važna pogajanja o obnovitvi stikov z Anglijoc,,Leta 1923 je bil izvoljen za predsednika moskovskega sovjeta pozneje pa za predsednika sovjeta ljudskih komisarjev, ki mu predseduje zdaj Molotov V tem ea«u se je še ostro boril z Zinov-jevim proti Trockeuru. leta 1925 je pa že jel kazati opozicijske nazore. L**ta 1926. je bil komisar notranje m zunanje trgp-vine. toda že v novembru istega leta je moral odložiti vse funkcije zaradi stikov z opozicijo. Leta 1927 je bU izključen iz stran-ke in Sele po javnem priznanju svoje zrno te je bil znova sprejet in poverjeno mu je bilo vodstvo glavnega konce*ionar^kega komisarjata. Nadaljni stiki z opozicijo so ga pa docela kompromitirati. Od leta 1928 je tesno sodeloval z Zinovjevim. vodil je važna pogajanja z drugimi opozicionalnimi skupinami in zaAH na nevarno pot tero rističnega podtalnega rovarenja. Zvezal je svojo usodo z usodo Zinovjev*. Tudi Kamenev je znan kot publicist. Njegovi Članki, razprave in govori so izšli v 11 zvezkih. Bfl je prvi ravnatelj Leninovega zavoda, urejeval je Leninove zbrane spise in Leninov zbornik. Tudi drugi ustreljeni zarotniki so skoraj brez izjeme stari člani komunistične stranke, ki so zavzemali visoka mesta v stranki in državni upravi. Bili so ljudje, ki so se znaH med revolucijo junaško boriti, niso pa znali graditi, niso znali delati po revoluciji. Obtožnica in obsodba označujeta njihov poklic splošno z besedo »uradnik«. Vtis ■—n tU ve V diplomatskih krogih vlada splošno prepričanje, da se pripravljajo v Rusiji važni dogodki. V torek zjutraj je ostrmela vsa Moskva Obravnava proti starim komuni atom Kamenevu, Zinovjevu, Jevdokimovu in Smirnovu je Sa mimo ruske javnosti kakor sanje, ki se v njih nihče ni mogel spoznati. Nameetu zagovora to obtoženci sami vse priznali in te celo obremenjevali. Videlo se je pa, da je njieov namen čim bolj obremeniti Trockega Nihče ni mogel maumeti, zakaj je bilo tSalinu toliko do tega, da zdaj pokale Trockega kot kolovodjo nevarne zarote v Rusiji. Proti obtofen-cem ni bil predlolen sodišču noben dokument, proti njim ni padla nobena stvarna obtožna. Mesto državnega tožilca so sami zahtevali smrtno kazen, tako da so mu olaj šali delo, ker se je lahko samo pridružil njihovi zahtevi. Stari komunist Kamenev in tudi v komunizmu mnogo elastičnej&i Zinovjev sta v svojih govorih raje zahtevala smrt, nego da bi prišla v ječo, češ. da sta v ječi ze dovolj presedela pod carskim režimom. V Moskvi ni nihče verjel, da bo smrtna obsodba izvršena. V centralnem odboru, ki je imel odločitev v rokah, sede stari, komunisti, stari tovariši obsojencev iz borbe proti carizmu. ljudje, ki jim je opetovano pretila smrtna nevarnost in ki so si z združenimi močmi pomagali. Splošno je prevladovalo mnenje, da se bo vse končalo z javno obsodbo Trockega in pomilostitvijo obsojencev vsaj na dosmrtno ječo. iz katere bi prišli ob prvi priliki pomiloščeni. Zato je Moskva v torek zjutraj ostrmela, ko se je zvedelo, da je osrednji izvršni odbor odbil formalno prošnjo za pomilostitev. ki jo js bfl vloail vojni kolegij t svoje stra ni, ker so obsojenci odklonili pomilostitev in zahtevali, naj se smrtna kasen izvrši. Od proglasitve obsodbe je minilo določe nih 72 ur, in tako ni preostajalo drugo, ne go. izvršitev smrtne obsodbe. Obsojenci so bili ustreljeni v torek zgodaj rjutraj. Kje je bila smrtna obsodba izvršena. kdo je moral prevzeti to mučno nalogo, tega nihčr n« ve. Znano je samo, da m> bili vsi obsojenca ustreljeni. Nihče pa ne ve, kako in zakaj je do tega prišlo. Zvezda Trockega ugasnila V Rusiji še zdaj mnogi ne morejo verje ti, da je bil ustreljen Kamenev. Ljudje ma-jejo z glavami in govore skrivaj, da **"> Kameneva ic njegove tovariše samo odr*^ ljali nekam, kjer ne, ho nihče v*>d*^ za nje. Toda to je samo prazno besedičenje. Vse kaže, da stoji Rusija na pragu nove ere. Stalin slavi svojo največjo zmago, nobene ovire nima ve*6 pred seboj, zdaj bo lahko nemoteno vodil Rusijo po novih potih. Str«* H v Moskvi po ugasnili tudi zvezdo Trockega Kam vodi Stalin Rusijo, je seveda I se zagonetka, kakor je zagonetka on sam. Nemška kritika o naši sokolski vrsti Po dolge« presledku fe nastop našiti Sokolov na olimpijadi svetovno telovadno javnost naravnost iznenadi! Ljubljana. 26. avgusta. Vse strokovno časopisje evropskih telovadnih zvez se obširno bavi s kritiko zadnje telovadne tekme na berlinski olinvpijadi, ki je bila ena najzanimivejših in najtežjih mednarodnih tekem vobče. Za tekmo se Je prijavilo 16 vrst, odstopili sta belgijska in poljska vrsta. Med 14 vrstami je zasedla naša., jugoslovenska sokolska vrsta 6. mesto, kar je pri tako ostri konkurenci še vedno zelo častno mesto. Da bi imela naša sokolska vrsta na razpolago sredstva-, kakor so jih imela na pr. Nemčija. Švica, Finska, ĆSR in Ita-lija. bi bil naš uspeh še nvnogo večji, saj se svetovna telovadna kritika zelo pohvalno izraža o naši tekmovalni vrsti. Ker je >Slovemec« napadel našo vrsto, da je bila najslabša, kar smo jvh doslej poslali v inozemstvo, poglejmo kaj piše o nj? »Deutsche Turnze-itung* z dne 14. avgu*ta. Nemški telovadni strokovnjak Josip G6-hler v obširnem Članku pravi o naši tekmovalni vrsti* »Težko stališče je Imela Jugoslavija, ki je začela z drogom, na katerem je predpisana vaja najtežja. Toda treba jim je priznati — Jugosloveni se bore hrabro, vsi so vajo napravili, če ne pri prvem poskusu, pa pri popravi. VideJo se je takoj, da ne bodo eni zadnjih v prvi skupinu ki je končala okoli poldneva.« Glede ostalih vrst razen Fincev se ne izraža tako laskavo, poseono glede drže telesa-»Vedno in vedno smo morali gledati lepo telovadbo Jugoslovenov in Fincev in ta-ko smo lažje pozabili na po-vrmiosti dragih. Jug*osloveni sn se izkazali tudi v prostih vajah. Način, kako prihajajo in odhajajo, nam je ugajal. Strumno, z napetim telesom in z nepretirano strumnim korakom so odhajali od sodnikov tudi tedaj, če se je vaja manj dobro posrečila.« Na krogih posebno omenja br. Leona Štuklja: -»Občudovanja vredno je tekmoval stari Štukelj, ki je pokazal vajo. ki mu dela vso čast, Štiri leta že ni telovadil, kakor nam pripoveduje, ker je bil hudo bolan, toda pred olimpijado se je zmagovalec v Parizu (lf>24) še enkrat dvignil in s svojo udeležbo oja<81 dobro jugoslovansko vrsto.« Dopisnik »Deutsohe Turnzeitung« ki mo je bila poverjena naloga ocenitve posameznih vrst na krogih, Berthram piše: »Jugo-sloveni telovadijo, da in to res izvrstno.« Omenja br. Grilca in se posebej najstarejšega telovadca na stadionu br. Štuki ja, ki je po njegovem mnenju se vedno >svetovna klasa«. Vse spoštovanje Štuklju. S svojimi tovariši je dosegel 67.566 to&k, kar je pri izredno ostri oceni sodnikov naravnost izvrstno. Posebej Še opisuje vajo brata Šfio-kJja, ki res nekaj zna. »Vsi njegovi tovariši so telovadili dobro.« Drugi telovadni strokovnjak Nietzold, poročevalec za bradljo, piše o naši vrsti: »Kot zadnji že okoli poldneva so nastopi-piH na bradlji Jugosloveni. Vitke ki krepke postave — popolnoma v belem — niso kazali še ni kakega zma-njsaiija borbenosti in so Fincem vedno za petama. Dosedanjo vnšino so vzdržali tudi na bradlji. Pri skrajno rigoroznein ocenjevanju inozemskih sodnikov se je gibala ocenitev okoli 1£ točk«. Poročevalec Diem za proste vaje piše: »Jucosloveni so napravili izvrsten vtis. Posebno dobro obvladajo parterno gramasti-ko. kar kaže smotrno vadbo. Pri prostih vajah se je Jugoslavija plasirala znatno boljše od vrst. ki so telovadilo pred njo«. S tem še ni rečeno, da je kritika popol noma izčrpna, ima pa dobro lastnost, <\a jo nepristranska. Z Nemci doslej še nismo tekmovali. V lx>s Angelesu nas ni bik>, ravnotako ne v Budimpešti. Športna zgodovina tedaj hitro zastara in tedaj ni č*i da, da so nas gledali kot nekakšne začetnike. Po dolgem presledku na je naš nastop svetovno telovadno javnost naravnost izne-nadil. Vse kaže, da je mednarodna konkurenca zaradi naše dolgoletne odsotnosti na nas že popolnoma pozabila. Tako omenja na pr. Gohler, »da se je po treh obveznih vajah pokazalo popolnoma nepričakovano dejstvo, da Jugosloveni po točkab le prav malo zaostajajo za Fnvri«, in nadalje, »*1a bo treba z našo vrsto v krafokem prav re» no računati.« Kakor iz zgornjega izhaja, je dosegla na ša vrsta s svojim odličnim nastopom laska vo priznanje mednarodnega telovadnega sveta, pri čemur je treba upoštevati de to, da kritiki niso računali, da naša vrsta ni imela tako gieds prifurave, kakor drugih ngodnosti tako lahkega stališča. kakor nemška ali katerakoli druga vrsta., ki &e je udeleževala vseh zadnjih mednarodnih telovadnih prireditev m katerih trening je trajal toliko let. kakor pri naši vrsti mesecev. Berlinska telovadna tekma je bila ena najtežjih in je bil to boj vseh proti vsem, bodisi telovadcev ali — sodnikov. Ocenjevanje je bilo skrajno ostro, toda ne pri vseh e«ako, kar posebno izhaja indirektno iz vseh poročil nemških strokovnjakov, rz-jemo so tvorili edino le sodniki na drogu, kar smo jim takoj tudi prizna h'. To jugo-skrvensko pricnanje Nemci v svojem časopisju še posebej podčrtava jo. Nemalo pa je bilo naše stališče otežkočeno, ker smo imeli manj sodnikov, kakor pa narodi, ki no zaeedli mesta pred nacni. Po dolgoletni odsotnosti smo z uspehom v Berlinu lahko zadovoljni v kolikor se pri Sokolu o zadovoljnosti sploh govoriti da, saj pravi sam Tvrš, da mora biti v so-kolstvu »večno nezadovoljstvo« in stremeti za čim večjo popolnostjo. Berlinska tekma je bila za naše tekmovalce nov mejnik in prepričani smo, da so si pridobili novm in bogatih izkustev, ki jib bodo koristno uporabili na prihodnji mednarodni tekmi v Pragi leta 1938. Kopnite domače blago! Andrć Tbeuriet: 72 Nm iMoliti Roman Ti izbruhi jeze nad Terezijo so bili krivi, da se je Jakob v mislih rad vračal v skromno družbo v Rochetaillee. s katero ie bil tako nenadoma prekinil vse stike. Doslej se je premagovai in ni hotel mislita na njo. toda zdaj je njegova izmučena duša često zablodila ča na svojem križevem potu. Z bolestoo v srcu je viote! v duhu zopet domače ceste, po katerih ie tako rad hodil zvečer v mislih o zasnovani sliki in stezice na bregu reke Anjou. kjer je zasnoval svoie najlepše slike Razmišljat je. da bi ga tam v dragem domačem kraju ne ovira'e v delu težave in ovire kakor tu v Nizzi. In na koncu vsake steaice, na ovinku vsake ceste njegovega rojstnega kraja mu je kot neizprosna usoda oživela v misfih in mu zastavila not podoba žene, ki jO je tako brezčutno rzdal In Ki jo je tako dolgo naziva] »mola muza in ogenj«. In tedat se je v njegovem srca nekaj uprlo ter mu prigovarjalo, naj začne misliti drugače. Ponos mu je branil priznati, da je imela Terezija blagodejen vpliv na njegov taknt. Mar ni še vedno v polnem razvoju svoie umetnosti? Mar ne učinkuje narava na jugu enako sugestivno, kakor v Rochetaillee? Mar ga Mamina ljubezen in njena originalna duša ne morata utrditi, da bi obnovil in umetniško razvil svojo umetnost? Zakaj bi ta patrietjka ne mogla imeti enako blagodejnega vpliva na niegove bodoče umetnine? Zakaj?... O gorje! nikakor ne. kajti čutil ie. da med njima ni one stalne skladnosti misli tiste skrbi vsake minute, tistega nežnega samozatajevania. ki vzpodbuja in krepi umetnika v njegovem prizadevanju. Baronica Lieblingo-va k morala žrtvovati preveč časa za posete, zabave ki toalete, da bj se mogla resnično in potrpežljivo zanimali za dolgočasno delo. opravljeno z večiiin aH manjšim uspehom, predno dokonča umetnik svoje dHo. Z zanimanlem m občudovanjem ie gledala sliko, toda kot Iztfk in diletant, ko ie bila že naslikana in je visela v okviru. Za vse podrobno delo prej na ni kazala nobenega zanimanja. Nerada gledam, kako se v kuhinji kuha. — je dejala večkrat. Ni mo bfa niti pomočnica, niti koristna svetovalka. Jakob je bil prisiljen priznati to. V svojem srcu je bil ogorčen nad tem in pogosteje nego preš ji je v občevanju tako ali drugače pokazal svoie razočaranje. Sčasoma je pa iek> to baronici Lieb-lingovi presedati. Jasno je bilo. da ne bo dolgo prenašala njegove sitnosti. V začetku to ie to jezilo, pozneje se pa ni več zmenila za Jakobovo godrnjanje. Iskala je razvedrila med veselejšimi prijatelji. Teh je bilo dovoli, a največkrat ie zahajal k nji knez Gregorijev. Bfl ie eleganten, svetski. lep mol izboren družabnik. Po vseh svofch lastnostih je bil Manii všeč. Uganil ie takoj, da ji je postal simpatičen in posvečal ji je dvojno pokornost. Mama ie bšla vesela njegove družbe in tega ni prikrivala. Nagli prevrat Hubavnega razmerja do Jakoba in temu sledeče razočaranje ji je prineslo utrujenost, v katero ie zanese] galantni in uglajeni knez pnoetno osvežitev. Nikoli M ni prišlo na misel, da bi si preskrbela naslednika po Jakobu, kajti s svojim poskusom v ljubezni ie imela nepriietne izkušnje. Dasi ie pa ostala zvesta svoji besedi, ni dolgo pomišljala, navezala ie prijateljske stike z mladim, visoko izobraženim in družabno oglašenim možem, ki H is posvečal toliko po- zornosti. S Sergejem Gregorijevim sta bila iz istega družabnega sloja, govor.-la sta enak jezik: ni se >i bilo treba bati mučnih izbruhov, nasprotujočih družabnemu redu. ki so ii Si na živce kakor mesalianca. Kmalu je postal kmez najdražji kavalir baronice Lieblingove. Vsako popoldne med peto in šesto uro je Jakob videl, kako prihaja po ulici la Paix in ves iz sebe je zvedel, da je bil zelo prijazno sprejet. Vedno mu ie bila zoperna družba mladih gizdalinov v salonu Ma/nie L:eblingove, toda videl je, da mu niso nevarni in kazalo je. da se Mania prav nič ne zmeni za ire. Toda s knezom Gregorijevim je bila stvar drugačna. Jakob je bil dovoli bistroviden in spoznal ie v njem redke vrline, visoko izobraženega in značajnega moža. Pogosti knezovi poseti pri Manii in njena prijaznost z niim je kmalu razvnela novo sumniSenje. ki ga ie umetnik čutil že med velikonočno svečanostjo pri knegi-n:: Kolonbini. Od tistega trenutka se mu *e zdelo vse sumljivo in nikjer ni mosrel nafti miru. Spoznal je tudi. kaj je nezaupanje. krivica in grenkoba ljubosumnosti. V strahu je sledil vsaki kremi in besedi mlade žene in kneza Grego rijeva. Tudi najneznatnejši in najnedolžnejŠi izraz !a- skavosti ali zaupanja je vzbujal v njen? neprijetne domneve. Doma si je vednr. belil glavo in razmišljal pozno v noč o vsem, kar je bil doživel čez dan neprijetnega. Tudi povsem nedolžni dogodki so postali važni v njegovih očeh in dražili so njegovo bolno domislijo. Ure ločitve so se mu zdele neskončno dolge in še prezgodai je vedno hitel v ulico ^ Paix z nemirom v duši, s krvavečim srcem in trdnim sklepom, da mora priti resnici do dna. Oim je po vstopil v salon, so se no njegovi bujni domišljiji doma pričarani strahovi mahoma razblinili v nič. Mamina razigranost in knezova dobrodušnost sta ga takoj razorožili, da ni spravil rz sebe nobenega očitka. Obema se je poznalo, da nimata pred mim nobene tajne. In da bi se ne osmešil, je moral Jakob krotiti v sebi svoje sumničeme. Nekega majskega popoldne, ko ie hite! v vilo baronice Lieblingove, je hišnik pritisnil na električni zvonec in predno ie stopil v vežo. so se odprla pred njim vrata in lakaj mu je stopil naproti. — Gosoe baronice ni doma. — mu je sporočil s hladno vljudnostjo, značilno za dobro vzgojene služabnike. Jakob Ie menda z njegovega sumljivega in lokavega obraza uganil, da ravna na povelje. JOTS9SSS wS3B1D S^PSBCBO. •• BS SvSSBv^BO ^MM^SI IHr% STSD JS1 BSSjBV ^mm BVl Hms SI ■■BSSSmBB OSI flBCa UUB UBklKOK. •■* .VSS V MjBDUHBfc