‘ZaScuJfhL TEDNIK TRBOVLJE, 17. oktobra 1963 ŠTEVILKA 43 V DANAŠNJI ŠTEVILKI I I S LETO XVI ŽENE SKOZI BORBO IN CAS — zapis ob 2Q-letnici prvega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze — stran 3 VESTI IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV — stran 4 KULTURA V OSNUTKIH STATUTOV SAVSKIH OBČIN — stran 5 FOTOREPORTAŽA O I. TURISTIČNEM DNEVU ZAGORJA — stran 9 J S 58 Naša obveza izpolnjena V Zasavju vpisano 214,553.000 din posojila za obnovo in izgradnjo Skopja V torek opoldne smo zaključili z vpisovanjem ljudskega posojila. Sredstva, zbrana iz posojila, bomo namenili glavnemu mestu bratske Makedonije, njegovim prebivalcem, za izgradnjo novih in novih stanovanj, objektov družbenega standarda, komunikacij. Z njimi bomo skušali vs^j delno omiliti težko nesrečo, ki je pred meseci prizadela Skopje in njegove prebivalce. Smo opravili svoj moralni dolg? Lahko zapišemo: da. O tem lahko trdi delavec, ki je brez prigovarjanja vpisal znesek v višini šest enodnevnih zaslužkov ali več. Opravil ga je vsakdo, ki je podpisal posojilo z zavestjo, da bo s tem po svojih močeh pomagal človeku. PREJŠNJO SREDO JE OBISKALA ZAGORJE OB SAVI ŠTUDIJSKA SKUPINA UNESCA IZ GVINEJE IN NIGERIJE, KI JE DOPOTOVALA V NAŠO DRŽAVO NA POVABILO JUGOSLOVANSKE NACIONALNE KOMISIJE ZA UNESCO. Med bivanjem v Zagorju ob Savi je prosvetne delavce tz dveh prijateljskih afriških držav med drugimi spremljal predsednik Občinske skupščine Zagorje ob Savi, tovariš Dušan Kolenc. Težaven položaj zasavskih premogovnikov 15 LET STROJNE TOVARNE TRBOVLJE Zasavski premogovniki, med katere spadata rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik in Za-TRBOVLJE, l«. oktobra (po gorje> so najstarejši premogovniki in dajejo tudi telefonu). — Včeraj opoldne največ rjavega premoga v Sloveniji. V času hitrega Je kolektiv Strojne tovarne razvoja tehnike in proizvajalnih sredstev pomeni 200-letni obstoj rudnikov vsekakor objektivno težavo v njihovem delu. Zato so pogoji za delo v zasavskih premogovnikih nedvomno zelo težavni, saj imajo zastarele naprave, zastarel je ves trasport, premog je že zelo globoko, obilno je vode in metana. proslavil 15-letnico obstoja tovarne. Slovesnosti, ki je bila v hali tovarne, se Je udeležilo nekaj sto članov kolektiva In številni gostje. Na slovesnosti Je govoril Predsednik delavskega sveta Inž. Bogo Fltsek, ki je orisal razvojno pot delovnega kolektiva v obdobju petnajstih let. Tovarna se Je pričela načrtno razvijati šele po letu 1952, ko je bil Izdelan lnve-»tlcljskl program. Razen rudarskih strojev, ki so bili osnova proizvodnje več let. Navzlic temu so vsa leta Izpolnjevali svoje planske naloge in pred leti, ko so se nekateri drugi rudniki šele začeli razvijati, Je bil zasavski premogovni bazen tisti, ki je kril velike potrebe po pre- izdeluje Strojna tovarna da- mogu. K temu bi dodal še nes vrsto strojev tudi za potrebe drugih panog industrl-Je- Iz leta v leto se je večala proizvodnja, pa tudi vrednost proizvodnje. Danes Proizvedejo v tovarni petkrat Več kot pred leti. Cez sedem let bodo Izdelali v Strojni tovarni že za 8 milijard In 200 tnilljonov dinarjev raznih strojev in naprav. V kulturnem programu na torkovi slovesnosti so sodelovali: ansambla »Niko Štritof« In »Dobri znanci«, kolektiv Pa so pozdravili tudi pionirji podatek o vloženih družbenih sredstvih za razširjeno reprodukcijo: v obdobju zadnjih 15 let sta dobila rudnik Trbovlje-Hrastnik 350 milijonov, rudnik Zagorje pa 337 milijonov din. In vendar sta se iz leta v leto dvigala proizvodnja in produktivnost dela, kajpak ob največjih naporih kolektivov.. V rudniku Trbovlje-Hrastnik je produktivnost dela (rudniška) znašala v letu 1958 —1,14 tone (na delavnik), v letu 1962 pa že 1,46 PRIJATELJA SPOZNAŠ V NESREČI. Imeli pa smo primere od- ljudje z nizkim moralnim ču-kritega in namernega Rataje- tom, ki pa jih na srečo ni bivanja, odrekanja. Bili so to lo veliko. Poročila, ki smo jih zadnji dan vpisovanja ljudskega posojila prejeli iz Litije, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Radeč pričajo o visoki moralni zavesti delovnih ljudi Zasavja. Skoraj v vseh občinah so obveze, ki smo jih sprejeli pred začetkom vpisa, izpolnjene ali celo presežene. Delovni kolektivi so preko organov samoupravljanja pri-(Nadaljevanje na 2. str.) rešitev, saj so kljub temu stroški poslovanja nezadržno naraščali. Letošnja olajšava za rudnike — ukinitev rente — ni nič pomagala, ker je zasavski premogovniki sploh (Nadaljevanje na 4. str.) KRONIKA TEDNA z osemletke »Alojza Ilohkrau- tone. Prav tako se je v rud-*a"- nlku Zagorje produktivnost dela povečala od 1,20 tone (na delavnik) v letu 1958 na 1,59 tone v letu 1962. Občutno se je zmanjšala tudi poraba nekaterih materialov, posebno lesa. To bi moralo prispevati k znižanju proizvodnih stroškov. Dejansko pa je rentabilnost poslovanja Iz leta v leto slabša. Leta 1954 so bile cene premogu plafonlrane, kar je še bolj poslabšalo že tako težaven položaj premogovnikov. V času od leta 1954 do danes je bila plafonlrana cena premoga zvišana, za 28%, medtem ko so se ceno drugih materialov In storitev povečale za več kakor 60 odstotkov, osebni dohodki pa so kar dvakrat večji kot pred devetimi leti. Nekatere dajatve rudnikov so bile v tem času sicer znižane, vendar je to pomenilo le kratkotrajno Trboveljski »Slavčki« v Radečah (pb) RADEČE — V nedeljo popoldne so gostovali v dvorani DPD »Svoboda« Radeče pevci trboveljskega »Slavčka«, ki so tu priredili koncert narodnih, umetnih Ih partizanskih pesmi ter zborov in oper. Radečani so bili z nastopom Trboveljčanov zelo zadovoljni in so jih za njiho-' va izvajanja večkrat nagradili z dolgotrajnim aplavzom. Na terenu končali s konferencami OO ZK (pb) HRASTNIK — Kot smo izvedeli na občinskem komiteju Zveze komunistov Hrastnik so včeraj končali z rednimi letnimi konferencami osnovnih organizacij ZK na terenu. Na teh konferen- potrdili Imenovanja predsed-cah so komunisti razpravlja- nikov In članov komisij, Id II o vrsti vprašanj, med nji- delujejo pri občinskem sindl-ml o družbenih službah, sta- kalnem svetu. tutu občine, stanovanjskih skupnostih, trgovini, zdravstvu, enotnosti organizacij« ZK in drugem. Seja ObK ZK Trbovlje (pb) TRBOVLJE — V potek popoldne je bila v Trbovljah seja občinskega komiteja ZKS. Na njej so razpravljali o pripravah na letne konference OO ZK, statutih delovnih organizacij ter drugih vprašanjih. Seja predsedstva ObSS Zagorje (ma) ZAGORJE — V petek je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Zagorja ob Savi razpravljalo o pripravah na plenum ObSS, o programu za mesec varnosti pri delu, h poteku Izdelave statutov delovnih organizacij In Naša obveza izpoljnena (Nadaljevanje s 1. str.) spevali k posojilu še sredstva iz svojih skladov. In spet vsakdo po svojih močeh. Z zadovoljstvom lahko spet ugotavljamo, da smo z zadnjim posojilom za pomoč porušenemu Skopju iz.polnili eno svojih velikih moralnih obvez.nosti. TRBOVLJE, 16. oktobra (po telefonu). Po nepopolnih podatkih Službe družbenega knjigovodstva v Litiji, Zagorju ob Savi, Trbovljah in Hrastniku je do včeraj opol- dan vpisalo 19.483 vpisnikov 109.368.000 dinarjev posojila, 84 delovnih organizacij pa je prispevalo za posojilo 105 milijonov 185.000 dinarjev. Skupno je bilo v Zasavju vpisanega 214,553.000 dinarjev posojila za obnovo in Izgradnjo Skopja. V Trbovljah je 7.886 vpisnikov vpisalo 52,348.000 dinarjev, v Liliji 2.256 14,905.000, v Zagorju 3.433 17,737.000 in v Hrastniku 2.588 vpisnikov 15.681.000 dinarjev posojila. Ostali vpisniki so po občinah vpisali naslednje zneske: v Litiji 401 vpisnik 1,132.000, Zagorju 310 vpisnikov 1 milijon 96.000, v Trbovljah 1413 vpisnikov 3,186.000 In v Hrastniku 294 vpisnikov 1,016.000 din posojila. Individualni kmetijski proizvajalci pa so vpisali takole: 464 kmetov v Litiji 1,030.000 dinarjev, 279 v Zagorju 684.000, v Trbovljah 70 vpisnikov 252.000 in Hrastniku 109 kmetovalcev 301.000 dinarjev. Kmetovalci v Radečah in okolici pa so vpisali preko 900.000 dinarjev, kar je nad predvidevanji. VPISANO POSOJILO V ZASAVJU (po podatkih od 15. 10. ob 12. uri): TRBOVLJE HRASTNIK ZAGORJE o/S LITIJA delavci' in uslužbenci 52.348.000 15,681.000 17,737.000 14,905.000 Individualni kmetijski proizvajalci 252.000 301.000 684.000 1,030.000 ostali vpisniki 3,186.000 1,016.000 1,096.000 1,132.000 delovne in druge organizacije iz sredstev skladov 61,180.000 12.130.000 14,t00.000 17,775.000 Opomba: Vpisano posojilo rudarjev z vseh Obratov Rudnika Trbovlje — Hrastnik je upoštevano pri vpisu \ Trbovljah Rudisova ekipa: odlično Kot poročajo iz Skopja je saj delajo člani ekipe tudi »Rudisova« strokovna skupina dobila doslej že precej pohval za opravljeno delo. dani tc skupine opravljajo namreč zelo nevarna dela, postavljajo oporja v stanovanjskih blokih, ki imajo delno porušene zidove, premaknjena nadstropja in podobno. Pri svojem delu so podprli tudi nekaj blokov, ki so bili označeni z rdečo barvo, torej za rušenje. Od prizadevnosti te ekipe je odvisno tudi, kako hitro bodo gradbena podjetja naprej usposobila stanovanjske zgradbe za vselitev stanovalcev. Kot smo izvedeli na upravi združenja »Rudis«, je ta ekipa doslej podprla z jamskimi stojkami okrog osem stanovanjskih blokov, med njimi železničarski blok s 114 stanovanji, delala pa je tudi v zgradbi Narodnega sobranja Makedonije in drugod. Pii svojem delu pa jc ekipa pokazala izredno zavzetost. po deset, dvanajst in tud] več ur, kar jc za izredno nevarno delo nedvomno izred-' no požrtvovalno. Pred kratkim je delala ekipa v zgradbi Kemoimpeza/ ko se je nenadoma porušila' sosednja zgradba. Medtem, ko je skoraj tisoč prebival-’ cev gledalo ruševine, je ekipa z vso mirnostjo nadaljevala delo. Svojo hladnokrvnost so člani ekipe pokazali nasploh pri svojem delu povsod, saj nihče ne upa v; 'zgradbe, ki so na pol poru-; šene, povrh vsega pa še označene z rdečo barvo, razen »Rudisovcev«. ; Pri njihovem delu pa so se izkazale tudi jamske stojke, izdelek Strojne tovarne Trbovlje, ki prenaša jo do 501 pritiska. Zanje so se začela zanimati še nekatera gradbena podjetja. Za svoje požrtvovalno delo pa so člani ekipe dobil) več pohval predstavnikov družbenega življenja Skopja in Makedonije. (pb) Nova številka »OBČANA« Uvodnik 40. številke »Občana« je posvečen 20-letnici zasedanja zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Nadalje vsebuje nova številka »Občana« članek Skupščinski odbori o pripravah statutov in anketo na temo Pristojnost In financiranje krajevnih skupnosti. Bojan Kardelj je napisal sestavek o šolskih statutih in organih upravljanja v naših šolah. Vinko Mlakar pa o samoupravljanju v gospodarstvu. Janez Jerovsek piše pod naslovom Materialna osnova kulturne dejavnosti v občinah o rezultatih, ki jih je glede teh vprašanj dala raziskava republiškega instituta za sociologijo. Članek Neodgovorno in neurejeno poslovanje bi morali sproti preprečevati jc napisal Anton Zupan', članek Izpopolnjevanje sistema stanovanjskega gospodarstva Franc Rupret, čladek Delitev osebnega dohodka -tudi v sodnih ustanovah Roman Lobnik, prispevek’Regulacijski načrt mestnega dela občine Moste-Polje pa V delo iriž. Mirka Mrva. Razen omčnjcnih prinaša »Občani« še' vrsto drugih ak-tualjzih prispevkov. 'ZaJcutfhi TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih' odb. SZDL Hrastnik, Lilija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — C lavni in odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK - Ureja uredniški odbor — Uredništvo in oprava Trbovlje* Trg revolucije 1I/II, telefon 80-191 — Račun pri NB mc/na Slcvlika 20 din — Ni-ročj I ictnaW!WreSi..____... , Poštnina Lojze Požun: runa; mesečno 60 din, četrtna ISO din, polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina platana v gotovini — Ust tiska CP »Gorenjski tisk« v Kraniu — ' Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Medtem ko so revirski komunisti svoje stike s krščanskimi socialisti takoj aprila 1941 še bolj utrdili in z vodstvom JRZ navezali stike v maju, je bila zveza z vodstvom Sokola važna predvsem zaradi sodelovanja in razpoloženja precejšnjega dela inteligence, obrtnikov in trgovcev. Tudi revirski komunisti so si prav s svojimi protifašističnimi akcijami že pred vojno pridobivali pristaše in simpatizerje v demokratičnem krilu Sokola. Prišlo je celo do sodelovanja s Sokoli ob Hitlerjevem rojstnem dnevu, ko so podnevi in ponoči skupilo patruljirali po revirskih dolinah, na Mrzlici, Kalu in Sv. Planini pa postavili oborožene straže, ki naj bi preprečile kulturbundovcem zažiganje kresov. Kakor komunisti so tudi vse ostale skupine, združene v okrožnem odboru OF v začetnem obdobju delovale še ločeno in zbirale živež, denar, obleko ter somišljenike po svojih lastnih zvezah. Po formiranju okrajnih odborov OF Zagorje Trbovlje in Hrastnik in z vključevanjem v osnovne organizacije, krajevne, vaške odbore OF, pa so politične razlike ustanovljenih skupin že zbledele in so zavedne posameznike združevale osnovne naloge OF. Tako je ob prvih partizanskih akcijah imela Trboveljska četa, oziroma po združitvi z zagorsko skupino imenovana Revirska četa, v organizacijah OF že močno materialno in moralno oporo. Iz nemških poročil lahko razberemo zaskrbljenost okupatorja zaradi sprememb, ki so nastale po vojni s Sovjetsko zvezo. Tako je vodja trboveljske orožniške postaje MiHilc-der 10. julija 1941 poročal komandantu varnostne policije In varnostne službe za Spodnjo štajersko v Maribor: »Po aretaciji komunistov 26. junija 1941 in izselitvi nekaterih družin lahko trdim, da se je razpoloženje proti Rajhu zaostrilo. To pa verjetno za to, ker je velik del komunistov že pred tem pobegnil. Ti ljudje se sedaj potikajo po okoliških gozdovih in hribih in s svojo propagando vplivajo na sedanje stanje. Tukaj se širijo govorice, da so Rusi prodrli že v Romunijo in na Karpate, da bodo kmalu prišli tudi sem in pobili vse Nemce. Med drugim govorijo, da bodo Rusi na tukajšnje industrijsko območje spustili večje število padalcev in da bodo takrat začeli z akcijami. Iz povsem zanesljivega vira smo 5. Julija zvedeli, da se na Mrzlici zadržuje večja skupina ljudi, ki prepevajo angleške In ruske pesmi v slovenskem jeziku in govorijo, da'se bo pričel ples čez kakih osem dni. Orožja in streliva imajo dovolj. Na teh sestankih — večji del so to mladi ljudje — baje sodelujejo tudi bivši Sokoli In socialisti. Da bi sc zavarovali pred iz-nenadenjem, so v vse smeri postavili stražarje. Do sedaj pri zasledovanju komunistov nismo imeli nobenega uspeha, ker pač lahko že od daleč opazijo uniformiranega orožnika in se umaknejo v varna skrivališča. Kolikor smo do sedaj ugotovili, se komunisti, ki so zapustili delo 22. junija 1941 (72 delavcev, deloma vodilni komunisti iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja), potikajo na območju orožniških postaj omenjenih treh krajev in se ukvarjajo z intenzivno propagando. Z ozirom na sedanjo šibko zasedbo orožniške postaje (trije orožniki, trije pomožni policisti, 2 tolmača) nujno prosimo za okrepitev. Tudi z namestitvijo izpostave varnostne službe v Trbovljah bi lahko zagotovili boljše uspehe. Da bi zavrli komunistično propagando in polovili v okolišu skrivajoče se komuniste, bi bilo najbolje opraviti temeljito in bliskovito preiskavo.« Ker priprave za oboroženo vslajo v Revirju niso povsem potekale po smernicah in sprejetili sklepih ter so bile tudi zveze z Ljubljano začasno prekinjene, je okrožni komite poslal svojega član Franca Kralja v začetku julija 1941 na javko PK KPS za Štajersko v Gabrje k Catcrju, da bi tam poizvedel kako se stvari razvijajo v Savinjski dolini in kdaj je pričeti z akcijami. Pa ni izvedel nič natančnejšega. Ko pa se je vrnil Sergej Kraigher iz Ljubljane, kamor je bil odšel 5. julija in sc tam sestal z Edvardom Kardeljem, so zvedeli, da je preiti iz priprav na vstajo k samim oboroženim akcijam 22. julija 1941. Nekako v istem času sta prišla iz Ljubljane tudi dr. Aleš Bebler, namestnik komandanta glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in sekretar PK KPS za štajersko Slavko Šlander - Aleš. Na seji okrožnega komiteja KPS za Revirje, ki je bila verjetno okrog 10. julija 1941, so poimensko določili, kdo od komunistov naj takoj odide v partizane in kdo naj ostane še v legali ali v ilegali na terenu. Tako se je v naslednjih dneh odzvalo pozivu in prišlo v partizanske vrste večje število Trboveljčanov in nekaj Zagorjanov in tako izpolnilo svojo partijsko dolžnost. Med njimi so bili tudi komunistični mladinci in nekaj simpatizerjev. Zaradi prve nemške hajke večjega obsega, 12. julija 1941, v kateri je sodelovala celjska motorizirana žandarme-rija, se jc trboveljska četa premaknila od Francke Unetlče-ve v Gabrskem k št. Lenartu za Sv. Planino. Komandir čete je bil Lojze Hohkraut, partijski sekretar v četi je bila Tončka Čečeva, intendantske posle pa Je vodil Lojze Zupančič, ki so ga za razliko od Lojza Hohkrauta klicali kar za Cvajerja (podpisoval se je Alojz II). Kakor v sosednji Savinjski dolini so bile sredi Julija 1941 tudi v Revirjih priprave na oborožen upor v polnem teku. Vsak dan Jc prinesel kaj novega. Ce ne štejemo nemške civilne uprave, katere pripadniki so bili vsi oboroženi, in oboroženih Volksdeulschcrjev (v Zagorju Jih jc bilo na primer 16), jc bila nemška oborožena sila julija 1941 prav šibka-« Oktobrski dnevi leta devetnajstotriinštiridese-tega pomenijo za slovensko ljudstvo svojstven mejnik. V Kočevju je od 1. do 3. oktobra zasedal Zbor slovenskih odposlancev, 17. in 18. oktobra 1943, komaj dva tedna po Kočevskem zboru, je v Dobrniču pri Trebnjem zasedal I. kongres Slovenske protifašistične ženske zveze, pred tem pa je bil 10. oktobra istega leta v Kočevski Reki I. kongres Zveze mladine Slovenije. Prijazna vasica Dobrnič na Dolenjskem je sprejela drage gostje — najzavednejše slovenske žene 'in matere, ki so dale svojemu narodu, kar so dati mogle: kri svoje krvi. Dva dni so preživele skupaj, dva dr.i delale in kovale načrte. Na kongresu so predvsem razpravljale o sklepih, ki jih je sprejel zbor odposlancev, zlasti po o sklepu, ki jc bil za tisti čas najpomembnejši: Boj je treba dokončati, streti fašizem! Delegatke so bile večinoma z Dolenjskega, Notranjskega in Bele krajine, iz Ljubljane je bil prehod že težji, med*em ko se tovarišice s Primorskega in štajerskega z redkimi izjemami kongresa niso mogle. udeležiti. Pravo zborovanje se je pričelo šele drugi večer, ko so imele govore tovarišice Mara Rupena, Mica šlandrova in druge. Po govoru delegatk — odbornic so spregovorile matere. Počasi in okorno so pripovedovale o svojem sovraštvu do okupatorja in o potrebi še ostrejše borbe. Mnoge žene in matere, delegatke kongresa, niso dočakale dneva svobode, kot stotine in tisoče žena partizank, internirank, aktivistk. Darovale so svoja življenja za lep. šo prihodnost svojih otrok, naroda. Današnji čas postavlja pred žene nove in nove naloge in zahteve. Družbena aktivnost pogojuje' ureditev- instituCj, ki naj bi jo razbremenile v njenem prostem času. Ce smo v zadnjih letih storili marsikaj, da povečamo število varstvenih. ustanov, servisov, obratov družbene prehrane, skrbeli za strokovno usposabljanje žefiske delovne sile, to ne pomeni, da smo že vse sto rili. Prav na teh področjih nas čaka še ogromno dela in prizadevanj. Ce smo pos'nvi!': ženi ....... t t moškim, potem ji moramo Zagotb. tti, ua o j /..n v* enakopravna, ne samo ekonomsko, temveč tudi družbeno. Komuna kot gospodarska in politično teritorialna skupnost občanov je postala poglavitni činitclj za pospeševanje proizvodnje, organizator javnih služb in nosilec nalog. s področja družbenega standarda. Tu se odloča o razdelitvi razpoložljivih sred- stev za osebno, splošno in investicijsko potrošnjo. Prenos pravic in dolžnosti do odločanja in upravljanja na širok krog neposredno zainteresiranih je pomemben za vse državljane. Pogoj za povečanje družbene proizvodnje in narodnega dohodka ter zboljšanje družbenega in osebnega standarda prebivalcev je aktivnost vseh delovnih Hudi. Hitra industrializacija |e tisti objektivni proces, ki - je odločilno vplival na spreminjanje družinskega življenja in na položaj žene v družini in družbi. Porajati so se začeli novi problemi, ki jih mora reševati družba zato, da ne bi zadrževali nadaljnega progresivnega razvoja družbenih odnosov. To so problemi varstva in vzgoje otrok, problemi zaostalega gospodinjstva, nadaljnjega razvoja najrazličnejših služb za razbremenitev družine, predvsem zaposlenih staršev, prilagajanja trgovine in obrti potrebam družine itd. To so problemi urejanja delovnih razmer in strokovnega usposabljanja žensk, problemi zavestnega načrtovanja družine, razvoja socialno zdravstvenih in prosvetnih služb, skratka, to so problemi, ki so zavirali ali pa še zavirajo aktivnejše sodelovanje žensk v gospodarskem in družbeno političnem delu. Strokovna usposobljenost je pogoj za povečanje moderne proizvodnje in hkrati pogoj za povečanje produktivnosti, osebnih dohodkov in zboljšanja družbenega standarda: omogoča tudi uspešnejše sodelovanje v organih samoupravljanja in organih oblasti, torej na mestih, kjer se odloča o vseh družbenih vprašanjih, tako tudi o problemih, ki zadevajo žensko in njeno družino. Precejšen odstotek delavk Sanda Perič, Hrastnik: med nekvalificiranimi in pri- _ , . učenimi kaže, da se ženska “ Delo odbora konference delovna sila zaposluje, ne da za “eno aktivnost v bi si poprej pridobila stro HraStm^ v zadnJem obdob' kovno znanje. Na to vpliva Ju “ bll° Prevec uspesno. tudi zaostalo gledanje na po- Predtf™ smo nekajkrat raz-klic zlasti pri ženski mladini PravlJ?b 0 zaposlovanju ze-iz vasi na, njihovem usposabljanju na delovnem mestu, družbeni Ne samo, da se zlasti de- prehrani, otroškem varstvu, lavke niso dovolj zavzemale Nekatera od teh vprašanj so za svoje strokovno izobraže- zdaj že ugodno rešena, tako vanje, ampak jim tudi neka- otroško varstvo predvsem v tere sindikalne organizacije Spodnjem, pa tudi Zgornjem in organi samoupravljanja ni- Hrastniku. Družbeno prehra-so dovolj sistematično in or- no so dobro uredili v Ste-ganizirano pomagali. Vpraša- klarni. Mislim pa, da je še n ja ureditve delovnega me- aktualno vprašanje zaposlo-sta — od higiensko tehnične- vanja ženske delovne sile, pri ga varstva, neurejenih prevo- čemer bo potrebno dolgoroč-zov in družbene prehrane do nejše planiranje in pa uspo-problemov družine in gospo-*sabljanje žena na delovnem dinjstva, so bila in še bodo mestu, vedno bolj ali manj nerešena vprašanja v nekaterih delov- Majda Kovačič, Trbovlje: nih organizacijah. Ti proble- ,, _ , ... mi pa se največkrat ne upo- ~ ,V Trbovljah smo raz-števajo tudi pri organiziranju f aY,Jab vcf P°.sebn!,h vpra-tečajev- za pridobivanje kva- šanj.h, k, zadevajo nase žene. lifikacij, kar je še ena ovira ov“loMsek )C,“ zapo' več pri opredelitvi žensk za .sten,h v Mehaniki, El.tu, prc- strokovno izobraževanje. ~ce> ,Pa >lh bo naf° de'° .7 novi tovarni polprevodnm V preteklem obdobju še je elementov. Pri usposabljanju pri reševan ju vprašanj dru- na delovnem mestu nismo za-žine, ženske in otrok v ko- beležili večjih uspehov. Po-munah razvila velika dejav- nekje tudi proizvajalke niso nost političnih in družbenih pokazale dovolj zanimanja, organizacij, organov delav- Pozitivno pa je, da se je vsaj skega in družbenega uprav- ]anj vpisalo tudi nekaj žensk ljanja, ljudske oblasti, delov- na Tehnični srednji šoli. Po-nih organizacij in drugih. Ce- večalo se je tudi število žena v občinski skupščini in njenih svetih, kar je nedvomno dalje močnejša družbena materialna podlaga bo prispeva la k ustvarjanju še boljših po- ze]0 pozitivno gojev za nadaljno razvijanje služb družbenega standarda. V zadniem času pa smo Le te bodo ženski omogočile, razpravljale o zdravstvenem da se bo lahko v popolnejši varstvu mater in otrok, kjer meri angažirala na delovnem sm? v tem nekoliko nazado-mestu in družbeno političnem vab- Zaradi tega bo potreb-življenju. To je še posebej np. da Jp v ta namcn zagoto-pomembno za novo generaci- v*j° ve‘-.'a sredsha, nekatera jo ženske delovne mladine, vprašanja pa se vnesejo v ki slona samostojno v živlie- sedemletni program razvoja, nje. Naloga te mladine je, da Zavzele smo se tud. za ustaše vključi v splošna .prizade- novitev medicinskega centia vanja vse družbe, kajti vede- v Tibovljah. ti mora, da je njen družbeni položaj odvisen predvsem in samo od njene splošne dru/. Mariina Potokar, Lilija: — Konferenca za družbeno betic aktivnosti pri razvijanju aktivnost žena v Litiji se jc novega življenja. aktivno vključila v priprave Vedno večje prizadevanje, na ^ddavo sedemletnega per-da bi v danih objektivnih spekt.vnega plana z razpra-družbenih razmerah v čim vaml Predlogi. Prav tako smo sodelovale pri izdelavi položaja ženske, je nedvomno odraz povečane skrbi za člo- Se v letošnjem letu imamo v programu organizirati pre- Veka sploh. Večja aktivnost davanja o vzgoji mladtne. ne vseh prebivalcev, tudi žensk. d°)enčka ter vec predavanj v gospodarstvu in družbeno Y okviru šole za starše To političnem življenju, pomeni bomo pripravile v sodelova-uZZm za vso so- *V!« * Delavsko univerzo v L.- hitrejši napredek za vso socialistično skupnost, za boljše življenje in srečo posameznika. Pred dnevi smo se pogovarjali s predsednicami konferenc za družbeno aktivnost tiji. Razen tega pa sc bomo prizadevale, da bi omogočite čim večjemu številu žena, da bi obiskovale večerno osemletko in administrativno šolo. Tovarišica Potokarjeva nam je ob koncu razgovora pove-v občinah Hrastnik, Trbovlje, dala še to, da njihovo širno Zagorje ob Savi in Lilija. dejavnost donekle zavirajo premajhna finančna sredstva, kar najbolj občutijo pri organiziranju raznih koristnih predavanj, ki so razmeroma draga. Odvisni so pač le od sredstev, ki jih dobe iz sklada za finansiranje družbeno dejavnosti občine Litija. V zagorski občini obstoji vrsto problemov, ki jih je nakazala lanskoletna konferenca za družbeno aktivnost žena. Dejstvo pa je, da v zadnjem obdobju te organizacije ni čutiti v tolikšni meri, kot je to potrebno. Nekateri problemi, ki jih je nakazala konferenca, so ostali še nerešeni, nekaj pa'so jih »razvozlali«. Tako je bilo pereče vprašanje vzgojnega varstva v Toplicah in Zagorju, ki pa so ga zadovoljivo rešili. Na konferenci so tudi govorili o tem, da bi v stanovanjskih blokih dobili pionirske sobe ter o vrsti vprašanj, ki jih ne kaže pustiti vnemar. Težaven položaj zasavskih premogovnikov Občutno povečanje nadur (Nadaljevanje s 1. str.) niso plačevali zaradi prenizke rentabilnosti. Tudi znižana obrestna mera za investicijske kredite bo pomagala samo tistim rudnikom, ki so dobili velike kredite, ne pa zasavskim. Medtem, ko so se ponovno povečale nekatere obveznosti (za socialno zavarovanje, prispevek zbornicam, prispevek prometnim organizacijam, za vodni sklad Itd.). Iz lanske bilance je razvidno, da je Rudnik Trbovlje-Hrastnik pri 11 milijardah osnovnih sredstev, ki jih upravlja, in 4000 zaposlenih, ustvaril 170 milijonov dinarjev skladov, medtem ko je rudnik Zagorje pri 4720 milijonih osnovnih sredstev in 2000 zaposlenih dosegel le 157 milijonov din skladov. V letošnjih šestih mesecih pa je rudnik Zagorje ustvaril le 2,200.000 din skladov in tako ne krije niti svojih obveznosti. Rudnika sta celo izkoristila olajšavo, da lahko del amortizacije porabita za kritje poslovnih stroškov, kar pa Je dejansko »žaganje veje, na kateri sediš«. Da cene premoga niso v razmerju s cenami drugih izdelkov, dokazuje dejstvo, da rudnika kljub izredno hudi konkurenci izvažata določeno količino premoga v Avstrijo po cenah, ki so znatno višje od cen na domačem trgu, saj znašajo povprečno 8 dolarjev za ton oali 6000 din/medtem ko je domača povprečna cena okrog '4700 din. Absurdnost položaja zasavskih premogovnikov se je še bolj pokazala takrat, ko sta kot edina rudnika rjavega premoga v Sloveniji ostala pri plafoniranih cenah. Tako sedaj rudar v jami Novi Dol pri Hrastniku koplje Isti premog kot njegov tovariš v rudniku Laško, samo da ga drugi lahko proda po svobodno formirani ceni, ki je pri nekaterih vrstah večja tudi za 50 odstotkov. V takem gospodarskem položaju je prišlo tudi do izkrivljenja vseh načel o nagrajevanju, o plačevanju po delu. Osebni dohodki močno zaostajajo nad povprečjem v sorodnih panogah. Včasih smo govorili, da bi morali biti osebni dohodki rudarja vsaj za 30 % višji, kot so pri zunanjih delavcih, de lansko je pa obratno. Dotok stalne delovne sile v rudnike se Je popolnoma ustavil. Prihaja sicer nekaj sezonskih delavcev, toda še teh Je premalo. V rudniku Trbovljc-Hrastnlk je bilo v letošnlcm letu število delovne sile najnižje, saj Je Imel 30. junija 1963 le 3955 zaposlenih (1. januarja 1963 jih Je bilo še 3983). Rudnik Zagorje pa je Imel lc'a 1957 2365 zaposlenih, 1962 2037 In 31. avgusta -1963 samo še 1901 zaposlenega. Rudnike zapuščajo predvsem mladi delavci, ker ne vidijo nobene perspektive. Tako Ima na primer precej sprevodnikov v avtobusih kvalifikacijo Jamskega kopa- ča. Zapustili so namreč rudnik, ker so na avtobusu bolje zaslužili. Tak položaj je povzročil še drugi negativni pojav: z nadurnim delom hočejo nadjkna diti pomanjkanje ljudi. Tako so v rudniku Trbovlje-Hrast-nik izkopali v prvih šestih mesecih letošnjega leta 57 tisoč ton v nedeljah, v rudniku Zagorje pa 14.000 ton. Nadure obsegajo 12 odstotkov vseh opravljenih efektivnih ur, zato se je v zasavskih premogovnikih delovni teden podaljšal na 54 ur. V takih ekonomskih pogojih za delovanje rudnikov sta politično delo in samoupravljanje kolektiva pred nelahkimi preizkušnjami. Organi delavskega samoupravljanja, ki so se sicer v celoti uveljavili, so zdaj v položaju, da so glavni činitelji, ki naj odločajo o uspehu in neuspehu kolektiva, izven njih. Ekonomske enote, ki so se pred leti lepo razvijale, stagnirajo, saj so vse jamske enote vnaprej obsojene, da delajo z izgubo. Razprave se omejujejo samo še na to, kje bi se dalo kaj prihraniti. Priznati je treba, da so notranje rezerve močno angažirane, saj v nasprotnem ne bi bilo mogo- če tako dolgo poslovati v tako neugodnih razmerah. Kolektiva obeh rudnikov se sprašujeta, ali je prav, da mo« jo nekateri proizvajalci premoga bdeti nad stabilnostjo cen in gospodarstva, drugi pa lahko delajo v normalnih razmerah. Komunisti v glavnem aktivno sodelujejo pri reševanju vseh nalog v rudnikih. Nastajajo pa objektivne težave pri delu Zveze komunistov. Pomanjkanje mladih ljudi pomeni, da ni potrebnega obnavljanja vrst ZK. Večletna prizadevanja za boljši uspeh kolektivov in relativno slabi rezultati povzročajo nezaupanje in paslvizacijo. Nekateri, čeprav so zaposleni pri rudniku po deset in več let, zapuščajo kolektiv in odhajajo za boljšim zaslužkom. V zasavskih rudnikih je Iskrena želja, da bi bilo tudi rudarjem iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja omogočeno gospodariti v enakih ekonomskih pogojih, kot jih imajo drugi kolektivi. Šele takrat bodo lahko docela pokazali uspehe svojih prizadevanj in uveljavili načelo delitve \dohodka po_ delu. Inž. Branko Hočevar Iz poročila o izvršenih delovnih urah in analize o povprečnih osebnih dohod Mh na področju občine Trbovlje izhajajo med drugim te-le bistvene ugotovitve: • v primerjavi z lanskim letom se je v prvem polletju letos močno povečalo število nadur, in sicer v industriji od 463.957 na 735.260 oz. za 58,5 %, v celotnem gospodarstvu pa na 915.298 nadur; • do konca julija so v delovnih organizacijah izplačali 1,085.934 neopravljenih ur, in • osebni dohodki na zaposlenega so se povečali od lani za 15,3 % oz. za 5070 din; povprečni osebni dohodki v rudarstvu, elektroindustriji in obrti so pa v Trbovljah pod republiškim povprečjem. Ko so člani trboveljske občinske skupščine na zadnji skupni seji obeh zborov razpravljali o teh vprašanjih, so med drugim ugotovili, da bo treba v prihodnje posvetiti več pozornosti še posebej vsklajevanju občutnih nesorazmerij v porastu osebnih dohodkov med posameznimi delov, organizacijami, hkrati pa bodo morali v delovnih organizacijah posvetiti več pozornosti analizi ocen vred- nosti najnižje plačanih delovnih mest. Hkrati z obravnavanjem gibanja osebnih dohodkov pa naj bi v delovnih organizacijah razpravljali tudi o porastu storilnosti in gibanju fizičnega obsega proizvodnje. Zaradi občutnega povečanja števila nadur in porasta števila neopravljenih in plačanih ur pa bo treba posvetiti vso pozornost izrabi delovnega časa, hkrati pa proučiti vzroke, ki so privedli do občutnega povečanja števila nadur, ker nekateri menijo, da gre v precej primerih pri tem le za večanje osebnih dohodkov. Organi delavskega samoupravljanja pa naj bi tudi razpravljali o tem, da bi na delovnih mestih, kjer je precej stalnih nadur, zaposlili novo delovno silo. Občinska skupščina Trbovlje je sklenila priporočiti organom samoupravljanja v vseh delovnih organizacijah, da naj bi na sejah obravnavali poročilo o izvršenih delovnih urah in analizo o povprečnih osebnih dohodkih. O 'ugotovitvah in sprejetih sklepih pa naj bi potem obvestili Občinsko skupščino. (ma) Industrijska proizvodnja v Litiji nad predvideno ravnijo V prvih devetih mesecih letos je bila industrijska pro- . izvodnja na področju litijske občine za 8,5 % od lanskoletne in za 1 % nad letošnjo predvideno. Zadovoljivo je tudi stanje glede plačane realizacije, saj je ta za 9;2 % nad planirano, največ zaradi tega, ker so se zmanjšale terjatve do kupcev v Industriji usnja Šmartno, Predilnici Litija in Kresniški industriji apna, in zaradi večjega obsega proizvodnje in števila zaposlenih. Zadovoljiv ni edino dosežen izvoz, ki je bil ob koncu septembra za 5,4% pod predvidenim. V Poslovni enoti Litija Rudnikov svinca in topilnice Mežica so dosegli do konca spptembra 37,9% letnega plana fizičnega obsega proizvodnje in 42,2 % plana realizacije. V septembru so izvozili prve tone barita, in sicer v Avstrijo in Sovjetsko zvezo. Kresnlška industrija apna ne dosega predvidenih planskih nalog, in sicer zaradi Informativne konference v Hrastniku (pb) HRASTNIK — Občinski komite Zveze komunistov Hrastnik je pred nedavnim pripravil informativne konference na Dolu, Steklarni in na Rudniku. Na njih so razpravljali o pojavih v mednarodnem delavskem gibanju, govorili pa so tudi o aktualnih gospodarskih vprašanjih. objektivnih težav na začetku leta in zaradi izvajanja obsežnih pripravljalnih del v kamnolomu v lastni režiji. Kolektiv Lesne industrije Litija dosega iz meseca v mesec zadovoljive uspehe. Do konca septembra je dosegel 82,7 % letnega plana količinske proizvodnje in 96,8 % plačane realizacije. Kljub rekonstrukcijskim delom je bila proizvodnja in realizacija tudi v septembru nad predvidevanji, kar je uspelo kolektivu le z dobro organizacijo dela. Tudi Predilnica Litija je presegla predvideni plan količinske proizvodnje in realizacije za prvih devet mese- cev letos. V primerjavi z prvih devet mesecev letos, lanskim' letom je v tej delov- plan finančne realizacije pa ni organizaciji količinska je bil prav tako presežen, proizvodnja večja za 3,6 %, Nad predvideno ravnijo je finančna realizacija pa za bila v tej delovni organizaci- IZ DELO V NI H KOLEKTIVOV nad 37%. V mesecu septembru so se pojavile težave v zvezi s preskrbo s potrebno surovino. Industrija usnja Šmartno je za nad 13 % presegla količinski plan proizvodnje za ji proizvodnja tudi v septembru. Delovna organizacija ima precejšnje težave zaradi pomanjkanja strojne opreme za usnjeno in krzneno konfekcijo, kar neugodno vpliva na izvoz. Izdelava perspektivnih planov (pb) HRASTNIK — Izdelavi sedemletnih perspektivnih planov razvoja v delovnih organizacijah so v hrastniški občini posvetili vso skrb. Predvsem so želeli, da bi bili ti plani dejansko odraz realnih možnosti razvoja slehernega delovnega kolektiva v prihodnjih sedmih letih. Zaradi tega so poudarjali, da naj osnutke planov sestavljajo postopoma, s proučevanjem posameznih enot, služb, produktivnosti In proizvodnje. Pri tem sestavljanju ne gre za naglico, temveč za realno podobo razvoja vsake delovne organizacije. Kot smo izvedeli na občinski komisiji poteka akcija za izdelavo 7-letnlh perspektiv- nih planov razvoja delovnih organizacij v občini zelo zadovoljivo. Te piane so doslej izdelali predvsem v nekaterih večjih delovnih organizacijah. Tako imajo izdelane osnutke v hrastniški Steklarni, Tovarni kemičnih izdelkov, gostinskem podjetju »Jelka«, Splošnem trgovskem podjetju Hrastnik, precej dela so opravili tudi v komunalno obrtnem podjetju Hrastnik, podjetju »Meso« Hrastnik, pa tudi drugje poteka akcija za Izdelavo planov precej dobro. Kaže, da so posamezni kolektivi zavedajo pomembnosti nadaljnjega programiranja in razvoja svojih delovnih organizacij. Ko bodo osnutki pla- nov povsod končani, bodo v vseh delovnih kolektivih hra-stniške občine organizirali široke razprave. Iz njih naj se Izlušči dobro In slabo v osnutkih, tako da bodo perspektivni plani kot celota dejansko služili slehernemu kolektivu kot kažipot v njihovem nadaljnjem razvoju. Občinska komisija je poslala vsem delovnim organizacijam tudi določene obrazce, ki bodo čez čas služili tudi komisiji za izdelavo 7-letnc-ga občinskega perspektivnega plana razvoja. Komisija je nudila pomoč tudi posameznim delovnim organizacijam pri Izdelavi njihovih programov. Kultura v osnutkih statutov zasavskih občin Iz dosedanjih določb osnutkov novih statutov zasavskih občin Izhaja, da so sestavljale! namenili kulturi premajhno pozornost, saj je namreč večina formulacij o prosvetni in kulturni dejavnosti zelo skopih in splošnih, kot da ne gre pri tem za eno od bistvenih funkcij našega družbenega življenja. To ilustrativno potrjujejo tudi naslednja določila iz osnutkov statutov; OBČINA TRBOVLJE • V občini se vsklajujejo posebni in splošni interesi, odloča o vprašanjih skupnega interesa za življenje in delo občanov, za gospodarski, kulturni, telesno-vzgojui, zdravstveni in socialni razvoj, zagotavlja materialni razvoj občine, vsklajuje gospodarski in družbeni razvoj, ustvarjajo materialni in družbeni pogoji za osvoboditev dela in neposredno uresničujejo samoupravne pravice na vseh področjih družbenega življenja, posebno pa — med drugim — urejajo vprašanja, ki imajo neposreden pomen za gospodarsko, kulturno in družbeno življenje in razvoj ... • Občina ustanavlja sklade za financiranje tistih dejavnosti, za katere so potrebna stalna in trajna sredstva. • Na področju posameznih javnih služb opravlja občina zadeve, tako na področju prosvete in kulture med drugim: ustanavlja in pospešuje razvoj tistih kulturnih ustanov, ki zagotavljajo dvig kulturne ravni občanov: pomaga društvom in organizaci- jam pri izvajanju njihovih nalog na kulturno-prosvet-nem področju; skrbi za načrtno izgradnjo objektov, ki služijo kultumo-prosvctnim namenom itd. OBČINA HRASTNIK • Občina ima na svojem območju pravico in dolžnost, da — med drugim — skrbi za nenehno izboljšanje življenjskih in kulturnih pogojev z gradnjo stanovanjskih, zdravstvenih, telesno-vzgojnih, kulturnih in drugih, za rekreacijo občanov, potrebnih objektov. • Kulturne, telesno-vzgoj-ne in druge .potrebe, ki vplivajo na življenjski standard občanov, zagotavlja občina v skladu s finančnimi možnostmi. • Materialna sredstva za delovanje kulturno-prosvet-nih. telesno-vzgojnih in umetniških organizacij se zbirajo na posebnih skladih, v katere prispeva sredstva občina iz proračuna in delovne skupnosti iz svojih skladov. • S proračunom se zagotovi nemoteno izvrševanje posameznih nalog občine s področja gospodarstva., šolstva, zdravstva, socialnega varstva, kulture in nalog z drugih področij, za katerih razvoj mora skrbeti občina zaradi zadovoljevanja potreb občanov. • Svet za prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje, varstva otrok in mladine. zadeve s področja prosvete ter prosvetnega in kulturnega dela. • Krajevna skupnost ima tudi nalogo, da organizira kulturne in prosvetne dejavnosti za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb občanov na svojem področju. OBČINA LITIJA • Občina ima nalogo, pravico in dolžnost, da usmerja gospodarski razvoj in porazdeljuje del v občini ustvarjenega narodnega dohodka za gospodarske, kulturne, socialne in druge potrebe občanov ter 'skrbi tudi za dvig materialnih in drugih pogojev za stalno zboljševanje splošnih življenjskih razmer občanov, za telesni in kulturni razvoj ter za potrebno rekreacijo in v ta namen organizira in pospešuje komunalne in druge javne ter družbene službe. • Svet za šolstvo, prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje ter predvojaške vzgoje v šolah ter zadeve s področja ljudske prosvete in druge zadeve s področja prosvetnega in kulturnega dela. • Na področju kulture občina ustanavlja in pospešuje razvoj tistih kulturnih ustanov? ki zagotavljajo dvig kulturne ravni občanov; pomaga društvom in organizacijam pri izvajanju njihovih nalog na kultumo-prosvet-nem področju in skrbi za načrtno gradnjo objektov, ki služijo kulturno-prosvetnim namenom. Iz teh določil izhaja, da obravnavajo osnutki statutov treh zasavskih občin (osnutek novega statuta občine Zagorje ob Savi še ni bil ob- Določiti smer razvoja Tudi kulturno - prosvetna dejavnost jc na področju trbovel jske občine precej razvita. V občinskem svetu Svobod in prosvetnih društev jc združenih 8 društev, v katerih deluje skupaj 1174 članov. Kulturno - prosvetno dejavnost je mogoče torej smatrati in upoštevati kol integralni del družbene skupnosti. Kljub dos'eženim uspehom na področju kulture in prosvete se pojavljajo številni problemi. Eden od teh je tudi vzdrževanje domov. V občini Trbovlje so 3 kultur-no-prosvetni domovi, pri čemer jc Delavski dom osrednji objekt za izvajanje kul-turno-prosvetne dejavnosti v občini. Skupna vrednost osnovnih sredstev vseh treh domov znaša nad 580 milijonov din. Tako posamezna društva in skupnost bi morali zaradi tega kar najbolj skrbeti za vzdrževanje domov; vendar, pa dosedanja praksa, k;iže, da se S popra- javljen in dan v javno razpravo) kulturo le na nekaj mestih, v največ primerih ob obravnavanju delovanja in nalog družbenih služb. Le malo je tudi stvarnih navajanj nalog in organizacijske sestave posameznih kultumo-prosvetnlh ustanov ter le v osnutku novega statuta občine Hrastnik navedene tudi naloge krajevnih skupnosti za delovanje in razvoj kultur-no-prosvetne dejavnosti. Izredno pomanjkljivo je — med drugim — prikazan tudi dosedanji razvoj l^ulturno-prosvetnega življenja v posameznih zasavskih občinah in premalo konkretno naglašena skrb občinskih skupščin za zagotovitev potrebnih sredstev za to dejavnost. Nove statute občinske skupščine v Zasavju še niso sprejele. Zato tudi še ni znana dokončna organizacijska struktura svetov pri občinskih skupščinah. Zdaj delujeta v Trbovljah samostojna sveta za kulturo in za šol* stvo; v Hrastniku, Zagorju ob Savi in Litiji pa enoinjf sveti za šolstvo, prosveto iaj kulturo. Do sprejema novih* občinskih statutov bo treba rešiti tudi to vprašanje, saj se namreč nehote vsiljuj^ mišljenje, da bo ob skupnih svetih na voljo manj sredsteS| za posamezno področje, da bodo na sejah obravnavali predvsem ali pa celo sama šolska vprašanja ter da se fl tem zmanjšuje možnost širšega družbenega samoupravljanja. Napak torej ne bi bila misliti o ustanovitvi samostojnih svetov pri občinskih skupščinah za kulturo in prosveto ter samostojnih skladov. Nesporna je tudi ugotovitev, da bo treba v novih statutih zasavskih občin bolje poudariti človeka kot tvorca kulturnega napredka ter zagotoviti, da bo kulturni razvoj — kolikor Je mogoče ■— vsklajen z gospodarskim! ( (ma) 1 vili odlaša in da se sredstva, pripraviti kar najbolj izdela-ki jih dobijo posamezna ne programe društev, na društva — porabi jo za osnov- podlagi katerih bo mogoče no dejavnost. Se posebno ' potem iz sklada za pospeše-pereče je vprašanje Delav- vanje kulturne in tclesno-skega doma kot osrednjega vzgojne dejavnosti objektiv-kulturncga objekta v Ttbov- no razdeljevati sredstva. ^a'’’ . Ena od važnih nalog, ki se Zaradi nove vsebine in na- poraja na področju kulture log kulturno-prosvetnih dru- in prosvete v prihodnje, bo štev jc postala la oblika označiti smer nadaljnjega udejstvovanja občanov izrod- dela teh organizacij in dru-no važna. Z nadaljnjim raz- štev v občini, šc posebej na vojem pa sc poraja vrsta področju idejno-vsebinskega nalog in problemov, pri če- dela, ki ga narekujejo kon-mer vidno izstopa tudi po- krctni pogoji v Trbovljah, treba, da se doseže pravilno Določiti bo treba tudi krite-vrednotenje in ocenjevanje rij pri razdeljevanju sredstev dela na tem področju, za iz sklada za pospeševanje uvajanje novih načel ustvar- kulturne in telesno vzgojne janja in delitve sredstev ter dejavnosti, s katerim bo mo-tudi za proces povezovanja s gočc zagotoviti zadosti sred-kultumih in telesnovzgojnih stev tudi za normalno vzdržc-društev z gospodarskim in vanje domov. Proučiti pa bo družbenim razvojem na po- treba tudi stanje Delavskega dročju trboveljske občine, doma in njegovo delovanje Seveda bo pa treba začeti ter zagotoviti sredstva za tudi resneje razmišljati o samo vzdrževanje in izvaja-programskem delu. Tako bo nje programa te osrednje - moral občinski svet Svobod kulturnp institucije. Janez KNEZ; Avtoportret (1963) V -•v**- •?> JV vJ? s'šsI! FOTOKAMERA JE ZABELEŽILA MOTIV Z ZASAVSKE CESTE — V sotesko ob Savi si je že precej nove Zasavske ceste utrlo pot. Letos so dela na vseh odsekih ceste počivala, obljubljajo pa, da bodo prihodnjo pomlad z deli prav gotovo nadaljevali. Želimo, da bi se pričakovanja in napovedi uresničile! TRBOVELJSKA TRŽNICA NA DELAVNIK OB ŠTIRINAJSTIH — Fotoreporter, ki je Izbiral motiv za svoj objektiv, se je ustavil na desni strani Trbovelj ščice in posnel trboveljsko tržnico, ko je pravzaprav že zapuščena RADEČE V OKTOBRU — Prijazno mestece ob Savi Je zelenje že odelo v jesen, kljub temu pa je središče tega prijaznega mesteca še vedno najbolj privlačna točka Seja občinske skupke Trbovlje % Prejšnjo sredo sta v Tr- Ob razpravi o analizi izko-' pred l®1J1 Premo- obstajajo vse možnosti za bovljah na skupni seji zase- riščanja delovnega časa in govniki ^ entabidni nadaljnje povečevanje; skup- dala občinski zbor in zbor gibanju osebnih dohodkov in da za‘£S;i£*2JrI>“tret>ne no pa bi bilo treba na tej delovnih skupnosti občinske so bile nanizane tudi težave večje in JjJRo J**" tega osnovi tudi določati nadalj- skupščine. Na seji so raz- Rudnika rjavega premoga je bilo P naj bi nji razvoj, pravljali o sklicu zborov vo- Trbovlje — Hrastnik. V raz- se da'0 .jje tj i v okviru ,•---- •*— -j i j- m "" pravf je biio poudarjeno, da same ® večj*)(iUri= ni *n" • ’ •’ mišljenje dustnji ^ ^rek, livcev (v času od l.do 10. novembra), analizi stanja in perspektiv KZ Trbovlje, o gradnji nove tovarne polprevodnikov, problematiki šolstva, problemih kulture in telesnovzgojne dejavnosti in o nekaterih drugih vprašanjih. Člani trboveljske občinske skupščine so med drugim ugotovili, da ni pogojev za nadaljnje delo Kmetijske druge Trbovlje v obsegu in je zato predlagala njeno likvidacijo, hkrati pa osamosvojitev obrata Ostenk, ki naj bi v prihodnje postal nosilec vsega nadaljnjega razvoja socialističnega sektorja kmetijstva. Ob razpravi o poteku del pri gradnji nove tovarne polprevodnikov je bilo ugotovljeno, da potekajo dela v okviru predvidevanj, težave se porajajo le pri zagotovitvi potrebnega strokovnega kadra. Člani občinske skupšči- je bilo zmotno O seji bomo še poročali v prihodnji številki našega tednika. Seja tovarnica komiteja ZK v Steklar^ lastnik (pb) HRASTNIK — Pred prvih nedavnim se je sestal na svo- da so j' “ jo sejo tovarniški komite kateri?31 1 oseldofc>žei°. se , težave, s delovni ZK v steklarni bodo letne konference med liicke za- e' 3'-J'-1 sai>—7 aer« or.«,. . ■„— 30. oktobrom. Na njih--------- J, • Zveze komunistov Steklarne kolektiv j.eceJ ča- letos, za spremembo od pre- •r^riinnaic. Hrastnik. Na njem so raz- Sa, le. sev?' teklih let, razpravljali le o pravljali o gibanju gospodar- da bolj.Tkjjj f,cLna več- nekaj problemih, ki jih bodo stva v prvih osmih mesecih jo Pr?lZ, na konferencah tudi obdelali, letošnjega leta in pripravah teh težav yno odra- zaključki pa bodo med dru-osnovnih organizacij na letne ža tudi .p,;(^tovarni gim služili organizacijam za - namreč ® 0 kljub njihovo delo. O tem so se določene * , prejš- posebej pogovorili na skupit jih lpt- ' - -- :- vendarle jp &knac zamujen J ^ i pl; ske °b Je 720.000 ^il^1 strukcijj kolikor konference osnovnih organi- natnr zacij Zveze komunistov v varni. Gospodarski rezultati Vesti o delu planincev • Na zadnji seji koordina- seji so.fVi v\r„e,k,on- vembra. leta nem posvetovanju, ki ga je s sekretarji pripravil tovar-an' niški komite. Konferenca to-za varniškega komiteja pa bo Na — kot računajo — 4. no- ne so menili, da naj bi reše- cijskega odbora zasavskih vali to vprašanje v sodelova- planinskimi društev (ta zdru- nju z vsemi delovnimi organizacijami, hkrati pa so priporočili Tehnični srednji šoli Trbovlje, da naj prouči možnost spremembe učnega programa na ta način, da se da večji poudarek šibkemu toku, določeno število gojencev pa naj bi šolali prav za potrebe nove tovarne. Prav tako pa naj bi odbor za gradnjo nove tovarne polprevodnikov v sodelovanju s trboveljsko Delavsko univerzo proučil možnosti za pričetek izobraževanja in uvajanja tiste ženske delovne sile, ki se bo zaposlila v novi tovarni. žuje planince od Litije do Brežic) so med drugim ugotovili, da je prejelo doslej 360 planincev spominsko značko o prehojeni poti po Zasavski planinski transverzali; evidenčnih knjižic pa je bilo doslej izdanih okrog 1600. Zaradi izredne popularnosti te poti so na seji tudi pregledali cenike in vskiadili cene ter opravili ponovno kategorizacijo prenočišč. bodo bodo v ^'arni pričeli 1 *ClJskimi deli. Vse Pri delu v poslovalnici SAP Ljubljana v Litiji ) »s^/s^nizacije PO kodSti-voV u n ZMS na/*, gorske Sijaliadinc' Načrti za novo sezono občine so na delavi nji^V*11 o V tej in naslednjih številkah vam bomo posredovali načrte Svobod in prosvetnih društev iz vseh štirih zasavskih občin. Kot prvo objavljamo poročilo o načrtih za novo sezono iz Litije. Svet Svobod in prosvetnih svetnih društev si med dru- s- PIP s£££ss nad 4000 planincev, od tega Tirni P»; /ji ///naj zgodovinskega II. zasedanja kar 40 Vo mladine. Zaradi bi aktiv®^ Jišče, AVNOJ v Jajcu bodo vsa dru-je bilo dogovorjeno, da ki bi 8a od vttsov °Va*'’ ^tva izvedla programe. Delo iče* j^jAt / Pa po- društva se bo nadaljevalo po- tega se ustanovi tudi koordinacij- izkupič- d,,^. Inž. Viljem Ravnikar | skj odbor mladih planincev rabili za p*, ^I^Dr k°n" tern s Popravami na pnre' Zasavja, ki bo vsklajeval, fcrencan^li i*"ll Sredi neumornega dela je omahnil član delovnega kolektiva Tovarne dokumentarnega papirja v Radečah inž. Viljem Ravnikar. Smrt ga je doletela v času, ko se je ves predal delu Jn snovanjem n[n'kih domov in nove podobe radeške Papirnice. Tovariš Ravnikar se je rodil 15.2.1912. Osemletko je končal v Radečah, gimnazijo v Celju, leta 1939 pa je diplomiral na elektrotehniški fakulteti v Ljubljani. Same pol i®* v; v ui um vin pa ~.šc rj poskrbeti za po- ObK vila mladinskih minarje'. iz Zasavja, ki bo vsklajevaj, ferencab in vodil delo mladih zasav- še o kiu skih planincev; v društvih pa ljenju 1 bodo morali večanje Števila vodnikov in za organizacijsko utrditev mladinskih odsekov PD. • Zasavska planinska transverzala obsega zdaj 14 pla-postojank. Zdaj je predlagano, da naj bi v sklop poti po tej trans- _______- verzali vključili še Dom re- Dotlej ® virskih in savinjskih borcev problem0 ' NOV cij. Izdelati bodo pa morali načrt investicij za leto 1964 in za razdobje 1964—1970. Iz izdelžnpga osnutka izhaja, da bi do leta 1970'za investicije potrebe kulture potrebo- ravljali ditve za občinski praznik Liti- vali 15 milijonov din. S temi m živ- je — 24. december, ki jih bo-da naj do začeli 21. decembra. V čase- su praznovanja občinskega po- praznika bosta v Litiji gosto- sredstvi bi uredili kulturna središča v Gabrovki, na Dolah, v Šmartnem pri Litiji in v Jelovici, pač zavoljo tega, pom novih knjig. Predvidena pa je še postavitev spomenika pisatelju Franu Levstiku, in sicer v parku pred zgradbo Narodne banke in Zavoda za socialno zavarovanje. V perspektivnem programu pa je predvidena še ureditev kino dvorane v Gabrovki, ker je ta kraj precej oddaljen od Litije in bo investicija utemeljena. Ko je na zadnji seji občinski svet Svobod in prosvet-v Jevnici, pač zavoljo tega, nih društev iz Litije razpravljal o programu dela za novo sezono, je z njim soglašal hkrati pa priporočil Svbodam manjkanj*ne bo vala tudi Partizanski invalid- ker prevelika razdrobljenost in prosvet društvom, da naj oče %/Vd'nbi s« A ° /°lo, kjer n£J0M\V v0(fc bil za h°° f j astvih ga uprav>«f* kon. ferenca .itfr bo pr°dv meren oddih. Zdaj ima namreč lasten počitniški dom ie Rudnik rjavega premoga Zagorje. Člani ostalih delovnih organizacij med sezono iščejo prosta mesta v drugih počitniških domovih ali pa najamejo sobe pri privatnikih. Razumljivo je, da je ob lakih orga. pogojih letovanje slabše, kol ne- bi sicer lahko bilo. tni;.a?n~ Zaradi navedenega v Za-^cenv lne Ror*u °h Savi vse bolj Izsto-lu- Pa potreba po gradnji počit- občlnski sindikalni svet iz Zagorja ob Savi ponovno pristopil k akciji za ureditev in gradnjo počitniškega središča v Savudriji, kjer že Imajo Zagorjani zemljišče, izdelane načrte ter izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta pa je doslej osvojilo predlog Industrije gradbenega materiala in Gradbenega podjetja, da na zemljišču v Savudriji zgradita .objekte za lastne potrebe. S predstavniki de- naj bi doslej zbrana sredstva vložila v nakup opreme za kuhinjo. Vzporedno z gradnjo objektov za Industrijo gradbenega materiala in Gradbeno podjetje pa bi bilo treba zgraditi vsaj še en stanovanjski objekt za potrebe ostalih kolektivov. Računajo, da bodo prihodnje leto z letos začetimi deli nadaljevali in da bo mogoče v 3 do 4 letih počitniško središče Zagorjanov v Savudriji v celoti urediti. POŠTNI PREDAL 82 »OBLJUBA« Dogodek verjetno ni Tovariš urednik! Avtobus, ki vozi vsak dan na relaciji Gabrovka-Ljubljana - Gabrovka ima vedno dovolj potnikov, čeprav je proga na neindustrijskem področju. S sestro 'sem se peljala Z njim 6. oktobra, in sicer ob 15.30 uri. Avtobus ni bil preveč zaseden, saj je bilo še precej prostora za sesti, čeprav je bila nedelja in povrhu vsega v Gabrovki še lovska veselica. Sprevodnik je prišel do naju, da bi plačali vozovnici. Sestra mu je dala tisoč dinarjev in rekla, da plača vozovnici za obe. Sprevodnik pa ni imel drobila, da bi ga vrnil. Tisočak je obdržal, sestri pa obljubil, da bo ostanek le vrnil. Ko sva v Gabrovki izstopili, je sprevodnik pristopil k znancem ob avtobusu in se Z njimi vneto pogovarjal. Bili sva prepričani, da je pozabil na to, da nama mora vrniti drobil. Ker je bil v družbi, ga nisva hoteli motiti. Nekaj časa sva čakali, ker pa se je sprevodnik še kar pogovarjal, je sestra stopila k njemu in ga opozorila, da nama mora vrniti še drobil. »Počakajte/« je dejal sprevodnik, namesto, da bi dejal »Oprostite, da sem pozabil.« S sestro sva potem menili, da sprevodnik verjetno ni pozabil, da bi nama vrnil denar, sicer bi se opravičil. Zdi se mi, da bi morala biti lastnost sprevodnikov med drugim tudi — VEČ-1A DOSLEDNOST IN PRIJAZNOST! A. G. Šmartno pri Litiji JE TO ODNOS? Tovariš urednik! Opisati vam letim dogodek, ki se je pripetil pred dnevi:. Očeta je zbodlo v trebuhu. Postal je bled in začelo ga je kar »premetavati«. Spravili smo ga v posteljo in poklicali zdravnika oz. rešilni avtomobil. Dobili smo sporočilo: Pride takoj! Vendar smo zaman čakali vso noč. Ko sem naslednje jutro spet telefoniral, sem dobil odgovor, da zdravnik ne more priti, da pa bo prišel rešilni avtomobil. Zopet smo čakali. In spet sem telefoniral. Končno ie ob osmi uri prišel rešilni avtomobil. osamljen, saj imajo zavarovanci precej pripomb na račun dela zdravstvene službe. Zdi se mi, da bi bilo treba takrat, kadar kdo zboli, takoj intervenirati, saj gre za človeška življenja. Večkrat beremo, kako pogumni ljudje rešujejo človeška življenja, zato bi bilo potrebno, da bi pomagali hitro tudi tisti, ki jim je to dolžnost in poklic. Jože Medija, Kisovec 96 Zagorje ob Savi KOCKE SREDI CESTE Tovariš urednik! Novo urejena cesta od Toplic do Lok je na odseku, kjer je kockovana v slabem stanju. Od Lok proti Zagorju je del ce-le-te pa leže razmetane po stišča brez granitnih kock, cestišču. 'Kdo ve, do kake nesreče lahko pride, če ne bodo tisti, ki so odgovorni za popravilo ceste, to tudi storili. Zdi se, da namestitev granitnih kock nazaj v cestišče ne bi toliko stala, da je ne bi bilo' mogoče izvesti. Pričakujemo, da bomo lahko še ta teden ugotovili, da je cestišče popravljeno! P. R., Zagorje ob Savi BREZ KOZARCEV IN KISA! V preteklih tednih seveda pa tudi poprej, smo gospodinje precej vlagale sočivja, pa tudi druge povrtnine. Mnogo izmed nas se je pač založilo, kolikor smo zmogle in kolikor potrebovale. Seveda so se tudi letos pojavile nevšečnosti. Tako nekatere dni nismo in nismo dobile nikjer v trboveljskih trgovinah potrebnega kisa za vlaganje. Povsod so n. pr. meni odgovorili: »Ni)tui-mo!« V poslovalnicah »Vi-taminke« pa so imeli kis, če se ne motim, po okrog 170 din, toda ne v litrskih steklenicah, kar je pa seveda predrago. Za to nevšečnostjo pa sc je pojavila nova. Nekajkrat je zmanjkalo ustreznih kozarcev za vlaganje. Mislim, da bi se morala trgovska podjetja vsako jesen le založiti Z nekaterimi artikli, ki jih gospodinje potrebujemo za vlaganje. Tako pa se dogaja, da enkrat ni zelenjave, spet drugič pa kisa in kozarcev. S. M. Trbovlje NA DNEVNEM REDU: IZGREDI! V ponedeljek so nam naši športni sodelavci med drugim sporočili tudi naslednje: v drugem delu srečanja med Svobodo iz Kisovca in Bratstvom iz Hrastnika je igralec Svobode Dcič fizično napadel sodnika Duberleta iz J.jublja-ne. Srečanje je bilo prekinjeno; — v Hrastniku je po tekmi med domačim Rudarjem in Slavijo nekaj prenapetelev fizično napadlo sodnika Judeža iz Trbovelj; — na tekmi Rudar (Trbovlje) : Svoboda bi kmalu prišlo do fizičnega obračunavanja med igralci. Pred dobrim mesecem smo pisali o liku športnikov in navijačev, toda kot vse kale, to nič ne zaleže. Ne oziraje se na dosežene športne rezultate, je potrebno najstroie obsoditi nešportne izpade tako navijačev kot tudi športnikov v Kisovcu, Trbovljah in Hrastniku. Športniki kot tudi tisti navijači, ki žele na vsak način zmago, morajo vedeti, da je potrebno tudi poraz športno prenesti. Potrebno je, da se vsi prenape-teli, ki hočejo na vsa k način zmago svojega moštva naj-straže kaznujejo, tako da ne bi prišlo nikoli več do takih in podobnih nezaželenih in nešportnih izpadov, ki niso v čast uiti športnikom niti navijačem. — J. S. NOGOMET SLOVENSKA CONSKA LIGA Rudar : Svoboda (Lj) 4:1 (1:1) (pb) TRBOVLJE — V le pem sončnem vremenu je Rudar zasluženo osvojil na domačem igrišču dve točki. Igralci Svobode so klonili z rezultatom 4:1 (1:1).' RUDAR: Bantan, Lamovšek, Lukančič. Bostič, Sori, Breznikar, Mak, Žibert, Knaus, Pajer, Halilagič; SVOBODA: Jazbinšek, Ba-njanac, Torkar, Pirc, Loboda, Alibegovič, Verbič (Stanič), Potočnik, Kncževič, Nesti, Valievec; STRELCI: za RUDAR v 44. in 57. Halilagič, v 80. Pajer in 85. Knaus; za SVOBODO pa v 28. minuti Verbič. Sodil je RADONIC iz Ljubljane pred približno 1000 gledalci. Tekma se je pričela s hitrim tempom, ki so ga diktirali domači igralci, vendar žoga ni našla poti v nasprotnikovo mrežo. Rudarjevi napadalci so imeli v tem delu igre »smolo«, saj se je žoga trikrat odbila od vratnic. V očitni premoči domačinov so gostje preko Verbiča iz nenevarne situacije prišli v vodstvo, vendar je Halilagieu uspelo rezultat v tem delu igre izenačiti. Drugi polčas je potekal v nevarnih napadih domačinov, ki so želeli priti v vodstvo. Spet je bil uspešen Ha- lilagič, ki je streljano žogo iz kota porinil v mrežo. Lepa zadetka zatem sta dosegla Še Pajer in Knaus. Vendar so tudi gostje nekajkrat nevarno napadli. Tako je Lamovšek iz same. gol črte v praznih vratih odbil žogo v polje, napadavci gostov pa prav tako niso izkoristili še nekaj priložnosti. Rudar je zaigral v nedeljo lepo in povezano. Obramba domačinov na momente ni bila odločna, vendar sta se odlikovala oba branilca Lamovšek in Lukančič. Odličen je bil tokrat tudi Breznikar, napadalna petoriea pa je imela pri zaključnih strelih precej smole. Mladinei: RUDAR : SVOBOD A 2:4 (0:2) LJUBI JANŠKA NOGOMETNA PODZVEZA Domžale : Proletarec 3:1 (0:1) (č) DOMŽALE — V VU. kolu ljubljanske nogometne podzveze je moštvo Proletarca gostovalo v Domžalah. Srečanje je vodil sodnik JOVIČIČ iz Ljubljane z manjšimi napakami. Začetek srečanja je bil dokaj nervozen, igra pa precej raztrgana. Prvi so se znašli gostje. Igralci Proletarca so bili do konca prvega dela igre v premoči. V času izrazite premoči pa napadalci niso znali izkoristiti več idealnih priložnosti za dosego gola in povečanje rezultata. Edini zadetek za Proletarec je v 27. minuli dosegel Blažič. Kljub temu, da je bil drugi zadetek Podzvcza nogometnih sodnikov Ljubljana bo priredila nov tečaj za nogometne sodnike s področja Zasavja. Vabimo vse, ki imajo veselje do nogometne igre in do sojenja nogometnih tekem, da se prijavijo na naslov: Podzveza nogometnih sodnikov Ljubljana, Tabor 14, p. p. 177. Tečaj sc bo začel predvidoma v novembru v Trbovljah. Vsi prijavljeni kandidati bodo o začetku tečaja-pravočasno pismeno obveščeni. Izvršni odbor Podzveze nogometnih sodnikov Ljubljana. regularen, ga je sodnik razveljavil, češ da je bil dosežen iz ofsid pozicije. Drugi del srečanja se je začel z obojestranskimi napadi, ki pa niso prinesli uspeha ničnemu niti drugemu mo-Ivu vse do 75, minute igre. V tej minuti se je posrečilo domačinom izenačiti. Tri minute kasneje so pa domačini dosegli drugi zadetek in prešli v vodstvo. Ta zadetek je vplival na igralce Proletarca tako močno, da so igrali povsem nepovezano. To so dobro izkoristili domačini in so le minuto pred koncem srečanja dosegli še tretji zadetek. Po prikazani igri bi odgovarjal neodločen rezultat oziroma celo zmaga gostov. Za poraz Proletarca je kriv tudi vratar, ki bi lahko ubranil drugi in tretji zadetek. Omeniti velja, da so domačini igrali precej ostro. V nedeljo se bo ProVte.rec pomeri! na domačem igrišču s Savo. Ce bodo igralci Proletarca prikazali tako igro, kot so jo minulo nedeljo v Domžalah in večjo učinkovitost. je pričakovati uspeh. LITIJA : TVD MENGEŠ 3:2 Svoboda (Kisovec) : Bratstvo 0:3 (c) KISOVEC — V nedeljskem srečanju so gostovali v Kisovcu igralci bčastniškega Bratstva. Srečanje se je končalo v drugem Jl-Iu igre pri rezultatu 3:0 v korist gostov, ker je domači igralec Deič fizično napadel sodnika Dobcr-leta iz Ljubljane. Rudar (Hrastnik) : Slavija 0:1 (0:0) (g* HRASTNIK - Gledalci v Hrastniku so bili v nedeljo priča raztrgani in nezanimivi igti. Kljub temu, da jc Rudar igral v prvem delu srečanja večinoma v polju gostov, napadalci niso znali izkoristiti nit; ene priložnosti. Prvi del igre se je končal brez zadetka. V drugem delu igre so se ■ trudili tako domači kot napadalci gostov, da bi si zagotovili zmago. To je v 70. minuti igre uspelo gostom. Kljub temu, da jc stranski sodnik pokazal na ofside, jc glavni sodnik Jude/, iz Trbo veli priznal zadetek. MLADINCI Domžale : Proletarec 0:4 (0:1) 213. Človek 7. brazgotino je nehaj mrmral sam s seboj in ni spoznal Giorgia. ko- je - el mimo njega. Sploh ga ni pogledal. Giorgio je šc vidci, kako je izginil v bližnji kremi. Prav takrat jc prišel Iz velike hiše doktor. Giorgio mu ‘je ves v strahu hitel pripovedovati, da jo I.uini gotovo prišel po njih. Toda doktor ga jr potolažil in prijala sta sc na policijsko postajo, Tam jc doktor pojasnil, da je tisti znani Antonio I.uini, imrnovan človek z. brazgotino, ki so ga Lskali takrat, ko je zakrivil smrt šestnajstih dečkov v valovih jezera, zdaj in v Luganu in ga lahko najdejo v krčmi. Takoj so se odpravili orožniki ponj In nič ni pounugalo, da jc metal vanje sloie in kozarce: končno so ga le ukrotili in ga spravili na varno za zapahe. Giorgio skoraj ni mogel verjeti, da se jim zdaj I.uinija ni treba več bati. 214. Z veselo novico sta hitela doktor in Giorgio domov. Njegovi tovariši so kar zijali od začudenja, ko jim je vse povedal, Loren/.o je ploskni, doktor pa jc rekel: Zdaj bi bilo to poglavje lepo v redu in začeti moramo drugo: kaj bo z vami? Kdo od vas želi domov?« Auguslo je odkimal: »Moja mačeha bi me takoj znova prodala.« — Tudi Antonio je bil podobnega mnenja: »Mene moji domači tudi. In doma mi je skoraj prav tako hudo kot pri mojstru v Milanu.« Dante pravzaprav ni.imel nič proti temu, da gre domov, toda pristavil je: »Tako in tako moram v uk, pa zakaj to ne bi bilo tu, v Luganu?« — »Prav, pisali bomo tvojemu očetu, če s tem soglaša,« je rekel doktor Casclla. »In ti, Giorgio?« — »Tudi jaz bi rad ostal tu. Toda, prosim, nikar ne pišite mojemu očetu. Rad bi jih presenetil, ko nekaj postanem.« . ' Svoboda : Bratstvo 3:1 Rudar : Slavija 3:1 ZASAVSKA PIONIRSKA LIGA Proletarec : Rudar I (Trbovlje) 1:6 Rudar (Hrast.) : Svoboda (Kisovec) 11:0 ROKOMET REPUBLIŠKA LIGA — VZHOD Rudar : Kovinar 27:8 (13:3) (s) TRBOVLJE — V 6. p-lu republiške rokometne lis® je domači Rudar katastrofah no premagal goste iz Maribora. Domačini so .že v začetku srečanja povsem zmedli goste s hitro-in učinkovito igro. Tako kol v prvem niti v drugem delu srečanja gostje niso bili enakovreden nasprotnik domačinom. RUDAR: Kern, Pavlič }• Škrinjar 5, Kmetič 6, Bašič 1, Dornik 9, Bcrdnik 5, Jeku-1 KOVINAR: Magdalene, April nik 1, Križan 1, Vogmc, lc 2, Šafarič 4, Antolovič. ZASAVSKA LIGA — MOŠKI Rudar (H) : V. Krško 16:13 (9:8) ZASAVSKA LIGA — ŽENSKE Rudar (H) : Dobova 6:11 (5:7) Zadnjo nedeljo je idilična dolinica od Razpotja proti Kolovratu zaživela tako kot še nikoli! Kolone avtomobilov, kolesarjev, motoristov ir. pešcev so bile namenjene do križišča na Brišah, do »gostilne per treh sestrah«, kjer je priredilo Turistično društvo Zagorje ob Savi v sodelovanju s sekcijami zagorske Svobode in domačini prvi turistični dan Zagorja ob Savi, združen z uprizoritvijo »Furmanske romance«, s katero so hoteli obuditi spomin na čase pred sto in več leti, ko je v Zasavju- še »cvetelo« furmanstvo, ki ga je pozneje spodrinila »Južna železnica«. Okrog 1000 Zagorjanov in gostov je z zanimanjem spremljalo predstavo »Furmanske romance«, ki jo je napisal Nande Razboršek, zrežiral pa Janez Bren. Furmani Jure, Pepe, Anza, gostilničarka Polona in njene tri hčerke Kati, Micka in Urška, godec Tone, otroci, ciganka, cigan z medvedom, Po-vodni mož, Urška,' plesalci, Plesalke, »furmani« vaščani |n pevci so prikazali .drobec iz življenja v teh krajih pred leti. Jure, Pepe in Anza se vračajo z zadnje »fure« in se Ustavijo v gostilni »per treh sestrah«, kjer so doslej vodili vsak zase ljubezen. Dve ljubezni se kljub vsem pripetljajem nadaljujeta kljub temu, da bosta furmana spremenila svoj poklic, tretja pa se razdere. »Furmanska romanca« je bila zanimiva in tekoče povezana v celoto, samo dogajanje pa so poživili Uastopi baletne skupine, recitatorjev in pevcev. Kljub temu, da je prvi tu-r,stični dan Zagorja ob Savi skupaj z uprizoritvijo uspel m da so se po končani prireditvi gostje lahko okrepča u s številnimi domačimi spe cialitetami, bi lahko priredi teljem očitali enourno zamu-ne najboljšo organizacijo m slabo ozvočenje, kar je skupaj z ne najbolj primernim prostorom za ogled prireditve povzročilo negodovanje. In končno: če naj postane turistični dan Zagorja ob Savi v prihodnje tradicionalna prireditev, potem bi vsekakor veljalo razmišljati o ugodnejšem času za izvedbo prireditve, saj mesec oktober (kljub temu, da je bila letošnja nedelja izredno lepa) ni pripraven za take prireditve. Tekst in foto: (ma) »FURMANI, FURMANI GREDO!« so zaklicali vsi JURE: »Veš, da te imam rad Kati. Samo ne vem, kako naj ti pokažem vročo ljubezen ...« »Furmanska romanca« 2a prvi turistični dan Zagorja ob Savi CIGANKA MICKI IN PEPETU: »Pokažita m! dldnl, pa vama kažem, kakšen bo vajin leben ...« k-iuhi-1 SO ZAPELI tudi pesem jezičnega dohtarja iz "'Jane »o domišljavi Urški in Povodnem možu« URŠKA: ». plašna deč' >Anza, pesem si ml dal zapeti, da bi me prestrašil. Zmotil si se, nisem tako :va...« (Na sliki: prizor iz baleta »Povodni mož«) Smrt: Amalija Hriberšek, ansambli; 17.15 Radijska g g gl g gl g £S upokojenka, Mali vrh 8 — igra: Polnočni ekspres; 20.00 Nujno iščem sobo v Trbovljah. — Ponudba pod: Marija Jerman, Veselova 2, Ljubljana. Ugodno prodam vinograd z zidanico z majhnim stanovanjem, njivo, sadovnjak — primerno za upokojenca — v bližini Rake (10 m od avtobusne postaje). Naslov v upravi lista. Manjše posestvo z gospodarskim poslopjem v okolici Zagorja prodam po ugodni ceni. — Naslov v upravi lista. ’ Preklicujem govorice proti Antonu Izgoršku, katere sem izrekel v gostilni Sušnik. — Maks Blažič, Trbovlje. Keršičeva 21 a. Kino Delavski dom v Trbovljah: 17. oktobra sovjetski barvni film »DEKLIŠKA LETA«; 18.—21. okt. španski barvni film »GREH LJUBEZNI«; 22.-24. oktobra jugoslovanski film »DVOJNI OBROČ«. Kino Svoboda • Trbovlje II.: 17. oktobra madžarski barvni titm »SONCE NA LEDU«; 18.—21. oktobra ameriški barvni film »NUNA«; 22. in 25. oktobra ameriški film »KRVNIK IZ NEVADE«. Kino Svoboda - Zasavje v Trbovljah: 19. in 20. oktobra nemški film »TRIJE IZ VARIETEJA«; 26. ih 27. oktobra francoski barvni film »BABETTE GRE V VOJSKO«; predstave .ob n Željah ob 15., 17. in 19.15, ob sobotah ob 17. in 19.15 Kino Svoboda II v Hrastniku: 17. oktobra sovjetski film »RAZPOTJE USODE« II. del; 19.—21. oktobra ameriški VV film »TAKE VRSTE ŽENE«; 22. oktobra italijanski film »VELIKA VOJNA«; 23.-24. oktobra sovjetski film »OPERACIJA KOBRA«. Kino Delavski dom v Zagorju: 17. oktobra sovjetski barvni CS film »DEKLIŠKA POMLAD«; 19.—21. oktobra angleški film »V SOBOTO ZVEČER — V NEDELJO ZJUTRAJ«; 23. in 24. oktobra egiptovski film »SLAV-CEVA PESEM«. Kino Litija: 17. oktobra ameriška risanka »ZGODBE DETEKTIVA SAMA BAS-SETA«; 18.—20. oktobra indijski barvni film »MATI INDIJE«; 22. in 23. oktobra zahodno nemški kriminalni film »RDEČI KROG«. Kino Šmartno: 17. oktobra jugoslovanski film »ČAMPO MAMULA«; 19. in 20. oktobra japonski barvni film »ŠAMPION IN IGRALKA«; 23. in 24. oktobra francoski film »PREKRŠEK NA BEGU«. GIBANJE PREBIVALSTVA LITIJA Rojstvo: Matjaž Celestina, rojen 7. 10. 1963 v Litiji, Parmova 4. Poroka: Karel Malis kovinostrugar, Ponovjška 9 in Hilda Nejedly, učiteljica. Cesta Zas. bataljona 2. Smrti ni bilo! TRBOVLJE Rojstva: Rozalija Hodnik, Trg. Fr. Fakina 11 — deklico; Ana Lomšek, Prapor-če 6 — dečka; Pavla Opreš-nik, Boben 11 — deklico; Džorža Crnamarkovič, Kolodvorska 10 — deklico; Frančiška Smrekar, Zagorje, Ul. talcev 15 — deklico; Mihaela Savšek, Zagorje, Podvine 33 — dečka; Veronika Rižnar, Dol pri Hrastniku 10 — dečka; Marija Resnik, Zagorje, Colniše št. 12 a — deklico; Silva Grahek, Zagorje — Kidričeva 29 — dečka. Poroke: Franc Ahlin, ključ., Novi dom 7 in Ana Hauptman, uslužbenka, Vodenska št. 42; Franc Panko, strugar. Ob železnici 12 in Marija Kolenc, vzgojiteljica, Vodenska 42. Smrti: Ivana Vrstovšek, roj. Tomaž, gospodinja, Ob železnici 6 — stara 40 let; -Franc Lesjak, rudar, Opekarna 20 — star 55 let; Ana Vidic, rojena Marušič, upokojenka, ul. 1. junija 4 — stara 74 let; Bogomir Kožar, upokojenec, Studence 3 — Hrastnik — star 55 let: Bernarda Plahuta, otrok, opekarna 29 — stara 1 mesec. HRASTNIK Rojstev In smrti ni bilo! Poroke: Mihael Klančar, pek. pomočnik, Dol 109 in Angela Jus, steklopihalka, Ljubljana; Danijel Vizovišek, .mizar, Hrastnik 330 in Marijana Špajzer, trgovski pomočnik, Praprotno 35; Andrej Vrbnik, ključavničar, Hrastnik 329 in Štefanija špajzer, delavka, Praprotno 35. BREŽICE Rojstva: Marija Rebernik, Brestanica 107 — deklico; Terezija Radi, Sevnica — deklico; Amalija Bizjak, Cirnik 3 — dečka; Marija Zupančič, Dobova 95 — dečka; Jožefa Lorber, Mrzlava vas 22 — deklico; Ana Kovačič, Sevnica — dečka; Alojzija Munič, Obrežje 40 — dečka; Majda Suhodolčan, Goren ja vas 16 — dečka; Vera Barbič, Polšca 24 &— deklico; Slavica Prah, Hrastje 1 — deklico; Romana Černe, Rovišče 41 — deklico; Terezija Prekopec, Brežice — deklico. Porok ni bilo! stara 71 let. SEVNICA Rojstva: v mesecu septembru se je izven bolnice rodil 1 deček. Poroke: Franc Hribar, del., Brežane 20 in Marija Mirt, del., Krmelj 34; Janez Bec, posestnik, Lačenberg 21 in Marija Kramžar, roj. Gorenc, Kladje pri Krmelju; Franc Pavkovič, elektrotehnik, Vi-dem-Krško in Gabrijela Vovk, učit., Studenec pri Sevnici; Jože Černe, mizar, Sevnica in Marija Konhaj-zler, del., Sevnica; Alojz Ha-naček, elekt., Orehovo in Jožefa Jazbinšek, modelarka, Drožanje; Franc Poljane, ključ., Polje pri Tržišču in Terezija Zupančič, gosp. pom., Polje. Smrti: Franc Zemljak, posestnik, Poklek — star 78 let; Alojz Rivec, upok., Gor. Orle, star 56 let; Anton Vodi-' čar, upok., Sevnica — star * 57 let Franc Pirc, mizar, Studenec pri Sevnici — star 57 let; Ivan Urbanč, upok.. Lončarjev dol — star 89 let. Izberite svojo popevko. Ponedeljek, 21. oktobra 8.05 Iz slovenske in romanske glasbe; 8.35 Slovenske narodne; 8.55 Za mlade radovedneže; 10.15 Duet iz Rimskega Korsakova opere »Majska noč«; 12.05 Zabavna glasba; 1225 Z vokalnimi narodnimi ansambli;; 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.05 Iz oper-, nega albuma; 18.10 Vedri zvoki: 20.00 Skupni pro-j gram JRT — Ljubljana. j J^' SPORED RTV i z 0 * UJ 'o t— .z S * a cn •= > -o < S vj _ < St M a E 1 ~ «3 CJ o := U. ►;/) cq O Z Ou E c •o % 1 si 1 3 3 2 «2 k/5 o a M •S* I 1 £ m 2 7n«n:k» za 15 din 'Zasavski TEDNIK TRBOVLJE P.P.82 Četrtek, 17. oktobra 8.05 Pester spored orkestralne, komorne in operne glasbe; 9.25 Slovenski 'pevci, orkestri in ansambli zabavne glasbe; 10.15 Nekaj koračnic z ameriškimi pihalnimi godbami; 12.40 Lepe melodije; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Literarni sprehod; 17.05 Majhni zabavni ansambli; 18.10 Opere v 35 minutah: 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Petek, 18. oktobra 8-35 Vedri zvoki; 10.55 Glasbena medigra: 12.05 Zabavna glasba: 12.25 Petnajst minut z Veselimi hribovci; 14.35 Liubiteljem domače glasbe; 18.10 Pojo amaterski zbori; 19.05 Glasbene razglednice: 20.00 Revijska glasba; 21.09 Hamtnond orgle igra Bertrand Bach; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. Sobota, 19. oktobra 8.05 Vedre melodije; 9.25 I/. albuma skladb za otroke; 9.45 Kitara, orgle in harmonika; 10.15 Mali narodnozabavni instrumentalni ansambli; 10.35 Tuji zbori nam pojo; 12.05 Zabavna glasba: 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.15 Zabavna glasba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 20.00 Javna narod-no-zabavna matineja. Nedelja, 20. oktobra 8.00 Mladinska radijska igra: 9.05 in 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 Še pomnite, tovariši., j 11.50 Solistični instrumenti zabavne glasbe: 14.10 Nekaj melodij: 15.15 Glasba jz velikih oper; 16.00 Humoreska tega ted« na; 17.05 Majhni zabavni Torek, 22. oktobra 8.05 Domače viže in napevi;' 10.15 Pisana paleta; 12.05 Zabavna glasba; 12.40 Lepe, melodije; 14.35 Narodne-, pesmi iz Koroške; 15.15 Zabavna glasba; 17.05 Koncert, po željah poslušalcev; 18.10, Instrumentalni solisti zabavne glasbe; 1825 Plesni, orkester RTV; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Skup-, ni program JRT; 20.54 Ma-: la revija zabavne glasbe, j Sreda, 23. oktobra 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb; 9.25 Glasba ob delu;, 10.15 Pesmi, ki so preživele narod...; 10.55 Glasbena medigra; 12.05 Zabavna glas-' ba; 12.40 Lepe melodije;' 13.30 Instrumentalne pesmi in plesi od severa do juga, Evrope; 14.35 Znano in pri-, ljubljeno; 17.05 Friderik Chopin — skladatelj; 18.10 Portreti partizanskih skladateljev: Radovan Gobec; 20.00 Opera v 4. dejanjih: Veronika Deseniška. Nesreče LITIJA — V torek, 8. oktobra ob 19. uri je v vasi Zgor-, nji Hotič padel z motornim kolesom PD 10-128 Ari Velič. Motorist se je poškodoval )>o glavi In nogah, tako da so ga odpeljali na polikliniko v Ljubljano. Motorist je vozil brez vozniškega dovoljenja. HRASTNIK — V petek, 12. oktobra ob 19. uri zvečer,' se je vdrla elernitna plošča pod težo ključavničarskega pomočnika Ladislava Metelka, kt je popravljal streho na hrastniškl steklarni. Metelko Je padel 7 metrov globoko. Zlomil sl je desno roko, se ranil na glavi in dobi hud pretres možganov. Ponesrečenca so odpeljal najprej v trboveljsko, nato pa v ljubljansko bolnišnico. LITIJA — V noči na soboto, 13. oktobra, je zjutraj okrog 2. ure začelo goreti gospodarsko poslopje Dušana Gnezda iz PodšentJurJ* pri Litiji. Do tal je pogorelo gospodarsko poslopje (površine 30 x 9 m). Prav tako J* zgorelo 40 ton sena, 3 ton* slame in 3500 kg krompir)*' Skoraj povsem uničeno J* tudi vse poljsko orodje, ki i* bilo shranjeno v poslopja škoda je ocenjena na 5 mil* Jonov dinarjev,' poslopje J* bilo pa zavarovano le na 2 milijona din. Komisija »K* tavlja vzroke požara. —■ Zakaj niste o tem takoj obvestili policijo, ko ste se vrnili v mesto?, ga je z ostrim glasom prekinil inšpektor. _— Bal sem se, je odvrnil Jerfi. Zagrozili so ml, da bodo usmrtili missis leni, če bom o dogodku obvestil policijo. Jaz pa imam missis Jeni tako rad. Toda inšpektor ni bil tako naiven. Dobro je poznal take in podobne gangstrske poteze. Toda storiti ni bilo mogoče nič drugega, kot da je Jerfija odslovil. Hkrati pa je že izdelal načrt za akcijo. ! — Zelo mi je žal, da se je to zgodilo. Opro- stite, da smo vas vznemirjali, prosti ste, je dejal inšpektor Jerfiju. Tu se je obrnil in odšel do vrat. Ko je prišel Jerfi že do vrat, se je inšpektor nenadoma obrnil v stolu in mu še dejal: — Vem, da se bojite za missis Jeni! Toda bodite prepričani, da jo bomo našli živo in zdravo! Kot je izgledalo, Zadnje inšpektorjeve besede Jerfiju niso bile najbolj všeč. Kljub temu je bil zadovoljen. Petdeset tisoč dolarjev namreč ni majhen znesek, čeprav bo predstavljalo to za Jeninega očeta le »kapljico v morje«. 34 Veliko pričakovanje Ko je Jerfi odšel, je inšpektor ukazal, da so *nu prinesli iz arhiva dosje služabnika Rocka Gerija — Jerfija. Ko je pregledal dosje je inšpektor lahko ugotovil, da Jerfi potrebuje sam 50.000 dolarjev in da je bila Jenina ugrabitev njegovo dejanje. Poklical je pomočnika in mu dal potrebne ukaze za nadzorstvo nad Jerfi jem. — Nadzorujte tudi Charlesa, s katerim se je začel Jerfi zadnje čase družiti! Gangsterjem moramo že na začetku onemogočiti, da bi se začeli ponovno združevati in razvijati mrežo ... je naročal inšpektor. — Ah, Jeni ... je rekel inšpektor, ko je ostal sam. Morda malo preje ali kasneje je isto spregovoril tudi Rock Geri. Od presenečenja in strahu je ves obnemel. Kajti Jerfi je vest o Jenini ugrabitvi sporočil najprej njemu. Izročitev 50.000 dolarjev, kolikor - so jih zahtevali gangsterji, zanj pravzaprav ni bila »žrtev«. Toda Rock Geri je začutil, da se je začelo podirati vse tisto, kar je uredil. In to ga je jezilo, pravzaprav spravljalo v brezup. Doslej je bd najmočnejši! Da, gangsterjem bo plačal tudi IC0.000 dolarjev, če bo treba, toda zapomnili si bodo, kdo da je Rock Geri. S teles jim bo rezal kožo, za vsak dolar po en pas ... V strahu pred neznano gangstersko tolpo •tdi pomislil ni, da bi utegnila biti Jenina ugrabitev delo njegovega služabnika Jerfija. Tistega služabnika, ki Je Rocku Geriju zagotavljal, da Je srečen, ker je pri njem v službi in ga ščiti *** je njegova edina želja — zaslužiti toliko •oliko denarja, da si kupi v predmestju hišo. Rock Geri je spet razmišljal o odkupnini. r“i50J namreč ni želel pristati na predlagano odkupnino, da bi si pridobil čas in našel sled 23 ugrabitelji hčerke. Ava Grinvvotch, Usti »zaljubljeni hraBri no-rec,« ugrabitev hčerke Jeni in gangsterska za-"leva ... v se to mora biti povezano .., Rock Geri je poklical Jerfija in mu naročal: — Odgovorite ugrabiteljem hčerke, da me ni-fte našli doma, da sem nekje na poti in da se oom vrnil šele čez nekaj dni. Recite jim, da 01,1 odkupnino izplačal, morda bom nekaj tudi Pridal, če bodo lepo ravnali z Jeni! Ko je odložil slušalko, se je spet zamislil. V njegovi organizaciji je začelo nekaj popuš-, ■ Da ni vmes kakšne izdaje, morda mu |c na *,edl Policija. Ne, ne ... Kje pa. Policija ni. Saj Policija nikogar najprej ne ugrabi, potem pa zahteva odkupnino. Kaj pa tisti mož, ki Je pri- • '■ da bi rqšil Avo. Imeli so ga skorajda že v okah, pa so\nu dovolili, da je ušel. Verjetno 1 bil položaj zdaj nekoliko drugačen, če tiste- •Pi' norcu ne bi dovolili, da Je ušel. Končno pa Je Rock Geri spoznal, da Je ško-a izgubljati čas za razmišljanja o izgubljenih Priložnostih. Misliti je začel raje o prihodnosti! Poiskal je Kobsa In ga vprašal, če je novinec * *ai sporočil o norcu (Tomu). Kobs mu je z Cseljem odgovoril, da Je novinec videl neznanca '' mestu, da pa mu je nenadoma Izginil, da inu ni mogel naprej slediti. ----Povejte novincu, da bom širokogruden in da mu boni izplačal dvojno nagrado, če mi norca pripelje živega! Avi pa ne dajte niti hrane, niti vode. Saj je na varnem! In prav zagotovo ve, kdo je norec in to nam mora povedati. — že nekajkrat sem doslej govoril z njo, je poročal Kobs, vendar trdi, da ga sploh ne pozna in da ga je zdaj prvič videla. Pri tem pa se smeji tako nesramno, kol da bi me hotela spraviti ob pamet. Ce dovolite — veliki Rock Geri — jo bom prisilil, da nam bo ... — Ne, ne! Tega ne smete storiti, je presekal Kobsovo pripovedovanje Geri. Ce ji namreč nekaj časa ne boste dajali vode, bo začela blesti. Potem pa jo je treba le nadzirati. V takem stanju bo vse povedala. Tako bomo izvedeli, kdo je ta norec, kako se piše in od kod je prišel... Ava se je v resnici obnašala tako, kot je poročal Kobs svojemu gospodarju. Zavedala se je da ne sme izdati Toma. To ne bi storila za nič na svetu, če bi jo še tako mučili. — Ne poznam tega moškega, je odgovarjala Kobsu. Prvikrat sem ga videla zdaj. Toda občudujem ga, občudujem tako hrabrega moža. Ne vem, kaj je hotel in zakaj je prišel sem, je govorila naprej ter ga z nasmeškom opazovala, toda povem lahko, tla sem si zapomnila za vse življenje podobo tako hrabrega moža, da ga bom imela vedno rada in da ga bom vseskozi tudi spoštovala ... Veselila se je, ko je videla, kako delujejo njene Izjave na Kobsa. Ta se ni mogel premagovati. Preklinjal je In grozil. , Hkrati, ko je preklinjal Avo in neznanca, je preklinjal tudi gospodarja, ker mu ni dovolil, da bi tudi pri Avi uporabil metodo »odvezovanja jezikov.« Bil je namreč prepričan, da bi mu Ava povedala vse, kar bi vedela. Toda Ava je vzdržala! Ni občutila niti lakote, niti žeje. Iz dosedanjih pripovedovanj Kobsa je mogla razbrali, da Toma še niso ujeli, njenega Toma. — Toni, naj gredo v pozabo vse obveznosti in dolžnosti, si je govorila Ava. Ljubim le tako, kot še nisem ljubila nikogar doslej. Za mene si storil vse, kar si mogel. Moje življenje pripada zdaj samo tebi... Kobs ni popustil. Vneto jo je obiskoval. Ob nekem obisku ji je tudi rekel: — Ce je bil tisti norec pravi moški in če je vas prišel osvobodit iz čiste ljubezni, vas ne bi pustil tukaj. Z vami bi ostal toliko časa, da bi vas osvobodil. On pa se je ustrašil in zbežal. — O, kje pa, vi ste v zmoti! mu je odvrnila Ava. Nikogar se ne boji in ne bo me zapustil. Bodite prepričani, da bo zmagal, kajti navajen je samo na zmage in zato ima priznanja in odlikovanja! Kobs je vpadel v pripovedovanje: — Se pravi, da veste, kdo je. To nam boste tudi morali povedati. V nasprotnem primeru ne boste odšli žiti od tu. Tako je dogovorjeno. Ava se je samo prezirljivo nasmehnila. Kobs je nadaljeval: — Vem, kaj zdaj mislite. Pričakujete, da se bo javil na policijo in povedal o vsem, kar je videl. Toda missis Gringvvotch, motite se, da bi vas lahko osvobodili. Zadostuje samo pritisk na električno stikalo, pa ... — Vem, vem, je zdaj vpadla Kobsu v besedo Ava. Tega mi ni treba pripovedovati. Samo če bi prej vedela, da je spoštovani gospod Rock Geri morilec mojega otroka ... Poglejte etikete, ki so v tej sobi! Kobs je udaril Avo po obrazu s tako silo, da je v tem trenutku padla na tla. Potem je odšel. Cez čas je začela Ava jokati. Ne da bi se zavedala, je ponavljala Tomovo ime. To je bila edina beseda, ki ji je še dajala pogum, misel na Toma pa jo je hrabrila v najtežjih trenutkih. Ko je Kobs spet prišel naslednjega dne, je bil vesel. Ava se je zamislila. Pa menda niso ujeli Toma. Toda kaj hitro je ugotovila, da kaj takega ne bi bilo mogoče. Saj ti ničvredni gangsterji sploh niso sposobni, da bi ujeli Toma! Kobs se je Ari nekaj časa smejal, ne da bi pri tem spregovoril besedo. Končno se je le ojunačil: — Ni več potrebno, da bi vas še spraševal o gospodu Tomu. Končno je dobil, kar je želel. Nikoli več ga ne bo, da bi vas osvobodil. S tem sc morate sprijazniti! Ava sc je obrnila in zatrepetala. (Se nadaljuje) Žene - heroji ,, '-j . .. , Žena jc ležala na stopnici z velikim nožem v hrbtu, okrog nje pa luža krvi. Bila je še živa, vendar ni mogla govoriti. Bila ie nezavestna. Izdahnila je čez četrt ure. Človek, ki je Christine ubil z nožem, je še vedno stal tu. Očitno ni hotel bežati. Dejal je vratarju: Ljubil sem jo in ubil. Pokličite policijo ...« Vratar in drugi nameščenci, ki so se zbrali ob žrtvi, so zločinca preiskali, mu odvzeli stvari in ga zaprli v majhno sobico, dokler ni prišla policija. Bil je majhen možak črnih oči in las ter nenavadno velikega čela. Bil je eleganten in negovan. Imenoval se je Denis George Mul-dotvnev. Bilo" mu jc 41 let. UMOR ZARADI LJUBEZNI Na kraj umora je prišel načelnik inšpektorjev Scotland Yarda Jennings z inšpektorjem VVoolnerom, da bi pričel preiskavo. Pred njim je stal omenjeni Muldowney po pokli-~u vratar v Reform Clubu, nekdanji ladirski latakar. Ni se branil, temveč je. ponavljal: »Zadeva je jasna. Ubil sem jo. Nikar ne izgubljajte časa.« Tudi pozneje ni spremenil svoje izjave. (Scotland Yard je spočetka posumil, da gre' za kak političen motiv.) »Ubil sem jo iz ljubezni,« je dejal morilec na zasliševanju. »Nobenega drugega motiva ni Kaznujte me, kakor hočete, meni je vseeno. Obesite me čimprej. Ljubil sem .o, govorila mi je, da me tudi ona ljubi, vendar sem kmalu ugotovil, da ni tako. Bil sem ljubosumen. Plul sem po morju, vepdar sem se izkrcal in se namestil v Reform Clubu samo zato, da bi jo lahko vidci vsakik. at, ko prispe s svojo ladjo semkaj. Včeraj popoldne sem srečal prijatelja, ki j«j prispel z ladjo »Winchester Castle« iz Južne Afrike. Govoril mi je o stevardesi na tej ladji, krasni ženi. Prosil sem ga, nai mi jo opiše. Ugotos il sem, da je Christine. Nato sem odšel v svojo sobo v Reform Clubu in vzel nož. Čakal sc.n jo pred hotelom, v katerem se je navad to zaustavila, nato pa sem ji sledil do restavracije »Sperance«, kjer je večerjala z nekimi znanci. Zatem sem spet šel pred njen hotel in čakal, da se vrne. Zahteval sem od nje, da mi vrne pisma, ki sem ji jih pisal. Dejala mi je, da jih je vrgla proč. Tedaj sem jo ubil.« PRESENEČENI INŠPEKTORJI Dokler je trajalo zasliševanje, inšpektorji Scotland Yarda še niso vedeli, kdo je ta žena. Preiskali so hotelsko sobo in šele potem ugotovili njeno ime. Tu so našli tudi ovoj-nico, v kateri je bilo rečeno, da je treba o njeni morebitni smrti obvestiti majorja An-drcvva Kcnncdyja v Bonnu, Alexanderstras-,e 23. Takoj so mu poslali brzojavko, naj odpotuje v London. Našli so tudi letalsko karto London- Bruselj za prihodnji dan. Christine bi morala odpotovati tja. Inšpektorji so se posebno začudili, ko so našli tudi njena visoka odlikovanja. Našii so tudi pisma, eno celo od samega Churchilla. V vseh pismih je bilo polno hvale za to čudovito ženo, ki je bila navadna stevardesa. Pogreb jc bil zelo skromen. V analih obveščevavccv med drugo svetovno vojno ic dobila dostojno mesto skromno dekle iz Strassbourga v Franciji — Lise Graf. Čeprav nosi nemško ime, je njena družina med nacistično zasedbo Alzacije in Lorene ves čas sovražila naciste bolj kot vse drugo. MALO »ZAROTE« Lise je študirala na strasbourškem konservatoriju dramske umetnosti. Ob neki priložnosti so ugotovili, da med petjem nacistične himne, ki so jo uvedli v šolo, izgovarja besedilo — marseljezc. (Sc nadaljuje) • zadnja stran »zasavski tednik* Prisebnost slepe potnice Ob progi, ki vodi iz Lin-dena v spodnji Saški (Zahodna Nemčija) proti jugu, je neki 50-letni kmet mimo opazoval tovorni vlak, ki je br-zel mimo njega s hitrostjo 65 kilometrov na uro, ko je nenadoma med kolesi nekega vagona zagledal dvoje ženskih nog, okoli katerih so plahutali raztrgani kosi obleke. • Mož jc pohitel k telefo- • nu, da bi obvestil nasled- • njo železniško postajo o • prizoru, ki ga je pravkar • videl. Ko so čez nekaj mi-0 nut na tej postaji vlak • ustavili, so presenečeni že- • lezničarji odkrili pod ko-0 lesi vagona staro ženo, ki 0 se je krčevito oprijemala • vagonske osi: bila je polna • prahu in saj, obleko je • Imela popolnoma raztrga- • no, bila pa je nepoškodo- Najuspešnejše zdravljenje Angleški pesnik Oscar Vilde se je pogovarjal z mladim zdravnikom o pacientih: »Pomisli«, je dejal, »zdravil sem zlomljeno nogo. Mesec dni kasneje je moj pacient postal prvak v maratonu.« »fjevd'', kn račun,« je mirno dodal Wilde- Stoj, general! Ko so bili manevri, je hotel general Suvorov prek mosta. Straiar ga je ustavil in dejal: »Ne smete prek njega, ker je most porušen.« General pogleda vojaka in se obrne k naredniku: »Kako si upate meni — generalu ovirati prehod!« »Ne pritolujte se meni, ker sem padel pred tremi dnevi .. .« Nesreča Neki tenor, ki je mislil, da je velik umetnik, si je med britjem naročil tudi maniki-ranje. Dekle, ki mu je manikiralo nohte, je bilo zelo ljubko. »Veliki« tenor ji je pričel dvoriti. Predlagal ji je, da bi šla z njim na koncert in potem v bar. Toda mlada lena ni sprejela povabila in je povedala, da O vana. Henritte Thielscher • — tako se imenuje ta vse- • kakor krepka in (kljub • svojim 76 letom) prisebna • ženska ima namreč to O lastnost, da se ji venomer • nekam mudi. Ko je opazi- • la, da je prehod za pešce • čez železniško progo v Lln- • denu zaprt, medtem ko je • tovorni vlak nepremično • stal na progi, je hotela • prečkati progo tako, da bi • se splazila pod vagonom • tovornega vlaka. Prav v • trenutku, ko je bila pod • vagonom, pa je vlak po- • tegnil. Stara mamka, ki ji ne manjka hitrih refleksov, se je z vso močjo oprijela kolesne osi. Kljub močnim sunkom med to prisilno vožnjo ji je uspelo, da je ostala v tem neudobnem položaju celih 25 minut, preden so jo rešili. je poročena. »Nič hudega,. zlatite se molu,« je dejal umetnik. »To lahko storite kar vi sami, ker vas mol pravkar brije!« • Sedaj se le boji, da se bo • v zadevo vmešala policija, • ker je storila prometni • prekršek. In »da bo želez-O niška uprava zahtevala od • nje plačilo za to slepo • vožnjo. Sicer pa je prizna- • la, da jo je bilo kljub vse- • mu malce strah. Šopi las — za »spomin« Da je slava včasih nevarna, se je pred nedavnim lahko prepričal filmski igralec Babby Darin, ki je v nekem kinematografu prisostvoval premieri svojega filma. Po predstavi so ga pri izhodu počakale oboževalke, in ga poprosile za avtogram. Bobby jim je rad ustregel, toda podpisovanje je bilo za nekatere le prepočasno, zato so mu nekatere histerične oboževalke pričele ruvati lase. Končno so postale tako divje, da so ga vrgle celo na tla in mu »za spomin« izruvale kar precej šopov las. Igralca so pred pobesnelimi oboževalkami komaj rešili uslužbenci kinematografa. Kadar žena nakupuje Nekega dne se je Do vrnila z nakupovanja. V kuhinji je izpraznila torbo, natanko pregledala vrečke, škatle, kocke, konserve, pakete, kozarce, pecivo in meso, sadje, solato in zelje, nakar je zagnala hud vrišč. »Jerry, Jerry!« »Draga?« — Planil sem v kuhinjo. »Tvoj glasek mi je šel do živega. Kje pa spet gori?« »Ni ga več!« je stokala Do. »Česa ni več?« »Kako trapasto moški vedno sprašujejo! Kadar tako tulim, kakor sem pravkar tulila, tedaj denarja ni več.« Pogledal sem na mizi kupe, ki so bili namenjeni najinim telesnim užitkom, in pokimal. »Prav rad ti verjamem, dragica.« »Ne bodi ujedljiv, Jerry,« je dejal moj angel. »Dober mož ni nikoli ujedljiv. Seveda ni več denarja, z denarnico vred ga ni več!« IZ ALBUMA FILMSKIH IGRALK: Doris Day »Jaz?« »Ti, seveda. Telefoniraj! Znaš biti tako zgovoren.« »Povsod. Denarnico sem pozabila. Nekje prav gotovo.« »Nekje?« »Seveda. Pri peku, pri mesarju, mogoče v zelenjavni trgovini. Ali v mlekarni ali v delikatesi ali v ribarnici, kaj vem kje. Mogoče pri čevljarju, tudi pri njem sem bila. In pri modistki sem bila in v drogeriji in na pošti. Zdaj veš vse, Jerry.« < Nič nisem vedel. »Poslušaj, draga moja,« sem zagodel, »denarnica mora biti vendar tam, kjer si bila nazadnje.« »Kako premeten si, dragi mož! Prvič je nakupovanje naporna reč, pri kateri imaš v glavi vse prej kot vrstni red trgovin, drugič sem bila v nekaterih trgovinah najprej naročila in takoj plačala, potem šele šla iskat, četrtič pa...« »Že prav,« sem se vdal, »že prav!« Zatem sem odšel telefonirat. Gospodinjski denar za ves mesec ni pasja figa. A nisem imel sreče. Po zadnjem pozivu je bilo jasno, da Do razen škatle sardin, ki je ležala pri mesarju, ničesar drugega ni pozabila. To sem ji vdano povedal. Sardine?« se je začudila Do. »Zanimivo!« Nova odprava na Antarktiko Holandski raziskovavcl se pripravljajo na svojo prvo ekspedicijo v področja Antarktike. Skupaj z belgijskimi strokovnjaki naj bi se iz Anttverpna podali na ledeni kontinent s posebno dansko ladjo. V antarktičnih področjih naj S preživeli leto dni. Zaslutil sem nesrečo. Včeraj sem dal Do gospodinjski denar za ves mesec. »To pomeni, da je bilo vse, kar sem ti dal v denarnici?« »Točno tako, Jerry!« je tarnala Do. »Nepopisen občutek je, če imaš ves denar v denarnici. Tako prijetno šušlja, kadar jo odpreš. Ljudje te gledajo z vse drugačnimi očmi.« Temni oblaki so se mi zbirali na čelu. »Na, dober tek!« »Kaj meniš s tem, dober tek?« je vprašala Do. »»Bodi pameten, Jerry!« »Jasno. Tam v tistem kosu papirja na mizi bi morale biti sardine, če jih torej ni tam, jasno, da ...« Razgrnila je papir in iz njega potegnila denarnico. »Tukaj je, Jerryček!« je vzkliknila. »Ja, če ne bi imel mene...« Naježili so se mi lasje. »Kaj, če ne bi imel...« »Ce ne bi imel mene, sem rekla,« je sijala Do, »tedaj namreč že zdavnaj ne bi imel snovi za svoje zgodbe.« V - Jcrentlas Relslg