OVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol letaj 8 gld., za četrt leta 4 gld., la jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 rid.. za četrt leta S gld., za jeden m«MC 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. v«č na leto.
Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo 'in ekspedleljajiv „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. SO.
V Ljubljani, v četrtek 31. januvarija 1895.
Letnik XXIII
^Vabilo na naročbo.
SI. februvarijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4gl. — kr. Jeden meseci „ 40
Upravništvo ,,Slovenca
Za svobodo.
Kranjska kapitalistična stranka zadela je v svoji interpelaciji, ki smo jo včeraj priobčili, ob temeljna vprašanja javnega-političuega življenja. Da je naperjena ta iuterpelacija proti našemu listu, nas kar nič ne briga; pač pa nam uarekava skrb za politično s vob od o, skrb za upravičeno javno kritiko, skrb za socijalni n a p r e d e k, da se z vso odločnostjo v imenu prave svobode ustavimo pogubnim, državno-absolutist čnim načelom, ki )ih povdarja in terpelacija. Mi smo v svojem listu kritikovali ustanovo notarijata. dokazujoč ob jednem potrebo avtonomije kmečkega stanu. C^li članek je narekavalo prepričanje, da gotovo propade kmečki stan, če se
z najtemeljitejšimi socijalnimi preosnovami brž ne začne. Navedli smo tudi dva zgodovinska vzgleda, kako so si zatirani kmetje s silo iskali pomoči, in pristavili, da se bo tudi pri nas kmečki stan dvignil proti krivicam, ki se mu gode. Kedor je bral zadnji čas nSlovenčeve" članke o kmečkem stanu, ve dobro, da nam je bila tukaj na mislih tesna, živa organizacija kmečkega stanu in da smo s svojim vzgledom hoteli le reči: Mi kmeta ne potrebujemo hujskati proti notarijatu, ker kmet sam vč, kaj mu je v korist in kaj v škodo.
To je dejstvo; vsled tega pa kliče nemšku-tarsko-radikalna zveza s kazenskim zakonom v roci pod vodstvom n o t ar j a Janka Krsnika vlado na pomoč proti hujskaču iu rovarju .Slovencu".
Umljivo nam je, da notarju iz osebnih ozirov ni všeč tak članek, kakoršnega smo zagrešili v deseti številki 1.1. in da skuša kolikor mogoče podreti vpliv takih spisov; a da v svojo obrambo rabi d e-želno zbornico, da tam, koder bi imel nastopati kot zastopnik ljudstva, pod plaščem nekaznivosti v obliki interpelacije polemizuje iz osebnih interesov z javnim listom in ga pri tem še denuncira, to nam je — neumljivo. Nam se zdi tako postopanje v skrajni meri nedostojno deželnega zbora, ker popolnoma nasprotuje njegovemu namenu.
A še več 1 S to interpelacijo je žaljeno načelo politične svobode in s tem, da se proti javni kritiki kliče policija na pomoč, je žaljeno dostojanstvo ustavne države, katera se po takem postopanju ponižuje do navadnega policijskega zavoda.
Kako so mogli liberalni nemški zastopniki pod-
pisati tako interpelacijo, nam je absolutno neumljivo. Ce bi imela liberalna stranka kako notranje vodstvo, bi jih moralo zavoljo teh podpisov na mah za vse večne čase izključiti iž nje. Samo to je možno, da so tako preprosti, da niso umevali, za kaj se gre, ali pa da je njihova skrb za kapitalizem in njihov strah pred organizacijo nižjih stanov večji, nego spoštovanje do liberalnih načel.
In naši ljubeznjivi slovenski napred n j a k i ? Celi vrsti svojih nedosleduostij so dodali še jedno. Pred kratkim so si vihali rokave in klicali na .korajžo" celi svet, nas, vlado, Nemce, Lahe, zatrjujoč svojo radikalno skrb za svobodo in napredek.
Sedaj pa jih vidimo klečeče v znožju deželnega predsednika in milo zavijajoče svoje oči proti mestu, od koder jedino še upajo pomoči za svoj obstanek. S tem svojim početjem so priznali vladi pravico, ki bi bila ravno njim najbolj nevarna. Vsaka odločnejša, svobodnejša kritika javnih razmer bi bila potemtakem nemogoča. Borivci za cerkveno svobodo, za narodne pravice, za socijalne preosnove bi tru-moma napolnili ječe, obsojeni po § 302. ali pa 305. kaz. zakona.
In vendar je svobodna upravičena kritika nujno potrebna. Vladajoči kapitalistični krogi čeme v svoji mirni zaspanosti in imajo svoj napačen nazor o nižjem ljudstvu, njegovih potrebah in pravicah. Treba je glasnega šuma, da se vzdramijo in z največjo odločnostjo jim je treba popravljati napačne pojme. Zgodovina ne pozna mnogo slučajev, da bi bili vladajoči krogi sami iz sebe storili kaj koristnega za ljudstvo, pač pa nam pripoveduje nebrojno slučajev, ko so imenitniki ubogi nižji narod, če se
LI S T E. K
Špilberk pri Brnu.
Po zgodovinskih podatkih spisal F. H.
(Dalje.)
Vaclav Babinskf.
Babinskf je bil glasovit načelnik roparjev v Krkonoših (Rieseugebirge). Leta 1841 dnč 10. junija jc prišel na Špilberk, obsojeu radi tatvine, umora, goljufije in drugih pregreh v 201etno težko ječo.
Špilberski zapisnik piše o uiem : Vaclav Ba-binsky, sploh tudi Vena ali Vene Pokratickj (ker je bil rojen v Pokraticati), J «sip Schmidt., Frauc Mali, Anton Mitller in Fischer, rojen v Pokraticah na Češkem, star 45 let, katoličan, oženien, brez rokodelstva, popred prostak v Ve ingtonovem pešpolku.
Btbinsky je bil zaprt že I. 1832 v Pragi, zbežal je v rusko Pol|sko, odkmter so ga izdali. Niegovi sokrivci so bili: Jernej Ki psehitz (Kmpčič?), Franc in Anton Vater, Poloua H ffmauu, Miha Satner , Hinko Bittner.
Bil je velik mož, silno pogumen, zakrknjen in nevaren, zvit. O njem si liudstv > mnogo pripoveduje, kar priča, da ni bil Baiim«^ popolnoma sprideu, ampak tudi dobrega sic» V Pratfi se je zaljubil v prav revno dekle. K-r i itirala piač»ti njena mati najemščine, kojo ie t>ila i.>- dalie čisa dolina, ukradel je svojega stotnika m zbi-ža'. Zla| je nastopal na čelu tolovajev k. t u»>*reu r"p»r. Neki revni oče je bil dolžan oderuhu precejsnio svoto. Ker je pa
imel oderuh hudobne namene z dolžnikovo hčerjo, prisilil ga je Babinsky, da je podpisal mejuico za 4000 gld., kot doto revi. Ko je pretekel rok, dal si je denarje izplačati pri belem dnevu. Revnemu rudarju je daroval 300 dolarjev. Sploh storil je še več dobrih del, a hudobij brez števila. Radi tega so razpisali nagrado na njegovo glavo. Pri jednem lovu so ga ranili v nogo, vjeli in obsodili na 20 let v težko ječo.
V ječi se je vedel Babinsky prav vzorno, kakor pripoveduje tedanji špilberski duhoven; radi tega je smel streči bolnikom. Razun svojih vezij je nosil še sv. rožni venec. Cas svojega zapora je preživel tudi v Jičinu, ker so bile špilberske ječe odpravljene I. 1855. Ko je prišel zopet na prosto, dobil jevrtnar-jevo službo pri usmiljenkah v Repih pri Pragi. Umrl je 1. 1879. star 83 let.
Btbinskj je leden ouih trdovratnih jetnikov špil-berskih, ki so se poboljšali. Usmiljenke v Repih so bile ž mim prav zadovoljne. Kadar je bil prisiljen pripovedovati komu svoje dogodke, bil je vselej razburjen.
Izdelovatelj gosli W i n t e r.
Leta 1807 se je raznesla po Dunaju novica, da so našli c. kr. offici|ala viteza Wartesheima mrtvega. Oblečen je bil v praznično obleko, v rokah je držal molitvene bukvice, kar je pričalo, da je hotel iti v cernev. Rane ua njegovem telesu so bile narejene s topim orodjem, po sobi je bilo vse razmetano. VVartes-heim je bil umorjen, toda kdo je morilec? Njegovo oreuioženje se je našlo nedotaknjeno.
Nesrečnež je bil miren, skromen človek, ni ime sovražnikov in nevošljivcev, vsak je tedaj mislil, da ne bodo oblastnije zasačile morilca, ako prav so razpisale precejšnje plačilo, da se hudobnež najde. Ali vendar se je to zgodilo, pripomogla je malenkost.
Svetovalec preiskalne sodnije Heider je namreč našel na stopnicah pri \Vartesheimovem stanovanju ključek od žepne ure in v jedni njegovi roki klopčič črnih las. Takoj si je napravil načrt, kako zasledovati morilca. Povabil je na osmino vse pokojnikove znance in prijatelje ter jih živo prosil, naj pridejo gotovo vsi, ker hoče ustanoviti društvo, ki bi imelo nalogo morilca poiskati.
Pri pojedini je bil Heider nenavadno vesel, da ponudil se je celo napraviti v razvedrilo čarovniški čin; rabil je ure in ključke vseh pričujočih. Zahteva je bila sicer razžaljiva, a vendar so ji vsi ustregli. Ko je imel Heider vse ure, manjkal je jedini ključek od ure izdelovatelja gosli Winterja. Najdeni ključek je bil za uro prav, izpuljeni lasje so imeli ravno isto barvo, kakor \Vinterjevi. Dal je toraj Winterja nadzirati; nalogo je prevzel komisar Guttenthal.
Drugi dan ob 4. uri zjutraj je hitel \Vinter iz svoje hiše, komisar bolj od daleč za njim, in videl je, kako zakopava neke stvari. Bilo je osem starih pe-nezov zavitih v Wartesheimovo pismo.
Ko so pokazali \Vinterju najdene stvari, spoznal je, da je izgubljen ter se izjavil, da je umoril svojega prijatelja, ker mu ni hotel onih penezov dati.
Smrtno kazen so mu spremenili v dosmrtno ječo na Spilberku.	(Konec sledi.)
-Ž
VI
ni v krepki organizaciji živo gibal, stiskali, odirali in ga izsesavali.
Da, treba je svobodne kritike, ljubi n e m d k i liberalci in naSi na-prednjaki, i n p r e i a I o s t n o znamenje je, da vas mora tega učiti klerikalen list!
Interpelacija združene kranjske kapitalistične stranke nam dokazuje staro resnico, da je neskaljen pojem prave svobode ohranjen le v katoliških načelih in da se tudi samo katoliško zavedni možje umejo dosledno bojevati zanjo.
Kranjski deželni zbor.
(VIII. seja dne 29. jan. 1895.)
Deželni glavar Oton D e t e 1 a otvori sejo ob «/,11. uri. Ko je bil prečitan in odobren zapisnik prejšnje seje ter došle prošnje in poročila deželnega odbora izročene gospodarskemu in finančnemu odseku, stavijo posl. Kersnik in tovariši že znano interpelacijo zaradi članka »Notarijat" v našem listu.
Na to je bil potrjen proračun gledališkega zaklada za leto 1895 (por. Hribar). Skupna potrebščina (plačila, vzdrževanje poslopij, davki, zavarovanje, inventar, 4'/sodstotne obresti od posojila 100.000 gld. itd.) znaša 14.532 gld., dohodki oziroma pokritje pa 14.580 gld., torej se kaže presežka 48 gld.
Sprejeta je bila tudi resolucija, da se naroča deželnemu odboru, naj pretresa vprašanje, ali bi ne kazalo odpraviti lože v drugem nadstropju in na praviti sedeže v drugem nadstropju, kar bi izdatno pomnožilo dohodke.
Isti poroča o prošnji mestne občine v Kranju za podporo k zgradbi gimnazijskega poslopja. Troški se proračunavajo na 80.000 gld. Ker je mestni za-stop preveč obljuboval, da dobi zopet gimnazijo, dežela ni primorana podpirati mestne občine kranjske. Ker pa bode gimnazija v korist vsej Gorenjski in kranjska mestna občina ne zmore tolikih troškov, predlaga finančni odsek:
1.	Občinskemu zastopu mesta Kranja se za zgradbo gimnazijskega poslopja iz deželnega zaklada dovoli posojilo v znesku 30.000 gld., ki naj se izplača v petih letih po 6000 gld.
2.	To posojilo ostane brezobrestno, dokler mesto Kranj ne bode imelo dohodkov iz mestne hranilnice. Kakor hitro pa se to zgodi, morala bode mestna občina kranjska obrestovati posojilo ali ostanek njegov s 3 odstotki ter ga vračati v zaporednih letnih obrokih po 3000 gid.
Dalje se dovoli za popravo Tabora pri Št. Jurju 120 gld. z naroČilom, da se županstvo obrne za izdatnejšo podporo na centralno komisijo za ohranitev zgodovinskih spomenikov.
Vipavski vinarski zadrugi so dovoli 300 gld. podpore.
Poslanec baron S c h w e g e 1 poroča o prošnji letoviškega društva za izbris zastavne pravice za znesek 3000 gld. Lansko leto je dež. zbor sklenil, da pod gotovimi pogoji prevzame garancijo za posojilo 35.000 pri kranjski hranilnici. Ta sklep sicer ostane v veljavi, dasi je skoraj gotovo, da letoviško društvo ne bode izvršilo svojega prvotnega načrta. Ker pa bode letoviško društvo vse jedno iskalo posojilo v znesku 14—20.000 gld., dovoli se, da se zastavna pravica za 3000 gld. umakne na drugo mesto.
Isti poroča o računskem sklepu muzejskega zaklada za leto 1893 in o proračunu za leto 1895. Troški za leto 1893 so znesli 6113 gld. 21 V, kr., pokritje pa je bilo proračunjeno na 5233 gld., torej je bila potrebščina višja za 880 gld. 21'/» kr., in sicer se je nad 500 gld. več porabilo za pleskarska, kleparska in druga dela. Iz deželnega zaklada se je izplačalo 5295 gld. 491/, kr.
Potrebščina za leto 1895 se proračunava na 6973 gld.; iz deželnega zaklada bo treba doplačati 6211 gld. Poročevalec ob jednem naglaša, naj deželni odbor skrbi, da se izvršč lanski sklepi in reorganizacija muzeja. Imovina muzejskega zaklada je leta 1893 znesla 406.393 gld. 63 kr., Smoletova zapuščina pa 103.286 gld. 22 kr.
Prošnjo arhivarja g. A. Koblarja za zvišanje nagrade na 400 gld. je večina odklonila. Gosp. arhivar dobiva na leto 100 gld. redne in 100 gld. izredne nagrade za svoja opravila v deželnem muzeju. Finančni odsek je uvaževal arhivarjevo pridno delovanje, toda z ozirom na to, da je bil svoje dni gospod arhivar zadovoljen s to nagrado in da mora
sedaj deželni zaklad pokrivati malone vse troike deželnega muzeja, ni moral dovoliti vifije nagrade. Dr. Tavčar, kar je naravno, je podpiral pročnjo ter predlagal, da se g. Koblarju dovoli vsaj 800 gld. ter odkloni 100 gld. podpore za list .Argo". Toda za »Argo" se dovoli jedenkratna podpora 100 gld. z dostavkom, da g. Mflllner ustavi ta list ter svoje spise objavlja v muzejskih izvestjih; v ta namen naj deželni odbor stori potrebne korake. Konečno obvelja, da se g. Koblarju dovoli 200 gld. nagrade, muzejskemu društvu 400 gld. in listu .Argo" 100 gld. podpore.
Ker pa se glasilo takoimenovane „nar. stranke" izpodtika nad tem, da se konservativno-narodni poslanci v tem vprašanju glasovali z nemškimi in jim to šteje v narodni greh, omenjamo le toliko, da so ravno »samonarodni", preje »narodno-napredni" poslanci glasovali z nemškimi kot jeden mož za nekatere troške, ki znašajo tisočake in bi se pri previdnem, natančnem gospodarstva mogli prihraniti. To naj bi si poročevalci imenovanega lista zapisali za ušesa. Op. por.
Prošnje Henrika Abrama, učenca na vinarski šoli v Klosterneuburgu, hiralca J. Maliča in županstva v Hotiču za podpore se izročč deželnemu odboru -v primerno rešitev. Občini Kočevje se dovoli za vodovod še 4000 gld. na račun prihodnjega leta.
Poročilo o ljubljanskem posojilu se brez ugovora vzame na znanje.
Prošnje gospodarskih odborov v Slavini, Kočah in Zejah za podpore k napravi vodnjakov se s priporočilom izroči deželnemu odboru. (Poročevalec dr. Papež.)
Prihodnja seja je jutri.
Ustanovni shod
katol. del. društva za Prevalje in okolico.
S Koroškega, dnč 28. jan.
(Konec.)
Vč. g. prefekt Val. Podgorcnato temeljito in v zbranih besedah govori o socijalnem vprašanju. Kaže, kako človek ni navezan le na ta svet in tako ne sme iskati in ne more najti sreče le na tem svetu, zakaj nepokojno je naše srce, dokler ne počiva v Bogu.
Namen kat. društev je, da gojijo upanje na večnost, katero nam hočejo nasprotniki vzeti, pa tudi potegujejo se za pravico na tam svetu, da dobč delavci, kar jim grč, da dobč za pošteno delo zasluženo plačilo.
Kako so nastale sedanje razmere? Soc. demo-kratje nam očitajo, saj ste vendar imeli vero, in vendar so nastali takšni odnošaji. — Pa razločevati moramo pri sv. veri dvojna dela: večni t. j. nauk Kristusov in časni t. j. ljudi. Časnega dela pa se dostikrat poprime nekaka gnjiloba, ki potem rodi premnogo slabih posledic. To nam kaže že zgodovina. — Bahajo se toliko z novodobnim »napredkom" pa ta je rodil tudi novo suženjstvo in soc. demokratizem ....
Sv. cerkev skrbela je za delavski stan in škofje in duhovniki so zagovarjali delavske pravice. V našem času naš sv. oče Leon XIII., ki zahtevajo: dajte delavcu pošteno plačilo, pa tudi svojim duhovnikom zaukazujejo, naj gredo med ljudstvo in skrbč za njega večno in časno srečo. Sv. oče naštevajo tudi uzroke sedanjim socijalnim razmeram.
Prvi uzrok je, da so se izgubile lepe navade in čednosti. Marsikaj se očita delavcem, a istina je, da se nevera od zgoraj razširila med nižje stanove .....Treba je delati in tudi delo spoštovati ....
Drugi uzrok je sedanji napredek, s katerim se nasprotniki toliko ponašajo; pa zgodovina kaže, kako malo upravičeno je to. (Govornik našteva več izgledov.) Napredek je prinesel tudi zelo mnogo nesreče in naše stanje se je veliko bolj shujšalo. Jedni se bogatč, ljudstvo pa vedno bolj ubožava!
Hočemo si pomagati — združimo se, glejmo, da pridejo kršč. načela v veljavo. Zboljšati razmer ne moremo nakrdt, pa če vsi sodelujejo, se bo vendar mnogo doseglo ... mi vas nočemo vladati; mi vsi, hočemo biti vladani od Boga in klanjati se njemu!
To nekako so glavne misli izbornega govora, katerega zo navzoči hvaležno in živahno odobravali.
Nat6 g. P o d g o r c še na kratko razloži pravila in volijo se v odbor gg.: Kolenc (načelnik), Kovač (namestnik), Kune (blagajnik), kaplan Ebner
(tajnik), Grobelnik (odbornik). — Pristopilo je takoj 72 udov.
Določi se, da bode udnina na mesec iznašala po 20 kr. in da bode vsako zadnjo nedeljo v mesecu shod in sicer navadno pri Stookl-u, pa tudi v Možici, v Črni in v Guštanju.
Došel in z navdušenjem sprejel se je sledeči pozdrav vrlih ljubljanskih delavcev:
»Ljubljana 25. jan. 1895.
Dragi sobratje delavci!
Najprvo Vam prisrčna zahvala za prelepi pozdrav ; prisrčno nas je veselilo, ko smo sprejeli Vaše pismo, v katerem nas kot svoje brate prisrčno pozdravljate. Bratje! Napočila je nova doba tudi za nas delavce, tudi nam se bliža boljša in milejša zarja; toda v nas je, da mi tudi to razumemo, in da vsi skupno in edino pripomoremo, da se vresničijo naše želje in zahteve. V prvo je potreba, da se delavci združujemo v katoliška društva in da se v teh temeljito poučujemo in razgovarjamo o nas zadevajočem socijalnem vprašanju. Potreba je tudi, da začnemo čutiti eden z drugim in tudi v to nam najbolje služijo društva.
Zelo smo se razveselili, ko smo čuli, da tudi pri Vas v Prevaljah snujete katoliško delavsko dru-štve, danes pa smo brali v »Miru", da bote imeli v nedeljo 27. t. m. osnovalni shod tega društva. Bratje sodelavci! V prvi hip »slava!" Le krepko naprej, združite se tesno v nerazvezljivo vez medsebojne ljubezni in zaupanja. Novo društvo bodi Vam ognjišče krščanskih socijalnih idej, geslo vseh pa bodi: vsi za enega, eden za vse!
Naprej bratje, v imenu Boga, za pravično in sveto našo stvar!
Slede podpisi.
Dal Bog, da se te želje uresničijo in da društvo prav raste in čvrsto deluje v čast božjo in prospeh slovenskega delavskega stanu.	—m—
Politični pregled.
V Ljubljani, 31. januvarja.
Kompromis mej češkimi veleposestniki. »Przeglqd" izmej vseh poljskih listov najbolj zagovarja nemške in italijanske koristi. Pobijal je že osnovo slovenske gimnazije v Celju in zagovarjal isterske Italijane. Sedaj pa ta list se posebno poteguje za kompromis mej konservativnim in ustavo-vernim veleposestvom. Po njegovem mnenju je kompromis potreben v obrambo proti radikalnim elementom. To so pač samo besede, kajti število zmernih elementov se s kompromisom ne povekša, samo namesto konservativcev pride nekaj ustavovercev. Preverjeni smo pa, da se konservativni veleposestniki ne bodo ozirali, kaj piše ta poljski list.
Katoliška stranka na Ogerskem se je osnovala, a poseben vesel se ta začetek ue more imenovati. Že pri prvem posvetovanju se je pokazalo, da imajo mnogi člani pomislike proti naslovu katolišk. Po dolgih razpravah se je sklenilo, da se bode stranka imenovala le ljudska stranka, da bodo vanjo lahko vstopili tudi protestantje. Nadalje se je določilo, da bode stranka stala na temelju nagodbe 1867. leta. To je bilo potrebno, ker nova stranka mora imeti sposobnost prevzeti vlado, kadar pride pravi čas. Vsled tega sklepa so pa od ljudske stranke izključeni vsi pristaši nezavisne stranke. Tako je baje več privržencev Ugronovih hotelo pristopiti ljudski stranki, a sedaj ne bodo.
Ogerski minister Banjfy je imel na Dunaju pogovor z raznimi visokimi osebami. Govori se, da se je o tem govorilo, da bi se pomnožilo ogersko osobje pri dvoru. Mažari bi že tako radi dosegli, da bi se dvor popolnoma ločil. Nekoliko so se v tem oziru že dosegli, a Banfly bi rad naredil jeden korak dalje, kar se um pa najbrže ne bode posrečilo.
Civilne matrike. Ogerska vlada hoče hitro izvesti zakon o civilnih matrikah. Za ta posel se bodo vzeli učitelji, kakor se je izjavil jeden minister na shodu volilcev. Drugih ljudij vlada pač tudi dobiti ne bi mogla za ta posel. Učitelji bodo potem nekoliko bolj od nje odvisni, kar jej je gotovo po volji.
Rusija. Kedo bode Giercov naslednik, to je vprašanje, s katerim se sedaj bavijo razni politični krogi. Največ upanja imata veleposlanika Staal in Lobanov. Izključena sta pa Nelidov in baron Moh-renheim, katera sta bila v posebnem zaupanju pri pokojnem carju. Mcgoče je pa tudi, da se pokliče grof Suvalov, kateri je nedavno imenovan generalnim
gubernatorjem na Poljskem, ki ima posebno zaupanje carjevo. Vsekako pride na to mesto mož, ki bode miroljuben iu proti kateremu nima nobena evropskih velevlastij kacih predsodkov. Novi car želi ohraniti mir in dobre odnošaje z vsemi državami.
Tiskovna cenzura v Rusiji. Posebna komisija se je sklicala, da bode pregledala določbe o cenzuri v Rusiji. Veselo znamenje je, da v tej komisiji ne bodo samo uradniki, temveč tudi časnikarji, zastopniki akademije znanosti, vseučilišča in jezikoslovuega zavoda, več jako izbornih mož. Pričakovati je, da se dovoli v Rusiji večja tiskovna svoboda.
JVov f rancoski predsednik republike se v svoji izjavi odreka tako rekoč vsej oblasti in prepušča vso odločitev narodnim zastopnikom. Res se moramo vprašati, čemu ima Francija predsednika republike, če ta nima ničesa govoriti. Faure se menda boji, da bi kmalu pal, kot je Perier, ko bi kaj hotel vplivati na politiko.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 31. januvarja.
(Pregled zemljiščnega katastra.) Letes kakor znano se ima pregledati zemljiščni kataster, in sicer s tem namenom, da se stari pašniki, ki so bili v novim katastru vpisani za gozd, zopet prepuščajo za pašnike, to pa le tedaj, ako posestnik to zahteva do konca 1. 1895. Ker pa je treba v ta namen kmetom vzlasti županom pouka, zato bi bilo silno potrebno v ta namen izdati podučno kjižico. V tem oziru piše „Mir" : »Poslanec Povše je v kranjskem deželnem zboru stavil predlog, naj se izda posebna knjižica, v katerej bo vse razloženo, kako naj se župani in kmetje ravnajo v tej zadevi. Ako se predlog sprejme in se bo knjižnica natisnila, potem naj si jo tudi naši koroški župani naročijo, da bodo znali svojim sosedom pomagati". — Iz tega se vidi, kako se tudi drugod pravi domoljubi zanimajo za to stvar. Ker je omenjeni predlog tudi v tej stvari prezaslužnega poslanca P o v š e t a vsprejet v kranjskem deželnem zboru, zato je želeti, da se nemudoma poskrbi za tak spis, kajti bojimo se, da se stvar preveč zavleče in da bo živinoreja po Slovenskem, ki še jedino kaj donaša našim kmetovalcem, tudi vsled tega trpela občutno izgubo. — Prosimo torej, da naš deželni odbor pri tem vele-narodnem delu stori kar najpoprej mogoče vse potrebne korake, da se pravočasno prične velevažno delo.
(t Župnik Simon Muden.) Nenadoma je včeraj umrl v Železni Kaplji na Koroškem ondotni župnik preč. g. Simon Muden. Rojen je bil pokojni 28. dec I. 1828 in 1852. 1. posvečen. L. 1893 je bil imenovan dekanijski svetovalec. — Z blagim pokojnim izgubi krška škofija vzglednega duhovna in koroški Slovenci neumorno delavnega slovenskega rodoljuba, ki je s pokojnim Andrejem Einspielerjem vsikdar stal v prvi vrsti v borbi za pravice koroških Slovencev in ki je zadnji čas vzlasti v Železni Kaplji mnogo storil proti ponemčevanju ondotne slovenske mladine. Ob preranem njegovem grobu s koroškimi Slovenci žalujemo tudi mi ter želimo pokojnikovi duši vedni mir in dobro plačilo za obilne zasluge, koroškim rojakom pa obilo jednacih vrlih naslednikov.
(Iz Metlike.) 29. t. m. smo imeli pri nas sprevod, kakoršnega še ni videla Metlika Umrl je unijat Hranilovič, in ker je njegova rodovina želela, da se pokoplje po grškem (staroslovenskem) obredu, ga je prišel pokopat unijatski dekan Višoševič v spremstvu še dveh drugih unijatskih svečenikov. In ker so se tudi domači gg. duhovniki udeležili sprevoda, smo videli pri tem sprevodu prijateljsko združene duhovnike odeh obredov. Sprevodno mašo je služil v cerkvi sv. Roka unijatski župnik iz Sošic, seveda po grškem (staroslov.) obredu. — Res da je lep ta obred, pa je tudi več kakor še enkrat daljši kakor latinski. Utegnil bo kedo vprašati, se li ljudstvu ne zdi čudno, ko vidi opravljati sveta opravila v popolnoma drugačnem obredu ? Ljudstvo se je temu čisto privadilo, in unijati se udeležujejo popolnoma brez pohujšanja naših obredov, naši pa unijatskih. Zakaj vsi se zavedajo, da nas druži vse ena vera.
(Goriške novice.) V Kanalu bodo sklicali vrli rodoljubi kmalu vse odličnejše može iz trga in oko-
lice na posvetovanje v prid ustanovitvi toliko potrebne hranilnice in posojilnice za Kanal in okolico.
—	V Sežani je umrl 25. t. m. g. Rajmund Mohor 6 i č, župan sežanski in deželni poslanec. 2u-panoval je 18. let. Kot poslanec je deloval v deželnem zboru od leta 1882. — Soča je prejšnji teden vsled deževja in kopuenja snega narasla in poplavila polje Podgorcev pod železniškim mostom. Poškodovani prosijo odškodnine deželni zbor.
(Iz Gorice), dne 30. jan. — Vaš dopisnik v štev. 23 »Slovenca" je prav povedal, da je naš kanonik Monsignor Štefan Ben s a, kateremu je presvetli cesar 10. jan podelil vitežki križec Frana Jo-žefovega reda neumorno delaven, ni pa povedal kje in v čem. „Wiener Zeitung" je pa bila to označila s kratkimi besedami: »dem Leiter der Fursterzbi-scboflichen Ordinariatskanzlei". — Letos je namreč 40 let, odkar je Mons. B. nastopil službo v nadškofijski ordinariatui pisarnici kot kancelist in bil ob enem r. nadškofa A. Gollmayr-ja zasebni tajnik in kapelan. Pozneje (I. 1858) se je pomaknil na tajni-kovo mesto za Iv. Lapanje; leta 1861 pa po La-panje-vi smrti je postal njegov naslednik kot kan-celar. Postavši I. 1871 po smrti kanonika in ordi-nariatne pisaruice ravnatelja Jož. Spiridiona, kanonik, poslovil se je po 16 letih od nadškoiovega doma ter oddal kancelarstvo Mons. Štefanu Kafolu, ni pa zapustil škofije in pisarnice, marveč prevzel po svojem predniku Spiridionu častno službo ravnatelja knezonadškofijske pisarne, kar je še zdaj. Liubezen Mons. Bensa-e do svojega urada in dotičnega delovanja je pri nas pregovorna. Pa je imel tudi strokovnjaka — učitelja — rajne. Gollmayr-ja! Znano je obče, kako se je r. G. izrazil, ko so 1. 1871. nekateri hoteli reči, da je B. za kanonika — premlad. »Kaj je Bensa" — je rekel — „vem jaz." In res ga je do dna poznal iz domačega občevanja in uradnih spisov. Spoštovanje in naklonjenost do Bense zaradi nenavadne spretnosti tega uradniškega ve-ščaka je po r. Gollmiiyr-ju podedoval sedanji naš prevzvišeni kn.-nadškof, preblagi Alojzij dr. Zorn, ki je sicer B. poznal že od mladih let. — Mons. Bensa je ves čas svojega življenja več ali manj bolehal. In prav zarad bolehanja moral je 1. 1855 zapustiti pastirsko službo v Kanalu ter ga je vzel nadškof G. k sebi in v pisarnico. Razen Kanala služboval je B.po-pred še (od. 1. 1852) v laškem St. Lavrencu in v Štanjelu na Krasu, kot konperator in učitelj. — Mons. B. je tih in pohleven in skromen. Javno življenje ga malo mika, strankarstva ne pozna, zato pa nima nobenega nasprotnika neprijatelja. — Slednjič naj še povem, da Mons. B. ne »dela" samo, temuč tudi »moli", t. j., da vse svoje duhovske dolžnosti vestno in natančno kot zgleden duhovnik izpolnuje.
—	Goriška nadškofija se ponaša, da je solnce cesarjeve milosti na tako vrednega moža posijalo.
x.
(Iz Št. Petra na Notranjskem,) 29. januvarija. Silno burjo imamo. Sneg raznaša na vse strani, da se kar kadi. Napravlja nam hud mraz in velike žamete. Vlaki proti Reki ne vozijo prav nič. Proti Trstu in Ljubljani pa le deloma, kolikor zamore burji kljubovati sneženi plug. Promet je ustavljen na vse strani. Tako so se včeraj vračali nekateri svatje z ženitnine v Zagorju. Z veliko težavo so pri-vozili v Radohoro vas, koder so morali izpreči in se peš boriti do St. Petra. Na večer pa je sneg zasul zagorsko vozno pošto. Zadnjega konja je voznik odpeljal. Drugega pa in voz so izkopali štirji pogumni Radohovci z lopatami iz snega in debele ledene odeje. Po noči že je prišel v ravno to vas posestnik Val. Perko iz Parij. Hodil j> iz sejma z dvema kravama in teletom. Preskrbel jim je varno zavetje, sam pa je hotel domov k skrbni družini, ker sa je pri najboljših letih čutil še dovolj močnega in pogumnega. A ni šel daleč. Komaj je zapustil vas, zašel je najbrže v bližnjo vodo. Priplazil se je na sneg, a je kmalu moral omagati. Danes v jutro so ga našli zmrznega. Za skrbnim gospodarjem žaluje žena z dvema malima otrokoma.
(Okrajni cestni zastop krški) si je tbral za načelnika g. A. Ruperta, posestnika v Krškem, in pa podpredsednika advokata dr. S. Mencingerja.
(Iz llarij.) Pri nas je bilo v pretočenem letu 25 rojenih, med temi so bili enkrat trojčki, dva dečka in jedna deklica. Umrlo jih je tudi 25. Ta
mesec nas je obiskala nadležna škrlatinka, ki je dosedaj 4 otroke pobrala, pa bati se je še žrtev. Dolgo nam je burja prizanašala, a sedaj v hudem mrazu toliko bolj pritiska, da vse škriplje in poka.
(Iz Prage), 26. jan. Deželni odbor je razpisal konkurz za zadnji del muzejalnega zemljišča. Nemška kazina je ponudila več kot deželna banka. Prva hpče od svoje ponudbe odstopiti, ako napravi druga za zadnjim licem poslopja ulico, skozi katero bi se prišlo v nemško kazino. Za to je tudi član mlado-češke stranke g. Kaftan. — Za petdesetletni cesarjev jubilej hoče zgraditi trgovinska zbornica tehuo-logični muzej. Potrebni deuar hoče dati v letnih obrokih po 7500 gld. Muzej bi moral biti dogotov-ljen do 2. dec. 1898. Isto leto slavi češko kraljestvo svoj 700letni jubilej. Tudi ta jubilej bi bilo dobro obhajati, a kako? Češka zgodovina pove, da je zasedel češki knežji prestol po smrti Henrikovi knez Vladislav, njegov starejši brat, Pfemysl Otokar I. je vladal na Moravskem, kar mu je bilo premalo. Začel je tedaj vojsko s svojim bratom. Vladislav, mož plemenitega srca, ni bil s tem zadovoljen, težko je gledal in ni se mogel sprijazniti z mislijo, da bi se vojskoval brat zoper brata, Ceh zoper Ceha, zato je odstopil češki prestol prostovoljno svojemu bratu. To je bilo 1. 1197. Prihodnje leto je bil pa Pfemysl Otakar I. za kralja kronan. Oba jubileja, cesarjev in češkega kraljestva, bi se lahko združila. Cehom bi se dalo državno pravo s tem, ko bi se dal cesar kronati za češkega kralja, in čehi sami naj bi sla-vili svoj kraljevski jubilej s spravo. Prepir med obema bratoma bi bil češki neskončno škodoval, a sprava se je obhajala, ker je bil jeden popustljiv, drug pa moder v vladanju. Sedanji razpar ne more biti in tudi ni Cehom v korist, marveč v kvar. Ali bode k temu došlo ? — Danes pa tudi nekaj iz gledališča. Več let je že minulo, odkar je zapustila narodno gledališče slavna igralka gdč. Pospišilova. Vzrok je bil, ker se ni mogla razumeti z vodjo Šu-brtom. Imenovana umetnica je igrala potem v Plznu, in sicer kakor se pravi v korist »Schulvereina", na Duuaju in v „rajhu". Podpisovala se je tudi za naprej »Pospischill". Postala je torej nemškutarica. Sita vednega popotovanja, bi se rada naselila v Pragi, kjer se je pričela njena slavna karijera. Odgovorila je v »izjavi" na razna očitanja, trdila, da je vedno rodoljubna Cehinja ostala itd. Odbor narodnega gledališča je toraj vsled tega sklenil, da bode gospodična nastopala v nar. gledališču od 14. aprila do 15. maja in se podal ž njo v dogovor za stalni en-gagement. Tako hitro se je vse pozabilo ! Pospischill je postala zopet Pospišil, zopet narodna, ona ni nikoli nič zakrivila, kar bi se ne bilo z narodnostjo ujemalo. Dosti glasov je oporekalo, ko se je začelo govoriti o njeni povrnitvi, kazalo na njeno nehva-ležnost in marsikaj druzega, a zastonj. Gospodična Pospischillova je v svoji »izjavi" narodnim zahtevam popolnoma zadostila, tako jo je zagovarjal dr. He-rold, in basta! — »Nar. L." se vesele zopet zmage v Litomišlu, kjer je bil izvoljen v III. izboru jedini staročeški kanditat, kateri še za to vedel ni. Ali so v resnici Mladočehi ptički 1 Pridobivajo za se mesto za mestom, v javnih zavodih pa prepuščajo zmago Nemcem, kakor so jo v zavarovalnici zoper nezgode.
(Za šolo šolskih sester v Velikovcn) poslalo nam je pet gg. župnikov od Črnega grabna vsak 2 kroni, skupaj 10 kron. — Bog plačaj blagim dobrotnikom I
(Umoril) je predvčerajšnjim na Dunaju v Favoritih, kakor dunajski listi poročajo, priletno stre-žajko Jožefo Prešernovo nek glasbar Suhovaty, pri katerem je stanovala.
Društva.
(Vabilo.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico bode imela v nedeljo dne lOega februvarija t. 1. svoj redni občni zbor v gostilni »pri Majerču" v St. Lenartu pri sedmih studencih. Vspored: 1. Načelnikov pozdrav. 2. Poročilo taj-nikovo in blagajnikovo. 3. Volitev dveh pregledo-valcev računov. 4. Volitev novega načelništva. 5. Volitev zastopnikov pri veliki skupščini. 6. Razni nasveti in predlogi. 7. Domača zabava. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstop je dovoljen le udom in po udih povabljenim gostom. Pri domači zabavi se bo marsikaj koristnega in veselega govorilo in pelo; igrala se bo igra »Od hiše". — Da se tega zbora
Najbolje priporočena	Menjal niča bančnega zavoda	Wien,
ia preskrbljenje vseh	•»	O	^^
'JFššu Schelhammer & Schattera «gBsr
udeleže domoljubne Slovenke in domoljubni Slovenci, vabi najuljudneje	načelništfo.
(Čitalnica v Spodnji Šiški.) Vabilo k Vodnikovi besedi s plesom, katero priredi Čitalnica v Spodnji Šiški v soboto dne 2. februvarija (na Svečnico) 1895 leta v Koslerjevi zimski pivarui s sodelovanjem si. vojaške godbe pešp. Št. 27, Leopold II. kralj Belgijcev. Začetek besedi ob 7. uri zvečer. Vstopnice na večer pri blagajnici: Za člane po 20 kr., za nečlane po 50 kr. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
Telegrami.
Deželni zbori.
Črnovioe, 31. januvarija. Deželni zbor je jednoglasno sklenil, da se povodom petdesetletnice vladanja cesarjevega osnuje človekoljubni zavod za neozdravljive bolnike.
Praga, 31. januvarija. Mej velikim nemirom je poslanec Kramar utemeljeval svoj predlog, da se deželni red tako prenaredi, da se zakon o ministerski odgovornosti raztegne tudi na namestnika, ki bi bil odgovoren deželnemu zboru.
Dunaj, 31. januvarja. Včeraj je namestnik odgovoril na interpelacijo zastran dopusta židovskih redarjev ob židovskih praznikih. Namestnik je pojasnil, da je dunajska židovska občina prosila, da se redarjem židovske vere dovoli toliko prostega časa ob židovskih praznikih, da bodo mogli k službi božji. Tej prošnji se je lahko ustreglo, ker je le jednajst tacih redarjev in se je omejeval dopust le na nekaj ur. Drugih verskih družb ni nobena še kaj tacega zahtevala, torej se glede njih ni moglo odločevati. Sicer je pa tako pri normalnih razmerah le jedna skupina redarjev v službi, drugi pa lahko zadoste svojim verskim dolžnostim.
Ponesrečena ladija.
Bremen, 31. januvarija. Parnik „Severno-nemškega Lloyda" „Elbe" se je potopil. Rešilo se je le 20 ljudij, 200 jih je utonilo.
Lawestoft, 31. januvarija. Na potopivši se ladiji „Elbe" je bilo 240 potnikov in 160 oseb moštva, o katerih osodi se nič ne ve.
črnovice, 31. januvarja. V Sadagori zaprli so četo tihotapcev.
Budimpešta, 31. januvarja. Vsled žametov je promet na železnici Balasan-Gryory-Siofok ustavljen.
Rim, 31. januvarja. V Masavo sta se poslala dva batalijona, da se bodo italijanske čete mogle braniti proti Sudancem.
Bern, 31. januvarja. 18 italijanskih anarhistov se je iztiralo.
Rio de Janeiro, 31. januvarja. Vojaki stražijo po ulicah in javnih trgih in varujejo vredništva časopisov. V podporo vojaščine se je izkrcal oddelek pomorščakov. (Opozicija je razburjena na razne liste, ki so pritiravali izgrede ob cestnih demonstracijah. Zarad tega niso vredništva časopisov varna in jih morajo stražiti vojaki. Op. vred.)
Shanghai, 31. januvarija. Dne 26. t. m. je japonsko brodovje napalo Wajhajvaj, hkrati so pa Japonci tudi s suhega napali trdnjavo. Kitajci so pa nazaj potisnili Japonce na obeh
straneh. Del japonskega brodovja je odšel proti severu, drugi del proti jugu.
llmrli so:
29. januvarija. Vincenoija Bokavšek, delavčeva hči, 8 dni, Kapitelske ulice 13, boijast.
V bolnišnici:
28. januvarija. Marija Bernik, delavka, 31 let, jetika. — Janez Skomane, delavec, 37 let, srčna hiba.
Tujci.
29. januvarija.
Pri Sion« : Ervin, Krastel, Kalbermatten, Knipps, Masssr, Guttmann, Steiger, Mach, VVeiss, Brunet z Dunajo. — Hajos iz Budimpešte. — Pibrovc iz Krope. — Forte iz Šmarja. -Stirn iz Opatije.
Pri Mali&u: Bartuseh, Sinnreich, Feldmann, Spilmann, Zeiler, Leitner, Pfeifenberger, Geiringer, Beer z Dunaja. — Lorenz z Jesenic. — Lenk z Rake. — Aal iz Berolina.
Pri avstrijskem, čaru: Basiaco iz Gorice. — Pečnik iz Novega Mest*.
Tržne cene v Ljubljani
dne 30. januvarija.
Pšgnica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ . Leča, hktl. Grah, „ . Fižol, „ . Maslo, kgr. Mast,	„
Špeh svež, „
gl.|kr.			gl.	kr.
6	90	Speh povojen, kgr. .	—	64
5	30	Surovo maslo, „ .	—	72
5	70	Jajce, jedno . . .	—	3
e	—	Mleko, liter . . .	—	10
6	65	Goveje meso, kgr.	—	64
6	—	Telečje	—	66
7	20	Svinjsko „ „ .	—	5h
2	80	Koštrunovo „ „ .	—	40
12	—	Piščanec ....	—	60
11	_		—	20
10	—	Seno, 100 kgr. . .	1	96
—	90	Slama, 100 „. .	2	06
—	66	Drva trda, 4 kub. m.	7	30
—	56	„ mehka, 4 „ „	5	30
			&	
Vremensko sporočilo.
Dani	Cas	1 ........ Stanje		Veter	Vreme	> a g i -g 09 5 S * * a
opazovanja		zrakonorm t mm	toplomera po Celzija			
30	7. u. zjut. ž. o pop. 9. -4. zveč.	730-3 730-4 731-8	-8-2 -59 —7-4	si. svzh. zm. svzh. si. svzh.	oblačno del. jasno sneg	150 sneg
Srednjs temperatura —7-2 za 5-2° pod normalom.
Služba cerkovnika is organista
je na Savi ob južui železnici razpisana do sv. Jurija.
Oženjeni imajo prednost. — Prošnje cerkvenemu predstojništvu.	73 3-3
Zahvala.
m
m
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
K
Siru p, planinskih zelišč
tudi
i, um in
imenovan, prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa.
Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld.
Dobiva se pri	565 H
Ubaldu |il. Trnkdczy-ju,
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Gradcu.
a>
pr I §
s>
HM
a-l o
o
N
Bi
a
a , £
B
r:
Prišlo mi je povodom imenovanja častnim obiaaom vrem-skim in za petdesetletni imendan od blitu in daleč toliko častitek ln voščil, da mi je nemogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Izrekam tem potom vsem p. n. častitim gospodom to* varišem, prijateljem in znancem svojo iskrsno zahvalo.
Vreme, dne 30. januvarija 1895.
Janez Škerjaneo,
78 1-1	iupuik.
■OOOOOOOOOOOOOOOOOI
V	Odlikovan s srebrno svetinjo na obrtni razstavi
0	vGo^^v1894._____
V	Podpisani priporoča velečastiti duhovščini, cerkv. A oskrbništvom ter slavnemu občinstvu
pristno garantovane
čebelno-voščene sveče
voščene zvitke, sveče nižjih vrst za stransko razsvetljavo cerkva ln pogrebe. Kadilo lagrlma, stenje In stekla za večno luč.
Za pristnost sveč, katere nosijo protokol, tvorniško znamko, jamčim s »100 gld. ali 200 kronami«.
Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno postrežbo po mogoče nizki ceni. 656 12—12 Z odličnim spoštovanjem
)	J. Kopač, svečar v Gorici.
}	Vofičarna: Solkanska cesta štev. 9.
j	Prodajalnlca : Gosposke ulice.
) Odlikovan s srebrno svetinjo v Gorici 1891. ? »OOOOOOOOOOOOOOOOOI
Leopold Tratnik
prej M. Schreiner, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra oesta 27,
priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo
najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne
cerkvene posode in orodja.
Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled.
Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni.	661 52—5
Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra oesti št. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati.
Nsjboljše, svetovno
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le
Fernolendtovo črnilo za čevlje
c. kr.dež.	priv. to-
varne. tokaS ustanov, leta I835	na Dunaji.
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Femolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crSme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek.	10 52—3
D u n a j 8 k a t> o
r z a.
Dn6 31 jannvarlja.
Skupni državni dolg v notah . . . . Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4 %......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. .	. .
London vista .........
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. dri. velj
20 mark...........
20 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
100 gid. 65 kr.
		7,i	
. 125		60	
. '00		95	
. 125	n	10	
. 99		20	
. 1065	n	—	„
. 414		60	„
. 124		10	
j. 60		75	M
. 12		14	
		86	n
		45	
	n	82	«
Dn6 30. janavarlja.
4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	150 gld..	50	kr.
b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	162	„	50	„
Državne srečke L 1864, 100 gld.....198	„	—	„
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	„	20	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......145	„	—	„
Dunavske vravnavne srečke b% ... .	130	n	75	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108	„	25	„
Posojilo goriškega mesta.......111	„	25	„
4 % kranjsko deželno posojilo.....67	„	—	„
Zastavna pisma av. OBr zem.-kred.banke4$	99	„	80	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	230	„	—	„
„ „ južne železnice 3% .	171	„	50 „
„ „ južne železnice b% . 131	„	—	„
„ „ dolenjskih železnic 4%	98	„	50 „
Kreditne srečke, 100 gld........198 gld.	25	kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	149	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	,	—	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	25	„
Salmove srečke, 40 gld................69	„	—	„
St. Genčis srečke, 40 gld.......72	„	25	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......51	„	—	„
Ljubljanske srečke.........25	„	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .	185	„	50	„
Akcije Ferdinandovesev.železn., 1000gl.st.v.	3490	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	561	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	105	„	75	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	88	,	—	„
Montanska družba avstr. plan.....92	„	25	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	167 „	™	„
Papirnih rubljev 100 ................133 n	—	„
Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. 8avarovanje za zirube pri Irebanjlh, pri izžrebanju
najmanjšega dobitk Kulantna izvršitev naročil na borzi.
•■immmammmmmmmmmmmmm
Menjarnična delniška družba
i: at (in
WolizBile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
66
Pojasnila"£S vvseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijtkih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (flarnlc. H
'idaiateli Or Ivan lanntfr,
Odgovorni vr«dn;k: Andrej Kalan.
Tisk ..Kamiišks Tiskarne" v Linbliani.