JUTRA Maribor, pondeljek 18. marca 1929 a razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Uredništvo in upravi; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Ogltti po tarifu Ogla** *pr«j»m» tudi ogluni eddsisk .Jutru" v Ljubljani, Prelarnova ulica it. 4 Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Celia 1 Din iz Račun pri poštnam č*k. zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečna, prejeman v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 v Ljubljani, Prelarnova ulica it. 4 Kriza sovjetske agrarne politike Velika letalska nesreia v Zedinjenih državah LETALO TREŠČILO OB TOVORNI VLAK. — OBA PILOTA IN 13 POTNIKOV MRTVIH. — TRUPLA STRAŠNO RAZMESARJENA. Stalni dopisnik berlinskega »Lokal-anzeigerja« iz Moskve je te dni objavil daljši članek o stanju sovjetske agrarne politike. Mi smo že v zadnjem članku o notranji borbi v Kominterni konstatirali nasprotstvo, ki obstoja med sovjetskimi prvaki baš v vprašanju agrarne politike v Rusiji. Saj tudi našim čitateljem ne bo neznano, da je prvotna namera komunistov, popolno socializiranje agrarne produkcije, doživela zlom in da so voditelji Sovjetske Unije morali začeti delati koncesije nc le privatni lastnini, v industriji in trgovini, ampak tudi glede zemlje-Vkljub temu pa se je agrarno vprašanje vedno bolj poostravalo, nekdanja žitna zakladnica Evrope. Rusija, je morala začeti uvažati žito- Tudi lani je morala Sovjetska Unija kupiti v inozemstvu večje količine žita. Tekom zadnjih mesecev pa je vprašanje aprovizacije zlasti velikih mest zopet strahotno stopilo v ospredje, ker se vkljub izdelanemu načrtu vlade ni mogla izvesti niti 60% aprovizacije. Začetkom tega leta so n. pr- v Leningradu dobivali črni kruh samo člani kooperativ, v vseh provincijalnih krajih pa so bile u-peljane knjižice za kruh, moko, krompir, sočivje, čaj in drugo. Tudi v Moskvi bo to uvedeno 25. tm., dasi so se poskušali temu izogniti radi volitev v mestni sovjet- Naravno je. da krušne karte niso primerna volilna propaganda-Stanje se je poostrilo tudi v sovjetski industriji. Disciplina med delavstvom je znatno popustila. Producira sc mnogo manj in slabega blaga, pojavljajo se fantastični načrti, nestrokovnjaki upropa-ščajo stroje, birokratizirajo se industrijske uprave- Pojavlja se pomanjkanje papirja, jeklenega blaga, tekstilno blago je slabo, drago in se ga producira malo. Prodajo volnenih tkanin v Moskvi so morali racionirali samo na člane kooperativ. Na vseh področjih gospodarskega življenja se pojavlja kriza. Sovjetska industrija ni sposobna, da bi preskrbela kmetsko ljudstvo s potrebnim blagom. Kmetje pa nimajo možnosti, da se njihova gospodarstva v miru razvijajo in konsolidirajo- Sovjetske vlastodržce je strah pred kulakom (premožnejšim kmetom), ki bi kot naravni nasprotnik komunističnih idej mogel vplivati na raz redni boj na vasi* Prvi poskusi zadru-garstva 1.1925 so ostali —/poskusi. Kmetom so bile pač dane mnoge olajšave, a uspeha ni bilo- L. 1928 se je z navduše njem govorilo in pisalo o »žitnih tovarnah«, praksa pa je pokazala — in sovjet ski listi so morali to ofldjelno priznati, — da so zadruge dale samo 10% več dohodkov, režije pa so bile naravnost ogromne. Nade v »žitne tovarne« se niso izpolnile. Kmetje, ki so vsled mnogoletnih slabih izkustev postali nezaupljivi, so sabotirali povečini vse vladne dekrete in so zasejali le malo površine. Sovjeti so sprva hoteli s silo udušiti odpor kmetov !n zopet odpraviti kmetsko zasebno lastnino. Toda tudi centralni izvršilni odbor sovjetov je prišel končno do pravilnega sklepa, da pomeni zadušiti kmeta toliko kakor uprooastiti celo sovietsko gospo- NEWYORK, 18. marca. Na letališču v Newarku v državi New Yersey se je pripetila včeraj popoldne ena največjih letalskih nesreč, kar jih beleži kronika Zedinjenih držav. Na letališču je izvajalo neko veliko potniško letalo polete nad mestom in okolico. Zanimanje občinstva je bilo izredno veliko. Ob vsakem poletu je bilo letalo nabito polno. Ob solnčnem zahodu se je imel izvršiti zadnji polet. Letalo je zasedlo 13 potnikov. 2e pri startu se je opazilo, da motorji ne funkcijoniraio dobro. Komaj pa se je letalo dvisrnilo v višino 70 m, so motorji nenadoma popolnoma odpovedali in letalo je pričelo z naraščajočo br-zino padati na tla. Oba pilota sta po- skušala s skrajnim naporom v poševnem letu obiti močvirje, ki obkroža železniško progo. To pa se jima je le deloma posrečilo. Letalo je padlo na zadnji tir železniške proge in to ravno v trenutku, ko je privozil mimo tovorni vlak. Letalo je s tako silo treščilo ob vagone, da se je trup s kabino odtrgal. Oba pilota je vrglo 20 m daleč v močvirje, kabino pa je popolnoma zdrobilo. Njene stene so bile tako stisnjene, da je bilo razmrcvarjenih vseh 13 potnikov. Pilota sta^ že med vožnjo v bolnico podlegla težkim poškodbam. Dogodek je vzbudil med prebivalstvom silno razbujenje in sočutje z nesrečnimi žrtvami. Poslovnik za držai/na in uprauna sodišča BEOGRAD, 18. marca. Minister pravde dr. Srskič je predložil vrhovnemu zakonodajnemu svetu zakonski načrt o poslovnem redu državnih in upravnih sodišč. Novi poslovnik je prilagoden izpremenjenim razmeram. Državni svet v bodoče ne bo izbiral kandidatov za kasacijsko sodišče, marveč jih bo predlagal minister pravde osebno. Izpremenjena bo tudi sestava posameznih oddelkov. Nadškof dr. Bauer u Beo* gradu BEOGRAD, 18. marca. Davi je prispel semkaj zagrebški nadškof dr. Ante Ba- , uer. Takoj po prihodu je imel daljši razgovor s prometnim ministrom dr- Korošcem, nakar je bil ob 11. dop. sprejet od kralja v avdijenci. Nesreča na zagrebškem kaloduaru ZAGREB, 18. marca. Sinoči je varaždinski mešanec povozil pred kolodvorom Sava železniškega delavca Mihaela Pavla, ki se je vračal po progi domov. ,___________ BEOGRAD,, 18. marca. Prometno ministrstvo objavlja uradno, da je bil z današnjim dnem tudi promet na liški progi zopet obnovljen- Vlaki pa bodo morali voziti.z zmanjšano brzino, največ 25 km na uro__________________________ Roparski prihod skobca v mesto. Včeraj okrog ene popoldne so imeli v stanovanju trgovca g. Kudiša v Gosposki ulici št. 37 priliko' opazovati redek primer drznosti roparske ptice. Od nekod iz parka menda je pri nadalje vse svoje funkcije. Vendar pa bodo mogle jugoslovanske ladje, ki bodo prihajale v svobodno cono, po izvršenih formalnostih od strani gr-i;, , , _i,nn iPn Sklh oblasti svobodno iztovarjatl bla- «»*»• ■» kS Blago ne bo podvrženo nobeni fe; h oblasti in velja isto S^u m tudi glede transportov na železnicah. I PevKdm* nhiasti in velia isto I in znan silen sovražnik pticam Kontroli £rsRin oblasti in vcljd ist rovkam knržiknv od okna. Ig st3- S n odnts n m*t eh° k on v e nc if ^ o "d e fin i'' la v kuhinji na stolu kletka z dvema S podpisom teh konvencij so defini kanarčkoma ki sta se glasn0 žvrgolč zadovoljstvo ooen i... nrthn^ nnrni0fii oi tivno urejena, strani, vsa obema državama, nanašajoča se na solunsko pristanišče. Sporazum z 6rško ŽENEVA, 18. marca. Včeraj dopoldne so bile tu v navzočnosti dr. Ku-manudija in grškega zunanjega ministra dr. Karapanosa na svečan način podpisane sledeče konvencije: 1. O jugoslovanski svobodni coni v solunski luki. 2. O uporabi železniške proge Gjevgjelija—Solun in jugoslovanskem tranzitnem prometu na tej progi. 3. O medsebojnem poštno-brzojav-nem prometu. 4. O veterinarski službi v jugoslovanski svobodni coni ter pri obmejnem in tranzitnem prometu. 5. O carinskih manipulacijah. 6- Finalna konvencija, ki vsebuje tolmačenja in izvršne naredbe k prvim petim konvencijam. Vse te konvencije stopijo v veljavo 30 dni po podpisu. Za slučaj spora določi razsodnika Društvo narodov- Jugoslovanska svobodna cona v Solunu ostane pod grško suverenostjo in bodo grške oblasti obdržale Še snorna vDrašania med veseWa Prihoda pomladi’ SkoblC SC sporna vprašanja mealzakacj{ protj kletki in že zagrabi s svojim ostrim krempljem revčka ka- narčka, ki je stal nič hudega sluteč tič špranjaste stene kletke. K sreči sta bili navzoči v kuhinji gospa in služ kinja. Prva je vrgla na predrzno ujedo suknjič, druga pa lepo počasi dobila kanačka iz krempljev skobca. Kanarček je bil precej ranjen, a bo prebolel poškodbe. Skobec pa je moral svoj nenavaden razbojniški napad plačati z življenjem. ' ■ O novodobni ruski Seni bo predaval drevi ob 8- v Ljudski tutf-verzi dr. Preobraženski, lektor ruskega jezika na univerzi v Ljubljani-Uradni dan Zornice za trgovino, obrt Ib industrijo, ki bi se imel vršiti v sredo, 20. marca v Radi ponovnih I Mariboru, odpade, ker se vrše ta dan Plačeuanje taks za parne kotle BEOGRAD, 18. marca- Na današnji seji Vrhovnega zakonodajnega sveta pride v razpravo zakon o plačevanju taks za parne kotle. Z novim zakonom bo plačevanje izpremenjeno v toliko, da se bodo lahko takse plačevale tudi v gotovini in ne samo v kolkih. Vrh tega bodo takse znižane za 30—40 odstotkov. Španski diktator proti študentom MADRID, 18. marca- ___________ . ______ ... izgredov in demonstracij študentov proti zbornične odsekove seje. Prihodnji urad-sedanjemu režimu, je kralj Alfonz n» ni dan v Mariboru bo v sredo, dne predlog diktatorja Prlmo de Rivere pod- 27. marca-pisal odlok o zatvoritvi univerze v Ma- Rekordni dan dridu do oktobra 1930. Rektor, dekani in mariborske policije je bit vsekakor od upravni tajniki so bili odstavljeni in je sobote na nedeljo. V hotel pri »Grafu« so bila uprava poverjena kraljevemu komi- privedli nič manj kakor 22 raznih greš-sarju. Tudi na vseh ostalih visokih šolah nikov. Od teh jih čaka 9 na odgon iz so bili razveljavljeni vsi vpisi, izpiti pa oblasti ozir. iz države; 4 so bili aretira-so bili odgodeni- |ni radi suma tatvine, 3 radi prekoriEe- nja meje, po 2 služita policijsko zaporno darstvo- Zato je izvršilni odbor napredo-1 sovjetske »žitne tovarne« polne, pa bi o- kazen po 24 ur ta 2 so s val z dekretom nove olajšave za srednje- blasti pristopile k izvedbi komunistične- umora; njiju imeni drte-v*- ga programa: k udušenju kmetskih indi- nosti, ker se vrši proti njiina še prelska vidualnih gospodarstev. Samo da mnogi va. Radi tajne prostitucije in ponočnega izrekajo bojazen, da bo pri teh boljševi- razgrajanja pa so zaprli po 1 osebo. -- škili poskusih zadela vso državo in ves To je od novega leta do danes vsekakor narod neprecenljiva škoda. rekordni dan aretacij- Tako mnenje neposrednega opazoval- Kanal se le udrl ca razmer in dogodkov- Eno je gotovo: v I sinoči v ulici Ob bregu pred Pristanom-nepregledni Rusiji se bije velika borba Nastala je globoka duplina, ki Je nevar-med komunističnimi ideologi in veliko na za pasante, zlasti za deco. Posebno življensko resnico- Neprestano popušča- ponoči se lahko pripeti nesreča. Vseica-nje boljševiških voditeljev pred zahte- kor je potrebno, da udrtino zavarujejo, vami praktičnega življenja kaže, da bo Sedaj se vidi, kako tanka plast zemlje je borba končala ne z zmago komunističnih bila nad tem starim kanalom, ki je bil idej niti s povratkom starih razmer iz- zgrajen bogve kedaj. Verjetno je, da sc pred revolucije, pač pa s pametnim in bodo stari mestni kanali vsled vpliva Ustreznim kompromisom, ki ga bo diktiralo tošnje nenavadno ostre zime se marš življenje samo, ‘kje pogreznili. premožne kmete. Vendar pa vlastodržci še niso opustili javnega boja proti bogatim kulakom. Tako se onemogoča dviganje blagostanja pri srednjem kmetovalcu, ker se ta boji, da bi z izboljšanjem položaja kot »bogat kulak« tudi on prišel pod sovjetski nož. Srednji kmet je vkljub napovedanim olajšavam ostal nezanpen in samo čaka, da vidi druge napovedane agrarne zakone, ki bi naj pokazali spremembo sovjetske agrarne politike v korist podeželja-Poznavalci sovjetskih držav pa so mnenja, da so napovedane olaišave in najavljeni agrarni zakoni samo trik katerim hočejo izvabiti kmete, da bi od-, dajali žito v večjih množinah. Ko bi Wle Martfirifslct V F C F R N T K Infra VMariboru, 3ne 18. III. \929- SociJalno politično delo mariborske obilne SOCIJALNO-POLITIČNO DELO MARIBORSKE OBČINE- Socijalno-politični odsek mariborskega občinskega sveta ima na podlagi pooblastil občinskega sveta svoje funkcije večinoma v odborih, ki morejo že sami po sebi odločati in se radi tega njegova poročila le takrat spravijo na dnevni red občinskih sej, ako segajo preko pravilnika ali pa pripravljajo popolnoma nove sklepe občinskega sveta. V zadnjem času so imeli trije taki odbori svoje seje: 1- Ubožni svet: Po poročilih in predlogih predstojnikov posameznih mestnih okrajev je bilo predloženih ubožnemu svetu 44 novih prošenj, več prošenj za zvišanje dosedanje podpore ter prošnje za sprejem v oskrbnišnico. V teh prošnjah se zrcali vsa mize-rija povojne bede, saj je med prošnjiki sin bivšega odličnega mariborskega občinskega funkcijonarja, saj so med njimi nekdaj bogati trgovci, ki pa so založili svoj denar v vojna posojila, med njimi so otroci deželno-sodnega svetnika, bivša učiteljica, sorodniki odličnih mariborskih trgovcev itd. Mestna ubožnica je že davno natrpano polna in cela vrsta ubožcev je že predznačenih za sprejem, brž ko se kako mesto izprazni- Vendar pa mora pošilati mestna občina svoje reveže tudi drugam, predvsem v hiralnico v Ptuj, kamor pa ubožci ne gredo radi, česar jim niti zameriti ne moremo, ker bi pač radi umrli tam, kjer so preživeli svoja leta. Ubožni svet je sklenil, da dobe vsi občinski reveži še poleg podpore po 50 kg premoga, ker se jih za letošnjo hudo zimo ni dovoljno oskrbelo s kurivom. 2. Odsek za brezposelne podpore: Lani je bilo vloženih 114 prošenj in je pre- jelo 53 oseb podpore v znesku 6.850 Din, 81 oseb je bilo zaposlenih pri mestni občini in so prejeli iz tega fonda znesek 47.552 Din, skupaj 54-402 Din- Deset prošenj je bilo odklonjenih. Letos je bilo vloženih že 46 prošenj in je prejelo: 19 oseb 5.020 Din, 21 oseb je bilo zaposlenih s podporo 9.718-50 Din, skupaj 14.738 50 Din. Šest prošenj je bilo spornih, katerih 4ve je odsek odklonil, 4 pa je podporo priznal. Pri tej pr liki je referent ugotovil, da'je 8 prošnjikov vsako leto na vrsti in da je čestokrat težko določati po pravilniku, kdo je sezonski delavec in kdo ni- Odsek je sklenil tolmačiti te pojme kar najbolj širokogrudno- 3. Odsek za posvetovalnico pri izbiri poklicev. Ta institucija se je po raznih mesfh sijajno obnesla in je nedvomno velikega pomena. Tudi v našem mestu že obstoja in sicer pri Borzi dela, vendar se je obrtniki in podjetniki vse premalo poslužujejo. Posvetovalnica se bo sedaj še izpopolnila po vzgledu v drugih mestih ter bo imela v nov.em poslopju Delavske zbornice v Frančiškanski ulici svoje uradne prostore- Obenem se bo priporočal obrtno-nadaljevalni šoli poseben strokovni ppuk za delavce tekstilne stroke. Z veseljem je pozdravil odsek tudi namen tukajšnje Pedagoške centrale, da bo obravnaval letošnji pedagoški teden ravno izbiranje poklicev in tozadevne posvetovalnice. Drugi odseki, kakor mladinski in odbor za zavetišča bodo imeli seje v prihodnjih tednih, pa tudi stanovanjski odsek bo mora! zopet na delo, ako se stanovanjska zaščita v najkrajšem času ne podaljša. Dr. P- St. Z nože seuerne meje V Pernicah so se v nedeljo zbrali v šoli fantje in dekleta in so si ustanovili javno ljudsko knjižnico. Ustanovitve se je udeležilo tudi več mož, med njimi župan in veleposestnik Peter Gešman, in narodno zavedna obmejna kmeta Jakob Pečnik in Ivan Blimen. Ti trije so tudi prevzeli to najvišjo knjižnico ZKD (saj leže Pernice 1060 m visoko) v nadzorstvo, marljiva učiteljica-upraviteljica Ma rija Prapotnik pa bo knjižničarka- Šola v Pernicah je pravo prosvetno žarišče. Pod vodstvom šolske upraviteljice se pripravljajo fantje in dekleta na prvo gledališko igro, pojo narodne pesmi, od januarja dalje poseča okrog 30 deklet gospodinjski tečaj, ki je tudi v šoli, sedaj pa so ustanovili še javno knjižnico. — Ako bi imeli same take šole in tako marljivo učiteljstvo ob meji, bi se vsi nasilni valovi nemške ekspanzivne politike razbili ob takem duhovno jakem zidu in bi vse nemčurstvo in renegat-stvo, ki baš v tem predelu naše meje še vedno 'prav bohotno cvete, zbledelo in zvenelo do brezpomembnega prahu. Del perniške fare Mlake je pripadel republiki Avstriji- Avstrijci tudi na ta de! niso pozabili, tampak so ustanovili v Mlakah šolo za 17 otrok tamkaj raztresenih slovenskih kmetov. Učiteljica dobiva poleg svoje plače 150 šilingov na mesec od Stidmarke. Letos bodo začeli graditi celo šolsko poslopje in cerkvico. Ko hodiš po naših obmejnih krajih, na levem bregu Drave, kmalu spoznaš, da se Nemci mnogo bolj zanimajo za našo mejo kakor mi- Redko kdaj pride v te kraje naš turist ali nedeljski izletnik, med tem ko se Nemci in zlasti nemčurii prav pridno obiskujejo. Pravzaprav ni to nič čudnega; kraji nam niso tako poznani kakor naše Pohorje in zato se jih Izogibamo. Ima sicer Pohorje svoj čar, toda — bodisi po razgledu, po uživanju naravnih krasot in po udobnostih, sc ne da primerjati s Kozjakom in kraji na Kozjaku. Vzemimo izlet v Muto in Vuzenico. Zjutraj se odpelješ do Trbonj in greš črez Vrata na Pernico- Kakor hitro imaš pol poti za sabo, se tl začne odpirati razgled na Pohorje, Urško goro, Peco in ves mogočen masiv Savinjskih planin. S Pernic uživaš razgled na Muto-Vuzenico in Marenberg-Vuhred. Pohorje pa leži pred teboj kakor na dlani. Na Pernicah si dobro postrežen v Gešmano-vi gostilni- Ako si turist, greš od tu še na 1530 m visoki Košenjak, ako pa si le izletnik, jo mahneš po dobri vozni poti na Muto in Vuzenico. Štiri ure si polagoma hodil: Dve uri iz Trbonj na Pernice in dve uri iz Pernic na Muto, pa si storil dvojno dobro delo: Okrepil si se telesno in duševno in obiskal svoje obmejne. brate, ter jim dal moralne opore v njihovem težkem položaju in delu- Sličen izlet je tudi iz Vuhreda čez Remšnik na Sv. Pankracij in nazaj na Brezno ali iz Fale čez Sv. Duh na Ostrem vrhu in Sv. Križ nad Mariborom v Maribor. Ko bomo šli enkrat na tak izlet in bomo videli, kako nemčurji ne pozabljajo, kje je pravzaprav torišče njihovega dela, se bomo morda le zavedli, kakšnega lahkega ali važnega dela se še nismo lotili. Šole, ki bodo prirejale letos majniške izlete, opozarjamo na te važne obmejne kraje in uh prosimo, naj seznanijo z njimi zlasti srednješolsko mladino- Obrnite se na šolske upravitelje v posameznih krajih, ki bodo vse potrebno poskrbeli. Opozarjamo pa na te kraje tudi planinska športna društva ter jih prosimo, naj organizirajo tja večje izlete. Naši narodni delavci ob meji jim bodo zelo hvaležni, ker bo z njihovo pomočjo prišel slovenski jezik v gostilnah in med ljudstvom sploh do večje veljave. Zdaj je slovenski jezik zlasti v marenberškem okraju še pastorek in ne moremo se obraniti očitka, da ne brez naše krivde. Mar iberski m lugoslouenski javnosti! Po naši državi potuje in prireja z dovoljenjem prosvetnega ministrstva v nemškem jeziku predstave neki igralski ansambl »Tegernseer«. Da te igralce javnost pravilno spozna, ugotavljamo: Za igre v Slovenjgradcu je dal ansambl tiskati reklamne plakate dvojezično ter si je dovolil drznost, da je na vrhu lepakov postavil firmo »Sokolsko društvo v Slovenjgradcu«, kar je vzbudilo — razumljivo! — pri našem obmejnem narodnem prebivalstvu skrajno ogorčenje. Pribiti je treba, da je prišla ta firma na lepak, ne da bi bil sploh kdorkoli izmed Sokolov v Slovenjgradcu poprej za to vedel. Še'e potem, ko so bili plakati nalepljeni, so slovenjgraški Sokoli v svojo veliko konsternacijo opazili sokolsko firmo- Kdo je to samolastnost zakrivil, je irelevantno. Postopanje je tako, da bi zaslužilo sodno zasledovanje, — ako an-sambl poprej ne pobriše čez mejo. Pozvani radi te samovoljnosti na odgovor, so igralci hoteli zvaliti krivdo za zlorabo sokolske firme na tiskarno- Na osnovi manuskripta, nahajajočega se še sedaj v Mariborski tiskarni, se da ugotoviti, da je to 1 a ž. Tiskarni je bilo predloženo gotovo besedilo lepaka. Da se pride namenu te turneje do jedra, še tole: Po informacijah, ki jih imamo, so igralci sami priznali, da so za svoje potovanje dobili podporo od nekega avstrijskega »Kulturbunda« in da ima turneja nekak plebiscitaren značaj, češ, posetniki naših predstav — to so naši Nemci! Te konšiatacije naj služijo ansamblu v »priporočilo« pri naših narodnih društvih, prosvetnemu ministrstvu pa v ravnanje. Prosimo tudi druge nacijonalne novi-ne, da pojasnijo svojim čitateljem pravi značaj »Tegernsee-jercev«. V Mariboru, dne 16. marca 1929. Starešinstvo Mariborske sokolske župe- mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 18- marca. Zaprto. Torek, 19. marca ob 20. uri »Poljska kri«. Kuponi- Sreda, 20. marca ob 20. »V agoniji«, ah-A- Premijera. Četrtek, 21. marca ob 20. »Romeo in Julija«, ab- C. Kuponi. Premijera »V agoniji« se bo vršila v sredo, 20. marca za ab. A- Opozarjamo ponovno na to izredno zanimivo in efektno delo iz najnovejše hrvatske dramat-ske literature. Zunanji uspeh bodo zelo dvignile nekatere domače tvrdke, ki so prevzehe aranžma modnega salona v I. dejanju. Gostovanje donskih kozakov. Danes, v pondeljek in jutri v torek popoldne in zvečer gostovanje »Donskih kozakov« (petje, balalajka, jazz) v Veliki kavarni. 591 Ponesrečen beg ]z življenja* V soboto popoldne si je hotel končati življenje 28letni žandarmerijski poročuk Miroslav Terzič iz Maribora. Za izvršitev obupnega koraka si je izbral svoje stanovanje v Aškerčevi ulici 22, kamor se je predpoldne vrnil iz Zagreba, kjer je zaman iskal službe- Dan popre; je namreč dobil dekret, da je iz žandar-merijske službe odpuščen. Neuspeh v Zagrebu pa ga je tako potrl, da se je za vsako ceno hotel izogniti nenaklonjeni usodi- Okrog pol 14. ure, ko je gospodinja odšla iz stanovanja, je pritrdil svojo sablo na zid in se s prsmi zaganjal v ostrino, dokler radi težkih poškodb ni omagal in se nezavesten zgrudil v mlaki krvi. Gospodinja je prva opazila strašni prizor in poklicala rešilno postajo, ki je obupanca prepeljala v splošno bolnico. Poškodbe so bile težke in je prvi dan bi- lo le malo upanja, da bo nesrčnež okreval, ker se je bilo bati, da nastopijo komplikacije. Kakor pa doznavamo danes, je poročnik Terzič že prestal krizo in se njegovo zdravstveno stanje vidno boljša, tako da bo kmalu zapustil bolnico. Drzen vlom v Limbušu. Minuli teden so neznani zlikovci vlomili v vilo gospe Antonije L a u t n e r v Limbušu in oplenili stanovanje v času, ko je bila lastnica odsotna. Ker stanuje čez zimo v Mariboru, se ni moglo točno ugotoviti, ali je bil vlom izvršen že v petek ali soboto- Vlomilci so vdrli v vilo skozi verando in odnesli 80 steklenic ribizlovega vina, mnogo jabolk in eno pernico. Kakor kažejo sledovi, so si klativitezi privoščili tudi dobro zakusko v oplenjenem stanovanju. Napili so Se vina in pokrepčali z žganjem, tako da je lastnica oškodovana najmanj za 3000 Din. Vendar vlomilci niso bili zadovoljni s plenom- V vili so pustili sledeči listek, ki priča, da ne 'poznajo skromnosti: »S plenom nismo zadovoljni in Vas bomo obiskal; še enkrat. — Rauberhaupman! Srbski pozdrav!« Toda vizitka, ki so jo drzneži pustili, je postala za nje usodna- Studenška žandarmerija je na podlagi pisave osumila več mračnih tipov, ki bodo v najkrajšem času za zapahi razmišljali o oojedi": ' -osocj Lautner. Jožefov prater brez kuhalnice. Suha roba je bila na Jožefovo vsa le ta najvažnejši produkt, brez katerega si praznovanja 19. marca v Studencih sploh ne moremo zamisliti. Kočevarji so na ta dan razpečali na stotine kuhalnic, ki jih je mladina uporabljala za tc-pežkanje —neko vrsto narodnih iger,ki so včasih dobile resnejši značaj. Marsi-ktera gospodična je odnesla modre lise na plečih in marsikteri študent je teden dni čutil rog na butici in dokaz, da tudi nežna roka lahko krepko pogodi- Toda lanski Jožefov semenj je bil poleg dostojnih šal tudi pozorlšče burnih prizorov, dvobojev in obračunavanj med no-samezniki, kakor tudi ogorčenih bitk med skupinami. Kuhalnice so se cepile od silnih udarcev in šala je prešla v posurovelost, ki je končala dostikrat z resnim pretepom. Da se onemogoči zloraba originalnega običaja, ki je bil za številne obiskovalce najbolj privlačen, je srezko poglavarstvo prepovedalo pretepanje s kuhalnicami. Kdor ne bo upošteval uradne prepovedi, bo najsttožje kaznovan. Poskus samomora v Limbušu. Ravno pred tednom dni smo poročafl o zločinu v Limbušu, kjer je preteklo nedeljo zvečer mladi Anton Cvetko do smrti zabodel z nožem družinskega očeta 451etnega Franja Čeha- Včeraj opoldne pa je sledilo drugo dejanje te tragedije. Anica Čehova, 161etna hčerka pokojnega železničarja Franja Čeha, se je neposredno po prepiru s svojci nenadoma odločila k izvršitvi samomora in si je prerezala vrat. Z navadnim nožem, ki k sreči ni bil bogve kako oster, si je težko ranila žile na vratu. Ker jo je rešilni avto takoj odpeljal v mariborsko bolnico, jo bodo s primernim negovanjem ohranili pri življenju. Kaj je pravzaprav dovedlo mladenko do obupnega koraka, ni docela ugotovljeno. Vlom v železniške vagone. V soboto je policija aretovala dva drzna tička Herberta Babiča in Ivana Danka, ki sta si vzela na piko železniške vagone, stoječe na Teznu.-S.silo sta odprla neki tovorni voz in odnesla oko. li 18 kg kovinastih medenih predmetov* Te stvari sta skušala spraviti nato v denar ter sta padla pri tem v past. Ker je poškodba prometnih naprav težje kvalificirano kaznivo dejanje, bosta prejela aretovanca hujšo kazen, kakoršna bi ju sicer zadela za 300 Din vredno blago. Oddali so že oba okrožnemu sodišču. Tečal za gradnjo aeroplanskih modelov. Jutri, 19- tm. se bo vršil ob 10-15 v gimnazijski dvorani informativni sestanek dijakov in občinstva, ki se zanima za gradnjo aeroplansk:h modelov, v svrho dogovora glede otvoritve tečaja, ki ga pripravlja Aeroklub »Naša krila« v Mariboru. ISSK Maribor—upravni odbor. Upravni odbor ISSK Maribora Ima v sredo 20. tm. važno sejo ob 20- v Grajski kleti. Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem, ki se je vršil 15- Itn. je bilo pripeljanih 206, prodanih pa 81 svinj- Cene so bile sledeče: 7—9 tednov stari prašiči 250—280 Din, 3—4 mesece stari 300—450, 5—7 mesecev 480—550, 8—10 mesecev 580—750, 1 leto 100o— 1100, 1 kg žive teže 10—12.50, 1 kg mrtve teže 16—18 Din. Stavbna zadruga drž- nameščencev »Svol dom« vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, dne 22- marca ob 20-v prostorih društva stan. najem. (Rotovški trg 1). Poleg običajnih točk je na dnevnem redu .tudi likvidacija zadruge ozir. njena fuzija z novoustanovljeno zadrugo za nabavo stanovanj državnim nameščencem. Obrtniški praznik. Obrtniki praznujejo jutri svoj obrtniški praznik. Obrtniško društvo prosi zato vse obrtnike In trgovce, da dajo svojim pomočnikom, ki sodelujejo pri pomočniškem pevskem zboru, od 10—1-ure prosto. „ Radi vpeljave novosti v trajnih kodrih potujem v inozemstvo, da se bo moja dokazana zmožnost za letošnjo sezono še znatno povečala- Salon Dobaj, Marj bor, Gosposka uh 38. 590 V M a f! b o r u, 'dne 18. III. 1929L mrv O golši in goliavcih RAZNE VRSTE TE NEPRIJETNE BOLEZNI. NAJBOLJ GOLŠJI KRAJI- Mnogo živi med nami ljudi, ki jim dela neprijetne ure v družbi nerodna napaka v vratu — golša. Je pa tudi precej takih ljudi, ki si le domišljajo, da imajo golšo- Kako spoznaš na lahek način, imaš li res golšo ali ne? Napravi nekaj požirkov vode in pazi na gibanje v vratu. Prava golša se bo pri vsakem požirku premaknila z jabolkom vred navzgor in navzdol. Prirojene golše je redkokedaj opaziti. Običajno se pojavi šele po sedmem letu starosti, zelo pogosto pa stoprav v pubertetni dobi. Mnogo več slučajev golše je najti med ženskim svetom kakor med moškimi. Gotovo bo držalo prepričanje, da ima svoj delež na golši tudi dedovanje, toda znanstvenih izsledkov je v tem oziru še dokaj malo. Mnogo večjo važnost pripisujemo prebivanju ljudi v gotovem kraju ter govorimo v tem primeru o endemični golši. Najbolj znane gol-šje pokrajine so Alpe, Pireneji. Karpati, Vogezi, Črni les, Tirinški les, Harz, Kr-konoši in Češko Rudogorje. Bolj osamljeno najdemo golšo domala povsod, kjer prebiva človek, z izjemo morskih obal, močvirnatih in pustinjskih dežel. Cisto napačno je ljudsko mišljenje, da nastane golša od prevnete telovadbe: do hitrejšega krvotoka privede' namreč vsaKO telesno delo in le s to nabreklostjo žil zamenja preprost človek običajno golšo. Izmed vseh teorij o vzrokih obolenja na golši je najbolj znana ona o slabem vplivu vode. Dolgo časa so mislili, da dovaja surova voda vratnim žlezam neke Strupe, ki povzročajo razširjenje teh Žlez/ Vendar se do danes še ni posrečilo ' nitV Ha kemičen niti na bakterijološki flapjn ugotoviti take snovi v vodi- Ravne nasprotno trdijo znanstveniki. Golšne ž’eze'nabreknejo po tej teoriji radi tega, k?r primanjkuje pitni vodi neke gotove siovi, namreč joda. Pri neštetih otrocih je golša zginila, čim so jih poslali na morje, ker je zrak ob morju izredno nasičen z jodom. Leta 1896. je Baumann ta nazor tudi podkrepil. V golšni žlezi je našel neka beljakovinasta telesca, polna joda, ki odhajajo naravnost v kri in ki so največjega pomena za duševni in telesni razvoj človeka. Ako manjka golšna žleza, zaostaja otrok telesno in duševno. In če ni v hrani ali vodi dovolj joda, nastanejo motnje v golšni žlezi in krvi ter prične rasti — golša. Čim se pojavi v gotovih pokrajinah golša v večjem obsegu, kar opažamo zlasti v Švici, je videti tudi značilno propadanje tamošnjega prebivalstva. ~ Otroci nehajo rasti in tudi duševno zaostajajo- Tu imamo poleg golše posla seveda tudi še s kretenstvom. V Švici ima na primer domala vsak Človek večjo golšno žlezo kakor pa prebivalci kake druge evropske dežele. V splošnem pa se lahko reče, da ona golša, ki ne vede h kretenstvu, in ki jo najdemo pri de-ci, ni prav nič nevarnega. Mnogo težja je stvar pri prirojeni golši- Tudi ta je najbolj pogosta v Švici, kjer se neredko dogodijo slučaji zadušitve radi preveč nabreklih golšnih žlez. Neprijetna je ta golša zlasti še zato, ker je pogosto na zunaj niti opaziti ni in jo more ugotoviti le zdravnik, če preiskuje izrecno v tej smeri bolnika. Toda tudi ta golša se razmeroma lahko ozdravi, če se pravočasno maže vrat z jodovim kalijevim mazilom. Takczvana pubertetna golša pa skoroda ne potrebuje posebnega zdravljenja- Čim namreč doraste človek, izgine neprijetna bolezen sama od sebe. Opozoriti je pa vsekakor treba starše in učitelje na to, da se takih otrok, ne sme preveč obremenjevati niti duševno niti telesno, ker bi se v takem slučaju oviralo naravno zdravljenje golše. Calvinou grob Poslednja želja Calvina. cerkvenega reformatorja in ustanovitelja protestm-tovske republike, je bila, da ga pokopljejo v Ženevi, kjer je deloval v reformističnem duhu. Želel je tudi, da ga pokopljejo brez sijaja in da mu ne postavijo spomenika- Dne 28. maja 1504. so položili njegove zemeljske ostanke v grob, ki se. ni v ničemer razlikoval od grobov občinskih siromakov. Kasneje so na grobu zasadili štiri vrbe žalujke m ga ogradili s kamenitimi ploščami- Ko se je kameniti okvir sesul, so grob zaznamovali s skromnim spomenikom, na katerem sta bili vklesani črki J. C- (Jean Calvin). Toda čas je zabrisal sledove njegovega groba in nihče ni mogel ugotoviti. kam so pred stoletji pokopali truplo reformatorja. Nenadoma pa se je priglasil oblastim v Ženevi neki Speyer, ki je vedel za Calvinov grob. Po ustnem izročilu od očeta na sina je rodbina, katere zadnji potomec je Speyer, pomnila mesto, kjer je bil leta 1504. pokopan sloviti cerkveni reformator. Zadeva še vendar ni popolnoma razjasnjena, kajti mogoče je, da je Speyer oblasti mistificiral- sedijo pri posvetovanju. Pa se je takoj in Talleyrand sta hotela biti na Častnem mestu. Dva reflektanta torej — a samo eno častno mesto. Dragi gospod, pravi angleški lord, mene dobite na sliko edino pod pogojem, da sem na prvem mestu, ki pristoja edino meni. Pri tem vztrajam brezpogojno! — Moj dragi prijatelj, nagovori Francoz Talleyrand svojega rojaka Isabeya, ker sem pooblaščen žastopati Francijo, sva midva oba prepričana, da spadam edino jaz na častno mesto, ali pa sploh ne smem biti na sliki! Kako sedaj odločiti? Izhoda ni bilo najti. Toda umetniku jc padla rešilna misel v glavo: Diplomate jc naslikal tako, da Wellington vstopa v dvorano in se vsi zborovalci ozirajo nanj ter je tako bil vendar Anglež središče kongresa. Talleyrand pa je sedel v fotelju na sredi si ke in je dobil tako tudi sceničastjo mesto. Čestitka u Kabul Mnogokrat je v življenju tudi neprostovoljen humor vendarle humor. Pred mesecem dni je poslal neki svetovnozna-ni londonski veletrgovec kralju Inajatu-lahu, bratu Amanulaha, brzojavko, v kateri mu čestita na zasedbi prestola. Brzojavka je bila popolnoma pravilno -ia-slovljena: »Njegovemu Veličanstvu kralju Inajatulahu, Kabul.« Toda zgodovina je bila topot hitrejša kot kabel- Po treh dnevih kraljevske medenosti jo je pobrisal novi kralj z letalom iz svoje presto-lice. Čez deset dni je prejel Anglež vrnjeno brzojavko s formalno označko: »Izročitev nemogoča, ker je adresat odpotoval, ne da bi bil pustil svoj naslov!« Dober izhod Francoski slikar zgodovinskih dogodkov Isabey je prejel nalog, da naslika vse udeležence dunajskega kongresa, ko Pojavila silna težkoča- Lord Wellington Duhouitost francoskega poslanika Novi francoski poslanik v Angori, grof Chambrin, je bil na kolodvoru v Angori sprejet z vsemi častmi. Pričakovala ga je tudi francoska kolonija, ki šteje samo dva člana: Plesalko iz »Angora Palacea« in misijonarja, ki navaja muslimane h krščanstvu. Na pozdravni govor je poslanik odgovoril z vznešenim glasom in laskal novi turški prestolici, ki jc vznikla iz tal starega tradicij polnega mesta- Govoril je o nalogah in dolžnostih, ki so ga napotile v gostoljubno mesto in ob zaključku dostavil: »Naj čarobna plesalka sosedinja dobrega očeta misijonarja ne sledi zgledu lepe ženske Salome, katere mržnja do sv. Janeza je splošno znana, kajti to bi pomenilo s;gurno propast angorske francoske kolonije-« Moderno! — Čas je že, da se poročiš, pravi ma-ti- Vse je že pripravljeno. Sem že izbrala nekaj primernega zate! — Dobro mamica! Če si mi izbrala moža, sem zadovoljna, naj bo tak ali tak! Toda kar se tiče poročne obleke, si je nc pustim izbirati od nikogar k I Mi gremo lahko tudi v gledališče, tf pravi mlada gospa Mica. ,,Tudi takrat, ko peremo, imamo časa, ker nam je težko opravilo pranja odvzel RADION, ki pere sam." pere s a m Varuje perilo! Šport TEKMA SMUŠKIH PRVAKOV. Joško Janša zmagovalec. Včerajšnja poslednja zimsko-sportna prireditev v Boh nju je potekla, kakor se je pričakovalo. Joško Janša (Ilirija) je še vedno siguren favorit in je prevozil 18 km progo v času 1:51:17, sledil mu je Godec (Bohinj) 1:54:28. nato pa prvak mariborske oblasti Mirko Dolinšek v času 1:58:11 in Pavel Dolinšek v času 1:59:44, dočim sta ing. Janko Janša in Boris Režek izstopila radi defektov, dr. Kmet pa se je moral zadovoljiti z 12- mestom-Vsekakor jc uspeli bratov Dolinšek zadovoljiv, zlasti, ker je bila proga izredno težka in je zahtevala poleg rutine tudi izredne tehnične sposobnosti. ILIRIJA-—RAPID 2:1 (0:1). Prvo srečanje »Rapida« z bivšim prvakom Slovenije SK Ilirijo je po poteku in rezultatu za Mariborčane dokaj ugodno in ponoven dokaz, da se je Maribor v nogometu popolnoma približal Ljubljani. Požrtvovalnost »Rapida« je v prvem polčasu prisilila protivnika k obrambi-Rahlo premoč so gosti izrabili in v 35. minuti dosegli po Klippstatterju vodstvo. Ilirija je z vsemi silami skušala izenačiti, vendar je prvi polčas ostal Rapidu. Tudi v drugem polčasu je ostal Rapid enakovreden nasprotnik in ustvarjal nevarne situacije pred vrati Ilirije, ki pa je imela v streljanju več sreče. Izenačila ie z enajstmetrovko, odločilni gol pa je dosegel Šiška. Tekma je kljub dolgemu odmoru potekla v živahnem tempu- Obema moštvoma se je poznalo, da sta se v zimi resno iposvetila treningu, radi česar sta vzdr- žala v ostri borbi vso tekmo, ne da bi bilo opaziti kake utrujenosti. Sodil je g. Vodišek dobro- Občni zbor LHP. Minulo nedeljo se je vršil v Ljubljani občni zbor hazenske podzveze, na katerem se je sklepalo o načinu odigranja prvenstvenih tekem. V celoti je bil sprejet pismeni predlog ISSK Maribora: Hazenske družine se razdele v dva razreda. V prvem razredu sodelujejo ISSK Maribor, Mura, Ilirija, Ptuj in Primorje, kasneje eventuelno tudi Celje. Prvenstvene tekme so v režiji prireditelja, t. j. kluba, na čegar igrišču se tekma vrši. Pogoji so sledeči: družine, ki imajo potovati iz Maribora v Ljubljano ali obratno, dobe povrnjeno prehrano za ves dan in polovično vožnjo za devet oseb, družine pa, ki tekmujejo v manj oddaljenih krajih, dobe polovično vožnjo za devet oseb in le kosilo- Izvoljen je bil ponovno bivši odbor z dr. Mayerjem na čelu. Zagrebški nogomet. Včeraj so pričele v Zagrebu prvenstvene tekme. V prvem kolu je padlo 74 goalov. Hašk jc premagal Sparto v razmerja 5:1 (3:1). Železničar:Derbi 6:1 (2:0). Concordia:Viktorija 4:4 (2:2)- GradjanskhCroatia 3:1 (1:1). ČeškošlovaškatAvstriia 3:3« Pred 25.000 gledalci je Avstrija po trdem in zanimivem boju izsilila na čeških tleh remis- Avstrija je vodila v prvem polčasu 2:0, toda Silny zniža razmerje na 2:1. V drugem polčasu Čehi izenačijo in takoj nato dosežejo vodstvo. Zmaga je bila zagotovljena Čehom, vendar so Avstrijci v zadnii minuti dosegli izenačeni«. rgfaarft Marffefl V E C E R N 1 K Tufra. V M a r I H o r u. 3ne IS. I!!. 1929, Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zgadavinskl roman iz starih Benetk 34 »Ubogaj, grom in peklo! . . . Spravi se tu no-ter! ...« In s silo ga je sunil proti zijočemu rovu. Smrtnobled in brez moči se je Skalabrino pogreznil v odprtino ... Še enkrat so se njegove roke v otroško brezumni prošnji iztegnile proti Rolandu; nato je izginil ... In Roland je spustil ploščo nazaj! Iz globine se je dvignil Skalabrinov zadušeni glas: »Z Bogom, gospod ... z Bogom! .; .« Roland mu ni odgovoril. Nato, ko je bil do dobra zagotovljen, da ga je Skalabrino razumel in se ne bo poizkušal vrniti, je pobral črno vrečo obsojenčevo, nataknil si jo na glavo in pričel čakati . . . V tem trenotku je zaropotalo v daljavi zamolklo grmenje. Roland je ni slišal. Vse njegove misli so bile posvečene bližnji smrti. Za hip mu je stopila pred oči podoba očeta in matere. Nekaj časa, ki ga ni mogel natanko premeriti, je tudi poizkušal razvozljati strašno tajnost svojega mu-čeništva in zaznamovati obraze neznancev, ki so ga bili pahnili v to brezdno gorja, z imeni. Toda kmalu se je pojavila podoba, ki je nadomestila vse druge, kolikor jih je valovalo v njegovi duši, ena sama misel ;e izpodrinila vse njegove razkropljene misli, en sam goreč spomin ga je navdal, in vse to notranje premišljevanje se je izrazilo v enem samem imenu, ki ga je izrekel s strastjo neizmerne ljubezni, in ga zašepetal kakor poljub najvišje pijanosti: »Leonora! . ..« Ta hip se je iznova oglasilo prejšnje zamolklo grmenje, in sledil mu je tresk, ki je zamajal ogromno stavbo jetnišnice do njenih temeljev. Roland je zdaj prisluhnil in razumel... Glas, ki je bil pravkar zarohnel, je bil glas groma ... in tam zunaj je nedvomno besnela ena tistih strašnih neviht, ka- kršne se zbirajo včasih na čistem nebu benečanskem, neviht, ki divjajo z vso mogočno silo ciklonov. Predstavljal si je, kako trgajo bliski črni firmament, kako se gondole zatekajo k bregovom kanalov, kako bega strela od meje do meje obzorja . . . nato pa se je skoraj mahoma zopet pogreznil v svojo mrtvaško zamišljenost. Koliko časa je preteklo tako? Roland se ni zavedel tega. Njegova silna domišljija ga je bila prenesla na Olivolski otok, pod tisto veliko cedro, v zvezdnojasno noč. Z nadnaravno voljo svoje poslednje ure si je obnavljal poljub, prvi poljub ljubezni, ki sta ga menjala z Leonoro . . .. Samo udarci groma, ki so zdajpazdaj stresali nebo in zemljo, so prihajali na njegovo uho, kot nekakšno zadnje prokletstvo. Koliko časa mu je preteklo tako? ... — Naenkrat pa je bliskoma skočil pokoncu, iztegnil vrat in se z izbuljenimi očmi približal vratom .. . Izza teh vrat je zazvenelo rožljanje železja in šum korakov • . . Nato so se odprla ■ . . Kakor v črnem snu je Roland izza svojega ogrinjala zagledal oborožene je-ječarjein vojake ... in med njimi moža v rdeči oble-iki... krvnika! •.. »Ali si pripravljen?« je vprašal neki glas. »Sem!« je odgovoril Roland, in besno rohnenje razljutene narave je zakrivalo njegov glas, da ga niso spoznali. Stražniki so ga obkolili. Ob njegovi strani je duhovnik mrmral zmedene besede. Rdeči mož je stopal pred njim. Tresk groma je stresel stene ječe, kakor da je udarila strela v zidovje samo. Roland je videl, kako blede obrazi okrog njega, in kako se duhovnik križa z drhtečo roko- Oster vonj po žveplu je napolnil temne hodnike, ter se združil z zoprnim smradom nakopičene vlage. Hip za hipom so sledili strahoviti udarci elektrike. Roland je v sredi svojih stražnikov prestopil prag ječe. , Po par korakih je stal ob znožju stopnic, po katerih se je vsa eskorta odpravila navzgor, dočim je bilo rohnenje nevihte čimdalje hujše in hujše- Roland se je globoko oddahnil. Vztrepetal je od pijanosti, ki se je sestavljala iz njene oči! najrazličnejših radosti: Iz radosti nad tem zrakom, ki — dasi ves smradljiv — vendar ni bil več zrak njegove ječe. iz radosti nad besnenjem orkana ... in kon čno iz strašnega veselja nad bližnjo smrtjo . . • Ta hip pa se je v kotu ječe, ki jo je bil pravkar zapusti poslednji ječar, dvignila izpodkopana plošča. Bleda in divja glava se je prikazala nad tlakom Nem od groze, z namršenimi lasmi, je Skalabrino uprl svoje mrkle oči v vrata, ki so se bila zaprla za Rolanddom, ko je odhajal na morišče-In ta vrata! . . . Ah, kako so zarohnela usta pošasti, ki se je bila dvignila nad tlakom! Kako so nenadoma vzplamenele Ta vrata! . . -Teh vrat niso bili zaprli — zato ker ni bilo več obsojenca v ječi! Ta vrata so bila ostala samo priprta! ... XVII. Most vzdihljajev. Ura je bila okrog sedmih zjutraj, ko je običajno že svetel dan. Toda nebo je bilo črno, in tisto bore luči, ki je bila razlita po zraku, je razširjalo komaj medel sijaj — somračna luč, ki je ogrinjala vse predmete s sivkastimi pajčolani. Le od časa do časa se je črno nebo odprlo, kakor razparano z orjaškim ognjenim srpom, in Benetke so se na hip pokazale v modrikasti zarji novega bliska Večina usmrčenj se je vršila kar v ječi. Včasih so obglavili obsojenca tudi na kamenitem stolu na Mostu vzdihljajev. Nekakšen žleb je sprejemal kri, ter jo odvajal v kanal- Drugekrati, posebno, kadar so hoteli dati ljudstvu svarilen zgled, pa so postavljali morilni oder na trgu Svetega Marka. Pot na morišče je vodila obsojenca v tem slučaju čez Most vzdihljajev. Ta most je imel, kakor smo men. da že povedali, obliko sarkofaga. Spajal je ječe z do-ževsko palačo. Pokrit je bil z lahko zidanim obokom, in tako se je zdelo, da je most samo nadaljevanje enega izmed hodnikov jetnišnice. Na tisti strani, ki se je obračala proti morju, je imel nekakšno okno, zaprto z .železnim omrežjem- (Nadaljevanje, sledi). Velika zaloga kuhinjske posode, hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her-kules« iz tovarne Sphinx- la. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo. mak in poper. Tehnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, Depel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo in dišave- Kotličke in Šibe za sneg. Kotličke za polento iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho, čaj, testo in salato. Vedrice, umivalnike In vrče. Nočne posode. Stiskalnice za Ocvirke in krompir. Samovare »Ph8-bus« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst. Jedilne servise iz porcelana- Krožnike iz porcelana in kamenine. Umival-ne garniture in vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert Vlcel, .Maribor, Glavni trg št. 5. 334 VabMo! Vse Jožete In Jožice vabim na zabavo, ki se vrši 19. tm- v Vetrinjskem dvoru. Za obilen obisk se priporoča H. Kosič- 553 Konjsko opremo od navadne do najfinejše, dežne ponjave za konje in vozove, v vsaki velikosti nudi Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 330 Velika skladišča, kleti in pisarne oddam v najem. Vprašati Aleksandrova cesta 48. 564 Pianine, glasovirje prvovrstnih svetovnih znamk nudi generalno zastopstvo tvrdke glasovir-jev Kanzler, Maribor, Gosposka ul. 2-Obroki od 400— Din navzgor. 563 Tehnična pisarna mestnega stavbenika in obl. pooblaščenega stavb, inž- Viktor Accetto, Maribor, Kosarjeva 41. — Načrti. — Proračuni. — Nasveti- — Cenitve. Mizarstvo pohištva Ciril Razboršek, Strossmajerjeva 5. Prvovrstno izdelovanje vseh vrst pohištva. Renoviranje antikvaričnega in ostalega pohištva. Cene najnižje. 297 Pristno dalmatinsko vino črez ulico, liter a Din 8, dobite v Cafovi ulici 7, dvorišče, kino »Union«. 524 Stanovanje, sobo in kuhinjo s 1- ali 15. aprilom po možnosti z vrtom iščem. Ponudbe na upravo lista pod »April«- 588 Jedilnica, kompletna, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista. 592 Nove spalnice in jedilnice politirane. izdelane po najnovejšem vzorcu, dobite v Krekovi ul. 18, dvorišče- Kompara. > 565 Meblirana soba, eventuelno dve, s posebnim vhodom, električna razsvetljava, lepa in zdrava lega, se odda s 1- aprilom solidnemu gospodu, tudi oiicirju, Stritarjeva ulica 5/1. 555 Načrte lesenih hiš dobite pri Kreditni stavbni zadrug! »Mojmir«, Maribor, Koroška c- 10. Stanejo Din 100. Natančni pogoji v »Domačiji««, Maribor. 553 @X®X®X©X@X©X®X®X®X®X®X®X®X®X®X®.X@) ® PARNA PRALNICA Vajenec se sprejme v trgovini z železnino O. Horvat, Maribor, Kralja Petra trg. 544 Najnovejše postopanje v trajni ondulaciji omogoča z novo preparacijo tudi on-duliranje onih las, ki dosedaj za ondu-lacijo niso bili sposobni. — Zato pa vsi, ki hočete trajne kodre v česaini salon Ma!y, Aleksandrova cesta 22, vhod samo skozi vežo. 530 Malo opremljeno sobo s posebnim vhodom- oddam takoj. Vprašati Cvetlična ulica 23, pritličje. 587 V torek, dne 19. marca razstavimo v naši izložbi DAMSKE KLOBUKE cenah od Din 80*— do 120*- 593 SALON „CHIC“, GOSPOSKA ULICA 15 pere moško perilo kot novo! Telefon 480 Centrala: Frankopanova ul. 9. Podružnica: Vetrinjska ulica 7. Pohištvo preproge, linolej, zavese, odeje, o-grinjala, namizni prti, pohištveno blago, vložki, žimnice, otomane, perje, puh, kakor tudi vsa posteljnina po Čudovito nizkih cenah pri K1R0LPREIS Maribor Gosposka ulica 20. Cenile /astonl Ceniki zastonj s«« Osobje kavarne,Jadran* želi svojemu šefu g. Josipu Šerec-u k njegovemu imendanu vse najboljše in mu kliče „Na mnoga leta“T Bogomir Divjak MARIBOR Trgovina z dvokolesi in pnevmatiko. Isto-tam dobite tudi vse sestavne dele. Glavno sastopstvo svetovnih koles Waffenrad.Steyer Mehanična delavnica z električnim pogonom za popravila dvokoles in motociklov. Lastna poniklovalnica, bakranje in emajliranje. Trgovina: Glavni trg XI ,S9() Delavnica: Ključavničarska ul. it. 1 | Cenile /a