Knjiga Slovenska XIX. veku. Janez Vesel (Vesnin) r. 1.6. avg.1840 v Mengišu, zvršil v Ljubljani gimna-zijo 1. 1860, bogoslovje 1865, služil za ka-pelana in šolskega voditelja v Postojini do 1. 1868, bil potem kapelan v Poljanah nad Loko, pri sv. Trojici na Dolenjskem, v Starem Trgu na Notranjskem, od 1. 1875 župnik pri sv. Uuhu (Trn, Grossdorn) in je od 1. 1886 dekan v Trnovem (Dornegg). V slovenskem pismenstvu se je javno prikazal v Janežičevern G1 a s n i k u 1. 1861: Zora in Ljubin (Pes. zložil J. Vesnin) in v pripovesti ,,Povodnji mož", ki jo je spisal v pojasnilo Prešernovi: BOd nekdaj lepe so Ljubljanke slovele, — Al lepše od Zalke bilo ni nobene** itd. — V No vicab 1. 1861 pa jp popisal ,,Lo_ki potok", ter priobčil Narodne pesmi iz okolice Ložkega potoka" (str. 120). V Glasniku 1. 1862 se nabaja (str. 3 — 109) ,,Bojmir", povest iz 33. leta pred Kristusom, kjer se kaže, kako Metulum sc Avgustu brani (Prešern) in kako je bil brabri Metuljčanov rod svoboden do zadnjega diha (Koseski). Glasnik 1. 18(53: Oernogorska mati (Pes. str. 65—67). Detetom (str. 316). Iz ruskega A. S. Homjakova poslovenil J. Vesnin. — L. 1864: Pred spanjem (Iz nisk. Hoinjakova str. 46). Demon (M. Lermontova. Odlomek iz II. dela št. X). — Izmael-Bej. Vzbodna povest. V rušoini zložil Mibael Lermontov. Poslovenil Janpz Vesnin. Na svetlo dalo vredništvo Slov. Glasnika (v Cvetju III. 3). Y Celovcu 1864. 16. str. 88. Natis. J. Blaznik. Krasno vezan izvod je konec 1. 1864 hvaležni učenec ¦lan. Vesel poklonil meni, češ: _Svojemu pervemu ncitelju slovenščine". — Danica 1. 1865: ,,Aleluja" (Poslov. Jan. Vesel: Aleluja poje nebeški raj, — Aleluja! zeinlja zapoje naj; — Aleluja! pojte veseli čas, — Otroci! pojte vedno na ves glas itd. str. 97). — Glasnik: Kavkaz. Po A. Puskinu. — L. 1866 Glasn i k : Smrt. Po M. Lermontovu (cf. Zora 1873). — nPoezijav ljudskih šolah" — to je v letnem poročilu c. k. glavne šole vr Postojni 1. 1866 naslov sestavku, v čegar prvem delu ravnatelj J a n e z V esel razlaga nior, ki jo inia poezija do rloveškega srca, v drugeni pa odgovarja vprašanju: ali *me ljudska šola poslužiti se poezije? ter priporoča, da bi se na-njo bolj ozirala pribodnja berila, kakor se ta, ki so zdaj v rabi; svetuje, kake pesmi naj bi se jemale, . . kako naj jih mladina tudi popeva, kako naj se vede učitelj, češ, najbolja knjiga ne koristi nič, če je učenik ne zna rabiti, ce ni tudi pri njem to prijetno soglasje med glavo in srcein, med uinom in outjem itd. (Novic. str. 263—4). — ,,Zemlje pisje v ljudski šoli" pa je spisal v poročilu postojnske šole 1. 1867, kar so hvalno ponatisnile Novice (str. 371—2). V tem sestavku kaže, zakaj je sedaj potreben nauk zemljepisja in kako naj se razlaga z vevo natancnostjo in v  veči obširnosti, da se v mladini zbudi prava ljubezen do domovine, do doraače dežele, do domaeega jezika, da po raladini tudi narod slovenski dobi malo več spoštovanja do samega sebe, malo narodnega ponosa; potem le je mogoče veče blagostanje, viša omika, sploh boljša pribodnost itd. 01 i k a n i S1 o v e n e c. Spisal I v a n V e s e 1. Izdala in založila Matica Slovenska. V Ljubljani 1868. 8. 132. Nat. J. Blaznik. — To je knjiga, katero sem jaz nasvotoval i Matici i pisatelju, in s katero se je vstreglo rojakom tako, da je sedaj popolnoma pošla in se pogosto spet po njej poprašujc. — V lični besedi se v štirib poglavjih u_i, kako se I. vedimo proti Bogu, II. sarai seboj, III. do drugih ljudi in IV. do neuinne živine. — ,,Naj potuje tedaj Olikani Slovenec po slovenskem svetu, pravi pisatelj o sklepu, naj širi pravo vnanjo oliko, ter naj bode tudi lepo zrcalo notranje omike. Pisatelj si je prizadeval ob kratkem razložiti različne razmere človekovega življenja, zato si je preskrbel mnogoterih spisov, ki so mu pravo pot kazali; vzlasti pa je nahajal lepe misli v knjigi: „ Ueber den Umgang rait Menschen** von Adolph Freiherrn Knigge; kar se pa tiče ličnih šeg današnjega svota, posnel je marsikaj iz knjige: -Der Mann von Welt" von J. G. Wenzel. Se ve, vse je sestavljeno po razmerah naše domačije in po pravilih krščanske vere. Menim, da marsikako zdravo zrnje se nahaja v teh listih ; marsikonni bo knjiga v dvomljivih slučajih prav svetovala, in marsikake napake v družbenem življenji se bode laže ogibal mladi, še neizkušeni človek. Naj bode tedaj dobrovoljno sprejeto pričujoče delo; pisatelju bode največe veselje, če bode mladenču ali morebiti tudi starejemu inožu pripomoglo bladnokrvno paziti tudi na dozdaj prezirane reči, da si tako z malo pazljivostjo pridobi čast, spoštovanje, ljubezen (str. 132)". — Novice so vesele omenjeno knjigo posebej priporočile 1. 1868 str. 280 — 282: ,,Odprto piseince našemu slovenskemu narodu o Olikanem Slovencu". — Cvetnik Janežičev: Adamova srart (G. Herder). Letopis Matice Slovenske 1.1870 kaže str. 163—201: Severni cveti. Poslovenil Ivan Vesel. Obrekovalcem Ruske. Prerok. Morju. Gvadalkvivir. Gruzinska pesem. Elegija (Puškin). Terekovi darovi. Mrličeva ljubezea. Želja (Lermontov). Tesnoba (Knez Vjazemski). Valensko jezero. Fantazmagorija (Karolina Pavlova). Orel (A. S. Homjakov). Demon. Vzhodna povest, v ruščini zložil M. Lermontov. Poslovenil Ivan Vesel (str. 174— 201). Zora. Tečaj I. 1. 1872 v Mariboru: Psalmi. Poslovenil Ivan Vesel. Ps. 22: Gospod je dobri moj pastir. 102: Veličaj moja duša Gospoda. 121: Radujem se, ko srce glas zasliši. 130: Gospod! srce se moje ni prevzelo. 136: Na vodah Babilonskih — Sedeli smo in jokali glasno. 93: Maščevanja grozni Bog, — Pridi, sem obraz obrni! itd. — Vredništvo spremIja prevod z oponibo : ,,Davidovi p s a 1 ini nimajo sarao dogmationo vrednosti, nego tudi pesniško, zato so je pesniki vseh izobraženih narodov v granesa (verze) vredili, tako pri Nomcih Herder in drugi, pri Jugoslovanih slavni Gundulic. Naj tukaj čestitim bralccni za poskušnjo ponudimo, kako blago se glase v slovenskem jeziku psalmi Davidovi izvrstno vredeni trudom vrlega slovenskega pisatelja gosp. kaplana Ivana Veselega (str. 194). Zora. Tečaj II. 1. 1873: Prevodi ruskih pesnikov. — ,,Oestiti g. Ivan Vesel že dolgo slavno znani slov. pis#telj iz Zore in Glasnika, v katerega je pisal izvrstne članke pod imenoni: Ve s n i n, je prestavil več najlepših poezij najboljših ruskih pesnikov, in je blagovoljno ,,Zoria poslal. Mi te poezije z veseljem razglaSamo, ker ne delajo samo česti ruskim klasikom, nego tudi spretnemu slov. prestavljavcu", pravi uredništvo (str. 242). — So pa naslednji: 1. Krokarja. 2. Zirnski večer. 3. Besi. 4. Crna megla (A. Puškin). 5. Molitev. 6. Soseda. 7. Kozaška zazibalka. 8. Smrt (of. Glasnik 1866. M. Lermontov). 9. Prošnja. 10. Isola bolla (A. S. Homjakov). V dvojnem oziru bodi pač na razgled: Molitev. Ne obdolžuj me, Vsemogočni, Ne karaj, prosirn, me nikar, Zato, ker ljubiin rarak polnočni, Ker moti srce strasti čar. Zato, ker redko v dušo hodi Besed mi tvojih živi šum; Zato, ker v temnih zmotali blodi Od Tebe daleč še moj um. Zato ker reka navdušenja Na prsi moje tak bobni, Zato, ker divja moč kipenja Tak često mrači svit oči; Zato, ker svet mi je pretesen — Urneti Tebe sem se bal, — In z grešnim glasom svojih pesen Pa nisem Tebi čast dajal. Ugasi pa ta čudni plamen, Ki bode v rneni vse sežgal, In srce mi prestvaii v plamen. Dii lepše bom pred Tabo stal. Ohladi petja žejo grozno, Ki tak rnori rne. stvarnik nioj: Takrat, boin, da le ne prepozno, Na tesni pot se vrnil Tvoj. D r o b t i n i c e XX. Letnik 1887 v Ljubljani str. 205—209: P s a 1 m i. Prevel J a n. Vesel. I. Vsi narodi naj slave Gospoda! Ps. 95: Novo zapojte pesem Gospodu! — II. Bog zavetje v sveta viharjih. Ps. 45: Bog je zatocišce nam in moč. — III. Zahvala za dobrote kralju podeljene. Ps. 20: V moči se vladar raduje Tvoji. — IV. Hrepenenje po templji. Ps. 83: Preljubo je Tvoje stanišče. — V. Trpeči pravičnik je srednik za spreobrnenje narodov. Ps. 21 : Moj Bog, moj Bog! usliši vpitje! — VI. Tožba, ker je svetišče razdejano. Ps. 73: Kaj si, Bog zavrgel nas, — Svoji o«di groziš s pogubo? itd. Mnogo se je bavil Vesel s s v e t. opisemsko poezijo, s psalnii Davidoviini, ter skušal jili tudi Slovenoem kazati v vezani besedi. Tu in tam je priobčil katere za pokušinjo. Veliko let je prevdarjal in preiskoval njihov skrivnostni pomen, po izvirniku, po raznih prevodih, in po posvetovanju s pravimi pesniki pilil in spopolnoval njihovo vnanjo obliko, prav ]»() svetu starega klasika: Nonurn prematur in aiinuni! Prevod je sre.no dovršen in tiska se na stroške pisateljeve v Katoliški tiskarni pod naslovom: Psalnii. Preložil Ivan Vesel. V Ljubljani 1892. Knjiga ta bode na korist duliovnikom, a tudi na radost vseni, katerini je x eislih prava vzvišena poezija. Na razgled bodi tukaj 1 psalma prestava z nadpisom: Življenjn dvojnn pot. Blagor možu, ki ne hndi v svet. brezbožni. Na pregrešnem potu ne stoji, In v grdilcev družbi ne sedi, Knimir draga božja je postava, Ktero vsigdar premišljava. On podoben je drevesu kraj potnka, Komur list ne vene vedno nilad. In rodeva v pravem času sad. Srečno njernu delo vspeje vsako, Grešnikom pa ne enako. Prahu so podobni, ki ga piš razveje: Grešnik pred sodho ne bo prestal, Na pravičen zbor se ne pozval. Pot pravično Bog pozna in vodi: Pot krivična v poraz blodi.