Štev. 252.
POLITIČEN UST ZA
KI NAROD.
Leto XXXII.
f Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 3.
■	(vbod Sez dvtrliče nad tiskarno).
I urednikom je mogoče govoriti le od
10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uredniškega telefona iter. 74. ____-
V I^bijtfni. V peto^.;4i%)vembra 1904.
Iihaja vsak dan, fivsemii nedelje ln praznike, ob polu 6. url popoldne. — Veli« po pošti prejema«: sa celo leto 2« K, sa polovico leta 13 K, sa četrt leta 6-50 K, sa 1 mesec 2K20h. Vupravništva prejeman: sa celo leto 20 K, sa pol leta 10 K, sa četrt leta 5 K, sa 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravnlfitvo je y Kopitarjevih ulicah Stev. Viprejema naročnino. Inserate In reklamacij*. — I ■ a e r a 11 ae računajo enostopna petitvrsta (dslilaa TI Milimetrov) za enkrat 13 ta, za dvakrat II ta, ia trlkral
9 ta, za več kot trikrat B b. V reklamnih noticah atane enostepna garmondvrala lt b. — Pri večkratnem objavljenja primeren pcpatl.
Uprarnlikega telefona iter. 188.
Birokracija proti nam.
Od Drave, tnea. obtobra.
Dcgodki v kranjskem in v dalmatinskem deželnem zboru so vzbudili splcSno pozornost. Ni znan slučaj v parlamentarni zgodovini, da bi se kje vse stranke tako cčito državni oblasti postavile po rcbu, kakor se je to zgodilo v Dalmaciji. Ta demonstracija pa ima globok pomen, ker ni toliko vejila ta jmcšnjemu cesarskemu namestniku, kolikor osrednji vladi, oziroma dunajskemu ceatra-lizmu, ki še vedno izkuša avstrijske narode osrečevati po nemškem kcpitu.
Ša večjo pozornoat je msd štajerskimi in gotovo tudi med cstalimi obmejnimi Sio-venci vzbudil odločni, neustrašeni nastop katoliško-narodnih poslancev v deželnem zboru kranjskem proti deželnemu prtdaed-niku baronu Hainu, ki ga še dobro poznamo iz časa njegovega bivanja v Mariboru. Krepke besede, ki so donele temu neprija-telju slovenske narodnosti na uho, bile bo nam obmejnim Slovencem govorjene iz dna srca in so pridobile katoliško-nar. stranki mnogo simpatij in priznanja. Ti močni akcenti so bili glaBni odmevi slovenske jav-noMi splch proti birokraciji, ki povsod kaže svojo mržnjo, neprijaznost in samovoljnost proti slovenskemu življu, slovenskim rodoljubom in opravičenim narodnim koristim ter težnjam. Ta birokracija pohaja z red kimi izjemami iz nižjega, gmotno slabo ped-prtega plemstva, ki malo ali prav nič ne pozna razmer v naših deželah, ki je ljud' stvu tuje in niti povsem vešča jeziku prebivalstva. In zaradi te birokracije naj bi se ponemčile slovenske pokrajine, ki bi morale in mogle biti najboljša obramba države na jugu.
Kdor pazljivo zasleduje politične dogodke, je že davno prepričan, da vsa državniška umetnest nemške biro kri oi je meri na to, kako bi razdvojili slovanske narod-
i
» I
:
:J
nosti v posameznih deželah po znanem na čelu: Divide et impera! To vidimo v Dalmaciji, to čutite na Kranjskem, odkar vam vlada baron Hein. Tega dejstva gotovo ne more nihče utajiti, ker dokazi so jasni. Nam se Ie čudno zdi, da tega nekateri še sedaj ne uvidijo ali uvideti nočejo.
Kar pa je za nas Slovence najbolj žalostno in osodepolno, to so zaupna poročila, ki jih birokracija pošilja na Dunaj o naš^ razmerah in posameznih dogodkih. Ako že korespondenčni urad razširja med svet tako zavila in večkrat neresnična poročila, kakSna morajo biti ša javnosti prikrita poročila o posameznih osebah, ki se bavijo s politiko ali vsaj no prikrivajo svojega narodnega prepričanja. Na podlagi takih poročil velja marsikateri slovenski domoljub na višjtm mestu kot človek, ki pride na svet z dvema izvirnima grehoma. Enega mu izbriže sv. krst, drugega pa nosi, osobito v obmejnih krajih, do hladnega groba kot madež na svojem čelu. In ta madež se v birokraškem narečju imenuje »praesumptio mali«. Tega se ne znebiš, dokler tlačiš travo, ako ne trobiš v nemški rog. Odtod iihaja toliko pritožeb in rekriminacij v javnih listih. Da je temu tako, kažejo nešteti slučaji. Tako n. pr. sem imel priliko govoriti z visoko osebo v pravosodnem ministrstvu o Pr. Bratuš'", ki je bil obsojen na smrt, češ, da je zverinsko umoril svojo hčer. Mož je bil seveda pozneje oproščen, ker hči še živi. A navzlic temu je dotično poročiio opisalo moža kot slaboumnega itd. Nemški listi pa so poro-čali z gnevom in studom o »surovosti« slovenskega ljudstva. A ko je bil Bratuša oproščen, so večinoma molčali, nihče pa ni popravil svojih psovk. Koliko je bilo krika o znanem ptujskem sodniku, ki je bil odlikovan ! Mi Slovenci nismo imeli nobenega povoda, da bi odlikovancu čestitali. Molče smo sprejeli dotično vest, brez komentarja, brez zavisti, brez nevolje, a tudi brez ra-
dosti. A nasprotniki so priredili banket, pri katerem so se vršili izzivajoči govori in napadale osebe slovenske narodnosti. To je povzročilo časnikarske praske.
Ti in drugi slučaji kažejo, da višji kregi na Dunaju dobivajo o slovenskih razmerah in osebah jako sumljiva, \e5krat naravnost neresniSna in izmišljena poročila. Dolžncst slovenskih poslancev je torej, da osrednji vladi razkrinkajo take spletke in pokažejo dogodke in osebe v pravi luči. Mi nismo nasprotniki nobeni oblasti, pač pa zlorabi oblasti. To grajamo, kar je naša pravica in dolžncst.
Rusko - japonska vojska.
Včeraj je praznoval japonski mikado Micuhšto svoj 52!etni rojstni den. Njegovi generali so nameravali praznovati ta dan z velikimi zmagami nad Rasi. Vse je pričakovalo včeraj, da bo padel Port Artur in da bo nad njegovimi zidinami zavihrala japonska zastava.
Japonska poročila o slabosti trdnjava so bila tako prepričevalna in njih obetanje, da vzamejo v četitek trdnjavo, tako samozavestno, da je bil ven svet prepričan: Port Artur je v zadnjih izdihljejih. Prešel je četrtek in še vedno ni padla trdnjava, še vedno vihra nad Port Arturjem ruska zastav?. Danes pa japonc filski listi že trdijo, da sploh še ni mogoče vzeti Port Arturja, ker Japonci še nimajo nobene giavne utrdbe ter da stanje Port Arturja ša ni tako obupno. Res pa je, da se je japonska pehota precej približala trdnjavi.
Tudi mandžurijska armada japonska je hotela vzeti za mikadov rojstni dan Mukden, a se ji tudi ni posrečilo. — Iz tega se vidi, da so nade Japoncev in njih prijateljev bile za enkrat zopet lo — sanje.
Boj za Port Artur.
Berolin, 2. novembra. »BSrl. Tage-blatt« poroča iz Tokia: O J 26. oktobra neprenehoma nadaljevani topniški napad na Port Artur je imel na severni strani precejšnje uspehe. Tri utrdbe vzhodnega dela
severne fronte, Kekvanšan, Halunian in Er-lunšan ter tri utrdbe zahodnega dela severne fronte so silno trpele ter bile deloma porušene. Le še s težavo odgovarjajo nekateri ruski topovi Na celi fronti so prišle čete, 9. divizija, ža prav blizu trdnjave; napredovale so tudi čete na severnem delu vzhodne fronte; tu stoji 11. divizija, ki je že tudi nekoliko poškodovala utrdbo Ljao-teŠHn. Uspehi 1. divizije, ki stoji na zahodni fronti, n so razvidni.
London, 3. novembra. »Daily Tele-graph« poroča iz Čifua: Nad 5000 trupel leži nepokopanih na gričih okrog Port Arturja. Največ bojevnikov, ki leže tu, je padlo v zadnjih tednih. Rusi zelo trpe, ker nimajo kirurgičnih sredBtev. Splošno se sodi, da bodo Jsponci Port Attur na mikadov rojstni dan vzeli Ie v tem slučaju, ako so pripravljeni žrtvovati fie 50 000 mož. Le pomanjkanje stieliva bi onemogočilo nadaljni ruski odpor. Ako se naskok ne posreči, bodo oblegovalci vendar enkrat izprevideli, da trdnjave ni mogoče vzeti z naskokom ter bodo morali poizkušati, trdnjavo vzeti z izstrada-njem.
London, 3. novembra. »Dai!y Tale-graph« poroča iz Cifua: Splošni napad na Port Artur traja dalje. Obstreljevanje, čegar gremenje je slišati celo v Cifu, ne preneha nikdar ve! kot za eno minuto. Danes pripravljajo velik naskok. Rusi v Čifu dobijo vsak drugi dan iz Port Arturja poročila, ki jih prinašajo džunke.
London, 3. novembra. Reuterjev urad poroča iz Čifua: Ker zadnje vesti pravijo, da so Japonci pred Port Arturjem prišli že toliko naprej, da morajo glavne utrdbe pasti, kakor hitro so napadene, tedaj računajo Japonci s tem, da se zamorejo Rusi vzdržati, ako se nočejo udati, še en cel mesec na Liaotešanu in Tigrovem repu. Japonci še niso zasedli utrdb na višjih vrhovih vzhodnega gričevja, vendar imajo tako mečne pozicije, da Ruse lahko prežeao iz njih postojank, ko bi hoteli (?).
Cifu, 3. novembra. Sedanji napad na Port Artur po vseh popisih presega vse dosedanje napade po svoji silovitosti. Danes zjutraj je bilo tu možno slišati čisto razločno gromenje topov. Mnogo Japoncev, ki so poprej prebivali v Port Arturju ter bili
LISTEK.
Sličice iz rus.-japonske vojske.
(Paberki iz ruskih listov; nabral Fr. Štingl.)
(Konec.)
2.
Lahko se čitajo kratke brzojavke z bojišča, ali bravcu se godi ravno tako, kakor če gleda mesta in kraje b prostim očesom iz visoko plavajočega zrakoplova. Vidi le splošno meglovito podobo, daljava prikriva posameznosti. Ruski časniki šele po mesecih prinašajo posameznosti, iz katerih se more oceniti junaštvo ruskih častnikov in vojakov. Pravi čudeži pogumnosti se gode navadno od brezimenih junakov, katerim je pač žrtva nekaj, kar bo razume samo po sebi. Kot splošno prepričanje stoji trdno, da so ruski vojaki niti enkrat niso umaknili brez ukaia; da, sto slučajev je, da so jih čast niki morali s sabljami goniti s stališča, ki bo ga vsled povelja morali zapustiti. Velikokrat se je moštvo jokalo od žalosti in jeze, ko je meralo zapustiti hrib, ki je bil po njih mnenju zaseden in varen.
A še večji bo le ti brezimeni junaki v
trpljenju — v bolnišnici. Prineso vojaka, ki je težko ranjen v lakotnico. Usmiljena sestra s spretnimi belimi rokami hoče mu odvezati prvo obvezo. Vojak ne dovoljuje ter odstra njuje roke strežnice.
»Ne boj se, golubček«, tolaži ga sestra, »jaz to storim počasi, ne bo bolelo.«
Vojak stisne zobe od bolečine, toda ne dovoli.
»Ne, sestra, ne; ti imaš takšne majhne, slabe ročice. Jaz sam, ne trudi se, jaz sam ...« in sam, ves izmučen od grozne bolečine, odstranjuje obvezo.
Sedaj šele je sestra zapazila, da vojak tako ravna ne iz strahu pred bolečino, ampak da bi ji prihranil delo. Sestra se nasmehne, obriše z obraza ranjencu kapljice pota in sama polagoma snema obvezo.
3.
Kapitan dobi povelje, da mora iti na pozicijo. Denščik (častniški sluga) kuha v loncu kuro, ki pa še ni dovolj skuhana.
»Bodemo pač lačni Btreljali«, reče kapitan.
„Ne bodete, vaše blagorodje."
Kapitan odide. Za eno uro vidi, kako denščik v dežju svinčenk in šrapnelov nese pisker s kuhano kuro. Je že blizu. Naenkrat
mu šrapnel prestreli prei, denščik polagoma pada na tla.
»Tu je kura, vaše blagorodje!« vzklikne in z zadnjo močjo drži pisker v rokah.
Ko so vojaki do njega prihiteli, bil je mrtev, ali kapitan ni ostal lačen na poziciji.
4.
Bataljon 21. vzhodno sibirskega polka pod načelništvom polkovnika Nekrasova je stal na Dalinski soteski, dvanajst milj od polkovega tabora. Dne 14. julija so se k njemu pritihotapili Japonci in so ga napadli. Za nekoliko minut so letale naše in sovražnikove kroglje kakor roji muh — tako piše neki navzoči častnik.
Nismo vedeli, koliko je Japoncev, oni niBO vedeli, koliko jo nas.
V tem zagrmi strel iz topa in japonska bomba so razleti na tiioč črepov ne daleč od nas.
»Bo žo huda, bratje!« reče kapitan Musin in vzame binokelj.
Pokazalo so je, da je bilo Japoncev no koliko polkov s topništvom. Japonei bo prihajali od treh strani, da bi obkolili naš bataljon.
Polkovnik je ukazal umikati se.
Začelo je temneti in Japonci so nas izgubili izpred oči.
Počasi smo se umikali. Naenkrat kapitan Musin zaješi in pade vznak.
„ReSite se, bratje!" reše s slabim glasom vojakom. »Mene tu pustite, bil bi vam na potu!"
Vojak Gostrouh, visok, močen Malorus, ne zmeneč se za odpor kapitanov, vzame ga v naročje ter nese kakor otroka.
Po noči zgrešili smo pot in naleteli na japonsko pozicijo. Trideset ruskih vojakov je padlo. Ostali so se rešili. Rešil se je tudi Gostrouh s svojim bremenom. Kapitan ni mogel ganiti ne z roko ne z nogo.
„Ali vrzi me na tla", reče bolnik, „z menoj vred pogineš".
„Nikak, eto nevozmožno", odgovori Gostrouh.
»Vsaj škornje mi sezuj in vrzi moje orožje proč. Tako me boš lažje vlekel".
„Ali naj nalašč proč vržem škornje in orožje? Pozneje bi vam bilo žal".
Zjutraj je Gostrouh, ki je za svojimi tovariši daleč zaostal, privlekel kapitana Mu-Bina v kitajsko vas, kjer je malo počil. Kapitanu je bilo čimdalje hujše.
„Ne, ti me ne rešiš več", reče. ,,Vidim, da bom umrl".
ob pričetku vojske izgnani, prihajajo sem z upanjem, da ae bodo kmalu lahko vrnili na zaj v Port Artur ter pričeli ondi svoje delo. Dež krogelj in granat kar obsipava mesto. Sedem dni se že bližajo Japonai od okopa do okopa. Sedaj imajo manj&e izgnbe, kot pri prejšnjih naskokih.
London, 3. novembra. V Tokiu vse razburljivo pričakuje, bo li prinesel današnji dan odločilnih novic od Port Arturja. Zad nje brzojavke iz glavnega taborišča oblegajoče armade so od torka. Ta dan je bil bom-bardement obrnjen v prvi vrsti na ruike vojna ladje v luki, ki so baje zelo poško-vane. Japonci so napravili baje že 4 km. dolg predor pod utrdbe ter stije torej le če pol kilometra oddaljeni od Zlate gore.
Č i f u , 3. novembra. Pet tisoč Japoncev, ki so padli zadnja dva maseca, leži n e p o k o p a-nih na obronkih gričev.
Fort Arturjev red.
Pariš, 3. nov. Iz Peterburga brio-javljajo, da hoče car ustanoviti poseben Port Arturjev red, da t njim odlikuje preživele brambovce Port Arturja.
Angleško ruski spor.
Dogovori za razsodišče med Angleško in Rusijo uspešno napredujejo. Sedež razsodišča bo Pariz.
Ssdaj je jasno, da je rusko brodovje od-plulo iz Viga z dovoljenjem angleške vlade. Morda bodo ruske ladje v maročanskih vodah počakale konca preiskave.
Posestniki poškodovanih ribiških ladij zahtevajo od Rusije odškodnino. Rusija bo seve plačala.
K preiskavi hulske zadeve so pozvani štirje admirali: en angleški, en ruski, en francoski in en ameriški. — Ti bodo volili petega člana iz popolnoma nevtralne države, skoro gotovo iz Avstrije.
Boji v Mandžuriji.
Tokio, 2. novembra. Brzojavka is glavnega taborišia v Mandžuriji od včeraj opoldne pravi: Dae 30 oktobra se je pomikala proti levemu oddelku naše leve armade od severa sovražna četa, obstoječa iz enega polka pehote, treh polkov konjenice in ene baterije. Razvnel se je boj, v katerem je bil sovražnik odbit Naš oddelek je imel le majhne izgube, medtem ko je imela sov ražna koujenica precejšnje izgube; 50 mož je izgubilo svoje konje, buvražna konjenica se je v neredu umaknila na vse strani ter pustila na bojiššu 13 mrtvih. V noči od 30. oktobra je vzela naša leva armada vas, 500 metrov severovzhodno od Calienpana, ter jo požgala.
Peterburg, 3. oktobra. Dopisnik ruskega brzojavnega urada poroča iz Mukdena 2. t. m.: Dve diviziji, ki sta bili pred Port Arturjem, sta odšli na pomoč Ojamovi armadi. Dre diviziji sta se vkrcali v Nagasaki, da se prepeljejo v Kvantun. Dohoda velikega kneza Borisa Vladimiroviča pričakujejo tu prihodnje dni.
Peterburg, 3. novembra. Dopisnik »Birž. Vjed.« brzojavlja včeraj iz Mukdena: Ponoči je vladal na celi naši prednji črti popoln mir. Rusi in Japonci so jako previdni. Naši jarki so oddaljeni od sovražnikovih 800 korakov. Mraz hudo pritiska.
Peterburg, 3, novembra. General Kuropatkin poroča: V noči na 1. t m. ao se približali prostovoljni lovci neopaženi sovražnim okopom, napadli ondi delajoče Ja ponce, jih prepodili ter razdejali njihova
.Umreti je zmirom še časa dosti", odgovori Gostrouh, „ali najprej moramo dohiteti svoje".
Vprašal je Kitajce za pot in je vlekel kapitana v naročju dalje.
Denarja je imel malo, Kitajoi so zahtevali 50 rabljev za pomoč. Drugače niso hoteli pomagati, samo nekaj koruznega kiuha so jima prodali.
Tako je tri dni lačni Gostrouh vlekel bolnega kapitana. Navsezadnje je vendar prišel v polkovni tabor.
Ko so vojaki zagledali Gostrouha z njegovim bremenom, obkrožili so ga ter objemali, vriskajoč „uri4u. Nekteri so plesali od Veselja. Polkovnik Nekrasov je objel Gostrouha in ga zahvalil. Kapitana so dali v bolnišnico; v kratkem je ozdravel. Gostrouh je dobil Jurjev red. In zaslužil si ga je.
5.
Nemirovič Dančenko opisuje lakoto ru* skih vojakov v zadnjem času tako-le: Mimo nas marširajo vojaki, ki že devet dni niso počivali i niso utrujeni, ampak popolnoma izstradani. Vojaki nas gledajo b poželjivimi očmi.
nKaj pa bi rad, golubčik?«
„Kruha".
„Tu imaš denar, kupi si kruha".
dela. V sledeči noči so lovci rekognoscirali med Bovražnimi predstražami. Nočno delovanje lovcev alarmira večkrat sovražnika. Japonci skoro neprenehoma neredno streljajo. Nocoj nisem prejel nikakega poročila o spopadih večje ali manjše važnosti; opa žiti je sovraloo premikanje od vzhoda na zahod.
Berolin, 3. novembra. »L->kalanzei-ger« porota iz Peterburga : Koncem novembra bo v Mandžuriji zbranih 400 000 ruskih vojakov. Število bo najbrže zadostovalo za ofenzivo, ker bo japonska vojska štela takrat h 305 do 308 tisoč mož.
Mikadov rojstni dan
Tokio, 3. novembra. Mikado je priredil danes ob priliki svojega rojstnega dne zajutrek, pri katerem je pozdravil tudi diplomatične zastopnike tujih vlasti ter obžaloval, da na vzhodu še vedno ni miru. Napil je na zdravje onih vladarjev, ki so zastopani tu po svojih zastopnikih. Belgijski poslanik, ki je izmed vseh diplomatov naj-dalje na japonskem dvoru, je čestital cesarju ter obžaloval, da vojska še ni končana. Dejal je: „Tudi mi izrekamo svoje želje po miru s tem večjim povdarkom, ko globoko ganjeni obžalujemo nesreče, ki jih je vojska povzročila v mnogih družinah ter vidimo tisoče plemenitih žrtev, ki se na obeh straneh bore z veliko hrabrostjo in neomejenim junaštvom ter prelivajo svojo kri."
Zasedanje deželnih zborov.
Štajerski deželni zbor je v včerajšnji seji odstopil finančnemu odseku predlog poslanca S t i g e r j a , naj se ustanova 5000 kron dovoli onim obrtnikov, mojstrom in pomočnikom, ki žele obisko vati strokovne šole ali strokovne tečaje. Narodnogospodarskemu odseku bo odstopili predlog poslanca K r e b b a, naj dobe člani pridobitnih in dohodninskih komisij odškodnino in naj se bolj upoštevajo mnenja davčnih komisij. Zbornica je nato sklenila, naj se na ptujskem gimnaziju ustanovi pripravljalni razred; preti so glasovali slo venski in poslanci krščanske ljudske stranke. Finančnemu odseku so odstopili predlog poslanca Žičkarja.naj sepouimah oškodovanim posestnikom v občinah Zabukovje, Sevnica, Presično in Preborje dovoli primerna podpora. V imenu fnanč-sega odseka je poročal poslanec K r e b b o deželnem zakonu glede pobiranja deželne naklade na pivo in predlagal, naj se določi 1 K 70 h za hI piva kot deželna doklada. Deželnemu odboru se naroča, da ukrene vse potrebne odredbe glede osobja, ki bo nad zorovalo pobiranje deželne doklade. PoBlanea R e s e 1 je grajal, ker se bo dež. naklada na pivo zopet povišala v Gradcu. Poslanec Berger je predložil resolucijo, s katero se poziva deželni odbor, naj skrbi za deželne uslužbence pri pobiranju deželne doklade na pivo. Na predlog poslanca Wag n e r j a je odobrila zbornica zakonski načrt m Bergerjevo resolucijo. Zbornica je nato odobrila poročilo naučnega odseka o usta novitvi ženskega nemškega uč.teljišča v Mariboru. Poslanec H u b e r je v imenu fi nančnega odseka poročal o prošnjah občine Jarenina in drugih o odškodnini po uimah oškodovanim posestnikom. Ker se je izkazala v ta namen določena svota 50.000 K prenizka, se za 1. 1904. določi v ta namen še 40.000 K. Predlog obvelja.
»Nočem denarja, hočem kruh. Ž a dva dni nismo jedli".
Razdelili smo vse, kar smo imeli. A vedno in vedno gredo mimo nas novi od delki, ki zahtevalo kruha. Drugi dan je jezdil mimo nas raznaševalee povelj. Dali smo mu kos kruha in hotel je še več.
»Mogel bi imeti že dovolj«, pravimo.
»Jaz ie, ali moj kapitan ae«.
»Če hoče kapitan kruha, naj pride po njega sam«.
»On se sramuje«, odgovarja ordonanon.
Poslali smo kapitanu kruha in krožnik juhe in dobro smo zapazili, kako se je njegov obraz zjasnil, ko je b svojimi zobmi vgriznil v kruh. Nekoliko časa za njim prihaja častnik iz zbora MiSčenkovega ter prosi:
»Za Boga! Dajte nekaj generalu! Grozno trpi od lakote!«
Dali smo častniku, kar smo imeli; pol buteljke vina, žganja, konserv, kruha. Častniku so drhtele roke, ko je sprejemal jedi od nas.
»To bo nekaj za nas! Ž s dva meseca nismo kaj prida jedli!«
Prihaja drugi častnik; prosimo ga, da bi z nami jedel. Častnik ss zahvaljuje:
„Zdi se mi, da ne bom mogel več jesti", reče.
,In kaj ste ves čas jedli?"
»Pil sem čaj", se je glasil odgovor.
Koroški deželni zbor. V vče rajšnji seji je bila glavna razprava o deželnem proračunu za 1. 190 5. Siupne potrebščine so proračunjene na 4 018 651 kron, redno pokritje pa znaša 705 891 K. Primanjkljaj 3 312.760 K se bo pokril z zvišanjem davka na žgane opojne pijače v znesku 571140 K; s državnim pri spevkom in dohodkom osebnega dohodnin skega davka v znesku 90.215 K; s skupilom za lovske karte 20 000 K; z deželno naklado na pivo v znesku 312 000 K; z deželno naklado na užitninski davek od mesa 43486 K; s 120 % deželno naklado na už tniski davek od vina, vinskepa in sadnega mošta v znesku 283 800 K; s 65 % deželne naklade na vse direktne in drž. davke v znesku 1,846 650 K; s 60% dež. naklade na hišno-najemninski davek v Celovcu v znesku 180.000 K. Prebitek bode znašal 34 531 K. V razpravi ata govorila posl. dr. P u p o v a c in W e i s s proti predlogi. Očitala sta večini, da ne voli poslanoev manjšine v deželni odbor in ne odstopi po manjšini vloženih predlogov od sekom. Poslanec dr. P a p o v a c je z ozi-rom na prejšnje razprave napadel dež. predsednika, ker mu je očital, da dvomi o ne-pristranosti sodišč in ker je dež. predsednik Hein očital posl. Weissu hudobijo. Posl. W e i s s je ostro napadel poslovanje dež. zavarovalnice proti požarom in živine. Weiss in dr. Pupovao sta izjavila, ča ne bo postopala zbornica ž njima uljudno, da bostu res pričala hujskati proti sedanji večini med ljudstvom. Poslanee dr. W a 1 d n e r je nato podlo napadal politiko delovanje duhovščine. Ko je odgovarjal W e i s s dr. Waldnerju, je prišlo med Weissom in dr. Steinwenderjem do tako burnega prizora, da je deželni glavar prekinil sejo. V podrobni razpravi je posl. Grafenauer govoril proti sedanjemu zistemu v ljudskih šolah. Sedanje šole ne nudijo krščansko verske, narodne in domoljubne vzgoje. Tožil je o pomanjkanju slovenskih učiteljev in o političnih napadih uči teljev na njegovo o«>bo. Grafenauarju so odgovarjali poslanci Wieser, Mattersdorfer, Palla, Orasch in dr. Mettnitz, kar dokazuje, da edini slovenski poslanec v koroškem de želnem zboru vrlo zastopa koristi Slovencev. Zbornica je končno odobrila proračun za 1. 1905.
NižjeavstrijBki dež. zbor je včeraj odobril več predlog lokalnega pomena.
Prihodnje državnozborsko zasedanje.
Politična javnost se mnogo peča z vprašanjem, kakšen bo položaj v jesenskem dr-žavnozborskem zasedanju. Pravijo, da bo imel ob otvoritvi zbornice Korber političen govor, v katerem bo pozval poslance, naj prično s pozitivnim delom. Kakor vedno, se bo tudi sedaj stavil predlog, naj se otvori o govoru ministrskega predsednika razprava. Da bo pa mogeča razprava, se bodo morale sporazumeti stranke, da zapostavijo ali umaknejo nujne predloge. Prva naloga bo, da se omogoči razgovor o sedanjem položaju in o vladnih odredbah, ki so vzbudile toliko pozornosti. Dalje bo morala zbornica razpravljati še pred Bjžičem o podporah po uimah in o začasnem proračuna. Predlogov o pod porah mladočeški poslanci ne bodo obstru irali. ker upajo na ta način doseči delovanje češkega deželnega zbora. Prihodnje dni bodo na Dunaju posvetovanja raznih strank. Ako Mladočehi in češki agrarci sklenejo, da ne bodo preprečili z obštrukcijo razprave o začasnem proračunu, bo možno delovanje v zbornici.
V	Brnu je včeraj o položaju govoril poslanec A 1 b r e c h t. Rekel je, da se Kor-berju ni posrečilo poraziti češke obstrukcije. bploh ni Korber nikdar uastopal resno proti češki obstrukciji in Nemci so morali skrbeti, da niso izgubili popularnosti. Dovoliti so morali celo vojaike predloge. A v zahvalo so dobili slovanske vzporednice v Sleziji, veljavnost vseučiliških pravoslovnih študij v Zagrebu in pa italijansko pravosiovno fakulteto v Inomostu. O izpremembi v ministrstvu je rekel, da je Korber presenečil Nemce, kakor tudi ministrski svet Zahteval je nemškega ministra in končno iziavil, da morajo Nemci skrbeti pred vBem, da ostane uradniško ministrstvo.
Izvrševalni odbor mladočeške stranke je imel včeraj v Pragi sejo, v kateri je poročal poslanec P a c a k o položaju. Sklepov ni bilo nobenih, ker češki vodje izjavljajo, da se položaj ni izpremenil. Treba je počakati, kaj stori vlada, da odstrani češko obštrukcijo.
V	Kraljevem Gradcu je imel shod drž. poslanec grof Sternberg. Dejal je: Ko »lačni advokatje« tulijo proti KOrberju po deželi, vstopi eden najuglednejših čeških rodoljubov kot general v Korberjev štab. Tu sta le dve možnosti: Ali je Randa izdal češko stvar, ali so se pa advokatje blami-rali. O tem morejo odločiti le volivci. Narodna čast je v nevarnosti. Vsi moramo od ložiti svoje mandate. Kdor tega ne stori, je izdajalec.
Poljski parlamentarci so mnenja, da Cehi pozitivnega delovanja drž. zbora ne bodo ovirali.
Ogrski državni zbor.
V	včerajšnji seji ogrske zbornice je naznanil predsednik, da je predlog ministrskega predsednika grofa Tisze o volitvi odseka 24 članov za izpremembo zborničnega poslovnika postavil na dnevni red prihodnje seje. Zbornica je nato razpravljala zakonski načrt o ureditvi reke Raba. Predno so zaključili sejo, je utemeljeval Košut samostojni predlog, naj se prične akcija za končanje krvavega klanja v vzhodni Aziji. Košut naglaša, da bi imela akcija gotovo uspeh, če bi jo pričel na celem svetu spoštovani avstrijski cesar. Tisza izjavlja, da se vsa zbornica strinja z nazi-ranjem predlagatelja. Z žalostjo opazujemo grozno in strašno vojsko, če se prav vrši daleč od nas. Vlada bi se rada pridružila akciji, če bi kazalo, da bi imela ta uspeh. A nevtralna država zamore le posredovati, če ena izmed v voiski se nahajajočih držav želi posredovanja. Če se pa vmešava v pogajanja tuja država, brez da bi jo pozval kdo, s tem ne pospeši miru, marveč pride lahko sama v neprijetne homatije. Minister prosi, dasi popolno upošteva nagibe predlagatelja, naj se iz navedenih vzrokov ne razpravlja meritorično o Košutovem predlogu. Predlog Tisze obvelja.
bpanija se oborožuje.
V	španskem kongresu so včeraj pričeli razpravo o izpremembah v mornarici. Zgradili bodo dvanajst križaric in ladij za obrambo obrežij ter 12 torpedovk. Kralj je podpisal odlok, s katerim se preosnujejo vojaška po-veljništva.
Dinamitni napad v Ameriki,
»Frank. Ztg." poroča, da je v Mount Vernonu pri Novem Jorku eksplodiral di-namit, katerega so neznanci položili na že-leznični tir. Razbita so vsa okna, več oseb je bilo ubitih in petdeset ranjenih.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. novembra.
Jugoslovani ln češka obstruk-olja Včeraj smo priobčili naslednje telefonsko poročilo: »V čeških političnih krogih se govori: V zadrakem .Narodnem L-stu" je bila nedavno trditev, da smejo Mladočehi še le tedaj opustiti obštrukcijo, če jim to Jagoslovani dovolijo. Ta vest »Na-rodnega Lista« tsmelji na pomoti. O konferencah Mladočehov t Jugoslovani je sestavljen zapisnik, v katerem stoji izjava Jugoslovanov, da bodo podpirali češko delegacijo v obstrukciji toliko časa, dokler bosta imela to taktiko za oportunno. Toliko v pojasnilo, da ne nastanejo nesoglasja.« — Z ozirom na to smo iz zanesljivega vira poizvedeli, da ni res kar trdi zgoraj omenjeno poročilo. Nikdar se ni sestavil tak zapisnik s tako vsebino, kakor trdi zgorajšnje poročilo. To je popolnoma iz trte izvito in se od strani Jugoslovanov tudi ni izdala, v kolikor se tiie »Slovanske zveze" nobena taka izjava. Kaj so pa slovenski liberalci storili, pa »Slovanske zveze« nič ne briga. Sicer pa čujemo, da je, kar se je dogodilo med Mladočehi in »Slovansko zvezo", črno na belem zapisano tako, da glede vsebine ne more biti nobene zmote.
Državni sbor se saide, kakor nam brzojavljajo z Dunaja, dne 17. novembra.
Umrla Je v Gorici v torek popoldne zadeta od kapi visokorodna gospa Emilija baronica Winkler, soproga c. kr. dež. predsednika v pokoju, visoko-rodnega g. barona Andreja W i n -k 1 e r J a. Pogreb je bil danes ob 8. uri dopoldne iz hiše žalosti v ulici Morelli. Truplo pokojnioe so blagoslovili v stolni cerkvi in ga potem prepeljali v Tolmin, kjer se položi v družinsko rskev. Visokorodnemu g. soprogu izrekamo najiskrenejše soialje na prebridki izgubi, ki ga je zadela. Pokojnici pa svetil« večna luč!
—	Umlrovljen je na lastno prošnjo naš rojak prof. g. J o i e f Stare v Zagrebu, znan kot priljubljen slovenski zgodovinski pisatelj.
—	Novi postojlnski častni meščani. Obč. svet v Postojni je imenoval za častne občane: barona Heina, dvornega svetnika Markuaa, dež. odbornika Povšeta, odvetnika dr. Treota.
—	Zmaga hrvaške oposicije. Pri dopolnilnih volitvah v hrvaški sabor v okraju Ivane« je zmagala hrvaška opoziciji, Opozicijonalec župnik a a š e 1 ie dobil 75 glasov, vladinovec dr. Milanič 63 glasov. S tem je vladna Btranka izgubila okraj, kije doslej pošiljal mažarona v sabor.
—	Časnikar Graf obolel. Znari časnikar in urednik dunajBke »Iaformation«,
Josip Graf, je nevarno obolel ter se mora podvreči nevarni operaciji. Z« nekaj čaaa »Information« preneha izhajati.
—	Ljubljanska dekanija ima avoj mesečni sestanek SS. G, prihodnjo sredo dne 9. nov.
H - . — Stavka knjigovežklh pomočnikov f*« je pričela v trstu
—	Dinamlt ie je rasletel v roki
Francu PetrovCiču, devetnsjstletnemu delavcu v Podbrdu pri železnici. Igral se je s patrono nepremišljeno. Dinamit mu je odtrgal d ta prsta na levi roki in zmečkal dva prsta n« desni ter ga ranil v obrazu.
—	Mrtvoud na oestl je zadel posestnika Andrej« Zjreta iz Bilj, ko se je vračal domov s Svete gore. Kmalu nato je umrl.
—	Kruha je zmanjkalo. Iz Starega trga pri Ložu se nam poroča: Tu smo ie par dni brez kruha. Vzrok je, ker pri glavnem peku noben pekovski pomočnik ne ostane.
—	25 OOO kron znaša glavni dobitek loterije za vojaški spomenik. Opozarjamo cenjene bravoe, da se vrši žre* banje nepreklicno 12. novembra 19 O 4 in da je čisti dohodek te loterije namenjen podpore potrebnim, delt nezmožnim bojevnikom, njih vdovam in Birotam.
Ljubljanske novice.
70letnica dr. Karola viteza Bleiweisa. Danes praznuje sin dr. Janeza Bleiwaiaa 70-letnico svojega rojstva. Nekoliko posmehljili smo se vierij, ko je o tej 70 letnici prinesel včeraj gostobeseden članek »Slovenski Narod", ki je slivljenčevega očeta tako srdito napadal in o katerem je ranjki dr. Janez Bleiwais izrekel sodbo, da je najbolj uma zan list na svetu. Tako se nam je najbolj pokazala razlika med očetom in sinom, ki se dobro počuti v družbi sovražaikov svo jega očeta, v druibi, katere politično znamenje so zadnji čas postale — grablje. In tako je bila tudi 70letnici sinova vae kij druzega, nego očetova. Mi smo napram slav Ijencu ob tej 701etnici zavzeli popolnoma nepristransko stališče ter se nismo hoteli spuSčati v razteleievanje dejanskih njegovih zaslug pri mnogoštevilnih zastopib, katerih odborništva so mu naložili in ob enem v razmotrivanje zislug — njegovega imena. Kaše priredbe »Narod" spremlja vedno le s psovkami. Mi smo storili drugače. Glavna zasluga dr. Karola Bleiweisa je izvestno, da je sin svojega očeta in zato mu Selimo še mnogo zdravih in srečnih let v krogu njegove družine. Pri tem smo bolj odkritosrčni, kot marši kak njegov prosil vitelj. Včeraj cb 3 uri zvečer se ]e vršil v veliki dvorani »Narodnega Doma" na čast slavljencu čast. večer, katerega so priredila nekatera narod, druitva. Dvorana je bila polni občinstva. Opazili smo med drugimi župana Hribarji, deputacijo društva zdravnikov, predsednika ^Mestne hranilnice" g. Kollmanna, pred sednika trg. in obrtne zbornioe gosp. Lenarčiča, deputaeijo »Družbe sv. Cirila in Metoda" gg. monsig. & u p a n a in župniki Vrhovnika, deputaciji „Drama tičnegi društva", obč. sveta itd. Na večeru je svirala .Društvena godbi" in krasno pre peval zbor »Glasbene Matice" pod vodstvom g. H u b a d a. V sboru »Pod oknom" sa je odlikoval tenor samospev g. prof Kozine. Tri arije sta zapela operna pevka gospa Skalova in operni pevec g. Oarednik. Ko je alavljenec prišel v d »orano, ga je občinstvo pozdravilo. — Naznanjeni slavnostni prolog je govorila gdč. Frida K I e č e v a. Magi stratni »Hofdichter" imi navado, da se vedno zaleti v mračnjaštvo, ako je to ni mestu ali ne, in tako je tudi v tem prologu slavil dr. Karola Bleiweisi »da mrač njaštvu ni klonil glava svoje" m da »na predno misel je gojil". Ta je jako prozaični ,, poeziji". Kje je danes politično slovensko mračnjaštvo in nazadnjaitvo, o tem se z g. pesnikom ne bomo prepirali, pridrulujemo se la končni precej »klerikalni" želji pro-logovi, da ono, kar je iz dr. K. Bleiwaisa .dobregastorjeno, uživa mj večni blagoslov*. Nekoliko taktnejši bi bili slavnostni prologi ob takih prilikah lahko! Slavljenca je pozdravil župan Hribar, češ, da so v dve-rani zbrana „vsa narodna društva" ljubljanska, da časte slavljenca v poslopju, ki se je zgradilo pod — njegovim predsedstvom. Slavljenec je kazal vedno »narodno naprednost", ker se je poganjal za slovenskega jezika veljavo, a tudi pri gospodarskem napredku Ljubljane je sodeloval. Zato ga je občinski svet izvolil častnim meščanom (Živiol). Dr. Kopriva je nazdravljal slavljencu v imenu zdravnikov. Slavljenec se je zahvalil z za 70 let izredno krepkim in jasnim glasom. Dejal je: »Kaj je vzrok, da se me slavi, sam ne vem. Da sem 70 let star, vendar ni nobena zasluga. To se imam zahvaliti svojemu temperamentu in da sem skoro abstinent. To ni zasluga, da sem sodeloval pri narodnih društvih. To mora storiti vsak. Ko sem 1. 1866. drugič prišel v Ljubljano, bili so vsi zastopi v tujčevih rokah. Treba je bilo pričetkoma zagrabiti za »vsako delo." Bil sem pri prvih predstavah celo sufler. Deloval bom še dalje
tako, kot mi bodo omogočevale možganske in telesne sile, če me pa več ne bo, ohranite me v spominu, da je bil to mož, ki je izkušal svoji domovini služiti po svoji najboljši moči"1 — Godba je zasvirala »Naprej". Seveda pri nas vse sedi, ko se igra narodna himna in tako je bilo tudi včeraj. — G. monsig. Tomo Zupan je izjavljal, da nazdravlja slavljencu v imenu narodnih društev, ne vseh, kakor je povdarjal g. župan, v imenu »Čitalnice", »Dramatič. društva", »Družbe sv. Cirila in Metoda" in »Sokola". Želel je slavljencu, da bi bil vedno na takem stalu, kakor danes. — Govoril pa je včeraj tudi dr. Tavčar. Zdihoval je takole: Napijam slavljencu v imenu narodno-napredne stranke. Dolgo vrsto let je slavljenec doživel, mnogo ima lepih spominov, a kot politik ne bo imel mnogo lepih spominov. Ko se politik nekoliko > živi, ga prično glodati na vseh straneh, ga gloda mladina, ga gloda nasprotna stranka. Za nas pa je dr. Karola viteza Bleiweisa 70 letnica tolažilna, da tudi narodno napredni politik lahko dolgo živi, srečno živi. Dr.Tavčar se je zahvaljeval dr. Bleiweisu za zvestobo, ki jo je izkazoval narodno-napredni stranki in za to, da je pošteno svoje ime spravil ž njo v zvezo. Vedno je nasprotja v stranki pomiljeval, tako je bil steber stranke. Naj bi še dolgo živel tudi narodno-napredni stranki! — Podstarosta »Sokola", , dr. R a v n i h a r, se je oglasil k besedi v imenu »Sokola". Dejal je: Narodno delo izza dobe, ko je pričel delovati dr. Karol Bleivveis, se mora postavljati visoko nad sedanjim delom. Svoj napredek imamo zahvaliti delu svojih — prednikov, a kljub temu smo Slovenci vedno pripravljeni kamenjati svoje zaslužne može. Na zdar! — Tako se je končal častni večer. Omeniti nam je, da so društva danes slavljencu poklonila dragoceno srebrno namizno opravo.
Izredna seja ljubljanskega občinskega sveta je bila sinoči. Župan g. Iv. Hribar otvori sejo in imenuje za overovatelja zapisniku gg. dr. Tavčarja in ravnatelja Se-nekoviča. Nato govori nekako takole: »Danes praznuje naš tovariš g. podžupan dr. Bleivveis vitez Trsteniški svojo sedemdesetletnico. Njegovo življenje je bilo polno truda in dela v napornem izvrševanju njegovega zdravniškega poklica in zlasti v blagor mesta Ljubljane v občinskem svetu. Povoda dovolj, da se spomni i občinski svet slav-ljenčeve sedemdesetletnice ker je dr. vitez Bleiweis skoraj že 30 let član občinskega sveta, v katerega je bil izvoljen 1. 1875, in tu razvija vsestransko delavnost zlasti v policijskem odseku, kateremu je načelnik že od 1. 1885, in v zdravstvenem odseku, kjer je mnogo deloval za povzdigo zdravstvenih razmer v Ljubljani. Zapisnik občinskih sej kaže, da se je malokateri občinski svetnik tako redno udeleževal sej občinskega sveta, kakor slavljenec. Predlagam da se imenuje dr. Karol vitez Bleiweis-Tr-steniški za častnega meščana mesta Ljubljane. Predlog je bil soglasno sprejet, nakar župan naprosi, naj overovatelja zapisnika ž njim takoj obvestita slavljenca o imenovanju za častnega meščana, in zaključi sejo.
Poizkušen samoumor radi — nezadete srečke. Včeraj pepoldne se je hotel pri Devici Mariji v Polju vreči pod vlak bivši ondotni gostilničar g. Ivan Gostinčar, ki sedaj v jako ugodnih denarnih razmerah živi kot zasebnik v Ljubljani. Prepodili sta ga dve deklici. Ob 6. uri si je pa prerezal žile in nato skočil v Ljubljanico. Iz vode sta ga potegnila Franc Dermolja in Jožef Petrič, ki sta skočila za njim. Izvlekla sta ga še živega, vendar nezavestnega. Pozneje se je zopet zavedel. Skoro gotovo se mu je zmešalo. O vzroku poizkušenega samo-umora se nam poroča, da je Gostinčar imel neko srečko, o kateri je bil trdno prepričan, da nanjo zadene glavni dobitek. Ko je včeraj čital, da dobitka ni zadel, je poskočil in takoj bežal proti Vevčam. Včeraj zvečer so ga ranjenega prepeljali na opazovalni oddelek deželne bolnice. V smrtni nevarnosti ni več, a o srečki neprenehoma govori.
Kat. društvo rokodelskih pomočnikov
bo imelo v nedeljo, 6. t. m., ob 10. uri občni zbor.
Prva slana le bila danes zjutraj. Toplomer je padel 2 stopinji t,, pod ničlo.
Kri se je vlila včerii v Seleoburgovih ulicah 23letni delavki Mariji Podržaj iz Šmarja. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v bolnišnico
Samoumor Ljubljančana v Pulju. V mornariški vojišnici v Pulju se je ustrelil 23 let stari podčastnik Ladislav Momlek iz Ljubljane. Ranjen je smitio nevarno. Momlek je dobil nedavno SO dni hišnega zipora, a ker je kljub temu šel na izpre hod, je dobil še 20 dni zapora povrh. Rsdi-tegi se je ustrelil.
Koncert »Društvene godbe" vrši se jutri zvečer v »Narodni kavarni", Gosposke ulice. Začetek ob 9. uri. Vstopnina prosta
L. Schvventner, knjigotržec v L uoljani, nas je naprosil, di občinstvo opozorimo, da se je že preselil v Prešernove ulice štev. 3 (poslopje .Mestne hranilnice"), da mu pi
bo ziradi nenadnih tehničnih zaprek mogoče novo prodajalnico odpreti šele v ponedeljek, dne 7 t. m.
Poroka Včeraj se je poročil smrtno-nevarno bolni uridnik g. Feliks Ver-h o v * c s šolsko vrtosrico gdč. B o h m.
Nesrečen padec. Včeraj je padla po stopnjieah v R iimh ulicah it. 35 poBtrežki* n a Marija Gliha in si zlomila nogo. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Otvoritev italijanske pra-voslovne fakultete v Inomostu.
Krvavi izgradi.
Včeraj zjutraj so se zbrali italijanski dijaki na vseuiilišSu v Inomostu v kavarni „C^ntral«, odkoder so odkorakali korpora-tuno ni kolodvor, da sprejmejo itilijanske dijake z Duisjs, Gradoa in Monakovega. Ko je došel na pustajo vlak, so pozdravili došle dijake burni „evivi"-klici italijanskih dijakov, nakar so bili pozdravi. Italijanski dijaki so se nato skupno, kakih 160, odpeljali v Wil-ten, kjer je nova italijanska fakulteta. — Z oken so pozdravljali laške delavce, ki B) hiteli na delo.
Dasi je bilo malo gledivcev, je bili oo-licija pred fakulteto. Prodekan, profesor G» linte, je prisrčno pozdrav-1 tuje dijake. Pri otvoritvi se je pogrešalo cfic elnih zastopnikov, a navzoči so bili italijanski drživni po-slinci Malf*tti, Conci, Mazoiam. Tambosi in deželni poslanec P.nilli. Prodekin je dobil nebroj brzojivk italijanskih druUev in obč. zsstopov, v kiterih se zahteva ustinovitev samostojnegi italijanskega vseučilišča v Trstu. — Ko so stopili v dvorano dekan Sartori in profesorji, jim je dijaštvo priredilo burne ovacije. Prodekan je hotel predavati o rimskem privu. A predno je pričel s predavanjem, so priredili dijaki demonstracijo. Klicali so: Zahtevamo italijansko vseučilišče v Trstu ! Proč iz Inomosta 1
Demonstracija ie trajala precej časa, predno je mogel profesor Galante pričeti pre-divinje. V svojem predavanju je tudi govoril o izpremembi, ki je nastala z ustanovitvijo samostojne pravoslovne fakultete v Inomostu glede vprašsnji o italijanskem vseučilišču Želel je, mj bi uživali nova faku>-teti mir in mj bi se razvijali srečno. — V nadaljnem svojem predavanju se je spominjal svojega prednika, profesorja rimskega prava na vseučilišču v Turinu, Pacohiinija, ki je deloval v Inomostu, ko so se vršile priprave za italijansko fakulteto. Ko je končal Galinte, je predaval profesor Lorenzoni o narodnem gospodarstvu in o finančni zna nosti; profesor Lanza o kazenskem pravu. Dijaki so prirejali prcfssorjem viharne ovacije. Profesor Pacohimi je poslal brzojivni pozdrav, v katerem je izjavil, da je v duhu navzoč pri otvoritvi, ni dan, ko Be je na tujih tleh otvorila italijanska privoslovna fakulteta. Upa, di se bo kmilu premestda v Trst.
Po dokončani otvoritveni slavnosti so se sprehajali dijaki po Marija Terezije cesti, imeli so pripete Dantejeve znake.
Danes zjutraj smo o mdaljnih dogodkih dobili vzburljiva porodila, katsri smo hitro mznantli po Liubljani. Glase se:
Inomost, 4, novembra. Tu so se danes ponoči vršile velikanske in krvave demonstracije Nemcev proti Lahom.
Inomost, 4. nov. (Po polnoči.) Velikanska množica s» vali skozi mesto. Vse mesto je pokonci. Med občinstvom, ki se demonstracij ne udeležuie, vlada strah in paniki. Ogorčenje demonstrantov se obrača proti Italijanom, posebno proti laškim dijakom, katere brani policiji. Velik del tukajšnjih Italijanov se je zbril skupaj in ko so se Italijanom približali nemški demonstrintj«, so pričeli Italijani z revolverji strelja-ti v množico. Oddanih je bilo dvesto s 1ep i h, mno g o p a tud i ostrih strelov. Več OBeb je ranjenih, med njimi nevarno nekaj nemških dijakov, obrtnik Rudolf in stražnik Waloher. Uradnik namestništva Berger je bil zadet v srce. Bil je takoj mrtev.
Inomost, 4. novembra. Streli so zadeli 6 oseb. Ob polnoči je bila velikanska množica zbrana pred hotelom ,Weisses Kreuz", kjer je zbirališče Italijanov. Razburjenje je nepopisno. Po celem mestu divjajo nemški demonstrantje.
Inomost, 4. novembra. Hotel »W eisses Kreuz" je popolnoma d e m o l i r a n. Ob 1 uri zjutraj je bila naslednja situacija: Župan obljublja, da bo dal zapreti vse Italijane, in brezuspešno miri razburjeno občinstvo. Demon-
strantje — nad 1000 — pravijo, da se cela noč ne ganejo z mesja.
Dunaj, 4. novembra. (Uradno poročilo korespondenčnega urada.) Dines ponoči so bili resni spopadi med Nemci in italijanskimi dijaki. Ob 11. uri zvečer to bili laški dijaki, ko so zapuščali gostilno, od Nemcev napadeni. I;aliiani so streljali. Gostilne, v katerh bo bili Lalijani, je množici oblegali. Zipan je posredoval pri demonstrantih, da omogoči odhid Italijanov na magistrat. Italijani so bili v posameznih oddelkih odpeljani ni magistrat. Italijanske go-stilne je množici dalje oblegala in pobila okna. Množica je mnoge laške dijake smrtno nevarno pretepla. Izg-eii so naraščali. Ob '/»2, uri zjutraj je nastopilo vojaštvo, ki je ceste izpraznilo. L'sti poročajo o mnogih ranjencih*
Dunaj, 4. nov. opoldne. (Kor. urad) Iz Inomosta poročajo : Pri nemirih pretekle noči je bilo deloma težko, deloaa lahko ranjenih osem Nemcev in deset Italijanov. Došlo vojaštvo je biloobme-tavano s kamenjem, nakarje napravilo naskok z bajoneti. Pri tem naskoku je bil umetni slikar Pezsei zaboden v hrbkt ter jn skoro nato umrl. Ob 5 uri z u tri j je nastal zopet mir.
Inomost, 4. novembra. Nemiri so se pričeli s tem, da so Nemci oblegali hotel, v katerem so imeli italijanski dijaki komers. Nemci opisujejo dogodke: Govore laških poslancev so Lahi spremljevali s klici »Evviva" in »Doli z Nemci!" Občinstvo pred hotelom se je radi tega razburilo ter pričelo dvigati palice. Nato so Italijani pritekli iz hiše oboroženi z revolverji. Po kratkem prepiru so pričeli streljati na občinstvo, ki se je hotelo radi tega maščevati ter se ni oziralo na županove opomine, naj zapusti prostor. Policija je aretirala nekatere Lahe, ki so imeli revolverje; Nemci se aretirance s palicami pretepli.
Inomost 4. nov. O demonstracijah se še poroča: Pred hotelom „Weisser Kreuz" so Nemci promenirali. Ko so Lahi zapuščali hotel, so nazdravljali laški univerzi in Nemcem klicali »Fej\ Najprej sta se stranki sprijeli s palicami, potem so Lahi streljali in rabili tudi stilete. Policija ni mogla napraviti reda, dasi je rabila gole sablje. Inomost se pripravlja na slovesen pogreb padlih žrtev.
Inomost, 4 novembri popoldne. 135 Lahov je bilo eskortiranih v justično palačo. Izročeni so deželnemu sodišču. Pri aretiranih Lihih so našli 45 revolverjev. Zupan je bil dines pri ces. namestniku. Po mestuje nepopisno razburjenje. Nemci upajo, da vlada zapre itali|ansko f»kulteto. V ti namen ima danes občinski svet izredno sejo. Med aretiranci je tudi dopiBnik milanskega »Seccola". Zabodeni slikar zapušča mater. Držtvni poslanec Erler je brzojavil Korber ju. V brzojavki govori o »italijanskih nasilnostih«.
Inomost, 4. nov. Danes dopoludne so nemčki dijaki več ur demonstrirali pred poslopjem, v katerem je italijanski fakulteta. Policija js bili proti množici brez moči. Množica |e poslopje bombardirala s kamenjem. Nadvojvodi Evgen je bil proti temu, pa nastopi vojaštvo.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dnnaj, 4. novembra. Danes popoldne se je vršil ministrski svet, ki se je peiSal z dogodkom v Inomost u.
London, 4. novembra. Tudi sedaj ie ni prišlo poročilo, da bi bili Japonci zavzeli kaj važnejših utrdb pri Port Atturju. Tudi Nogi o tem molči. Iz tegi se sklepi, d a Japonci pred Port Arturjem niso nič napredovali.
Peterburg, 4 nov. Dogovor med Rusijo in Anglijo glede komisije o hulski zadevi je gotov. Besedilo se dines objivi.
Bndlmpeita, 4. nov. Danes je ministrski predsednik s par besedami predložil' načrt o izpremembi poslovnika. Predlagal je v ta namen izvolitev posebnega odseka. Skrajna levica ga je motila. Silen vrišč. Košut pravi, da bo njegova stranka odločno branila stari poslovnik. Predlog ministrskega predsednika sprejet z 216 glasovi proti 204 Meritorična razprava jutri.
Žrebanje	Glavni dobitek
= predzadnji teden. =	= kron 25.000 kron -
Srečke vojaSkega spomenika	priporoča
a 1 krono	J. C. Mayer, IJ ubij umi.
1753 9 Dobitki obstoje iz efektov in se ne izplačajo v denarju.	
MeteorologlSm* poročilo.
Vifl na nad morjem 3C6-2 m,srednji zračni tlak 736.9mm
I
Cm op«-
MTta)>
b«o-■otrn.
» K»
8tb.
S M
. S
5 *
. I 7. zjutr. I '.40 0 * |2.popol.| 738-1
519. zvetf. I 741 3 ' 3'7 i si. svzh. \ oET
0 0! si. lah. j pol obl. I 0.0 11'4 J si. vzsvz. I jasno. | Rrednia včerajšnja tempsratnr« 5 4* norm 6 6"
<\l\t> venecijanske in Španske. Najeene Se ima VHJUV, v za|0gi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naroČila proti povzetju. 22 11—9
mmmmmmm
V ..Katoliškem domu" na Tur-
jaškem trgu odda se
s tremi sobami itd. v II. nadstropju s 1. februarjem. —
Motam tudi ^te^to)^^?
stanovanje
z dvema sobama itd., v III. nadstropju takoj ali pa tudi s 1. februarjem.
Vpraša se v pisarni P. Supančič, Rimska cesta 20.	1847 2—1
Dobro idoča
gostilna
se odda takoj na raČUtl kavcije zmožnemu ponudniku.
P piva Šb
Več se izve pri Goss ovi zalogi v Ljubljani.
1849 1—1
■M
po ugodni ceni
sukneno blago pri
R. Miklatic
Ljubljana 5
Špitalske ulice štev. 5. s
„Kraški Teran,,
^ vsestransko garantiran vsled _ ugodne letine, neprekosljive kva-
litete ima improtln j
od 56 litrov dalje
Anton Černe,
posestnik v Tomaji, p. Sežana. *
Cene so mu sedaj še ugodno nizke.	1769 10—
Zopet znižana cena v Ameriko 1 Cunard Line. Prva direktna parobrodna družba Trst-New York, in naz»j. Prikodni odhod iz Ljubljane dne 5. 17. novembra 1. 15. 24. decembra 1904. Vozna cena z vso prosto hrano, pijačo in prtljago, LJublJana-New York K 115.—
Pojasnila in vozne karte pri F. STowy, Ljubljana, Dunajska cesta 32, blizo južnega kolodvora.	1829 2-2
Krojaški salon za gospode
IVAN MAGD 10 CS«
| Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po niijno- | l vejšili journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in j
inozemskega blaga.
Uniformiranje in zaloga potrebščin za „Sokole".
1377 20—12 I
Stev. 3113.
Jubilejne astanouc.
1848 2-1
Trgovska in obrtna zbornica razpisuje za leto 1904 osemnajst Cesar Franc Jožefovlh ustanov, (osem po 50 K in 10 po 20 K) za onemogle obrtnike voj-vodine Kranjske, in pet Cesarice Elizabete ustanov po 40 K za onemogle vboge vdove kranjskih obrtnikov.
Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani
ti o SO. novembra 1904.
Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma, da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika.
V Ljubljani, 29. oktobra 1904.
TrgcusKa in obrtnika zbcrniea za I^ranjs^c.
občinskega tajnika,
ki bi hkrati opravljal tudi službo
občinskega redarja,
se odda s 1. prosincem 1905 v občini Dol (1000 prebivalcev.) Dohodki: plača 960 K, službena obleka, prosta kurjava, prosto stanovanje (2 sobi, kuhinja, shramba, klet v novi občinski hiši) ter zelenjad in vrt.
Zahteva se v prvi vrsti temeljito znanje slovenščine v govoru in pisavi, v drugi še le nemščine.
Pismene prošnje s kratkim opisom življenskih razmer in dosedanje uporabe je poslati do 1 grudna 1904 županstvu na Dolu (Hrastnik), — kjer se dobe na željo liatančneja pojasnila.
1839 3—u	peklar, župan.
St. 13.826
Razpis.
1854 3—1
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeči službi
okrožnih zdravnikov:
1.)	V Toplicah z letno plačo 1400 K in z aktivitetno doklado 200 K. Vrhutega dobi okrožni zdravnik za opravila kopeljnega zdravnika posebno letno odškodnino po dogovoru z imetnikom kopeljišča;
2.)	V Vipavi z letno plačo 1400 K in z aktivitetno doklado 200 K.
Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 25. novembra 1904.
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega.
Ljubljana, dne 2. novembra 1904.
Vedno najnovejši =—
w gramofoni
kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe sa gramofone
_	• « ,	1069 100—40
Rudolfu UUeber,
ur ar ju v JLjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „£vropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja se na obroka. — JVor« plošlt st 3amtnjajo.

Med. univ.
dr I. Geiger
preselil se je
v Prešernove ulice 3, II. nadst. (nova mestna hranilnica)
Ordin. od 8.—9. in 2.—3.
Skk
M
102 52-46
Prepri= čajte se!
>1 ^Najboljši in najnovejših vrst
slamoreznicc in klinje, gepeljni in motori, trombe in cevi za vodovode dobite v skladiščih
Fran Zeman-a
Ljubljana, Poljanska cesta št. 24.
Skladiščnik,
kateri je služil v tej lastnosti pri kakem podjetju za zgradbo železnice in ki je vešč strokovnjak, se sprejme v dobro plačano službo. Ponudbe na tvrdko: Kupka Orglmeister in F. Supančič, Opčina.
1842 3-2
535 52—35
Samo G dni I
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. [Znižane cene!
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 6,
blizu znane gostilne pri »Figovcuc.
Gostilniška obrt
se odda
v »Narodnem domu v Radečah"
v najem ali pa na račun pod jako ugodnimi pogoji z dne 6. decembra 1904.
Obrniti se je do načetništva „Okrajne posojilnice v Radečah.	i841 3_2
w Pijte -«■
Klčtuerjev
Jriglav"
najzdravejši vseh likerjev.
644 150-93
■ar" V&kap in »r#4ajft *XB»gS vsakovrstnih 4riavmlh papirjev, Brnik, ««narj«T itd. X«Tft.revanJa ca i^oi)« pii £jr«banjik, pri kiiebaaju najssaaj-{•£» dobitka. — Proas««« » vsak« Krvbanjs. Kalaitaa i a v r 01 & • t ««r«4U »a borzi.
99
Menjarična delniška družba
1HERCII B"
I, IbILiHi 10 ii 13, Dunaj, I., Strsbelgaisa 2.
V v vseh gospodarskih in flnaninlh
o karinih vrednostih vseh ipekalaoljskik
rnar Pojasnila
stvareh, potem	_________ ____ __________
vradnoatalh papir J sv in vestni n&sv^tl ia 'dosego "kolikor js Btsgoie Tisoceia sbrestovanja pri popolni varnosti naloženih
fl&vnlo.	134 39 i