Št. 325 (15.427) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ______________________ TRST - Ul. Montecchi 6 - Te). 040/7796600_ GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 CH)AP - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ IKftn I ID POSTMNA PLAČANA V GOTOVtl I DUU LIK SPH). N ABB.POST.GR. 1/50% SOBOTA, 9. DECEMBRA 1995 Obtožbe, M ne prispevajo k jasnosti Vomr Tavčar Kaj se je dogajalo v zakulisju preiskave o podkupninski aferi? Zakaj je odstopil »motor« preiskave »Ciste roke« Antonio Di Pietro? Taka in ‘podobna vprašanja si zastavlja vsa italijanska javnost, od kar je pred enim letom milanski tožilec sklenil, da zapusti sodstvo, potem ko je ob koncu enega od sodnih postopkov proti izsiljevalcem Podkupnin teatralno slekel togo. Dosedanji odgovori so bili vsi zelo megleni in nejasni, predvsem pa neprepričljivi. Tudi sam Antonio Di Pietro ni veliko prispeval k jasnosti. Ko je zapuščal sodstvo, je dejal, da tidhaja, ker ni več trpel, da ga »vlečejo za rokav z vseh strani«. V polemiki med Silviom Berlusconijem in milanskim državnim tožilstvom je Di Pietro branil delo in korektnost bivših kolegov, vendar je bila v vseh njegovih izjavah senca dvoumja. Včeraj Pa je iz daljnega Seula, kjer se je ustavil med povratkom iz HiroSime, dejal, da je odstopil, ker »sem odkril, da so nekateri poli-riki in podjetniki skušali zlorabiti preiskavo čiste roke v lastno korist«. Kdo so bili ti brezvestni Politiki? Kdo prav tako brezvestni poslovneži? Di Pietro tega ni povedal. Ustavil se je pri majhni in me-§leni »kapljici« svoje nove resnice. Preiskava bresdanskega sodnika Fabia Salamoneja, sporne pobude bivšega pravosodnega ministra Filippa biancusa, Craxijevi feksi iz Plemmameta in polemike, ki še zastrupljajo odnose med politiko in sodstvom, kažejo, da je preiskavo »tiste roke« spremljalo mračno zakulisno dogajanje s Poskusi pogojevanja, izsilje-yanja in z grožnjami, saj se je ogrožena »nomenklatura« skušala braniti z vsemi sredstvi. Vse to prispeva k veliki nejasnosti in k zmedi, medtem ko bi Italija potrebovala jasnosti in gotovosti. Antonio Di Pietro, Id se v svojih javnih nastopih in v svojih razpravah tako zavzema za jasnost, se tega vodila ne drži, ko občasno omenja svoj odstop iz sodstva. Doslej je bil o tem vprašanju meglen in nejasen. Najbrž mora počakati oe konec brestianske preiskave, preden lahko svobodno spregovori. Toda teko generične izjave, kot je bila včerajšnja, samo dodatno zamegljujejo stvarnost in zastrupljajo klimo, ki je že mmdno zaostrena. Prav zato bi si jih bivši sodnik lahko pnhranil, če mu okoliščine zaenkrat preprečujejo jasno besedo. 1 Osem ljudi mrtvih zarodi 1 poskusa ropa v Harlemu NEW YORK - Osem mrtvih in štirje ranjeni, od teh trije zelo hudo: to je obračun roparskega napada na trgovino z oblačili v newyorški četrti Harlem, ki jo naseljuje skoraj izključno temnopolto prebivalstvo. V trgovino na 125. aveniji, glavni harlemski prometnici, je včeraj nekaj po 10. uri stopil moški s pištolo v roki in velel prodajalcu, naj mu izprazni blagajno. Tedaj sta se mu postavila po robu dva policista, zato je začel streljati, brž zatem pa zanetil požar, ki je zajel celo poslopje. Ko so gasilci dve uri pozneje ogenj ukrotili, so v trgovini našli osem trupel in med njimi tudi roparjevo. Ranjence so prepeljali v bolnišnico, trije pa so, kot rečeno, v kritičnem stanju. I Ljubljana je še bližja: odpili avtocesto do Divače DIVAČA (STA) -Včeraj so kar pol leta pred pogodbenim rokom odprli avtocestni odsek Divača-Dane v smeri Ljubljana-Sežana-Divača, in sicer kot tretji odsek, dograjen v okviru nacionalnega programa gra- ditve slovenskih avtocest od leta 1994 do 2004. Nov primorski del avtoceste je slovesno odprl podpredsednik slovenske vlade in minister za ekonomske odnose Janko Deželak, ki je poudaril, da ceste gradimo predvsem za sebe, prispevale pa naj bi k zmanjševanju krvnega davka, ki ga terjajo. Direktor Darsa Jože Brodnik pa je povedal, da si prizadevajo za to, da bi čim prej odprli avtocesto do Kopra. BOSNA IN HERCEGOVINA / PRED PODPISOM DAVTONSKEGA SPORAZUMA V Londonu začetek mirovne konference BUDIMPEŠTA, LONDON - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je včeraj iz Budimpešte, kjer je na konferenci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) predstavil stališča Slovenije do nasledstva nekdanje SFRJ, odpotoval v London. V britanski prestolnici se je včeraj začela konferenca o Bosni in Hercegovini, na kateri se bodo predstavniki petdesetih držav in mednarodnih organizacij pogovarjali o načinih za uveljavitev miru na tem koncu sveta. Konferenca pomeni pripravo za uradni podpis mirovne pogodbe iz Day-tona, ki bo 14. decembra v Parizu. Govor bo o človekoljubni pomoči, problematiki beguncev, izvedbi volitev in obnovi države. Pogovore bodo pogojevala tudi stališča različnih držav, ki si prizadevajo prevzeti čim pomembnejšo vlogo znotraj mirovne operacije, vredne več milijard dolarjev. Na 17. strani Radio Itet A slavil 50-let oddajanja TRST - S slovesnostjo v Kulturnem domu je slovenska radijska postaja pri deželnem sedežu RAI včeraj proslavila pol stoletja svojega delovanja (foto KROMA). Ob tej priložnosti je prejela visoko odlikovanje R. Slovenije. Na 3. strani TRST / POMEMBNO SLAVJE PRI BORU Pri Sv. Ivanu uradno odprti prenovljeni telovadnici Pri sv. Ivanu je bil včeraj poseben praznik. Na Stadionu 1. maja je namreč predsednik Športnega združenja Bor Aleksander Rustja v prisotnosti številnega občinstva in predstavnikov pohtičnega in športnega življenja iz Italije in Slovenije svečano prerezal otvoritveni trak in s tem uradno odprl prenovljeni Borovi telovadnici. Pri obnovi je bila izredno pomembna vloga Odbora za ohranitev 1. maja, posameznikov in organizacij iz zamejstva ter Republike Slovenije. S tem pa se je končal samo prvi del obnove tega za vso manjšino izredno pomembnega objekta. Na 6. strani Di Pietro obtožuje SEUL - »Sodstvo sem zapustil, ko sem odkril, da so hoteli nekateri politiki in poslovneži zlorabiti preiskavo "čiste roke“ v lastno korist.« Antonio Di Pietro je iz Seula, kjer se je ustavil med potjo iz Hirošime v Italijo, dodal »kapljico« resnice o vzrokih svojega odstopa. Toda bivši sodnik, ki je bil »motor« preiskave o podkupninski aferi, ni hotel biti jasen. Ni povedal, kdo so bili politiki in poslovneži, ki so skušali zlorabiti preiskavo »čiste roke«. Povedal je le, da ni odšel, ker bi se zbal groženj, ampak zaradi posku- sov zlorabljanja politikov in poslovnežev. Izjava bivšega sodnika je močno odjeknila v Italiji, kjer mediji še vedno zelo pozorno spremljajo vse Di Pie-trove poteze. Ob to izjavo bivšega sodnika se je ostro obregnil odvetnik Carlo Taoprmi-na, ki je Di Pietru očital nejasnost in nedoslednost, medtem ko je koordinator tima »čiste roke« Gerardo D’Am-brosio menil, da bi bil moral sam že pred dvajsetimi leti iz sodstva, ko bi se zmenil za poskuse političnega zlorabljanja njegovega dela. Na 2. strani Danes v Primorskem dnevniku Telecom je moral popustiti Ni plačal neupravičenega telefonskega računa za dva milijona lir, Telecom mu je izklopil telefon, trmoglavi Banovec pa ni popustil in je končno zmagal. Strane SOJetnica KD Rdeča zvezda V športno kulturnem centru v Zgoniku se je včeraj s slovesno prireditvijo začelo proslavljanje 50-letnice Kulturnega društva Rdeča zvezda. Stran 8 Odmevi na zavrnitev referendumov V Gorici negativno odmeva zavrnitev referendumov o finančarski šoli in se krepi prepričanje, da so politični pritiski spet prevladali nad zakonitostjo postopkov. Stran 11 Lira dobro, tolar strmoglavil Medtem ko si je lira kljub prazniku utrdila položaj, slovenski dolar ze od srede nazadržno pada. Stran 14 Suhadolčeva 2. v Val d’lsera Nemka Martina Ertl je zmagovalka ženskega veleslaloma v Val d’Iseru za svetovni smučarski pokal, Slovenka Mojca Suhadolc pa je bila druga. Stran 19 SEDAJ TUDI V BAZOVICI Ul. Kosovel 19 [na cesti proti Opčinam) Tei. 040/2S6913 športna konfekcija. snow-board. kotalke, plavanje, fitnes, športna obutev, prosti čas. LJAJUauujJjJčj ©BM33 RIM / POLITIČNA DEBATA MED PRISPODOBAMI IN DOVTIPI ZBORNICA / RAZPRAVA O FINANČNEM ZAKONU Vodja NZ Fini se je spravil nad »grmičke« Desnica jezna na bivše demokristjane CDU in KDC Črtali davek za pravico do študija Vlada v manjšini v finančni komisiji - SKP in NZ zadovoljni, šolniki pa ostro protestirajo RIM - Italijanska politična razprava, ki je v zadnjih tednih in mesecih vsa osredotočena na eno samo temo, na datum volitev, se je včeraj nepričakovano razširila še na novo področje. Včeraj je bilo namreč v ospredju vprašanje... uporabe sredstev za uničevanje plevela. Gre seveda za prispodobo, katere avtor je predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini. Po njegovem naj bi ta sredstva uporabili proti tako imenovanim »grmičkom«, s katerimi se označujejo manjše stranke tako Pola svoboščin kot leve sredine. Finijeva jeza je bila seveda naperjena na Buttighoneje-vo CDU in še posebno na Casinijev KDC, ki sta se med četrtkovo parlamentarno razpravo o evropskem polletju ne samo distancirala od Finija in Berlusconija, ampak tudi posredno povzročila njun poraz, saj sta bila prisiljena umakniti svoji resoluciji, medtem ko je bil dokument KDC odobren tudi z glasovi leve sredine. Toda Finijeva metafora ni naletela na odobravanje, nasprotno si je lider NZ nakopal veliko kritik. Tajnik DSL Massimo D’Ale-ma se je omejil na ugotovitev, da se mu Finijev dovtip ne zdi prav nič smešen, glasilo PRI La voce repub-bbcana je Finijeve besede označilo kot »neumestno aroganco«, sam »jastreb« Berlusconijeve Forza Italia Cesare Previti pa je opozoril, da je treba tovrstna sredstva uporabljati previdno, da ne bi skupaj s plevelom uničih tudi koristne rastline. Kaj pa pravijo »grmički«? Predstav- nik KDC D’Onofrio je spomnil, da so sredstva proti plevelu uporabljali Američani v Vietnamu, a so bib poraženi. Novinarji so zgrabiti za prispodobo in D’Onofria vprašati, ali so bivši demokristjani KDC sedanji »vietkongov-ci«. D’Onofrio je ostal pri prispodobi in spomnil, da so prav »vietkongovci« po mesecih trdih bojev prišli do Saigona. In da bi bil bolj jasen, je poudaril, da bo parlamentarna razprava o finančnem zakonu »zelo delikaten politični prehod«, in da se bo takrat pokazalo, ati se bo hipoteza »dolge vlade«, za katero se marsikdo tako v Polu kot v Oljki ogreva, lahko uresničila. »Dolga vlada«, se pravi vlada, ki bi trajala vsaj do izteka šestmesečnega italijanskega posredovanja Evropski uniji, če ne še dlje, ugaja tudi »opazovalcu Severne lige pri Oljki«, bivšemu načelniku poslanske skupine Bossijeve stranke Pierluigiju Petri-niju. Po njegovem mnenju naj bi že v tej zakonodajni dobi imeli tudi »ustavodajno fazo«, v kateri bi vsaj postavili temelje za bodoče ustavne reforme. Proti tej hipotezi pa je tudi včeraj odločno nastopil bivši premier Silvio Berlusconi: treba je takoj na volitve, ker je to v interesu Italije, je dejal. Volitve morajo biti »takoj, čim-prej«, kajti »samo politična vlada lahko ima moč, da obdrži Italijo v Evropi.« Z drugega političnega brega mu je pritrdil tajnik SKP Fausto Bertinotti: »Treba je voliti čim prej, vse drugo samo kvarno vpliva na italijansko politiko.« Predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini RIM - Finančna komisija poslanske zbornice, ki zaključuje preučevanje predloga državnega proračuna in takoimenovane-ga spremnega zakona, je .včeraj krepko posegla v sredstva, ki jih je vlada namenila šolstvu. Proti volji vlade je finančna komisija črtala deželni davek za pravico do študija (od 150 do 300 tisoč Ib), ki je bil predviden v 40. členu spremnega zakona. Zaslugo za črtanje tega člena si lastita Stranka komunistične prenove in Nacionalno zavezništvo. Vsaka od dveh namreč trdi, da je ona vložila popravek, s katerim so predstavniki Kartela, Severne lige, SKP in »enotnih komunistov« črtati vladni predlog. Člen, ki ga je črtala finančna komisija, je za CAGLIARI / BIL JE VODJA GRADBIŠČA Nasilna smrt Italijana v Čadu Podlegel je maščevalni ihti delavca - Morilca so že aretirali CAGLIARI - Predvčerajšnjim so v Afriki umoriti italijanskega državljana, ki je bil rojen v pokrajini Belluno, a je živel v Villasimiusu nedaleč od Caglia-rija na otoku Sardiniji. Kaže, da je šlo za maščevanje. Zgodilo se je v Čadu, ki leži pod Libijo ozrioma nad Kamerunom, žrtev pa je 59-letni Ido Alessandro Bristot. Bil je uslužbenec podjetja Federici, ki je ta čas zaposleno z gradnjo ceste v okolici mesta Bongor v bližini kamerunske meje. Bristot je bil vodja gradbišča, ubil pa naj bi ga eden izmed podrejenih mu delavcev. Zakaj? Zaradi tega, ker ga je nekaj dni poprej odslovil. Kakor je sporočila italijanska ambasada v Fort-Lamyju, je čadska policija morilca že aretirala, podrobnosti o tragediji pa se bodo zvedele šele po zaključku preiskave. Z žalostno vestjo je diplomatsko predstavništvo seznanilo predsinočjim poveljnika karabinjerske postaje v Villasimiusu, ta pa ni neposredno stopil v stik z 59 let staro vdovo Giuseppino Ser-ra, da je ne bi naenkrat prehudo prizadel, temveč je njenim sosedam naročil, naj ji povedo, da se je njenemu možu zgodila nesreča; častnik ji je resnico povedal šele kasneje. Takoj zatem so telefonirali pokojnikovemu sinu Manuelu v Nemčijo, kjer dela v neki restavraciji, tako da se je nemudoma vrnil domov. Manuelov prijatelj je na podlagi skopih sporočil iz ambasade v Čadu zvedel, da je morilec Bristota večkrat zabodel z nožem, novica o dogodku pa se je najprej razšbila v Kamerunu in šele malo pozneje odjeknila tudi v sosednji državi. Rimsko zunanje ministrstvo je v stalnem stiku z ambasado. prihodnje leto uvajal nekatere novosti v univerzitetnih davkih. Znižal je za 10 odstotkov vpisni davek (okoli 300 tisoč tir) in odpravil dodatni prispevek v višini 100 tisoč lir, namenjen »podpori za revnejše študente«. Namesto tega je uvajal deželni davek za pravico do izobraževanja (od 150 do 300 tisoč lir), s katerim naj bi dežele finansbale sklad za pomoč revnejšim študentom. »Desna sredina je črtala pravico do študija,« je ocenil podtajnik v zakladnem ministrstvu Piero Giarda, po katerem se bo na ta način za 60 odstotkov zmanjšal sklad za pomoč revnejšim študentom. Giarda je tudi izrazil upanje, da zbornica ne bo potrdila tega sklepa. Povsem različna je ocena pobudnikov popravka, ki je odpravil 40. člen. »Odpravljeni davek je samo prenašal od države na dežele pristojnost obdavčitve, poleg tega pa so njegovo odpravo zahtevati študentje,« je menila SKP, medtem ko je NZ poudarjala,'da »Dinijeva vlada rešuje probleme države samo z obdavčevanjem, medtem ko bi reševanje problemov italijanske šole zahtevalo povsem drugačen pristop«. Sklep poslanske finančne komisije pa so obsodili združenje ravnateljev in sindikati šolnikov, po ka-tereib se z besedami veliko govori o šoti in izobraževanju kot o sbateškem resursu Italije, v praksi pa se samo klesti sredstva, namenjena izobraževanju. HV KOMISIJI ODOBREN AMANDMAr Po novem cenejši bencin za celotno ozemlje FJK RIM - Bencin po zniža- mem v Sloveniji) cena ni ceni, M je zdaj na voljo bendna nižja kot v Italiji, samo prebivalcem tržaške Ukrep pravzaprav v teo-in goriške pokrajine (in riji velja za vso državo, nekaterim obmejnim konkretno pa zadeva sa-občinam videmske) bodo mo FJK, saj se na drugih razširiti na vso Furlanijo - obmejnih območjih Julijsko krajino. V poslan- vprašanje ne postavlja, ski komisiji za proračun ker so cene bencina v so-so namreč na predlog po- sednjih državah bolj ali slancev Severne lige, pro- manj enake, če ne celo grosistov in Forza Mia iz višj e od italijanske. Na-FJK odobrili popravek k men ukrepa je namreč finančnemu zakonu, ki preprečiti tankiranje na daje deželni upravi mož- tujem, kar povzroča zgu-nost, da zniža davek na bo državnim blagajnam, bencin mi vsem dežel- Ukrep predvideva tudi nem teritoriju, to pa samo različne cene bencina gle-v primeru, da je v tibmej- de na oddaljenost posa-mh državah (v tem pri- . meznih krajev od meje. NOVICE Dini sprejel Santera RIM - Italijanski premier Lamberto Dini je včeraj sprejel predsednika evropske komisije Jacquesa Santera. Kot je sporočilo predsedstvo vlade, je Dini s predsednikom evropske vlade govoril predvsem o seji ministrov EU, ki bo v Madridu in na kateri bodo razpravljati predvsem o boju proti brezposelnosti, o gospodarski in denarni integraciji. Dini je gosta seznanil tudi s programom italijanskega predsedstva. »Neprijetni« priseljenci MILAN - Vsak četrti Italijan ima priseljence za »neprijetne«. Na lestvici »neprijetnih« sledijo priseljencem rami (18, 2%), homoseksualci (13, 3%) in židje (11, 7%). Tako izhaja iz ankete, ki so jo pripraviti raziskovalci Italijanske zveze psihologov na vzorcu 1.050 ljudi. Priseljenci so »neprijetni« zaradi barve polti (21, 5%), zaradi spolnosti (18%) in zaradi vere (14%). Velika večina anketiranih je primere rasne mržnje ocenila kot »napoved nevarnih pojavov narodnostne mržnje«, medtem ko je 43, 3% ocenilo multietnično družbo kulturno bogatejšo (negativno jo je ocenilo 39, 3% anketiranih). Umrla priča na procesu Pacciani SIENA - V bližini Siene je v prometni nesreči umrl 31-letni Claudio Pitocchi, ki je bil med pričami na procesu proti takoimenovani »florentinski pošasti«. Pitocchi je bil bil skupaj z bivšo zaročenko eden od »parčkov«, za katerimi je po mnenju preiskovalcev »prežal« Pacciani. Pitocchi je padel z motornim kolesom in umrl zaradi poškodb na glavi. Njegova ni prva smrt v preiskavi. Poleg žrtev »pošasti« so med dolgoletnimi preiskavami v nepojasnjenih okoliščinah umrle nekatere priče. PODKUPNINSKA AFERA / Dl PIETRO O SVOJEM IZSTOPU IZ SODSTVA »Politiki zlorabljali preiskavo« SEUL - Bivši sodnik Antonio Di Pietro pripoveduje svojo resnico o odstopu po kapljicah. V pismu, ki ga je takoj po odstopu poslal šefu milanskega državnega tožilstva Francescu Saveriu Bor-relliju, je Di Pietro dejal, da zapušča sodstvo, ker ne trpi, da bi ga vsi vlekli za rokav in ga skušati pridobiti na svojo stran. To je potem ponovil ob različnih okoliščinah. Včeraj je v Seulu, kjer je na obisku na povabilo italijanskega veleposlanika v Južni Koreji, dodal še nekaj več. »Zapustil sem sodstvo, ker sem odkril, da so skušali nekateri politiki in poslovneži zlorabiti v lastno korist izsledke preiskave "čiste roke“, sam pa sem hotel ohraniti svojo svobodo,« je povedal bivši sodnik. In ustavil se je pri tem. Imen in priimkov ni hotel dodati. Antonio Di Pietro, ki se vrača v Rim iz Hirošime, kjer je sodeloval na konferenci o »Prihodnosti upanja«, se je včeraj srečal s skupino južnokorejskih poslancev in s sodnikom, ki raziskuje tamkajšnjo podkupninsko afero (na zatožni klopi so med drugimi dva bivša predsednika republike in dvanajst industrijskih koncer- nov). In v tem okviru je spregovoril o svoji izkušnji in vzrokih odstopa. »Nisem se zbal groženj, kot dokazuje med drugim dejstvo, da sem zapustil sodstvo, potem ko sem končal s preiskavo in aretiral osumljence. Med preiskovalnim delom so grozili meni in moji družini,« je povedal Di Pietro, ki je tudi pozval južnokorejske sodnike, naj ne klonijo grožnjam. »Povem vam, da bo treba veliko poguma za tako preiskavo,« je rekel sodnik, ki je dodal, da se sam nima za heroja, ampak samo za sodnika, ki je opravljal svojo poklicno dolžnost. Dodal je, da mu je pri tem sloves, h kateremu so prispevati mediji, pomagal, čeprav je v načelu zgrešeno, da bi bil nek sodnik tako popularen. Do tu Di Pietrovo izvajanje. Ostaja vprašanje, kdo so politiki in podjetniki, ki so hoteti zlorabiti preiskavo »čiste roke«? Morda tisti, ki jih je zaslišal brescianski sodniki Fabio Salamone, ki skuša ugotoviti zakulisno dogajanje preiskave o podkupninski aferi in kateremu je Di Pietro prijavil ljudi, ki so skušati pogojevati? Ati pa je bivši sodnik cikal na druge politike, ki ne sodijo v krog zaslišanih v okviru brescianske preiskave? Vprašanja so zaenkrat brez odgovora. Počakati bo najbrž treba na zakluček Salomonej evega dela, preden bo Di Pietro jasnejši kot napovedujejo njegovi prijatelji. Včerajšnje srečanje z južnoko-rejskimi gostitelji je bila tudi pri- ložnost, ki jo je Di Pietro izkoristil, da bi spregovoril o politiki. Rekel je, da je zadovoljen s svojim profesorskim delom in da ne namerava kandidirati na volitvah, čeprav mu italijanski časopisi pripisujejo ta namen. Skratka Di Pietro ne misli še razbliniti meglic nejasnosti tako glede morebitne kandidature na volitvah, kot tudi ne glede razlogov, ki so ga siliti k odstopu. In to v brk tisti jasnosti, za katero se z besedami večkrat tudi sam ogreva. Na Di Pietrovo izvajanje se je takoj polemično odzval odvetnik Carlo Taormina, ki je v imenu generala finančne straže Giuseppe Cerciella bivšega tožilca ovadil brescianskemu sodstvu. V dolgi izjavi je Taormina dejal, da Di Pietrovo pojasnilo ni prepričljivo, »saj ni jasno, kaj pomeni, predvsem pa, zakaj je ob teh poskusih zlorabljanja odstopil«. Odvetnik se je obregnil tudi o Di Pietra univerzitetnega profesorja in se vprašal, katere so njegove strokovne publikacije in na katerih natečajih je sodeloval, da se lahko predstavlja kot univerzitetni profesor. Ob visokem jubileju radk) potijuje nateg m vlago javne skaD TRST - Z besedo, glasbo in pesmijo, tako torej kot se oglasa že pol stoletja, je Radio Trst A sinoči v Kulturnem domu proslavil visoko obletnico. S svečanostjo, ki so jo neposredno prenašali po radiu (televizijska oddaja o dogodku pa bo na sporedu v nedeljo zvečer) so Želeli v proslavljanje vplesti tudi Širok krog svojih zvestih poslušalcev. Tudi kulturen program, ki ga je povezovala Ivana Placer, je odražal vlogo tržaške slovenske Postaje, saj je želel ob ljudskem izročilu ovrednotiti tudi domačo slovensko ustvarjalnost in poustvarjalnost. Za zasluge polstoletnega odgovornega dela je Radiu Trst A predsednik Slovenije Milan KuCan dodelil visoko državno priznanje, Častni znak svobode. Radijska Postaja, ki ima od letošnjega marca ob sebi tudi televizijske programe, Pa je ob ob pomebni obletnici prejela veliko Čestitk, s svoja številno udeležbo na včerajšnji slovesnosti pa so ji priznanje izrekli predstavniki oblasti in radio-televizij-skih postaj, s katerimi sodeluje, predvsem pa poslušalci. Domača pesem za začetek, vmes profesionalni izziv z »resno« glasbo, za zaključek pa nepogrešljiva Zdravljica s svojim nedvoumnim sporočilom ' to je bila rdeCa nit včerajšnjega programa v Kul-dunem domu. Iz domaCe zakladnice so prireditelji Črpali priredbe ljudskih iz Širšega primorskega pro-štpra, pod vodstvom Hila-rija Lavrenčiča sta jih izvedla mešana pevska zbo- ffjfffi ra Hrast iz Doberdoba in Jacobus Gallus iz Trsta. V razdelek »profesionalnih uspehov« so uvrstili Godalni orkester, v katerem so se izrecno za to priložnost zbrali pretežno domači glasbeniki. Godalni orkester je vodil violinist Črtomir Siškovic, ki je nastopil tudi kot solist, izvedel pa je Tartinijev Koncert za violino in godala v a duru in Merkujevo Slovensko rapsodijo za godala Ali sijaj, sijaj, sonce. Godalni orkester in zbora pa sta ob zaključku skupaj izvedla Vrabcevo uglasbitev Prešernove Zdravljice, ki jo je za to priložnost za orkester priredil Hilarij Lavrenčič, ki je tudi vodil skupno izvedbo. Slavnostna beseda in podelitev priznanja sta se lepo vpletla v prireditev. Ivana Placer je na oder najprej poklicala direktorico deželnega sedeža RAJ za FJK Grazio Levi, ki je takoj naglasila, da gre za velik praznik. Dejala je, da »se petdesetletno dekle vsak dan 12 ur oglaša v drugem nacionalnem jeziku območja«. Poudarila je, da delo na radiu zahteva ljubezen in domiselnost, dejstvo, da so se slovenski programi začeli spomladi ’45, ko se je po zaključku vojne vse na novo začenjalo, pa je zelo pomenljivo. Za opravljeno delo gre zasluga vsem, ki so na Radiu Trst A delali v tem dolgem in uspešnem obdobju. Ob koncu se je Levijeva opravičila, da govori v italijanščini, ker slovenščine ne obvlada, izrazila pa je Zeljo, da bi lahko neko C, npr. v novi združeni Evropi, vsakdo govoril tako kot zna in želi. Daljša govora sta za direktorico imela odgovorna za slovenske programe oz. poročila Filibert Benede-tic in Saša Rudolf, ki sta orisala razvojno pot radia in naglasila njegov včerajšnji, današnji in jutrišnji pomen (njuna govora povzemamo v ločenih Člankih). Pol stoletja delovanja pa so želeli strniti tudi v publikacijo, ki je niso zasnovali - kot je v uvodni besedi zapisal Filibert Be-nedetic - kot dolžnostno spominsko knjigo, temveč bolj kot družinski album. Gradivo zanj je zbrala, sestavila in publikacijo še uredila Lida Turk, avtorica obsežnejše in bolj dokumentarno zastavljene knjige »Glas v ...etru«, ki je izšla leta 1991. Fotografije in drugo gradivo opozarjajo na nekatere pomembnejše mejnike v dolgem življenju radia, istočasno pa želijo na neposreden način predstaviti, kako je in še poteka življenje na radijski postaji. Svoji starejši sestri pa bo Čestitala še televizija z oddajo »Televizija radiu hvaležno poklanja«. Breda Pahor Ob naslovu pogled na oder Kulturnega doma med včerajšnjo slovesnostjo ob 50-letnici postaje Radia Trst A; na spodnji fotografiji pa Vlasta Valenčič Pelikan izroča visoko priznanje Republike Slovenije direktorici deželnega sedeža RAI Grazii Levi (foto Križmančič/ , KROMA). »Vloga radia je še vedno nenadomestljiva« Ravnatelj slovenskih programov Filibert Be-nedetic je takoj poudaril, da ima radio v letu svojega pomembnega jubileja ob sebi televizijo. Vendar to sploh ne pomeni, da je televizija prevzela vlogo radia, ali ga je celo nadomestila. »Vloga radia je nenadomestljiva, in to še zlasti v primerih, ko gre za zaščito temeljnih vrednot kulturne identitete in jezikovnega izraza samobitnih manjšinskih narodnih skupnostih, opredeljenih v državni stvarnosti večinskega naroda.« Nato je Benedetic naglasil, da vloga in smernice delovanja Radia Trst A izhajajo iz institucionalnih nalog javne službe. »Gre tedaj za jasna, vsebinsko opredeljena naCela, na katerih temelji odgovornost javnih upraviteljev. Toda delo v javnih ustanovah, zlasti v kulturnih, med katere spadajo tudi množična občila, od tiskane besede do radiotelevizije, so danes bolj kot kdajkoli žal podvržene divjemu postopanju v boju za oblast.« Hvaležen poklon radiu pa nosi v sebi, je rekel Benedetic, veliko vzpodbudo v potrditev vloge in nalog javne radiotelevizije, ki so v tem konkretnem pri- meru zacrtane v izhodišču moralnih dolžnosti kulturnih delavcev. Brez zavzetosti, velikega požrtvovalneega odnosa in idealistične zaverovanosti pa gotovo ne bi mogli izpolniti obsežnih nalog in doseči tolikšne rezultate, s kakršnimi se lahko ponaša Radio Trst A ob svoji 50-letnici, je podčrtal ravnatelj slovenskih programov. Opravljenega dela ni mogoCe na hitro kvan-tificirati, ob navedbi, da informativni in kulturno umetniški program pripravita 7 tisoč oddaj letno, kar znese za veC kot 4500 ur oddajanja, je Benedetic podčrtal nekatere bistvene stalnice, ki označujejo kulturno umetniški program in zaključil, da gre za bogato in razvejano dejavnost, na katero so lahko upravičeno ponosni. Visoko odlikovanje Slovenije za pol stoletja prehojene poti Ob visokem jubileju je predsednik Slovenije Milan Kučan podelil Radiu Trst A visoko odlikovanje, Častni znak svobode. Priznanje za opravljeno delo z voščilom, a bi slovenska radijska postaja v Italiji še v bodoče tako dobro uresničevala zadane naloge, je direktorici deželnega sedeža RAI za FJK Grazii Levi in odgovornima za slovenske programe oz. poročila Bene-deticu in Rudolfu na včerajšnji slovesnosti predala generalna konzulka Slovenije v Trstu Vlasta Valencie Pelikan. »Delali smo in še delamo predvsem iz čuta dolžnosti do slovenskih poslušalcev« »Polstoletna dediščina radijskega informativnega programa je dolga sosledica sedmih vsakodnevnih dnevnikov in poročil, tedenskih poglobitvenih rubrik, v katerih smo skušali, zdaj vec, zdaj manj uspešno pritegniti po-slušalčevo pozornost, ga seznaniti s spreminjanjem družbe in naše skupnosti znotraj nje.« Kot je takoj poudaril Saša Rudolf, odgovoren za slovenska poročila, pa so uslužbenci radijske postaje vedno delali in še delajo v težkih, izvennorm-skih pogojih z obljubljeno, a Se ne uradno potrjeno avtonomijo, z nezadostnim časnikarskim, tajniškim in tehničnim osebjem. Svoje delo pa so vselej opravljah vestno, ob poklicni etiki pa jih je vodil predvsem čut dolžnosti do slovenskih poslušalcev, »ki bi bili brez našega glasu prikrajšani za dnevno poročanje v materinščini«. Nato je odgovoren za slovenska poročila na kratko obnovil zgodovino radijske postaje, ki je s svojim delom začela maja 1945. Konec angloameriške uprave tržaškega ozemlja je na radiu soupadal s prvo generacijsko zamenjavo, predvsem pa je prinesel spojitev sloven- skega radia z javno radiotelevizijsko ustanovo RAI, programi so se prevetrili in nastale so nove oddaje. Do novih sprememb v programih je prišlo ob koncu 60-ih in na začetku 70-ih let. Takrat so bili tudi, čeprav sprva zgolj na osebni in prijateljski ravni, vzpostavljeni prvi stiki z ljubljansko radijsko postajo. Redakcija se je stalno krepila, prvo uradno priznanje pa je dobila leta 1978 ob imenovanju prvih treh vodij izmen. Temu prvemu kamnu na poti avtonomije slovenske redakcije je sledilo imenovanje Drage Legisa za namestnika glavnega urednika. »Dobili smo prvega naSega šefa in funkcionalno avtonomijo.« Običajnemu delokrogu pa je slovensko uredništvo s pričetkom zaostovanja v tedanji Jugoslaviji dodalo Še poročanje o dogajanju v vzhodni Evropi. V okviru tega projekta so slovenski novinarji v približno Štirih letih pripravili preko 6 tisoč radijskih in skoraj tisoč televizijskih prispevkov v italijanščini. »Po 20-ih letih smo konec marca dobih televizijo, skromno in ne povsod vidno, pravijo, vendar našo, na katero smo ponosni, ki lahko postane odločilna silnica širšega projekta, ki naj združi manjšinska z večinskima narodoma vzdolž obrane j nega pasu in prispeva k vzpostavitvi novega dialoga na našem prostoru v tesni povezavi z javnima radiotelevizijskima družbama Italije in Slovenije, in še posebej med tržaškim in koprskim sedežem.« Saša Rudolf, ki je uvodoma predal pozdrav direktorja deželnih informativnih oddaj Piera Vigorel-lija, je daljši zaključen del govora posvetil padlim kolegom v Mostarju in Mogadišu. Trst, Ul. Slataper Nekoč, ko je bilo dimnikarjev veliko več, bo. Za srečo pa si Štejemo, če nam uspe smo verjeli, da srečanje z njimi nam naročiti dimnikarja pred zimo. (Foto M. lahko prinese srečo. Dandanes, ko jih je Magajna, last OZE) tako malo, so taka verovanja Sla v poza- D. in G. Bralce naprošamo, da posredujejo fotografije za objavo ali sporočijo morebitne pripombe in dopolnila k objavljenim fotografijam Odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, tel. 632663. X PISMO UREDNIŠTVU O mladih in gledališču Spoštovano uredništvo! Pišem Vam v zvezi s predstavami našega SSG in njih obiska. Letos sem imel priložnost si ogledati »Halstatt«, »Dom Bernarde Albe« in »Mehi Kampf«. Tri izvrstne uprizoritve! »Halstatta« sem gledal, ko je bil Kulturni dom popolnoma zaseden, Čeprav je bila to popoldanska predstava. Prisotni so bih dijaki srednjih šol iz Kranja. »Mein Kampf« sem gledal prav tako v popoldanskih urah, ko so dvorano napolnih gimnazijci piranske šole. »Dom Bernarde Albe«: bil sem na premieri, čeprav nerad hodim na premiere, iz več razlogov. Tokrat je bila premiera v polni dvorani: napolnili so jo v glavnem naši tržaški dijaki. Kakšna razlika med vedenjem kranjskih in piranskih ter naših tržaških študentov! Prvi so zbrani sledili dogajanju na odru, drugi pa hib nezaslišano - vsaj v prvem delu igre - hrupni. Smeh so videli, kjer ga ni bilo treba; ploskali tjavendan, kot se jim je zahotelo. Skratka: norčevali so se iz Lorco-vega besedila in igralskega napora na odru. Komu je to podobno, sem se spraševal, in že hotel zapustiti dvorano, ker sem pač imel, po mojem skromnem mnenju, vso pravico igro v miru gledah in poslušati. Smilili so se mi igralci na odru, s Štefko Drolčevo, našo tržaško znanko, v glavni vlogi. Vprašal sem se: so naši tržaški dijaka zares tako »pokvarjeni«, da ne vedo več, kaj je disciplina in kakšno naj bo obnašanje v gledališču? So morda presiti vsega? Toda danes imajo tudi njih sovrstniki iz Kranja in Pirana vsega dovolj, zakaj potemtakem med njimi taka razlika? fn starši, kaj porečejo k temu? Pa še vprašanje vodstvu našega gledališča: ah bi ne bilo bolje, da bi predstave za dijake bile namenjene izključno njim in ne obenem tudi »navadnim« abonentom, ljubiteljem odrske umetnosti? Naši tržaški dijaki naj imajo predstavo samo zase in vodstvo SSG naj igralce - posebej gostujoče - predhodno obvesti, kaj jih med predstavo čaka na odru, da ne dobijo živčnega zloma! Dijakom pa bi rad rekel naslednje: razumem Vas. Ste v dobi pubertete, veselja in razigranosti. In prav je tako. Mislite, da vam je vse dovoljeno. V redu. Toda, če se že ne morete niti malo obvladati (za kakšno uro in pol!), kaj ne bi bilo bolje, da bi »delah kažin« kar na trgu Oberdan ah na kaki osrednji tržaški ulici? Premislite malo, če ne bi bilo tako res bolje! To Vam svetuje in priporoča nekdo, ki v Vaših letih ni imel denarja niti za jutranjo malico, kaj šele za gledališko predstavo in še umetniško vrh vsega. Pa oprostite in - hvala za razumevanje! Dr. Drago Stoka Zemljevid občine Trst iz leta 1829 - 10 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FTEG POGOVOR S PETROM ZUANELLO Več perspektiv za Beneško Slovenijo Tako meni odbornik zo javno delo v gorski skupnosti zo Nodiške doline SOVODNJE - S Petrom Zuanello se poznava Se dolgo vrsto let iz časov, ko smo v Benečijo Prihajali, da bi se med seboj primerjali v nogometnih veščinah. Takrat je bil Peter tajnik sovodenj-skega Športnega društva »Savognese«, ki je med prvimi navezalo določene stike s Športnimi društvi iz goriskega in tržaškega zamejstva in s sorodnimi skupinami onstran meje. Peter Zuanella pa ni bil le aktiven športni delavec, ukvarjal se je tudi s politiko oziroma z družbenim življenjem v svoji občini. Bil je najprej občinski svetovalec in kasneje celo župan Občine Sovodnje, ko je v tem kraju zmagala napredna lista. Nadaljne volilne Preizkušnje so se nasmehnile demokristjanom, ki so do letošnje spomladi »gospodarili« ne samo v Sovodnjah, marveč SirSe v Nadiskih dolinah. Peter Zuanella se v tem obdobju ni umaknil v ozadje, stal je v prvi vrsti in svojo skrb za slovenstvo izražal z opozicijskih klopi sovodenjske občine in same gorske skupnosti za Nadiske doline, kjer je bil eden od dveh (na skupno 40 svetovalcev) predstavnikov opozicije. Rekli smo, da so spomladanske upravne volitve v Benečiji dokončno odpisale de-rnokrščanski fevdalizem, ki je v teh krajih vedril in oblačil po mili volji. Skoraj v vseh občinah so zmagale napredne liste in njihovi predstavniki danes predstavljajo večino tudi v gorski skupnosti. Peter Zuanella je tako Ponovno prišel v večino v svoji občini. V gorski skupnosti pa je odbornik za javna dela in načrtovanje. »Povedati moram, da sem na tihem veliko let upal, da bo tudi v naših krajih prišlo do teh epohalnih sprememb, Čeravno si nisem mislil, da bomo na zadnjih upravnih volitvah zabeležili tak uspeh. Zrušil se je sistem, ki je zglodal nepremagljiv in Peter Zuanella zrušile so se določene resnice, ki jih je ta sistem prinašal in zagovarjal. Nasi ljudje so premagali dolgoletni strah in izbrali tiste ljudi, ki so se od vedno prizadevali za pošten, demokratičen odnos in za uveljavitev nase jezikovne in kulturne specifike«. Sam si bil v sedemdesetih letih župan na Čelu napredne liste. Zakaj niste uspeli ohraniti in razširiti ta pogled tudi na druge občinske stvarnosti? »Menim, da takratni Časi niso bili Se zreli, Ce vemo, kako se je pri nas delala politika in kakšno moe je imela KD. Zmaga v naši občini kot tudi v občini Grmek je predstavljala prej izjemo, ki ni morala postati pravilo«. Kako vidiš bodočnost Benečije? »Vsekakor bolj perspektivno, Ce je res, da se je v ljudeh utrdila določena narodnostna zavest in to dokazuje uspeh, ki ga beleži dvojezični šolski center v Spe-tru. To pa ni dovolj. Nasi kraji so gospodarsko in družbeno zaostali in to predstavlja poglavitno vprašanje za našo celotno skupnost. Ce ne bomo rešili tega problema, bo tudi za druge težko najti primerne odgovore«. Rudi Pavšič LJUBLJANA / OBISK DELEGACIJE NSKS Slovenske stranke seznanjene s problemi Koroških Slovencev LJUBLJANA (STA) - Delegacija Demokratske stranke Slovenije (DS) pod vodstvom predsednika Toneta Peršaka je v prejšnjih dneh sprejela delegacijo Novega narodnega sveta koroških Slovencev. Delegaciji sta spregovorili predvsem o vlogi Narodnega sveta kot demokratično izvoljenega predstavništva vseh koroških Slovencev ter o odprtih vprašanjih, ki tarejo slovensko manjšino na Koroškem, je sporočila DS. Demokrati Slovenije so podprli zamisel in funkcijo Narodnega sveta in se zavzeli za to, da Narodni svet resnično postane enotno predstavništvo vseh koroških Slovencev, v katerem bodo zastopane, demokratično izvoljene, vse politične skupine, ki imajo ustrezno podporo med volilci. Delegacija DS je podprla tudi mnenje predstavnikov Narodnega sveta, da bi bilo koristno, Ce bi ob vladnem uradu za Slovence po svetu delovalo tudi posvetovalno telo, ki bi reševalo politična vprašanja in iskalo usklajene rešitve v skladu z ustavno določeno odgovornostjo Slovenije za slovenske manjšine na Koroškem in drugod. Delegaciji sta tudi soglašali, da proračun manjšine, v katerega vlaga tudi matična država, oblikuje in njegova sredstva razporeja zastopstvo manjšine, ki zaradi poznavanja razmer lahko najbolje oceni, komu in v kolikšni meri so sredstva potrebna. Sogovorniki so se tudi dogovorili, da bodo v prihodnje vzdrževali redne stike, vodstvo DS pa je zagotovilo vso podporo Koroškim Slovencem pri njihovih prizadevanjih za izboljšanje avtrijske manjšinske zakonodaje. Delegacijo Narodnega sveta je sprejel tudi predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Janez Kocijančič s sodelavci. Predstavniki Narodnega sveta so ZLSD seznanili z razmerami znotraj svoje organizacije ter z aktualno problematiko slovenske manjšine v Avstriji. Janez Kocijančič je poudaril nujnost avtonomnega in neodvisnega dogovarjanja in usklajevanja med različnimi organizacijami koroških Slovencev, so sporočili iz službe za stike z javnostjo pri ZLSD. MANJŠINA Obisk SSOpri prefektu v Vidmu VIDEM - Predsednica SSO Marija FerletiC in podpredsednik za videmsko pokrajino dr. Riccardo Ruttar sta ob srečanju z novim videmskim prefektom, v daljšem delovnem razgovoru predočila problem slovenske manjšine v Italiji s posebnim poudarkom na probleme Slovencev v videmski pokrajini. Izrazila sta tudi obžalovanje nad dogodki v cerkvi na Matajurju, ki so v slovenski manjšini vzbudili toliko ogorčenja nad absurdnim početjem. Prefekt, ki je pozorno poslušal izvajanje svojih gostov, se je strinjal, da je potreben stalen dialog za preverjanje odprtih vprašanj za njihovo cimboljšo reševanje. V tem smislu je izrazil svojo razpoložljivost in se zahvalil za obisk. ČEDAD / NIZ KULTURNIH PRIREDITEV Ponte-most " za premagovanje posledic bosanske tragedije ČEDAD - »Ponte - Most« je naslov niza kulturnih manifestacij, ki jih bodo v Čedadu pripravili z namenom, da bi javnost opozorili na bosansko tragedijo. Organizatorji, mladinsko združenje »Freedonia«, Cedajsko Delavsko društvo, Pro loco, Združenje za zgodovinske in umetnostne raziskave, mednarodno pacifistično združenje in Cedajska občinska uprava, želijo s to pobudo opozoriti na »mlačnost«, ki vlada tudi v italijanski javnosti kar zadeva bosansko tragedijo. Med pomembnejše pobude, ki jih bodo izpeljali do srede, 13. decembra, naj omenimo sinočnjo, ko so v begunskem zbirnem centru v Prešnjem pri Čedadu pripravili mladinsko gleda- liško predstavo, na kateri so nastopih elani krožka Iskra in združenja »Proiezione Peters«. Danes bodo v vseh Cedajskih trgovinah z jestvinami zbirali blago, ki ga bodo namenili potrebnim občanom v Mostarju. V avditoriju nižje srednje šole De Rubeis pa bo v ponedeljek, 11. decembra, ob 20.45 pogovor o bodočnosti, ki Caka bosanske begunce. Na njem bodo sodelovali Augusta Del Piero Barbina, župnik Pierluigi Di Piazza, Renzo Roi in Božidar Stani-siC. V sredo, 13. decembra, pa bodo v dvorani Foro Giuho Cesare predvajali diapozitive na temo »Obrazi vojne, geste miru«. Rudi Pavšič SEŽANA / VEČER ZA NAJMLAJSE V Kosovelovi knjižnici igrivo srečanje z Markom Kravosom V Lesah bodo obnovili nekdanjo "deveterico" LIESE - Kulturno društvo Rečan se že veliko let prizadeva, da bi uveljavilo različne izraze beneškega ljudskega in verskega izročila. Doslej je izpeljalo številne pobude, na katerih je priša do izraza domača kulturna ust-varjanost, ki sega nazaj v stare ljudske običaje. V ta okvir sodi obnova »deveterice«, verske navade iz Nadiških dolin, ko so domačini v sprevodu nosili podobo Matere božje od hiše do hiše. V družinskem krogu se je molilo in pe- lo božične pesmi. Devetica se je zaključila na božični prevečer. Za to priložnost je kulturno društvo Rečan izdalo tudi knjižico, v kateri so zapisane priložnostne molitve in besedila božičnih pesmi. Ponudba, ki je vredna posebne pozornosti, se bo začela 16. decembra v zaselku Zverinac in se v naslednjih dneh nadaljevala v Podlaki, Dolenjem Grmeku, Topolovem, Liesah, Kosci, Platacu, Dolenjem Bardu in Sevcah. (R.P.) SEŽANA - V praznično okrašeni Kosovelovi knjižnici v Sežani so se minuli četrtek začele s posebno skrbjo pripravljene novoletne pravljice, ki se bodo vrstile vsak četrtek do novega leta. Otroci, ki obiskujejo mladinski oddelek, in teh je iz leta v leto več, že vedo, da jih v decembru čaka v knjižnici veliko presenečenj. Seveda se najbolj veselijo zadnje ure pravljic v letu, ko jih obišče Dedek Mraz. Tako je bil v četrtek gost knjižnice pesnik in pisatelj Marko Kravos in otroci so uživali ob njegovi zgodbici Bine Ervine si poišče dom iz knjige Male zgodbe iz velikega življenja Bineta Brvinca. Pod vodstvom knjižničarke mladinskega oddelka Marije Godnič so učenke nižjih razredov uprizorile dramatizirano pravljico in same izdelale imenitne živalske like, ki v pravljici nastopajo: brvinca, polža, gobo, muho, ... NajmlajSi so ves čas sodelovali ob zanimivi zgodbi in ob zaključku ulasnn protesti- rali, naj se Se nadaljuje. Zanimivo in pohvalno je, da ostajajo pri urah pravljic tudi starši, ki najmlajse otroke pospremijo v knjižnico, in to ne le iz Sežane, temveč tudi okoliških vasi in onstran meje. Otroke, Zeljne pravljic je potem potolažil Marko Kravos, ko je Se sam povedal eno izmed zgodbic iz knjige. Kot vedno ob podobnih priložnostih so lahko starSi otrokom kupili knjige, v katere je Marko Kravos vsakemu posebej napisal prisrčno posvetilo, da bo otrokom tako ostal resnično lep spomin na dogodek. A ko sem opazovala pravi živ Zav med otroki in starSi, mi je postalo tesno pri srcu, ko sem opazila v nekaterih otroških očeh solze, ker jim starSi bodisi iz kakršnegakoli razloga niso kupili knjig. Zdelo se mi je krivično, da se je pri marsikaterem otroku meSalo veselje z žalostjo. In pomislila sem, kaj bi naredila, da bi vsak otrok lahko dobil knjigo. a.n. pri srcu 'Hf! nam j e Hi ►Im* rešitve dobite pri nas iša p i To je tradicija. Za majhne in velike nakupe, za majhna in velika dela, za vsakršno potrebo tvoje družine, lahko vedno računaš na velikega soseda ! Zadružni kredit. COOPERATIVO ZADRUŽNE KREDITNE BANKE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE PRI SVETEM IVANU / VČERAJ URADNA OTVORITEV PRENOVLJENEGA ŠPORTNEGA OBJEKTA LUKA / PREVEC DELAVCEV Novi »Stadion« potrjuje, da je manjšini potreben Velik delež Slovenije - Številna prisotnost priča o pomenu objekta Kako bo Trst zagovarjal svoje interese? Danes sestanek na Deželi Pri sv. Ivanu je bil včeraj poseben praznik. Na Stadionu 1. maja je namreč predsednik Športnega združenja Bor Aleksander Rustja svečano prerezal otvoritveni trak in s tem uradno odprl prenovljeni Borovi telovadnici, ki pa ju Borovi Športniki že veC kot mesec dni vsakodnevno uporabljajo. Rustja je delček otvoritvenega traku simbolično podaril predsedniku Olimpijskega komiteja Slovenije mag. Janezu Kocjančiču in državnemu sekretarju Republike Slovenije za Slovence po svetu dr. Petru Venclju v zahvalo za konkretno pomoC, ki jo je Slovenija nudila pri obnovi tega za slovensko manjšino izredno pomembnega športnokul-turnega objekta. Kajti ne smemo pozabiti, da na »1. maju« skupaj delujeta Športno združenje Bor in Kulturno društvo Slavko Škamperle. Uradna otvoritev pa je istočasno pomenila tudi zahvalo vsem tistim posameznikom in organizacijam, ki so po svojih moCeh prispevali k prenovi. Pri tem seveda ne moremo mimo Odbora za ohranitev 1. maja, ki je s številnimi pobudami našel velik odmev v zamejski javnosti in sprožil izredno široko solidarnostno akcijo z zbiranjem sredstev za obnovo. Do zadnjega kotička napolnjena nova montažna športna dvorana, ki stoji na mestu starega Borovega balona, je bila najboljši dokaz, da ljudje s tem edinim slovenskim športnim društvom v mestu živijo, z njim dihajo in jim ni vseeno, kaj se z njim dogaja. Zato se najbrž tudi ni bati, da števil- nih del, ki so še potrebna za popolno prenovo, ne bodo dokončali, pa Čeprav bo zato po besedah predsednik Rustje potrebna še približno milijarda lir. Predsednik Bora Rustja je v svojem priložnostnem posegu poudaril pomen tega edinega slovenskega mestnega društva, ki je ob svoji ustanovitvi leta 1959 simbolično nadaljevalo izročilo Južnega Sokola, ki je nastal že leta 1869. Ob'svojem nastanku je Bor predstavljal edino slovensko športno društvo v zamejstvu, prostori, ki jih je uporabljal pa so bili v svoji zasnovi namenjeni predvsem kulturni in gledališki dejavnosti. Športna dejavnost je iz leta v leto doživljala širši razmah, tako da je bil objekt na 1. maju vedno bolj tesen. Tudi s postavitvijo »balona« pred petnajstimi leti so se problemi le začasno omilili, medtem pa je zob Časa vse bolj načenjal staro telovadnico, pa tudi »balon« je začenjal puščati na vseh koncih. Stvari so prišle tako daleč, da je vodstvo SZ Bor maja lani zaradi varnostnih razlogov Stadion zaprlo. Zaprtje je imelo izreden velik odmev, neposredna posledica tega pa je bila ustanovitev Odbora za rešitev 1. maja, številne akcije, solidarnost posameznikov, podjetij in pomoC SKGZ, SSO in ZSSDI ter na koncu velik delež Republike Slovenije (ob že omenjenih sta jo na otvoritvi zastopala tudi generalni konzul Republike Slovenije Vlasta Valenčič in podsekretar ministrstva za šolstvo in šport Marko Trškan) pri Pred polnimi tribunami so v progrgmu nastopile tudi Borove ritmičarke (Foto Kroma) Med razne dejavnike, ki zavirajo preporod tržaške luke, se uvršča presežek delovnih moči, temu pa je treba (ampak samo delno) pripisati okoliščino, da se postopek za privatizacijo celovite pristaniške infrastrukture, kakor ga predvideva državni zakon št. 84 iz lanskega leta, še zmerom ni zaključil. Pristojno ministrstvo se je v teh dneh konCno odločilo, da dovoli predčasno upokojitev 1.100 do 1.300 luških delavcev v vsej državi, s pomočjo katere naj bi bilo mogoče organizacijo dela vendar prilagoditi stvarnim potrebam notranjega, zlasti pa mednarodnega trga, ki terja iz dneva v dan učinkovitejšo tekmovalnost. Ker je ravno Trst - a predvsem po lastni obnovi objektov. Po Rustji so vCeraj spregovorili še Milica Kravos, predsednica Kulturnega društva Slavko Škamperle, ki ima prostore na Stadionu, koordinator Odbora za ohranitev 1. maja dr. Renato Stoke Ij, državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije mag. Janez Kocijančič, podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin, Predsednica SSO Marija FerletiC, predsednik komisije za šport pri SKGZ Ivan Peterlin, delegat pokrajinskega odbora CONI Stelio Borri, ki je predsedniku Rustji podelil tudi posebno plaketo Conija, občinski svetovalec Peter Močnik, predsednik deželne odbojkarske zveze Paolo Ruggeri in za konec pred- sednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jure Kufersin, medtem ko je svotoivanski župnik Milan Nemac blagoslovil prenovljeni objekt. Iz vseh posegov je bilo jasno zaznati, kakšen pomen pripisujejo temu športnemu središču manjšine v Trstu, iz nekaterih posegov pa je bilo tudi jasno razvidno, da je bil Stadion narodnostna športna zibelka za marsikoga od njih, to svoje poslanstvo pa mora nadaljevati tudi v prihodnje. Priložnostni program so popestrile pihalne skladbe, ki jih je izvajalo Godbeno društvo Prosek in nastopi naraščajmo odseka za ritmično gimnastiko pri SZ Bor. Celoten program pa je povezovala Loredana Gec. (rg) REPNIC Nadaljuje se mazaška dejavnost po slovenskih vaseh Fašistoidni mazači so se oglasili tudi v zgoniški občini. Na muho so tokrat vzeli dvojezično tablo, ki stoji na začetku Repnica, Ce prihajamo iz Zagradca. Kot vidimo na sliki (foto KROMA), so prekrili vse tisto, kar je bilo slovenskega. Nekateri se pac radi zabavajo s tem podlim mazaškim športom. krivdi - že dolgo pod pritiskom neizprosne konkurence severnoevropskih luk in ker osrednja vlada ne bo mogla zadovoljiti vseh luk vzdolž Apeninskega polotoka, se zastavlja vprašanje, kako izboriti upokojitev več kot 400 tukajšnjih pristanišC-nikov tako iz vrst nekdanje ustanove EAPT kakor iz vrst samostojne delavske družbe (CULPT). Na to vprašanje bodo skušali odgovoriti danes dopoldne v prostorih deželne uprave, kjer se bo odbornik za prevoze Gior-gio Mattassi v spremstvu podpredsednika FJK Cri-stiana Degana sestal s krajevnimi parlamentarci, z županom Riccardom 11-lyjem, s predsednikom luške oblasti Michelejem Lacalamito, pa še z zastopniki pristaniških delavcev in s predstavniki njihovih sindikalnih organizacij. Pokrajinsko združenje industrijcev se je že priporočilo odgovornim, naj na ministra Giovannija Caravaleja kar najodločneje pritisnejo in mu obrazložijo specifiko tržaške luke. Ker pa vemo, da je z njo že dodobra seznanjen, bi mu kazalo ponuditi kaj več kot samo tarnanje zaradi vsega izgubljenega. Lahko bi obnoviti tezo o sodelovanju z drugimi lukami na obeh straneh gornjega Jadrana, kar pa bo zaman, Ce bo tudi tokrat prevladalo mnenje poslanca Roberta Menie, potem ko se je glede odnosov s sosedo postavil na stran »postfaši-stov« celo sam ministrski predsednik Lamberto Di-ni. (dg) ANDOS / SE DANES IN JUTRI Prodajna razstava združenja žensk, operiranih na prsih Posnetek z razstave združenja ANDOS (foto KROMA) Na sedežu Vsedržavnega združenja žensk operiranih na prsih (ANDOS) v Ul. Udine 6 so včeraj odprti 18. prodajno razstavo obrtnih predmetov, ki so jih izdelale prostovoljke združenja. Z rastavo in prodajo izdelkov želijo Članice podpreti delovanje ustanove v korist žensk, ki so bile operirane na prsih. Razstavo je odprla predsednica tržaškega odbora Rdečega križa Clelia Poilucci. Danes in jutri bo razstava odprta od 9.30 do 19.30. is »CI.I ■'N E - • •___ ilil Telefon spet brni pri Banih Evgenu KovaCiCu od Banov 106 so priključiti telefon in nam je telefoniral v redakcijo. Je to sploh vest? Seveda, in tudi zanimiva vest. Začelo se je septembra lani, ko je zaradi nevihte odpovedal Kovačičev telefon. Okvaro so tehniki Telecoma (takrat še Sipa) začasno popraviti, vendar pri povezavi nekaj ni bilo v redu: včasih je bil telefon povsem nem, včasih pa je bilo razločno slišati razgovore neznancev. Kmalu zatem je Telecom obvestil Kovačiča, da so na njegovi liniji zabeležiti nenavadno visok telefonski promet: raCun je znašal veC kot 2 milijona tir! Vse dotlej je Kovačič plačeval malo več kot 100 tisoč lir vsaka dva meseca in se ni mogel spo-prijazniti s takim računom. Na direkciji Telecoma so mu pokazati računalniški izpis, iz katerega je nedvomno izhajalo, da so na njegovi liniji zabeležiti več kot 13 tisoč impulzov. Pri hitrem pregledu je KovaCiC ugotovil, da je poznal nekaj klicanih številk, velike večine pa ne. In prav ti medkrajevni klici z najrazlič- nejšimi kraji po Italiji so ga bremeniti za tak račun. Brez dovoljenja si je izpisal nekaj številk in preveril, da so vsaj pri nekaterih odgovarjale družine, ki so septembra lani imele sorodnike pri vojakih v Trstu, točneje pri Banih! In ravno v vojašnici pri Banih je bil razdelilnik, na katerega so priključiti telefonsko povezavo iz Kovačičeve hiše. Kljub vsem Kovačičevim protestom je Telecom vztrajal pri zahtevi po plačilu dvomilijon-skega računa, svetovali pa so mu, naj se posluži komisije za zgladitev sporov, v kateri sedijo tako predstavniki telefonskega podjetja kot združenj potrošnikov. Zal pa se je tu zataknilo. Na enem od združenj potrošnikov so mu predlagati kompromisno rešitev: plačilo polovičnega računa, kar bi zneslo »samo« milijon lir... Na drugem združenju se s temi problemi niso več ukvarjati, na tretjem pa so se sicer zavzeti za njegov primer, vendar jim ni uspelo, da bi mu preskrbeti odvetnika. Telecom je poslal Kovačiču še zadnje opozorilo in mu nato maja letos izklopilo telefon, iz-tirjatev dolga pa predalo podjetju, ki se ukvarja s sodnimi postopki. KovaCiC si je že preskrbel odvetnika in se pripravljal na tožbo, kar je vedno tvegana zadeva, tudi Ce bi moral po vsaki logiki zmagati pravdo. Bilo je septembra letos, ko smo objaviti članek o »telefonskih vampirjih«, ki se vklopijo na napeljavo nic hudega slutečega naročnika. Zabeležili smo tudi nasvete Telecoma, kako se zavarovati pred telefonsko krajo, pa tudi kako se lahko naročnik, ki ga bremeni neupravičeno visoki račun, lahko brani pred komisijo za zgladitev sporov. »Lepo ste napisali, pa ni tako, kot so vam povedali,« nam je povedal KovaCiC in nam orisal svojo zgodbo, ki smo jo preverili pri službi za stike z javnostjo Telecoma in jo objaviti. Resnici na ljubo so pri telefonskem podjetju takoj zaceli preverjati zadevo, naročnika od Banov so povabiti na razgovor in mu spet svetovali, naj se posluži komisije za zgladitev sporov. In tu so mu spet predlagati kompromisno rešitev, tokrat s 70 odstotnim popustom: plačal naj bi »samo« 600 tisoC lir. Tudi tega predloga ni sprejel kljub temu, da mu je grozil sodni postopek. In glej, njegova vztrajnost je bila konCno poplačana: te dni so mu sporočili, da so mu odbili 13.000 impulzov in da se je torej dvomilijonski račun zmanjšal za... 1.964.000 lir! Pa še telefon so mu spet priključili! In nam je takoj telefoniral v redakcijo, kar nam je bilo v veliko zadoščenje, ker se je zadeva ugodno rešila predvsem zaradi njegove odločnosti, pa tudi ker smo jo sprožiti v javnosti. Septembra smo postavili nekaj vprašanj: zakaj niso telefonski razdelilniki zavarovani in zapečateni, Ce so na vsem dostopnem mestu; zakaj naročniku ne izročijo izpisa telefonskih klicev z njegovega aparata razen med sodno obravnavo; zakaj so združenja potrošnikov v tem primeru bila neučinkovita; in koC-no Ce je bil septembra lani med naborniki, ki so stražiti opuščeno vojašnico pri Banih, tudi uslužbenec telefonskega podjetja. Vsa ta vprašanja so še brez odgovora. COL / USTANOVNI OBČNI ZBOR SPOROČILO SDGZ Repentabrski jusarji so se organizirali Cilje jusarskega drušiva je orisal Milko Križman Urnik trgovin za praznike V prostorih Kulturnega doma na Colu so se pred tednom dni sestali na ustanovnem obenem zboru repentabrski jusarji. V nabito polni dvorani so domačinom posredovah svoje dolgoletne izkušnje glede jusar-ske problematike Zoran Sosič, Karlo Grgič in Stanko Hrovatin, kasneje pa se jim je pridružil tudi odvetnik Andrej Berdon. Občinstvu je dlje repentabrskega jusarskega pripravljalnega odbora predstavil domačin Milko Križman. V svojem poročilu je Križman obrazložil, da delo, ki si ga je pripravljalni odbor zastavil, ne sloni le na skupnem izkoriščanju pašnikov, pobiranju stelje, urejevanju poljskih poti in zidov, čiščenju gozdov in mlak ampak na smotrnem Upravljanju jusarskega teritorija. Poudaril je tudi, da bo prvi korak, ki ga bo skušal odbor narediti, pravna pridobitev upravljanja jusa, ki bo vsekakor nedeljiva last Upravičencev. Poročilu je sledila živahna razprava, v katero je poseglo več domačinov, kar je* tudi izraz velikega zanimanja za to novo pobudo. Problemov, ki jih bo moral jusarski odbor rešiti, ni malo. Mogoče najbolj zahteven in težaven je problem povezave katasta z lastnino, kar se lahko doseže le s prei-skovajem pravnih aktov, Prodajnih pogodb, razsodb m dedovanj. Naj še omenimo, da je bil ua koncu seje prebran osnutek dolgega in razčlenjenega statuta, ki so ga prisotni soglasno odobrili. Obenem so tudi potrdih že obstoječi odbor. Skratka, repentabrski ju-sarsi odbor čaka zahtevno delo, pri katerem mu bodo morah stari vsi upravičenci °b strani. K.C. Občnega zbora na Colu se je udeležilo veliko ljudi (foto KROMA) Slovensko deželno gospodarsko združenje v Trstu obvešča vse včlanjene obrate ter stranke, da bodo v decembru veljali sledeči urniki za trgovine in gostilne tržaške občine: vsi javni obrati (bari, gostilne, diskoteke itd.) bodo lahko po želji odprti fakultativno ves mesec, tudi ob praznikih, nedeljah in dneh tedenskega počitka, izjemoma bodo lahko odprti celo noč med 24. in 25. decembrom, med 25.in 26. ter med 31, decembrom in 1. januarjem. Vse trgovine bodo morale biti obvezno zaprte za praznike 25. decembra (božic), 26. decembra (sv. Stefan) in 1. januarja. Vse ostale dni bodo trgovine vseh kategorij lahko odprte fakultativno tudi ob nedeljah in predvidenih dneh za tedensko zaporo; v tem primeru se bodo držale rednega urnika. 8. DECEMBER / PODELIL MU JO JE ZUPAN ILLY Bellomiju kolajna Občine Katoliški Trst je včeraj proslavil praznik brezmadežne Marije. 41. leto zapored so se verniki na Garibaldijevem trgu poklonili pozlačenemu kipu. Gasilci so po lestvi ponesli do kipa na visokem stebrfl venec, medtem ko so ljudje pustili ob vznožju stebra cvetje. Obreda se je udeležil tudi tržaški škof Lorenzo Bellom! Včerajšnji dan je bil zanj dan spomina. Pred 18 leti je namreč prispel v Trst in prevzel škofovsko mesto. Njegovega prihoda so se včeraj spomnili na tržaški občini, kjer mu je Zupan Illy podelil spominsko kolajno. Škof Bellomi se je ob tej priložnosti spomnil na svojega predhodnika, nadškofa Antonia Santina, ki se je rodil na današnji dan pred 100 leti. Danes bo o nadškofu Santinu govor na tržaški Pomorski postaji. Nekdanji podravnatelj Osservatore Romano Gianfranco Svidercoshi, škof iz Vittoria Veneta Eugenio Ravignani in tržaški škof Bellomi bodo povezali stoletnico rojstva Antonia Santina s 30-letnico konca drugega vatikanskega koncila, katerega eden od protagonistov je bil - po včerajšnjih besedah škofa Bel-lomija - tudi nadškof Santin. NOVICE Skupščine DSL Jutri popoldne ob 16.30 bo v Domu Brdina na Opčinah skupščina DSL za vzhodni Kras. Udeležila se je bosta tudi podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin in pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro. 2e danes bo ob 17.30 podobna skupščina na sedežu DSL v Devinu-NabreZini, na kateri bo posegel odgovorni za organizacijo stranke Luigi Bianchi, v ponedeljek pa bo skupščina članov DSL zaposlenih v zdravstvenem sektorju. Ta skupščina bo ob 18. uri na trankinem sedežu v Ul. Spiridione 7. Parkirišča pri športni palači Na območju pod športno palačo pri Carboh bodo začeh v prihodnjih dneh graditi nogometno igrišče. Tržaška občina obvešča, da bo zato odslej na tistem območju parkiranje prepovedano. Ob nedeljskih tekmah tržaškega košarkarskega prvoligaša Illy-caffeja bodo lahko navijači parkirah svoja vozila na parkirišču veleblagovnice Delavskih zadrug v Ul. Svevo. parkirišče ob športni palači bo vsekakor še vedno odprto. Spomin na deportiranje telefonskih delavcev V teh dneh poteka 52-letnica aretacije in deportiranja skupine tržaških telefonskih delavcev takratne telefonske družbe TEL VE v nacistična koncentracijska taborišča. Ob tej obletnici vabijo sindikalne organizacije telefonskih delavcev uslužbence podjetja TELECOM, upokojene telefonske delavce in sorodnike padlih na spominsko svečanost, ki bo danes ob 10.30 v spominskem parku na griču Sv. Justa. Izlet po mestu Podjetje za turistično promocijo obvešča, da bo v nedeljo, 10. decembra, priredila izlet po mestu. Pohod se bo začel ob 8.45 izpred Pomorske postaje, udeležence bo vodil vodič, izletniki si bodo ogledati zgodovinsko središče, cerkve, stolnico, Grad sv. Justa. Opoldne se bodo udeleženci okrepčali v kavami. Miklavžev semenj: parkiranja Tržaška občina obvešča, da lahko kramarji, ki sodelujejo v teh dneh na Miklavževem semnju na drevoredu XX. septembra, parkirajo svoja dostavna vozila na ploščadi gradbenega kompleksa bivše pivovarne Dreher. Ustavilo se mu je srce V uradih hipodroma na Montebehu se je včeraj slabo pisalo 64-letnemu Antoniu Quadriju, enem od najbolj znanih še aktivnih italijanskih voznikov na konjskih dirkah (kariero je prišel leta 1947). Končal je nekaj tekem, ki so bile na programu, ko se je zgradil na tla in negibno obležal. Neki finski kolega in zdravnik, ki sta bila v uradu, sta mu priskočila na pomoč, prišli so tudi prostovoljci Rdečega križa, dve voziti službe 118. Po okrog dvajsetih minutah si je Quadri opomogel, nakar so ga odpeljati v glavno bolnišnico. Zdravniki bodo prognozo umakniti šele po 48 urah, vendar so nekateri očividci povedati, da je bil med prevozom pri zavesti in je spregovoril. SREĆA V NESREČI Šofer prevrnjenega »ape« dobil le udarec v hrbet Na oddelku za odvijanje odkrili lažno zdravnico _________V POŽARU POP SV. JUSTOM________ Pes rešil mladega gospodarja Prebudil ga je z lajanjem - Požar verjetno izbruhnil zaradi pregretega dimnika Ko je priletni moški ®topil iz svojega »ape«, se je pritoževal, da ga boli ™bet. Po zdravniško po-m°C pa se ni zatekel, ocit-n° ni bilo nič hujšega, tako da si pri mestnih re-narjih, ki so prišli na kraj nesreče, njegovega imena niso niti zabeležili. V »ape« se je na Miramar-skem drevoredu, blizu rojanskega križišča, zaletel fiat croma, ki ga je upravljal neki taksist: nestabilno dostavno vozilo se je pri tem prevrnilo in obstalo sredi ceste. Tri mesece je delala na oddelku za anestezijo in oživljanje v katinar-ski bolnišnici, vsi so bili prepričani, da je pač zdravnica na praksi, kar naj bi potrjevala tudi čedna štipendija v višini 45 milijonov lir, ki jo je prejemala za post-univerzitetno specializacijo. Dejansko pa je 29-letna Edvige Bevacqua vpisana v tretji letnik medicinske fakultete v Catanii. Lažno zdravnico so odkrili še sredi prejšnjega meseca, potem ko je tržaška univerza naslovila v Catanio prošnjo, naj posredujejo curriculum ženske. Vest pa so odgovorni na oddelku za oživljanje v katinarski bolnišnici potrdili šele včeraj, a z Be-vacquovo se sedaj ukvarja sodišče. Vodstvo odjetja za zdravstveno službo »Triestina« afere ni hotelo komentirati. Nekdo od vodilnega osebja, ki dežura konec tedna, je izjavil, da o zadevi ni seznanjen. Odgovorni na oddelku za oživljanje so na vsak način poudarili, da uslužbencem, ki so na specializaciji, ne p overjaj o nobene odgovorne naloge. Edvige Bevacqua je za krajše obdobje delala tudi v bolnišnici v Pordenonu, kjer je spoznala nekega tržaškega zdravnika, s katerim se je zatem tudi poročila. Tudi včerajšnji dogodek je samo potrdil, da je pes najboljši človekov prijatelj: z lajanjem je spravil na noge svojega gospodarja in mu rešil življenje. Požar v dvonadstropni hiši v Ul. dell’Asilo 7, pod Sv. Justom, je izbruhnil okrog 11. ure. Mladi Mar-co Ferrieri je bil tedaj v postelji v prvem nadstropju, trdno je spal. Njegov štirinožec Dox, tri leta star ovejak, je začel silovito lajati. Ferrieri je brez pomišljanja zapustil gorečo hišo. V poslopju je stanovalo nekaj študentov, ki so se morali izseliti, vendar so že našli zasilne rešitve. Hiša je sicer stara, prostori majhni, vendar dokaj čedno obnovljeni. Pri obnovi so uporabili precej lesa, tako da so se seveda plameni še bolj razplamteli. Natančnih vzrokov požara sicer niso ugotovili, vendar kaže, da je prišlo do pregretja dimnika. Morda so preveč kurili ali pa se je nabralo preveč saj. Skoda naj bi bila vsekakor precejšnja. Zaradi požara je prišlo do težav tudi v prometu po Ul. Capitolina, ki so jo zaprli za dobro poldrugo uro. Ogenj pa je bil usoden mačkama, tako da je poleg gasilcev in mestnih redarjev, ki so skrbeli za promet, moral poseči tudi lovski čuvaj, ki je odstranil njuni mrhovini. ZGONIK / V ŠPORTNO KULTURNEM CENTRU Slovesna proslava SOJelnice Rdeče zvezde Včeraj je bila v zgo-niskem športno-kultur-nem centru velika slovesnost. Številni domačini in ljubitelji kulture so napolnili dvorano, da bi proslavili 50-letnico delovanja tamkajšnjega kulturnega društva Rde-Ca zvezda in s svojo prisotnostjo obeležili pomen, ki ga ima društvo v vsakdanjem življenju na celotnem teritoriju zgo-niške občine. Na platnu so najprej predvajali diapozitive Janka KovaCiCa o zadnjih desetih letih delovanja. Pravo vzdušje pa je pripravil moški pevski zbor RdeCa zvezda, ki je pod vodstvom Rada Miliča zapel Zdravljico in druge tri pesmi. Na programu, ki sta ga povezovala Elena in Kristjan, je bil nato osrednji govor mlade Članice društva Ingrid Sulli. Slednja je orisala dolgo pot, ki jo je društvo prehodilo v petdesetih letih delovanja, omenila pa je tudi kulturno dejavnost v teh krajih med in pred vojnama. Zaustavila se je ob pomembnejših dogodkih zadnjih let, spregovorila o spodbudnem pristopu mladih v zadnjih petih Ifetih ter podcrtala nepretrgano delovanje pevskega zbora in požrtvovalnost vseh dosedanjih pevovodij. Sledil je pozdrav županje Tamare Blazina, ki se je v imenu vseh občanov zahvalila vsem, ki so vložili svoj trud v kulturno društvo, ter poudarila, da spadajo v pojem kultura tudi strpnost, spoštovanje različnega ter miselna odpr- tost. Zato je pomembno, da se kulturni delavci soočajo tudi s potrebami sodobne družbe in gojijo ob tradicionalnih dejavnostih še nove ter da se kulturno delovanje približa tudi tistim, ki ne govorijo slovenskega jezika. Svoje Čestitke je izrazil tudi podpredsednik deželnega sveta in bivši predsednik društva Miloš Budin. Osredotočil se je na dve misli: najprej na funkcijo, ki jo imajo kulturna društva za ohranjanje naših korenin in za pripadnost neki skupnosti ter na vlogo, ki so jo imeli od vedno mladi v kulturnem društvu RdeCa zvezda in jo imajo tudi danes, kar je tudi jamstvo za bodoče delovanje. Nastopili so nato otroci obeh osnovnih šol, to je Sole Lojzeta Kokorav-ca Gorazda iz Saleža in šole 1. maja 1945 iz Zgonika, ki so povedali kaj jim pomeni kulturno društvo. Recitirali so še Grudnovo Na Krasu in zapeli pod vodstvom Ide Bitežnik. Napovedovalca sta se zahvalila v imenu društva vsem, ki so pripomogli k njegovi ohranitvi. Par v noši je izročil spominsko obeležje vsem, ki so v teh letih vodili pevski zbor. Društvu so ob pomembnem jubileju nato Čestitali predstavniki sosednjih kulturnih in drugih društev ter izročili spominska darila. V glasbeni točki sta na klavir zaigrala Goran Obad in Petra Segina, ki v okviru Glasbene matice vadita s prof. Klavdijo Moški pevski zbor Rdeča zvezda med včerajšnjo proslavo (foto KROMA) Pomagajmo Enricu! Uprava občine Dolina poziva občane, naj izkažejo svojo solidarnost Enricu. Gre za dvajsetletnega fanta, ki se je hudo poškodoval v avtomobilski nesreči in je bil zato podvržen številnim operacijam in zdravilnim posegom v raznih bolnišnicah od Gortine do Dunaja. Njegov kalvarij je dolg in zelo drag. 180 milionov znaša samo zadnji račun, ki je doslej prišel do ene milijarde. V ta namen sta bila odprta v občini dva tekoCa raCuna, in sicer pri Tržaški kreditni banki - Agencija Domjo T/R št. 3116/39 in pri Tržaški hranilnici Banka d.d. - Agencija Bolju-nec T/R št. 37390. Iz studia z vami V sklopu jutranjih oddaj Iz studia z vami bo tržaška radijska postaja posredovala prihodnji teden od ponedeljka do petka vrsto pogovorov na temo Oblačilna kultura pri nas. V uvodnem ponedeljkovem poglobljenem razgovoru ob 11.45 bo spregovorila Alenka Pavko z Oddelka za tek-stilstvo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. Predstavila bo novosti v tekstilni tehnologiji in oblikovanju. Ob isti uri v torek bo gostja oddaje Marta Košuta poudarila pomen ohranjanja oblačilne kulturne dediščine. V sredo bo pred mikrofonom Marija Vidau povedala o vlogi kostumografa v gledališču. Četrtkov osrednji pogovor je namenjen oblačilni kulturi v Časopisnem in revijskem tisku. Časnikarka Breda Pahor bo v neposredni povezavi s kolegicami modnih revij izpostavila zdajšnji trend. Petkovo jutro bo sklenila okrogla miza, pri kateri bodo sodelovali šivilje in krojači ter spregovorili o poklicu, ki doživlja pri nas precejšnjo krizo. Ob osrednjih pogovorih se bodo zvrstili pred mikrofonom urednikov Nataše Sosič in Aleša Lupinca modni oblikovalci, trgovci, manekenke in arhitekti. Sedmak. Na oder je nato spet stopil moški pevski zbor RdeCa zvezda. Ob tem jubileju so predstavili obeležje s simbolom društva, ki ga je izdelalo podjetje Zidarič. Proslava se je slovesno končala z ojačenim pevskim zborom. Na odru so se zbrali vsi sedanji ter bivši pevci in pevke, ki so izredno lepo zapeli pod vodstvom Rada Milica. Družabnost se je nadaljevala še v večernih urah s prijetno družabnostjo ob zvokih ansambla Zamejski kvintet. Vedno v okviru 50-letnice bo domača dramska skupina danes in jutri predstavila v Saležu veseloigro Priprave na zlato poroko, hkrati pa bodo odprli razstavo dokumentov iz arhivov društva. -bis- OBRED / V RICMANJSKI CERKVI Nova maša Maksa Suaida Ricmanjska cerkev je bila vCeraj okrašena kot ob velikih priložnostih in prepolna kot ob velikih praznikih. Popoldne je v njej zapel novo mašo novomašnik Maks Suard, ki ga je bil dan prej v stolnici sv. Justa tržaški škof Bello-mi posvetil v duhovnika. Njegovi prvi maši so prisostvovali številni slovenski duhovniki s Tržaškega, prisluhnili pa številni slovenski verniki. Na sliki (foto Kroma): prihod novomašnika Maksa Suarda v ricmanj-sko cerkev. NOVICE JUTRI V KULTURNEM DOMU FR. PREŠERNA V BOLJUNCU Javni sestanek v Saležu Zgoniška občinska uprava vaščane iz Saleža na javni sestanek, ki bo v ponedeljek, 11. decembra ob 20.30 v prostorih KD RdeCa Zvezda. Govor bo o problemih, ki so posredno ali neposredno vezani na delovanje občinske uprave. Vabljeni vsi vašCani. Srečanje v Boljuncu Uprava občine Dolina obvešča, da bo v torek, 12. decembra ob 20. uri javni sestanek v občinskem gledališču F. Prešerna v Boljuncu, na katerega so vabljeni vsi občani. Solidarnostne športne pobude zveze UISP Zveza za ljudski šport UISP je priredila tri športne manifestacije, ki imajo predvsem pomen podpiranja solidarnosti, družabnosti in medsebojnega spoznavanja, kar bi moralo biti vedno cilj športnih dejavnosti. VCeraj se je v občinskem bazenu odvil »Jesenski plavalni miting 95« za mlade in priletne. Danes pa bo na vrsti »UISP za Telethon«: gre za netek-movalno kolesarsko dirko, ki se bo zaCela ob 14.30 pred športnim centrom pristanišCnikov pri Briščikih (zbirališče ob 13.30) in se bo odvila do Repnica, Zgonika, Gabrovca, Saleža, Samatorce in nazaj za skupnih 20 km. Vpisnino 10 tisoC lir bodo namenili solidarnostnemu skladu Telethon. Jutri bo v dvorani Bora na Vrdelski cesti 7 manifestacija »Bimbivolley 95«. Srečanja v miniod-bojki so namenjena otrokom rojenim v letih 1984-85 in 1986 ter pozneje iz vse dežele z namenom, da bi uveljavili ta šport med najmlajšimi. Koncert ricmanjske godbe Arhivski posnetek ricmanjske godbe (foto KROMA) Glasbena šola Godbe na pihala iz Ricmanj ima tudi letos zelo živahno dejavnost. Od začetka šolskega leta so gojenci šole že dvakrat pokazali pridobljeno znanje na odru ricmanjske Babne hiše. Ricmanjska godbena šola pa je v zadnjih letih zelo pozorna do pedagoških in didaktičnih možnosti inovativnih pouCevalnih metod, ki jih potem konkretno udejani v glasbeno izobraževanje mladine. Letos ricmanjska glasbena šola sodeluje z osnovno šolo »L Trinko« iz Ricmanj in »M. Samsa« iz Domja z glasbenimi urami, pri katerih se otroci aktivno približujejo glasbi preko gibov, iger in ritmičnih vaj. Te didaktične ure vodi prof. Paolo Cacciapa-glia, ki se poslužuje omenjenih novih pedagoških metod. Sodelovanje ricmanjske šole pa poteka tudi z vrtci v Do- lini in Ricmanjih, kjer prof. Cacciapaglia uporablja isti pristop, ki ga pa prilagaja različnim letnikom. V sklopu šole deluje tudi šolski pihalni orkester, ki ga sestavljajo gojenci glasbene šole; skupina mladih godbenikov se torej glasbeno izobražuje v razredih godbene šole iz Ricmanj, ki je v zadnjih letih didaktično zelo aktivna. Tudi zamisel o orkestru, ki bi se razvijal v okviru šole, spada v pedagoško delo; v skupnem glasbenem poustvarjanju se namreč mladi uvajajo v skupinsko delo. Šolski pihalni orkester vodi prof. Marino MarsiC, ki je svojo glasbeno izobrazbo pridobil na državnem konservatoriju, kjer je tudi diplomiral. Tudi Godba na pihala iz Ricmanj sodi v isti izobraževalni in glasbeni okvir. Godba, ki jo sestavlja približno trideset elanov, je v zadnjih letih zelo aktivna; predstavila se je že na številnih manifestacijah, koncertih ipd. Pred domačim onCinstvom pa bo jutri, 10. t.m., ob 17. uri - v Prešernovem domu v Boljuncu - odigrala celotni koncertni spored. Z ricmanjsko godbo, ki jo vodi prof. Marino MarsiC, bodo na oder stopili tudi najmlajši gojenci glasbene šole iz razreda prof. Cacciapaglie. Luisa Antoni Akcija za pomoč Perlizanskemu zboru Tržaški partizanski pevski zbor Finko Tomažič se je pred kratkim preselil v nove prostore na Pa-drieah. Bil je v to primoran, ker so prostori v Bazovici, s katerimi je razpolagal, razpadali. Z vsemi svojimi silami se je zato lotil dela za Cim boljšo ureditev novega sedeža, saj je bilo treba tudi v novih prostorih marsikaj postoriti, začenši z ureditvijo ogrevanja, električne napeljave, namestitve novega lesenega poda, podelitve in ureditve zunanjih prostorov. Čeprav je večino tega dela opravil s prostovoljnim delom svojih članov, ki so ves poletni in zgodnjejesenski Cas množično posvetili preurejevanju prostorov, se je le nakopičilo veliko stroškov, ki jih zbor kljub izredni do- bri volji, kljub samoprispevkom in kljub prodaji kaset in CD plošC »Partizanska balada« in »Zemlja in narodi«, ne bo zmogel sam. Zato se obraCa na javnost s prošnjo, da bi ga v teh naporih podprla. V ta namen je zbor odprl dva tekoča računa pri slovenskih bankah, in sicer tekoči račun št. 13493 pri Kraški zadružni banki in št. 01-1605/46 pri Tržaški kreditni banki. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 9. decembra 1995 VALERIJA Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.48 - Luna vzide ob 17.54 in zatone ob 9.00. Jutri, NEDELJA, 10. decembra 1995 MELHIJAD VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,4 stopinje, zračni tlak 1027,1 mb narašča, veter 11 km na uro severni, vlaga 80-odstotna, nebo oblaC-no, morje mimo, temperatura morja 11,6 stopinje. □ LEKARNE Od PONEDELJKA, 4., do NEDELJE, 10. decembra 1995 Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (tel. 631661), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Ul. Flavia 89 " Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (tel. 635368). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Jade« , r. VVilliam Friedkin, prepovedan mladini pod 18. letom. EKCELSIOR - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 KD RDEČA ZVEZDA vabi na prizorček »PRIPRAVA NA ZLATO POROKO« avtorica Gizela Budin - Pegan, režija A.Petje, igrajo amaterski elani KD Rdeža zvezda ter na RAZSTAVO DOKUMENTACIJ ob 50-letnemu kulturnemu delovanju SALEZ - sedež društva in občinska knjižnica danes, 9. t. m., ob 20. uri ter jutri, 10. t.m ., ob IB.uri. SKD I. GRUDEN pod pokroviteljstvom Zadružne kraške banke, v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo vabi na ogled IV. RAZSTAVE “RAMEN Razstavljajo krajevni obrtniki in oblikovalci kraškega kamna v župnijski dvorani v Nabrežini do 1 o. in v nedeljo, 17. decembra s sledečim urnikom: delavniki od 18. do 20. ure prazniki od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure KINO »Pocahontas«, risani film, prod. Walt Disney. EKCELSIOR AZZURRA-16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II profumo del mosto sel-vatico«, i. Keanu Reeves. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »Gašper«, r. Števen Spielberg. NAZIONALE 1-15.45, 18.45, 21.45 »Braveheart -Cuore impavido«, i. Mel Gibson, Sophie, Marceau. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 24.00 »Forget Pariš«, i. Billy Cri-stal, Debra Winger. NAZIONALE 3 - 16.15 »Santa Clause«, i. Tim Al-len; 18.15, 20.15, 22.15, 24.00 »II diavolo in blu«, i. Denzel VVashington. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15, 24.00 »La pazzia di Re Giorgio«, r. Nicholas Hytner. MIGNON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I ragazzi del-la notte«, r.-i. Jerry Gala, prepovedan mladini pod 14. letom. CAPITOL - 16.00, 17.50, 20.00, 22.10 »Nine month -Imprevisti d’amore«, i. Hu-gh Grant. ALCIONE - 17.00, 19.30, 22.00 »Apollo 13«, r. Ron Howard, i. Tom Hanks, Bill Paxton, Kevin Bacon. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Nel bel mez-zo di un gelido inverno«, r. Kenneth Branagh. M PRIREDITVE ŽUPNIJA REPENTA- BOR priredi jutri, 10. t. m., ob 17. uri v Kulturnem do- PROMOCIJA ORIENTALSKIH I PREPROG DO 16. DECEMBRA ►tel VD ARREDAMENTI ulica Valentinis, 18 - TRŽIČ tel. (0481) 410395 PROTISTRESNA OMARA ČASA V DECEMBRU ODPRTO TUD! V NEDELJAH mu na Colu predstavitev zloženke o Repentabru. Predstavitev bo spremljal kulturni program na katerem bodo sodelovali OPZ ZvonCek in MePZ Repenta-bor ter kot gost večera Mladinski pevski zbor Vesela Pomlad z Opčin s programom, ki ga je predstavil na gostovanju po Rusiji. Vabljeni! VABIMO vas v TrebCe na KONCERT skladb baročnih skladateljev lomel-lija, Ricciottija, Geminia-nija, Haydena in drugih v izvedbi Godalnega orkestra glasbene šole Postojna pod taktirko dirigentke Marinke Kukec-JurkiC danes, 9. t. m., ob 19. uri v cerkvi sv.Andreja. KD GRAD prireja tradicionalno BOŽIČNO RAZSTAVO lesenih, bakrenih in keramičnih izdelkov danes, 9. in 16.12. ter jutri, 10. in 17.12. v društvenih prostorih pri Banih s sledečim urnikom: delavniki 18.-20.00, prazniki 16.-20.00. Toplo vabljeni! KROŽEK 1991 Devin -Nabrežina -"DOVOLJ JE KRVI IN VOJNE. POTREBUJEMO KRUHA IN MI-RU”(Ivo Andric). Potujoča fotografska razstava o vojni v Bosni, ki so jo organizirali ACLI-ENAIP in Zveza E. Balducci. Fotografija: Danilo KrstanoviC, izbira tekstov: Božidar Stanišic in prevodi: Aliče Parmeggia-ni. Razstavo si bo mogoče ogledati ob delavnikih od danes, 9. do 12. t. m., od 9. do 12. ure v srednji šoli De Marchesetti v Sesljanu -Naselje sv. Mavra. MARIJIN DOM pri Sv. Ivanu in otroški zbor Kresnice gostujeta mladinsko skupino s Proseka-Konto-vela s predstavo “SALON EXPON” jutri, 10. t. m., ob 16.30 v Ul. Brandesia 27. Toplo vabljeni mali in veliki. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na ZAKLJUČNI KONCERT pod vodstvom Marina MarsiCa jutri, 10. t.m., ob 17. uri v občinskem gledališču F.Prešeren v Boljun-cu. SKD TABOR OpCine -Prosvetni dom. Do jutri, 10. decembra razstavlja DEMETRIJ GEJ. Ogled ob delavnikih med 16. in 20. uro ter ob prireditvah. BIVŠA DRUŠTVENA GOSTILNA V RICMANJIH vabi na ogled likovne raz- PRENOVUENA TRGOVINA nudi v mesecu decembru promocijske cene na novih razstavljenih artiklih TRST-Ul. S. Cilino 38 Tel. 040/54390 stave Liliane Spirito do jutri, 10. decembra. SKD TABOR - OpCine -Prosvetni dom. Jutri, 10. t. m., ob 17. uri gostuje KUD Domovina iz Ospa z veseloigro POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO. Vabljeni na prijeten popoldan! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vas vljudno vabi v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 na otvoritev razstave SLOVENCI V LONDONU 1991-1994. Razstavo bo odprla arh. Jana Valenčič iz Londona. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v torek, 12. t. m., ob 17.30 na predstavitev kasete KONTAMINACIJA besedilo in glasba PAOLO PAOLIN PRIVITERA. O avtorju in kaseti bo spregovoril Boris Kobal. KLUB PRIJATELJSTVA vabi v torek, 12. t. m., ob 16. uri v Ul. Donizetti 3 v Trstu na ogled zelo lepih in zanimivih diapozitivov MOJA AFRIKA, ki jih je posnela goriška učiteljica in laična prostovoljka v misijonih gdc. Tereza Srebrnič. Diapozitive bo spremljala bogata razlaga. SKD TABOR OpCine -Prosvetni dom. Lojze Abram nam bo s sliko in besedo prikazal NARAVNE ZNAMENITOSTI AMERIŠKEGA JUGOZAHODA v torek, 12. t. m., ob 20. uri. Vabljeni! SLOVENSKA VINCEN-CIJEVA KONFERENCA in Klub prijateljstva vabita elane in prijatelje k DUHOVNI PRIPRAVI ZA BOŽIC, ki bo v Četrtek, 14. t. m., ob 16. uri pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu v Trstu, Ul. delle Doccie 34. sv. Mašo bomo darovali za duhovne poklice in za mladino. Sledila bo družabnost. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu obvešča, da se bo mikiavžev knjižni sejem nadaljeval še v torek, 12. t. GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 95/96 v Kulturnem domu v Trstu -V torek, 12. t. m., ob 20.30 GODALNI KVARTET CM. Sodeluje.Aljoša Starc, klavir. (Osterc, Beethoven, Schumann). Vabljeni! SKD VIGRED prireja MIKLAVŽEV IN BOŽIČNI SEJEM knjig in ročnih del v nedeljo, 17. decembra od 17. do 19. ure, v sredo, 20. decembra in v četrtek, 21. decembra od 16. do 19. ure v društvenh prostorih v Sempolaju. DRUŠTVO SLOVENSIH IZOBRAŽENCEV vabi v petek, 15. t. m., ob 18. uri na POGOVOR O DUŠANU PLENIČARJU ob tretji obletnici njegove smrti. Pogovor v okviru razstave SLOVENCI V LONDONU 1991-1994 bo vodil Ivo Jevnikar. PIHALNI ORKESTER BREG - Dolina vabi ob 100-letnici ustanovitve na SLAVNOSTNI KONCERT, DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. OBVESTILO vsem kulturnim in športnim društvom sprejemamo vsak dan do 15. decembra 1995 na PUBLIESTU SRL Ul. Valdirivo 36 i- nadstr. - Trst ali po telefonu na št. 361888 od 8.30 do 12.30 ki bo v nedeljo. 17. t. m., ob 17. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. H ČESTITKE Danes praznuje v Boljuncu svoj rojstni dan naša draga Zena, mama in nona ANICA ZOBEC. Še mnogo srečnih in veselih let med nami ji iz srca želijo mož Miljo, Adelka, Miki, Nadja, Sergio, Dragica ter ljubljeni vnuki Barbara, Maja, Ivan in Tanja. □ OBVESTILA JUSARSKI ODBOR Z OPČIN obvešča vaščane, ki so vložili prošnjo za sečnjo drvi v sezoni 95/96, da bo razdelitev dovoljenj jutri, nedelja 10. t.m., ob 9.30 na licu mesta, gozd pri cesti OpCine - Repen v višini "Ovčaka". SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi danes, 9. t. m. na svoj REDNI OBČNI ZBOR. Na sporedu bodo poročila odbornikov, pogovor o delovanju v tekoCen delovnem letu in volitve novih odbornikov. Sledila bo zakuska in družabnost. Začetek ob 18.30. ZA UDELEŽENCE zimovanja BOHINJ 1995/96! Srečanje, ki bi moralo biti jutri, 10. t. m., ob 15. uri v MarijanišCu je preneseno na torek ob 16. uri. UPRAVA občine Zgonik vabi vaščane iz SaleZa na JAVNI SESTANEK, ki bo v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 v prostorih KD RdeCa zvezda. Na srečanju bo govora o problemih, ki so posredno ali neposredno vezani na delovanje občinske uprave. UPRAVA občina Dolina obvešCa, da bo javni sestanek v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu v torek, 12. t. m., ob 20. uri. SK BRDINA obvešCa, da bo v sredo, 13. t. m. IZREDNI OBČNI ZBOR v Do- mu Brdina na Opčinah s pričetkom ob 20. uri. V ČETRTEK, 14. t. m. bo OBČNI ZBOR barkovljan-skega društva na sedežu PK Sirena ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SKD TABOR -OpCine organizira LIKOVNI TEČAJ za odrasle, ki bi se radi naučili risanja, slikanja, oblikovanja neglede na svoj talent. TeCaj bo vodila akademska slikarka ANI TRETJAK, Prvo informativno srečanje bo v Četrtek, 14. t. m., ob 20.30. OBČINA Devin - Nabrežina prireja tečaje angleščine, nemščine in slovenščine, ki se bodo vršili od januarja do junija 1996. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v občinskem uradu za šolstvo in kulturo, soba št. 2 (tel. št. 6703111) od 9. do 11.30 do petka, 15. decembra t.l. PREDSEDNIK Sloven- skega raziskovalnega inštituta sklicuje IZREDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 18. t. m., ob 19. uri v prvem sklicu in ob 19.30 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 v Trstu. PD KOLONKOVEC - Ul. Fianona 1 (šola M. Stepančič) - vabi v torek, 12. t.m., ob 20.30 na predavanje »Mamila in družina« - Predaval bo Don Vatta. MALI OGLASI tel. 040-361888 UCENCI in učiteljice COS P. Tomažič v Trebčah obveščajo prijatelje in vaščane, da so na razpolago izvirne ročno izdelane voščilnice z božičnimi in kraškimi vzorci. Izkupiček je namenjem ureditvi šolskih prostorov. NEVERJETNO, ampak resnično! Se danes se ni javil noben odvetnik, ki bi mu bila pri srcu uporaba slovenskega jezika v civilni pravdi na tržaškem sodišču. Zato ponovim že še vecktat objavljen klic na pomoč! Tel. št. 040/228779. POHIŠTVO rabljeno in novo po prilični ceni, otroška soba, knjižna omara, kuhinjsko pohištvo in veliko drugih artiklov. Tel. št. 575145, 350150. PRODAM Ford Escort 1600 CLX, letnik ’91, rdeCe barve, 70.000 km, v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 040/228967. LANCIA BETA coupe 1600, modre barve, letnik ’83 v odličnem stanju prodam. Tel. št. 040/200757. PRODAM avto Polo Volkswagen C1 1100, letnik ’92. Tel. na št. 0481/78092 ali v večernih urah na št. 040/392715. PRODAM Sintetiser Ja-maha DX-7 2 D s stojalom in kovčkom v odličnem stanju (zelo malo rabljen). Tel. od jutri do Cetotka po 20. uri na št. 040/823054. PRODAM polžaste stopnice: premer 120 cm , višina 3 m. Kličite v večernih urah na št. 220547. PRODAM smučarske Čevlje St.38, rabljene samo nekajkrat. Cena pod dogovoru. Tel. št. 228562. GRAMOFONSKE plošče na 33 in 45 obratov iz let 60/70: Slovenski oktet, Slak, Berdorfer, Kovačič ter 28 nemških marš na pihala prodam amaterju. Imam tudi 46 starih plošC na 78 obratov z arijami znanih oper v izvajanju znamenitih pevcev. Tel. St. 040/943388 - zveCer. 0eNASLEI«Ul°AlNV0 PRODAJAM božične smrečice vseh velikosti. Družina Lupin, Ul. Trieste 347 ( zraven goriškega pokopališča). Tel. št. 0481/21227. DIPLOMIRANI geometer- praktikantka išCem delo v popoldanskih urah. Tel. št. 040/44710. GOSPA z izkušnjami išCe delo kot hišna pomočnica ali varstvo otrok v jutranjih urah. Tel. št. 0038667/31261. NUJNO išCemo delavca za izdelavo lesene embalaže in veščega pri delu z viličarjem. Tel. po 19. uri na št. 0481/884251. SLAŠČIČARNA Saint Honore zaposli vestno pro-dajalko-vajenko. Tel.ob poslovanju trgovine na št. 213055. OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/a. Vabljeni! OSMICO v Lonjerju je odprl Edi Glavina. Toci belo in Crno vino. Poskrbljeno je za prigrizek. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BrišCak v BrišCah. OSTROUSKA je odprl agriturizem v Zagradcu št. 1. Draga Ginevra, dala si toliko z vsem srcem. Iz tvojih neutrudljivih rok, tvoje Čudovite Čipke krasijo naše domove... naš spomin. Še enkrat hvala KD in ŽPZ Ivan Grbec Dragi Ferruccio, Mava, Lara, v tem neizogibnem, žalostnem trenutku, globoko sočustvujemo z vami Sergio, Laura, Daidi, Dunija in nona Pina SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 ______GORICA / PREDSTAVILI STUDIJO O SOCIALNIH RAZMERAH_ Mladi odhajajo za delom, ostareli potrebujejo oskrbo Nič kaj spodbudno stanje se utegne v naslednjih letih še zaostriti Na goriskem županstvu so predsinoCi predstavili raziskavo o socialih razmerah v goriski občini, ki jo je naročilo odbomiStvo za socialne zadeve. Poznavaje razmer in predvidevanje razvoja naj bi pripomogla k smotrnim posegom in torej k uporabi sredstev v sklopu globalnega pogleda na problematiko. Pozdrav je prinesel župan Gaetano Valenti, ki je dejal, da je podprl pobudo odbornice na področju, ki je velikega pomena za celotno skupnost. Odbornica za socialna vprašanja Maria Maddalena Fran-cioso je povedala, da študija ne daje ravno spodbudne slike o bodočnosti mesta in to na dveh področjih: na demografskem, z velikim upadom števila prebivalcev ter s porastom števila ostarelih, ki so potrebni pomoči in oskrbe tudi s strani javnih ustanov in v prvi vrsti občine; na ekonomskem področju pa se predvideva zmanjšanje delovne ponudbe in proizvodnih dejavnosti, kar sili mlade in perspektivne sile, da si poiščejo delo drugje in da zapustijo svoje rojstno mesto. Vzrokov za tako stanje je več. Gorica je odmaknjena od vetikih ekonomskih tokov, v povojnem času je kot obmejno mesto živela od državnih podpor in jih ni znala smotrno naložiti. Občina ima sedaj nalogo, da na podlagi zbranih podatkov predlaga konkretne posege z organskim načrtovajem, ki bi upoštevalo globalno stanje in ne le pozamezna področja. Občina gleda tudi na ekonomski razvoj v zasebnem sektorju, ki je predpogoj za vsestranski razvoj neke skupnosti. Raziskavo je podrobneje predstavil Saverio Merzliak. Za osvetlitev socialnega stanja so raziskovalci upoštevali ozemlje, ekonomsko stanje ter javne socialne storitve. Kar zadeva ozemlje izhaja, da mora občina pri svojih posegih upoštevati tudi bližnje občine in sicer So-vodnje, Steverjan in Moš a tudi bližnje pokrajine in v prvi vrsti tržaško. Pomembna je tudi obmejna lega in zlasti izmenjava delovne sile na osi vzhod-zahod. Tudi na tem področju je potrebna koordinacija, obmejni pas na obeh straneh meje pa bi morali obravnavati kot enotno socio-ekonomsko področje. V okviru socialnega skrbstva ima največjo težo problem ostarelih. Njihovo število stalno narašča, zato je treba skrbstvo čim bolje organizirati, da bi bilo učinkovito in da bi upoštevalo potrebe ostarelih. Pri tem je finančna plat bistvenega pomena in zahteva od javnih upraviteljev sposobnost progra-miranja. Občinska uprava ima do tega določeno stališče: želela bi se izogniti razkropljenemu finansiranju, ki naj bi upošteval vse potrebe a nobeni ne popolnoma zadosti. Iz raziskave sledi, da dokončnih odgovorov za optimalno rešitev ni, saj je slednja odvisna od številnih dejavnikov, nekateri izmed njih so tudi nepredvidljivi. Naloga, ki jo mora občina rešiti je zelo zahtevna. Čas bo pokazal, če bodo rešitve učinkovite. S predstavitve študije o socialnih problemih v goriški občini (foto Bumbaca) Poseg Pokrajine pri Anasu za širjenje odseka Gorico-Vileš Za goriško pokrajinsko upravo je prenova in razširitev avtocestnega odseka med Vilešem in državno mejo prednostna naloga, ki jo bo treba čimprej uresničiti. Tako izhaja iz sporočila, ki ga je Pokrajina pred kratkim naslovila državnemu podjetju za ceste (ANAS) in v katerem navaja tudi nekaj drugih nujnih posegov za izboljšanje cestnega omrežja na Goriškem. Pokrajina se nadalje zavzema za premaknitev vstopne in izstopne avtocestne postaje pri Vilešu in za sprostitev prometa na odseku avtoceste do Moščenic. Poleg tega naj bi hitro cestno povezavo med vstopno - izstopno postajo pri Redipugli in letališčem v Ronkah podaljšali do pokrajinske ceste št. 19, ki povezuje Tržič z Gradežem. To cesto širijo (zaenkrat sicer le na odseku med Gradežem in kampin-gi), boljše zveze z avtocesto pa bi gotovo prispevale k še večjemu razcvetu turizma v Gra-dežu. Na prednostni lestvici posegov je nadalje gradnja že desetletja predvidene variante državne ceste št. 56 (Gorica-Videm), gradnja obvoznice v Zagraju in postavitev novega mostu čez Sočo, uporaba trase načrtovane a nikoli dokončane železnice med Poljanom in Krmi-nom in ureditev ceste, ki bi razbremenila promet v smeri proti Vidmu (državna cesta št. 305). Na zadnjem mestu lestvice je posodobitev državne ceste št. 55 skozi Dol (Gorica-Trst) z odpravo nekaterih ostrejših ovinkov in nevarnih mest. SOVODNJE / NATEČAJ NA POBUDO OBČINSKE KNJIŽNICE Učenci so odkrivali stare vaške običaje Učenci na sprejemu na sovodenjskem županstvu (foto Bumbaca) Občinska knjižnica v Sovodnjah je razpisala v sodelovanju z didaktičnim ravnateljstvom in osnovnimi šolami literarni in likovni natečaj o ljudskih običajih okrog sv. Martina in o vaških zavetnikih. Odziv na pobudo je bil velik. Otroci so se dela lotili z navdušenjem. Prejšnji torek je bilo na sovodenjskem županstvu zaključno dejanje. Na priložnostnem sprejemu, ki sta se ga udeležila župan Igor Petejan in odbornik Leopold Devetak, ravnateljica Nataša Pavlin, učitelji in seveda odgovorna za knjižnico g. Devetta, so sodelujočim izročili knjižne in druge nagrade, vsakdo pa je tudi prejel zbornik o mladinskem raziskovalnem taboru v Sovodnjah. KINO KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL PRIREDITVE □ OBVESTILA C30KLUB obvešča, da bo zadnje srečanje pred božičnimi počitnicami v ponedeljek, 11. decembra, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORISKEM priredi skupaj s sorodnim društvom iz Trsta tradicionalno silvestrovanje v veliki dvorani UGG na Battistijevem trgu 28. decembra ob 17. uri. Vstop z vabiti, ki so na razpolago na sedežu društva ter pri odbornikih. Vpisovanje se zaključi 13. t.m. RAZSTAVE GORICA VTTTORIA 15.00-16.45-18.30-20.15-22.00 »Pocahon-tas«. Walt Disney, risani film. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Trappola sulle Montagne Rocciose«. Igra Števen Seagal. TRZIC COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Nel bel mezzo diunge-lido invemo«. Rež. Kenneth Branagh. Igrajo M. Maloney, J. Collins, R Briers. KD SOVODNJE obvešča, da je v domačem Kulturnem domu postavljena razstava slik in plakatov o 50-letnem delovanju društva. Odprta je od ponedeljka do petka od 14. do 20. ure. V tem času je v prodaji tudi publikacija M. VValtritscha “Protagonisti sovodenjske stvarnosti”. V GALERIJI KINA VmO- RIA razstavljajo slikarji Seigio Altieri, Ignazio Doliach, Franco Dugo, Luciano de Giron-coli, Alfredo de Locatelli, Mauro Mauri, Cesare Moc-chiutti in Claudio Mrakic. Ogled do 10. decembra po urniku kinodvorane. V preddverju kina je postavljena tudi fotografska razstava, ki jo prirejata tista “Zuf de žur” in “Via libera”. Na ogled bo do SPD GORICA - Smučarski odsek obvešča, da bodo od 13. t.m. sprejemali prijave za tradicionalni tečaj smučanja (spust, tek, deskanje), ki bo januarja. Za udeležence bodo poskrbeti tudi za avtobusni prevoz. Prednost pri prevozu imajo udeleženci tečaja. Prijave na sedežu društva. OBČINSKA UPRAVA V DOBERDOBU obvešča, da bodo pobirali smeti v torek, 12. decembra. ČRPALKE Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi 14 ESSO - Ul. L Isonzo 77 MONTESHELL - UL Aquileia 20 ERG - Ul. šv. Mihaela 35 AGIP - Ul. Trieste 174 TRZIC MONTESHELL - Ul. Boito 43 IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIN AGIP - Drev. V. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL - UL Trieste ŠKOCJAN AGIP - Ul. Battisti (Pie-ris) STARANCAN AGIP - Ul. Trieste 33 Slovensko Stalno ©ledalisce George Tabori MEIN KAMPF Režija: BORIS KOBAL V ponedeljek, 11. (RED A) in v torek, 12. (RED B) decembra 1995, ob 20.30 v Kulturnem domu v GORICI (ul, I. Brass 20) VOZNI RED AVTOBUSA: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (Gostilna Pahor), 20. Dol (Gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje (Kulturni dom), 20.12 Sovodnje (pri Usarju) in 20.15 Standrež. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, UL E. Toti 52, tel. 410701. MENJALNICA CAMBIO I ISONTINO 1 Gorica - Korzo Verdi 58 menjalnica in prodaja tajB* valut, si®-venskega tolarja, hrvaške kune, madžarskega florinta, čečte krone- URNIK: od torka do sobote 8.30 -13.00 In 14.30 -18.00 Tel. 0481/536322 - fax 0481/531210, GORICA Sobota, 9. decembra 1995 FINANCARSKA ŠOLA / ODMEVI NA ZAVRNITEV REFERENDUMOV SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE / OBČNI ZBOR Občani spel prikrajšani za pravico do odločanja I. Bratina in B. Špacapan zelo kritična do odločitve Temeljil pretres šolskih problemov Poročili predsednika in tajnika - Člani potrdili zaupanje vsem dosedanjim odbornikom Kljub prazniku in mirovanju uradne politike je včeraj v Gorici močno odmevala zavrnitev treh referendumov proti gradnji financarske Sole na letališču. Tokrat je že drugič odbor treh garantov, ki preverja sprejemljivost referendumskih vprašanj, preprečil ljudsko glasovanje o gradnji sporne vojašnice. Prvič je odbor, ki ga sestavljajo državljanov pravobranilec, občinski tajnik in predsednik odbora preglednikov računov, leta 1992 zavrnil referendum, čeS da zaradi vojaške tajnosti vprašanje ne sodi več v pristojnosti občine in zato o njem ni dopusten niti posvetovalni referendum. Z enako Utemeljitvijo so referendum o gradnji zavrnili tudi tokrat, kar so pravzaprav pobudniki nekako pričakovali. Bolj presenetljiva in sporna pa-je zavrnitev ostalih dveh vprašanj, ki sta zadevali prodajo občinske parcele na letališču ter izdajo -občinskega dovoljenja za greznično in druge tehnološke napeljave za vojašnico. Argumenti, s katerimi so garanti zavrnili referenduma o teh dveh vprašanjih, ki neizpodbitno sodita v pristojnosti občinske uprave, so po mnenju marsikoga iz trte izviti. Za zavrnitev referenduma o greznicah in tehnoloških napeljavah so se trije “modreci” med drugim poslužili sledečega sofizma: izvedba teh del ne bi preprečila gradnje vojašnice, temveč samo njeno uporabo, “er-go”, referendum ni sprejemljiv, ker ne bi bil Učinkovit. Cilj pobud- nikov je preprečiti gradnjo vojašnice, medtem ko bi tudi ob uspehu referenduma preprečili le njeno uporabo. Se bolj kot to pikolovsko formaliziranje pa izziva polemiko zavrnitev referenduma o prodaji občinske parcele sredi letališča. V tem primeru so se trije funkcionarji spustili celo v ugibanje o namenih državne uprave, da poseže po razlastitvenem postopku. Garanti so v bistvu ocenili, da bi niti ta referendum ne bil učinkovit, ker sklepajo, da bi tudi v primem zavrnitve prodaje zemljišča država lahko razlastila občino. Navedeni argumenti, ki tudi iz striktno pravnega vidika niso povsem neoporečni, so po mnenju pobudnikov referendumov pretirano formalistični in povsem prezirajo bistvo zadeve. Problem je namreč v tem, ah imajo goriški občani pravico, da se demokratično izrečejo o posegu, ki bo imel posledice ne le na obstoj letališča in bližnjega območja, temveč bo tako ali drugače pogojeval razvoj vsega mesta, saj bo financarska šola požrla vsaj poldrugo stotino milijard in preprečila druge, najbrž koristnejše posege. Politični botri financarske šole se zavedajo, da večina občanov nasprotuje gradnji na letališču (kot sta pokazali tudi raziskava javnega mnenja, ki jo je naročil sen. Darko Bratina, in časopisna anketa dnevnika ‘Tl piccolo”) in si zato na vse kriplje prizadevajo, da bi preprečili referendum. Ivan Bratina, član ožje- ga odbora za referendume, opozarja prav na ta aspekt zadeve: »Vtis imam, da so bili zelo močni zunanji pritiski na funkcionarje, da bi zavrnili referendume. Njihovo tolmačenje predpisov lahko ocenim le kot nesprejemljivo, nekorektno in neobjektivno. Zelo me je razočaralo, da se je kolegij garantov, ki ga sestavljajo funkcionarji in bi moral biti nepristranski, tako očitno opredelil: namesto da bi nevtralno preverjali argumente za in proti vsakemu referendumu, so se namreč pri svojem delu obnašali, kot da iščejo vsako najmanjšo pretvezo za že vnaprej opravljeno izbiro - zavrnitev vseh treh referendumov.« Bratina je prepričan, da garanti niso odločali svobodno in ugotavlja: »Ponovna zavrnitev treh referendumov mi daje misliti, da so zunanji pritiski tako močni, da bo katerokoli referendumsko vprašanje, ki ga lahko postaviš v zvezi s financar-sko šolo, vselej zavrnjeno. Zanimivo bi bilo to preveriti še s kako drugo referendumsko pobudo, saj sem prepričan, da bi jo doletela enaka usoda.« Podobnega mnenja je tudi občinski svetovalec Bernard Špacapan: »Občinska oblast noče referendumov in to je verjetno zelo vplivalo na tolmačenje predpisov s strani funkcionarjev. Strah pred referendumi, ki je skupen občinskim upraviteljem iz 1. in 2. republike, je strah pred preštevanjem, pri katerem bi se odkrito pokazalo, kdo je za in kdo proti določeni viziji razvoja mesta. Mimo samega problema financarske vojašnice namreč mislim, da gre pri tem prav za izbiro, kako naj se v bodoče razvija Gorica. Občanom je bila spet zavrnjena pravica, da se demokratično izrečejo o tem.« Pobudniki referendumov bodo zagotovo vložili priziv na Deželno upravno sodišče. Razlogi za priziv so tako v utemeljitvah zavrnitve posameznih vprašanj kot tudi v dejstvu, da so garanti odločali, ko je že potekel 30-dnevni rok od predložitve, po katerem so referendumi avtomatično sprejeti. V zvezi s tem smo včeraj prejeli novo polemično izjavo Zelenih. Njihova predstavnika v petčlanskem odboru za referendume Guido Tra-ni in Lorena Vuga napadajo ostale tri člane (Mario Michelini, Ivan Bratina in Giuseppe Giaco-mini) tega, kot podčrtujejo, “zgolj tehničnega in ne političnega odbora”, ker so se odpovedali možnosti, da bi pred zasedanjem odbora garantov uradno notificirali zapadlost 30-dnevnega roka za odločitev. S tem, trdita Trani in Vuga, je bila zagrešena bistvena napaka, bila pa je tudi izdana volja 1.500 podpisnikov: petčlanski odbor namreč ni imel nobenega političnega mandata, da bi se pogajal, temveč le tehnično nalogo, da reši referendume. Po mnenju Zelenih so se ostali trije člani odbora tej nalogi izneverili in tako odprli pot zavrnitvi referendumov. Prejšnji petek je v Gorici, kot smo že na kratko poročali, potekal 24. redni občni zbor goriškega tajništva Sindikata slovenske šole. Občni zbor je o tvoril dosedanji predsednik prof. Leopold Devetak in pozdravil vse prisotne, predvsem pa predstavnika tržaškega SSS prof. Jožeta Bašo in dolgoletnega predsednika SSS v Gorici Albina Sirka. Jožko Baša je poudaril nujnost enotnega nastopanja za reševanje skupnih problemov. Prof. Dario Frandolič je kot član nadzornega odbora predlagal, da bi potrdili sedanji odbor, ker je dobro deloval in bi bile spremembe v sedanji napeti šolski stvarnosti neprimerne. Člani so soglasno sprejeli predlog, zato odbor SSS še nadalje sestavljajo: Mirka Brajnik, Igor Devetak, Leopold Devetak, Dario Frandolič, Egle Frandolič, Sonja Klanjšček, Nadja Marinčič, Jože Pahor, Livio Pahor, Enzo Pavletič, Nataša Pavlin, Igor Petejan, Livio Semolič, Ivan Sirk, Martin Srebrnič, Slavko Tomšič in Marjan Vončina. Na prvi seji bodo odborniki določili funkcije posameznih elanov. Sledila so poročila predsednika Leopolda Devetaka, tajnika Marjana Vončine in blagajnika Jožeta Pahorja. Predsednik je v sedmih točkah nakazal zadeve, s katerimi se je sindikat ukvarjal v dveletni mandatni dobi. Omenil je nevarnost, da bi zaprli osnovno šolo v Pevmi, na kar je sindikat nemudoma reagiral in dosegel, da se načrt ni uresničil. To je specifični problem, ki odraža, kako skuša država zmanjšati stroške oz. racionalizirati šolski sistem. Na splošno glede racionalizacije je SSS ponudil pripravljenost na sodelovanje kot aktivni subjekt. Glede števila vpisov v slovenske vrtce in šole se negativni trend počasi izboljšuje. Sindikat je skrbi za vpise tudi s plakati, ki vabijo starše, da otroke vpišejo v slovensko šolo. Ministrstvo je marca poslalo skrbništvu noto, naj se ustanovi v š.l. 1995-96 “pol” Cankar, Zois in ITI. Sindikat je po posvetu s starši in dijaki sklenil, da je treba realizirati projekt te združitve in slovensko sekcijo ITI preseliti v šolski center. Glede selitve srednje šole L Trinka je sindikat bil pobudnik, da se je ustvaril šolski odbor, v katerem so predstavniki političnih komponent. Zadeva še ni rešena kot tudi ni preselitev slovenske sekcije ITI v šolski center. O novi delovni pogodbi je Devetak dal negativno mnenje, saj poviški še zdaleč ne krijejo inflacije. Tajnik prof. Marjan Vončina je poročal o delu odbora, ki je med drugim pripravil informativna srečanja s člani o novostih v šolski zakonodaji, o novi delovni pogodbi, o pokojninski reformi, o odpravi popravnih izpitov, o novih kriterijih za napredovanje v karieri, o zavednih vzgojnih načrtih, o listinah šolskih storitev. Vprašal se je, ali so te reforme res korak naprej v posodabljanju šolskega ustroja ali obstaja nevarnost, da samo pripomorejo k še večji birokratizaciji sistema. Dodal je, da zmeda v šolskem sistemu ne more pozitivno učinkovati na učno-vz-gojni proces, ki je edino pravo jedro dela šolnika. Svoje poročilo je tajnik zaključil z vprašanjem pravnega priznanja SSS, saj je nova delovna pogodba ukinila sindikalne komisije, v katerih je sindikat imel do danes svoje predstavnike. Kdo bo sedaj nadzoroval delovanje šolskega urada v zvezi z vprašanji, ki se neposredno tičejo slovenske šole? Sindikat se je sicer že aktiviral, vendar bo treba vložiti še dosti dela in energij za reševanje novih in starih problemov. Sledila je diskusija o morebitni skupni manifestaciji šolnikov v Rimu, o pravnem priznanju SSS, o sekciji ITI, o nujnosti iskanja skupne šolske strategije, ki bi se zoperstavila tudi s konkretnimi predlogi vse nasil-nejši racionalizaciji šolskega omrežja. Občnemu zboru je zvečer sledila sindikalna večerja, na kateri so bili prisotni tudi bivši predsednik zavoda za šolstvo iz Nove Gorice prof. Eli-zej Prinčič, pedagoški svetovalec prof. Danilo Stekar ter šolski skrbnik Ugo Mannini. Na srečanju je predsednik Leopold Devetak prisrčno pozdravil in se zahvalil gospe Jožici Klanjšček, ki je s tem šolskim letom zaključila svoje službeno poslanstvo na nižji srednji šoli I. Trinka. MALA CECILIJANKA / V PRIREDBI ZDRU2ENJA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV Mladi pevci in pevke zapeli staršem v veselje in ponos Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gori-Ce je tudi letos po podobnem srečanju odraslih članov pevskih zborov priredilo Malo ceci-lijanko t.j. revijo mladinskih pevskih zborov. Včeraj popoldan je v telovadnici pri Katoliškem domu na tej mladinski reviji nastopilo deset pevskih zborov z Goriškega, Tržaškega in iz Nove Gorice. Ob glasbeni spremljavi so zapeli v veselje številne Publike, v kateri so seveda bili množično zastopani starši in drugi svojci nastopajočih, vsak po tri pesmi. Pod vodstvom Lucije Lavrenčič je zapel otroški Pevski zbor iz Doberdoba, otroški pevski zbor “F.B. Sedej” iz Steverjana se je predstavil pod vodstvom Valentine Humar, otroški pevski zbor iz Stmavra je vodila Nadja Kovic, otroški pevski zbor Ladjica iz Devina pa Olga Tavčar; mladinski pevski zbor “Vrh sv. Mihaela” je nastopil pod vodstvom Marjanke Cevdek, združena mladinska zbora “Standrež” in "Oton Zupančič” sta nastopila pod vodstvom Cristine Marussi in Elde Gravner, pevski zbor “Plešivo” pod vodstvom Irene Stu-belj, otroški pevski zbor “Rupa-Peč je vodila Tanja Kovic, otroški pevski zbor “Kresnice” iz Trsta pod vodstvom Karmen Koren in še mladinski pevski zbor osnovne šole “Frana Erjavca” iz Nove Gorice, ki ga vodi Milena Prinčič. Del številnega občinstva na včerajšnji reviji mladinskih zborov (foto Bumbaca) NOVICE Srečanje o pravicah občanov v okviru Evropske unije Goriška sekcija Evropeistične akademije FJk prireja danes ob 18. uri v muzeju kmečke kulture v naselju Colmello di Grotta pri Fari javno srečanje na temo osveščanja občanov Evrope. Javnosti želijo predstaviti informacije o prostem premikanju oseb znotraj držav Evropske unije, o pravicah do glasovanja, bivališča in lastništva nepremičnin v državah članicah, o programih za poklicno izobraževanje itd. Sodelovali bodo deželna odbornica za evropske zadeve Alessandra Guerra, pokrajinski odbornik za kulturo Paolo Petiziol, župan Fare Maurizio Fabbro in predsednik goriške sekcije Evropeistične akademije Fabio Musi. Kulturni utrinek bodo prispevali gojenci glasbene šole iz Fare in člani fotokrožka “Lo scambio”, ki bodo predvajali diapozitive. Knjižni sejem v Krminu Na knjižnem sejmu v dvorani nekdanjega kina Italia v Krminu bosta danes dve knjižni predstavitvi: ob 17. uri bo Pavel Maurensig predstavil Mauro Bozzini La Stella in njeno knjigo o Čarobni Coen Luzzatto, uro kasneje pa bo Hans Kitzmiiller predstavil furlansko-nemško izdajo Pasolinijevega dela “I tures tal Friul”. Gigi Lo Re predstavi knjigo Znani goriški igralec na bobne in član nekdanjega rock ansambla “Le tigri” Gigi Lo Re bo nocoj ob 20.30 v Fogarjevem avditoriju predstavil svojo knjigo ‘Tl ruggito della tigre”. V njej, kot sam pravi pripoveduje o življenju, glasbi in ljubezni. Izkupiček od prodaje bo šel v dobrodelne namene za prizadete otroke. KULTURA Sobota, 9. decembra 1995 ZGODOVINOPISJE / PISMA IZ ZAPORA JOSIPA KOSOVELA Osebna dimenzija »tihega junaka« Ko je v sedemdesetih letih Carla Ginzburg, zgodovinar, ki je zaslovel s študijo o furlanskem mlinarju Menocchiu, polemiziral s svojimi kolegi, ker so se predajali kvantitativnim analizam preteklosti ali pa ostajali zvesti državotvorni historiografiji, ugotavljal, da se zgodovinar ne more in ne sme odreci »mesu in krvi«. Ce je preučevanje demografskih trendov, nihanj cen, velikih političnih dogodkov temeljnega pomena za poznavanje preteklih obdobij, je po njegovem prav tako nepogrešljivo preučevanje zgodovinskih akterjev, osvetlitev njihovega ravnanja in mišljenja. Ginz-burgerjev poziv ni naletel na gluha ušesa, Ce lahko sodimo po zgodovinopisni beri zadnjih dveh desetletij. Mali ljudje so postali žlahtni razlagalci preteklosti in vse več raziskovalcev historičnega si je izbralo nova opazovališCa, svojCas zanemarjenim virom je pristopilo z novimi metodološkimi prijemi in z novimi vprašanji. Politična zgodovina je izgubila dolgotrajni primat in politična dimenzija je postala le eden od izsekov stvarnosti, ki jih zgodovinopisje preučuje. K ponovnemu razmisleku o tem, da je perspektiva politične zgodovine le ena od možnih, prav gotovo pa ne porok za celovito poznavanje neke dobe in njenih ljudi, me je vodilo branje pravkar izdane knjige »Josip Kosovel, Vaš Pepi in papaCi. Pisma iz zapora«, (Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1995), ki jo je uredila Lida Turk. V zajetni Kosovelovi korespondenci je urednica med veC kot 400 pismi izbrala 60, ki jih je Josip Kosovel poslal ženi in sinu iz zapora od junija 1940 do februarja 1944. Pisma, ki so bila v večini primerov napisana v italijanščini, je občuteno prevedla Marija Cenda. Življenjska pot Josipa Kosovela, ki jo osvetljuje biografija izpod peresa Turkove, se je začela na začetku 20. stol, v tržaški malomeščanski, nadaljevala s šolanjem v Ciril-Metodovi šoli in nemški gimnaziji, nakar po koncu prve svetovne vojne v Kranju in na ljubljanski univerzi. Leta 1925 je Kosovel nastopil službo profesorja na teCaju trgovskega izobraževalnega društva, po razpustu vseh slovenskih šol in zavodov v šolskem letu 1927/28 pa je prevzel vodstvo tečajev za slovenske dijake najprej na zasebni šoli Galilei, nakar še v ul. sv. Frančiška. Da bi slovenska mladina v Času najhujšega fašizma ne bila prikrajšana za slovensko besedo, ga je vodila k temu, da je skrbel za tiskanje slovenskih knjig, za denarne podpore dijaški mladini in prosvetno življenje nasploh. Kljub pritisku fašističnih oblasti je vzdrževal stike z Ljubljano, zlasti z Lavom Čermeljem, z goriškimi krščanskimi socialisti in leta 1934 postal član narodnega odbora. Njegovo požrtvovalno pedagoško in politično delo je prekinil šele drugi tržaški proces. Posebno sodišče ga je obtožilo ilegalnega protidržavnega delovanja in ga obsodilo na pripor, ki ga je odsedel v piemontskem Fos-sanu vse do februarja leta 1944. Po povratku v Trst se je Kosovel vključil v delovanje osvobodilne fronte, zbiral je sredstva za partizansko delovanje, njegov dom v ul. Commerciale je postal zbirališče starih znancev in novih tržaških borcev. Po osvoboditvi in vse do odhoda jugoslovanskih Cet je pripravljal oddaje na tržaški radijski postaji in si kot referent Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Trst in Primorje prizadeval za oživitev kulturnega in šolskega življenja v povojnem Trstu. Po prihodu angloameriških oblasti se pedagoški naravnanosti navkljub ni zaposlil na slovenskih šolah in Lida Turk ugotavlja, da bi bilo po petdesetih letih »danes neumestno postavljati kakršnokoli trditev« v zvezi s tem. Leta 1951 je postal upravnik Narodne in študijske knjižnice. Toliko o javni, politični karieri »tihega junaka«, kot ga je imenoval Zorko Jelinčič, elana tiste politične liberalno naravnane slovenske elite, ki je v 20-ih in 30-ih letih ohranjala pri življenju slovensko tkivo v osrčju mesta. Predvojne politične izbire in delovanje Kosovela, kot tudi drugih elanov narodnoosvobodilnega gibanja, je slovensko zgodovinopisje osvetlilo. Pričujoča knjiga pa nam z objavo dela Kosovelove korespondence razkrije zasebno dimenzijo pripornika, družinsko življenje in družabno okolje, v katerem je nastala in se ohranjala mreža medosebnih razmerij. Skratka, Ce je zgodba o ilegalnem delovanju in o tlačenih narodnostnih pravicah napisana, je druga, zgodba o meščanskih družinah, o sprehodih, kolesarjenjih, čajankah in snidenjih slovenskih intelektalcev in trgovcev, še nedodelana. Njeno izrisovanje pa bi prav gotovo pripomoglo k izoblikovanju popolnejše, Ce že ne celovite predstave o tržaških Slovencih v Času med obema vojnama. Cenzura je Kosovelu preprečevala, da bi svobodno prestopal mejo zasebnega in družinskega sveta, prav ta okolnost pa daje možnost, da se ob narodnem borcu zariše lik uglajenega mešCana, predanega pedagoga, skrbnega družinskega oCeta in moža. Kosovelov miselni svet je laičen svet, vpet v racionalne spone, v njem ni prostora za zanesena čustva. Pedantna skrb za zdravje, za vežbanje telesa, ki je predpogoj dobrega duhovnega počutja, je ena od glavnih poant objavljene korespondence. V ospredju njegovi skrbi je sinova vzgoja, uglajenost vsakdanjega družinskega življenja. Redno dopisovanje z družino mu omogoča, da sledi sinovemu odraščanju, da kljub fizični odsotnosti usmerja sinov umski, moralni in telesni razvoj, da ga spodbuja k pridnosti, marljivosti, vztrajnosti, k zmerni pobožnosti, ubogljivosti, a tudi k samozavesti. Z rednim dopisovanjem Kosovel podoživlja drobne družinske dogodke, zmanjšuje oddaljenost in travmatičnost nekajletne ločitve od svojih naj dražjih. V Kosovelovih pismih se da zaznati nenehno obvladovanje duhovne stiske, v katero ga je pahnil pripor, in pričakovanje, da bodo podobne uravnovešenosti sposobni tudi njegovi najbližji. In nenaključno je prav javna sfera tista, ki tik pred odhodom novembra 1943 iz zapora »iztiri« pisca. V treh pismih, ki jih je po neuradnih zvezah poslal ženi Zorki v Trst, je razvidno, da Kosovel ni pripravljen paktirati svoje svobode in povratka v družinsko nišo, z nemškimi oblastmi. Ne želi, kot piše, da bi prevladala »naša osebna želja«, in to zato ker, »naša zadeva ni osebna zadeva, ampak zavzema značaj principijelne zadeve«. Marta Verginella Solunsko Gledališče senc bo v ponedeljek in torek nastopilo v Trstu s predstavama »Sv. Jurij in zmaj« ter »Prikazen iz Soluna«, svojevrstnima predstavama, v katerih nastopajo sence, ki jih projicirajo na platno. Gre za tradicionalno gledališko zvrst, ki se je uveljavila predvsem na daljnem Vzhodu, pa tudi v krajih vzhodnega Sredozemlja. V Grčiji je zaživelo v začetku prejšnjega stoletja z imenom Karagiozis, vendar segajo njegove korenine v daljno preteklost, v čas antične grške kulture, ko je o tej zvrsti pisal celo Platon v svoji Republiki. Danes je najbolj priznani izvajalec gledališča senc loannis Chatis iz Soluna, čigar figure, ki jih premika za platnom, so prave umetnine, ki jih razstavljajo v številnih muzejih. Tržaški nastop je priredilo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine v sodelovanju s programom Kaleidoskop Evropske unije. Predstave bodo v gledališču v Ul. dei Fabbri v ponedeljek, 11. decembra ob 9. in 11. uri za šole ter ob 20. uri, v torek, 12. decembra pa spet ob 9. in 11. uri za šole. Za informacije je na razpolago urad Stalnega gledališča na tel. številki 567201. p. j___KOROŠKI KOLEDAR 96 Globok zarez v aktualne probleme Zanimiv uvodnik Janka Malleja Izšel je Koroški koledar za leto 1996, ki ga je založila založba Drava, izdala pa Slovenska prosvetna zveza. Koledar je priložnost, da se bralec seznani z življenjem Slovencev v Avstriji in njihovim kulturnim delom. Ce gledam na zapisano kot Slovenec v Italiji, opazim sorodnosti in razlike. Marsikatera stiska in nevarnost za kulturno življenje sta si tako podobni, da se mi poraja nekaj več kot sum na zunanjo režijo. V uvodnem članku Kulturni plu-ralizem-kultura dialoga izpostavlja avtor Janko Malle uspehe in hkrati nabrušene nože za hrbtom kulture, ki jih zapažamo tudi med nami. Beležimo uspehe, vendar so tudi med nami rezila, ki drsijo po naši koži. Malle odločno odklanja kulturo kot zapiranje v lastno domačijsko samovšečnost. Tega ne mara niti na ljubiteljskem področju. S citatom Florjana Lipuša izpostavlja tezo, da samo ohranjanje ne more ohraniti neke ogrožene narodne skupnosti. Stagnacija vodi navzdol, v postopno folklorizacijo. Rešitev je v kvalitetnem vzpenjanju, v dialogu med Slovenci in hkrati s sosedi. Zaprtost hribov in dolin lahko osvetli le kulturna odprtost. Druga tarča Malleje-vih puščic je tista slovenska politika »ambicioznežev«, ki bi radi ujeli kulturo v parole in gesla, ki so uporabna za oblastniške zdrahe in konfrontacije. Malle želi takšno Slovensko prosvetno zvezo, ki beži ideološkim pastem, stagnaciji, oblastniškemu žlobudranju in »stavi« na kakovost, radovednost, odprtost in iskanje novih izrazov. Zagovarja vezi med ljubiteljsko in poklicno kulturo, saj se v tem dialogu lahko tudi statika »vasi« izogne folklori. Na koncu zapiše uvodničar odlično misel, da imata tako katoliška kot laična kultma pravico do lastnega opredeljevanja in lastne različnosti. Eno-tenje pogledov je za kulturo nasilje, ki rodi samo plitvino. Franc VVakounig piše o kulturnih dosežkih Slovencev na Koroškem, ki dopolnjuje uvodnik. Kulturi je namenjena vrsta člankov iz posameznih področij. Joško Hudi piše o glasbi, Slavko Pezdir ocenjuje iz »ljubljanskega« kotla gledališko dejavnost na Koroškem in beleži marsikateri zanimiv dosežek. Jana Zikulnig piše o likovnem svetu in dejavnosti, Vojko Stopar o spre-mambah ZKOS. Avguštin Malle objavlja študijo o nastanku občine Borovlje. Tekst je zgodovinopisni, kot tudi prispevek Dušana Nečaka o usodi »Nemcev« na Slovenskem po letu 1945. Tistim, ki so sodelovali z nacizmom, ni bilo lahko... Zanimiv pa je podatek, da se je po zadnjem štetju leta 1991 izjasnilo v Sloveniji za Avstrijce 199 oseb, za Nemce 546, za tiste, ki jim je materin jezik nemščina, pa 1583. O narodnosti in veri piše Vekoslav Grmič, ki obtožuje današnjo cerkev v Sloveniji, »da nadaljuje svojo dejavnost v duhu domobranstva« in da se »povezuje kar najtesneje z ustrezno strankarsko politiko«. Gre za dokaj hude obtožbe duhovnika duhovnikom. Literarni prispevek Razburljivo jutro je izpod peresa Andreja Kokota, dramsko nastavljen tekst pa je zapisal Franci Zvvitter. Ostro je spominsko razmišljanje Florjana Lipiša O neprož-nosti v spreminjanju. Znani koroški pisatelj se spominja na leta, ko je obiskoval Marijanišče na Plešivcu. Izpoveduje zakaj je hotel postati duhovnik in zakaj je pozneje zapustil Katoliško cerkev. Spomin govori o notranji drami, hkrati pa o dvojnosti cerkvene strukture. Lipuš ji po eni strani priznava toplino, po drugi pa jo obtožuje, da je namesto odprtosti in radovednosti zapirala dijakom pogled v svet z dogmatič-nostjo. Takole zaključuje Lipuš svoj zapis: »Tako mi je ostala v spominu dvojna podoba Plešivca: humanistična gimnazija kot nosilka svobodnih in odpirajočih se duhovnih področij, internat kot utrdba utesnje-valnih in zapirajočih se.« Članek je bil namenjen zborniku ob 50-letnici Plešivca, a so ga uredniki zavrnili... Koroški koledar je dobra publikacija, ker se zareže v aktualno problematiko in se zavestno izogiba lagodnosti spominjanja ter beleženju zgolj dobrega in uspešnega. Ace Mermolja Ob zaključku niza štiri sodobne kitare Nastopil je Fred Frith Guitar Guartet Kvartet električnih kitar Freda Fritha je v četrtek sklenil letošnji niz toku prepuščenih splavov “Zat-tere alla deriva", ki ga v gledališču Miela prirejata zadruga Bonavventura in združenje More Musič. Fred Frith, eden najpo-mebnejših kitaristov sedemdesetih let, je reden in dobrodošel gost tržaškega niza - v četrtek je tako že tretjič nastopil v Trstu, za 27. januar pa napovedujejo predvajanje filma Nicolasa Humberta in VVemerja Penzela Middle Of The Moment, v katerem ima Frithova glasba pomebno vlogo. Zal ga je tokrat pričakalo skromno število poslušalcev, za kar je verjetno kriv predpraznični Cas, ki ob mrzličnem tekanju po trgovinah za razne nakupe in stresu za- radi osebnih obračunov, ki se nam hočeš nočeš kar vsiljujejo ob izteku leta, ljudi velikokrat zadrži na toplem doma. No, nekaj Firthovih oboževalcev je le prišlo v Mielo in z navdušenim aplavzom odtehtalo številčno skromnost. Kitarist se je tokrat predstavil v kvartetu z Renejem Luisse-rom, Marcom Stevvartom in Nickom Didkowskyjem. Kvartet je Firth ustanovil leta 1990 za izvedbo skladbe The As Usual Dance Towards The Other Flight To What Is Not Nato so vsi člani skupine še naprej komponirali za kvartet; del teh skladb so tudi vključili v Četrtkov spored. Gre za svojevrstno eksperimentalno glasbo, skoraj za raziskovanje zvoka, kakršnegakoli, od šumov do hro- penja in buCanja, skozi vse to, kot sonce med oblaki, kdaj pa kdaj posije krpica melodije, ki je razpoznavna tudi le konvencionale glasbe vajenim ušesom. To so zdaj nežne, kot menuet lahkotne melodije, zdaj odločne in trde, nato spet rahle, poigravajoče, nato spet porogljive in hudomušne, dokler jih spet ne pogoltne drugačen zvok. S svojo glasbo kvartet ustvarja vzdušja, v katerega se poslušalec rad pusti zazibati, nato pa ga skoraj nasilno in z ironijo zdrami iz njega. V prvem delu koncerta so glasbeniki predstavili lastne skladbe, v drugi del pa so uvrstili tudi dela drugih avtorjev, med temi tudi Ky-rie srednjeveškega glasbenika Guillauma de Ma-chauta in skladbo Que-beCana Clauda Vivera. (vat) ZNANOST / VELIK USPEH AMERIŠKEGA ZNANSTVENEGA PROJEKTA Galileo: modul prodrl v Jupitrovo atmosfero Po dobri uri je zgorel - Čez pel dni prvi podatki o Jupitrovi naravi VVASHINGTON - Človeku se je posrečil veliki-met. V atmosfero največje-ga planeta naSega osončja, Jupitra, je poslal vesoljsko ladjo, ki je na Zemljo že Poslala prve signale o izjemnem dogodku. Modul,-kot pravijo ladjici, je včeraj dvanajst minut po polnoči po srednjeevropskem času vzpostavil zvezo s sondo Galileo, od katere se je malo prej odlepil in začel svojo pot proti planetu. Takrat so si znanstveniki v vesoljskem centru v Pasadeni v Kaliforniji oddahnili in se predali veselju. Modulovo približevanje Jupitru je bilo samomorilsko. V atmosfero planeta je Priletel s hitrostjo 170 tisoč kilometrov na uro, nato pa je padalo ublažilo Ujegov spust. Njegove naprave so 75 minut oddaja- le znanstvene podatke sondi Galileo, ki jih bo uskladiščila, sortirala in obdelala, preden jih bo začela pošiljati na Zemljo. Ta računalniški postopek bo trajal predvidoma do 14. decembra, ko bodo začeli na Zemlji sprejemati sporočila sonde. Galileo je na Zemljo že poslal prve signale modula: za pot od Jupitra do Zemlje so potrebovali 52 minut. Prav iz-teh signalov so ameriški znanstveniki ugotovib, da je bil vesoljski projekt uspešen. Modulove naprave so izmerile temperaturo v atmosferi, naravo plinov, pritisk, gostoto in sestavo atmosfere, znanstveniki pa z radovednostjo pričakujejo podatke o znanih Jupitrovih pegah, ki jih bo poslal modul. Med spustom v atmosfero je bil modul podvržen peklenski temperaturi 15.660 stopinj Celzija. Sondo Galileo je proti Jupitru »izstrelil« vesoljski trajekt Atiantis 18. oktobra 1989, načrt tega vesoljskega projekta pa sega v leto 1977. Galileo (poimenovali so ga po italijanskem znanstveniku, ki je leta 1610 odkril štiri največje Jupitrove satebte) se je najprej približal Veneri in se nato dvakrat vrnil proti Zemlji, da je tako dobil dovolj »zaleta« za fantastično potovanje proti Jupitru. V šestih letih in dveh mesecih je prepotoval 3,7 milijarde kilometrov. Tor-rance Johnson, ameriški znanstvenik, ki sledi projektu Gableo od začetka, je pojasnil, da je sedanji dosežek nov korak na poti odkrivanja izvora našega osončja in njegovega poznejšega razvoja. Doslej ni še nobena človeška naprava prodrla v atmosfero največjega od planetov.-Pred leti sta se Jupitru približali ameriški sondi vrste Voyager, a na veliko razdaljo, zaradi česar so bili tudi podatki, ki sta jih ti sondi poslali, sicer izredni, a manj pomembni od tistih, ki naj bi jih posredoval Galileo. Potem ko je Gableo prejel vse podatke, ki jih je poslal modul, je še zadnjič prižgal svoje motorje in jih izključil po 49 minutah, potem ko se je vključil v krožnico okoli Jupitra. V naslednjih dveh letih se bo enajstkrat zavrtel okrog planeta, preden bo dokončno poletel v njegovo atmosfero in tam zgorel. _____LONDON / NE GRE ZA NADNARAVNI POJAV Nova razlaga za Bermude LONDON - Za skrivnostna izginotja ladij in letal v zloglasnem Bermudskem trikotniku niso krivi nadnaravni ali celo zunajzemeljski pojavi, temveč ležišče naravnega plina. To so doslej le domnevali, zdaj pa imajo znanstveniki trdne dokaze, da so na dnu Bermudskega trikotnika ogromna ležišča tako imenovanega »ledenega plina«, z vodo pomešanega metana. Ta se v bistvu obnaša kot peneče vino ter pri zvišanju temperature nenadoma butne iz globin in povzroči na morski gladini pravo vrenje in vrtince, ki so usodni za ladje in celo za letala, ker se ta pojav prena- ša tudi v atmosfero z nenadnimi vzgonskimi tokovi, ki lahko povzročijo vakumske stebre. O obstoju tega plina so znanstveniki le domnevah. Nedavno pa se je v Veliko Britanijo vrnila oceanografska ladja Joides Resolution, ki je na-dnu Bermudskega trikotnika našla ogromna ležišča »ledenega plina«. Vodja znanstvene odprave Juhan Pearce je torej prepričan, da so odkrili skrivnost Bermudskega trikotnika. Seveda znanstveniki niso bili priča pojavu nenadnega izbruha »ledenega plina«. Po njihovem mnenju se to dogaja le v izrednih razmerah. Vsekakor pa so prepričani, da bodo v prihodnje lahko napovedovab, kdaj naj bi prišlo do takih izbruhov. Bržkone so znanstveniki še kar zadovoljni, da niso bili priča temu pojavu, ker so tragično pomrli vsi, ki so ga doživeb. Po uradnih statistikah se je samo v povojnih letih v Bermudskem trikotniku potopilo dvajset ladij in strmoglavilo šestnajst letal. Ob sedanjem odkritju pa lahko pričakujemo, da bodo prej ali slej začeh izkoriščati to z vodo pomešano ležišče metana. Seveda na robovih podmorskega plinskega polja, tako da bi bile ploščadi vame pred nenadnimi izbruhi plina. Dunajska zima Avstrijska prestolnica se je te dni prebudila v magični zimski preobleki, ki vabi k samotnim sprehodom (AP) JERUZALEM / PO SKORAJ STO LETIH PONATISNILI KNJIGO RABINA MAZANA Spomini židovskega izganjalca duhov v novi knjižni uspešnici JERUZALEM - »V torek sem-bil sproščen v svojem stanovanju, ko je ves zadihan prispel rabin Ruben Saharabani...« S takim dramatičnim uvodom v slogu, ki spominja na zgodbe Sherlocka Holmesa, je leta 1903 začel svojo pripoved izganjalec zlih duhov Ben Cion Mordečaj Ha-zan. Po devetdesetih letih so njegovo knjigo rešili pozabe in jo ponatisnili, tako da je zdaj naprodaj v izraelskih knjigarnah. Po treh mesecih trpljenja se je v vročem avgustu leta 1903 zdravstveno stanje žene Jeheke-la Rahamima poslabšalo, ne da bi zdravniki ugotovili vzrok njene bolezni. Pomagalo ji ni niti kadilo, ljudje pa so vse glasneje trdili, da je v posesti hudiča. V takem primeru je bilo povsem normalno, da so se obrnili na Hazana, ki je bil kljub svojim 26 letom že priznan izganjalec hudiča. Govorice so bile točne, Mazan je namreč ugotovil, da je v ženski neki duh po imenu Ji-hija Ben Abraham. To je bila tr- peča duša jemenskega Žida, ki so ga v puščavi ubili in ga niso pokopali. Sedem let je bil v telesu nekega psa, ki je nasilno poginil. Duša je nato iskala uteho na grobu nekega pravičnega (rabina Simeona), a ta jo je zavrnil. Končno se je duša nepokopanega jemenskega Žida zatekla v telo Jehekelove žene, ko je ta po prerekanju s sosedo šla na stranišče. »Ne skrbi, molil bom zate,« je trpeči duši obljubil Mazan. A kot v pravi kriminalki je prišlo do zapleta. Trpeča duša se ni hotela pomiriti. »Tu sem s prijatelji, dobro se počutim, boljše kot v pasjem telesu...« Za rabina je bilo to prava žalitev, saj sta bila prizadeta njegov ponos in ugled. »Ce nočeš mojega blagoslova, boš imel moje prekletstvo!« Ob teh grožnjah je Jihija privolil, da bo zapustil žensko telo. Rabinu je povedal tudi, kje, in ga zaprosil, naj se v njegovo čast deset rabinov udeleži pojedine. Ko pa se je Mazan vrnil, ga je Jihija dočakal z zasmehovanjem in sploh ni hotel uresničiti dane obljube. Sveti mož je zato ženski ukazal, naj si obleče najlepšo obleko, nato pa jo je zvlekel v jamo rabina Simeona. Medtem ko so iz jame prihajali nečloveški kriki, je deset rabinov pobožno molilo. Po zadnjem kriku je nastala popolna tišina, ženska pa je nezavestna obležala. Ker je bil petek, je vse ostalo pri tem. Eksorcist je sobotni počitek izkoristil za študije in zbiranje moči, saj je vedel, da bo za izgon vsiljivca po-trebovsal vse svoje moči. V nedeljo je prišlo do novega preobrata. Duh je spremenil-glas. »Jemenski Žid je odšel,« je dejal, »zdaj sem tu jaz«. »Jaz,-kdo?« vpraša Mazan. Odgovor je bil presenetljiv, v ženski je bila duša častilca sonca, ki je bil povsem imun na židovske blagoslove in prekletstva. Izganjalec ga je hotel izgnati s silo, a se je čutil prešibkega, zato je ves ponedeljek zbiral nove moči. Torkov dan se je začel s Ha-zanovim besednim napadom in grožnjami oboževalcu sonca, ki mu je vračal milo za drago. Deset bledih rabinov je nemočno prisostvovalo temu spopadu.-Vse je že kazalo, da bo Mazan podlegel, ko je med naštevanjem imen angelov ženska začela kričati: »Na pomoč! Odprite vrata, slabo mi je, gorim, kako bom končala?« Rabin Mazan je takoj začel trobiti v obredni židovski rog šofar. Zenska se je zvijala v krčih in popadkih, »šestkrat jo je vrglo skoraj do stropa«, nato se je umirila in onesvestila. Rabini so se nemo spraševali, ali je-duh zapustil žensko telo ali se je le potuhnil. Po petih minutah se je ženski s krikom vrnila zavest. Prepričana je bila, da ji je kdo odrezal prst. »Bolj je kričala, bolj sem-hil zadovoljen s seboj,« je zapisal rabin. »Duh je telo zapustil skozi prst.« Preprosto, VVatson, pardon, rabin Saharabani. LIRA PON TOR SRE ČET PET 1598,6 1601,1 T593,7 1590,5 1589,5* 1114,2 11-6,6 11(6,7 1iq4,5 1098,8* (* Podatka sta z včerajšnjega londonskega trga) NOVICE TKB je personalizirala svoje kreditne kartice TRST - Kreditne kartice Tržaške kreditne banke VISA in MASTERCARD so dobile nov, bolj razpoznaven videz. Na polju z modrimi kvadrati izstopa pročelje novega sedeža banke na Trgu Dalmazia. Personalizacijo kartic je pripravil grafični izvedenec Andrej Pisani, njegova zamisel in rešitev pa sta bili deležni zelo pohvalnih ocen medbančnega podjetja Servizi Interbancari, ki je najveCji izdajatelj kreditnih kratic v Italiji. Povprečna letna stopnja inflacije v državah Evropske unije je bila oktobra triodstotna LUKSEMBURG - Letna stopnja inflacije v petnajstih državah Članicah Evropske unije je oktobra zdrsnila na tri odstotke, medtem ko se je prejšnje tri mesece ustalila pri 3,1 odstotka, je v Luksemburgu sporočil evropski urad za statistiko Euro-stat. Oktobra lani je letna stopnja inflacije v Evropski uniji znašala 2,9 odstotka, v enakem mesecu letos se je nekoliko povečala na Danskem in v Franciji (za 0,1 odstotka), Luksemburgu, Španiji in na Švedskem (za 0,2 odstotka), na Portugalskem (za 0,4) in v Italiji (za 0,5 odstotka). Znižala se je v Nemčiji in na Nizozemskem (za 0,1 odstotka), v Belgiji (za 0, 2), Avstriji (za 0,3) in Veliki Britaniji (za 0,5 odstotka). Inflacija je znova močno narasla v Grčiji (za 1,1 odstotka), na Finskem pa se indeks ni spremenil. Letna stopnja inflacije se je v državah Evropske unije oktobra letos gibala takole: na Finskem je znašala 0,3 odstotka, v Belgiji 1, 2, na Nizozemskem 1,3, v Luksemburgu 1,6, v Nemčiji 1,8, v Franciji 1,8, v Avstriji in na Danskem 1,9 odstotka, na Irskem 2,5, na Švedskem 2,7, v Veliki Britaniji 3,2 odstotka, na Portugalskem 4 odstotke, v Španiji 4,3, v Italiji 5,5 in v Grčiji 8,3 odstotka. V Združenih državah Amerike je v istem obdobju letna stopnja inflacije znašala 2,8 odstotka, v Kanadi 2,4, na Islandiji 2,4, na Norveškem 2,2 in v Švici 2 odstotka. B ■ TRGI / TEČAJI V TUJINI n Ura si je w včeraj še utrdila položaj RIM - V če rajšnji ki kažejo na upočasnje-praznični premor je vanje gospodarske rasti tokrat liri za spremeni- ■ tako v ZDA kot v bo zelo koristil, saj je Nemčiji, hkrati pa po-na tujih trgih, ki so bili sobno za Nemčijo velja kljub prazniku vsi od- skoraj popolna odsot-prti, spravila marko nost inflacijskih trenj, pod raveh 1.100 lir. Tu- Kot rečeno, lira med-di tokrat je izrabila ok- tem utrjuje svoje pozi-repitev dolarja do cije. Ob odprtju trga v nemške devize, ki trpi New Yorku je marka zaradi vse večjega pre- veljala približno 1.099 pričanja trgov, da bo lir, na fbdngu v Frank-prišlo v Nemčiji do furtu pa je padla na znižanja obrestnih sto- 1.098, 78 lire, Halijan-penj. Vodstvo Bunde- ski bankovec se tako sbank naj bi se o tem približuje vrednosti, ki odločalo prihodnji četr- jo je imel pred 20. sep-tek, pet dni kasneje pa tembrom, ko so ga izja-se bo sestal tudi tržni ve nemškega finančne-odbor centralne banke ga ministra Thea Wai-ZDA Federal Reserve, gla spravile v težave, ki naj bi prav tako raz- Lira se je včeraj rahlo pravljal o prilagajanju okrepila tudi v raz-obrestnih mer. O mož- merju do dolarja, ki je nosti znižanja cene de- nihal med 1.591 in narja govorijo kazalci, 1.593 lirami. SLOVENIJA / POSLEDICA UKREPA CENTRALNE BANKE Tolar skoraj čez noč strmoglavil Marka od srede pridobila že 6 tolarjev LJUBLJANA - »Dosegli bomo, da bodo banke in menjalnice zelo dosledno spoštovale najnovejši ukrep,« zagotavlja direktor deviznega oddelka Banke Slovenije Janko Tratnik, ko govori o sredinem sklepu Banke Slovenije, da bodo menjalnice po 11. decembru lahko prodale samo toliko tuje valute, kolikor je bodo v istem tednu odkupile. Odločitev je povzročila veliko razburjenja med bankirji, manj pa med menjalni-Carji. V menjalnicah sta bila namreč ponudba in povpraševanje po tujih valutah že zdaj usklajena - kolikor deviz so odkupile, toliko so jih tudi prodale. Je torej sklep Banke Slovenije uperjen proti bankam, ki so prodajale veliko več deviz, kot so jih odkupile, poleg tega pa jih na podjetniškem trgu lahko kupujejo ceneje, kot jih prodajajo? Janko Tratnik pravi, da je ta ukrep uperjen predvsem proti Spekulativnim pričakovanjem. Tako padanje teCaja tolarja kot povpraševanje po devizah sta namreč po njegovem mnenju nerealno visoka. Zato naj bi Banka Slovenije s sklepom pospešila ta proces, ki bi se sicer vlekel še mesec ali dva. Trg se bo izčistil, zagotavlja Tratnik, in povpraševanje se bo uskladilo s ponudbo. Ko se bodo devizni tečaji zadosti zvišali, bodo ljudje ugotovili, da deviz po tako visoki ceni nima smisla kupovati. Tako se bodo tečaji obrnili nazaj ZIMSKI TURIZEM / EDEN NAJVEČJIH SMUČARSKIH CENTROV V AVSTRIJI Privlačnim Mokrinam se je težko upirati Kljub slabi cestni povezavi so Italijani v kraju nad Zoljsko dolino stalni gostje, tako kot Slovenci VIDEM - Na Mokrinah (nemško Nassfeld, ital. Passo Pra-mollo) je eno najvišjih in tudi najveCjih smučišč v Avstriji, ki ima tudi to značilnost, da je prav na meji z Italijo, pa čeprav je z italijanske strani dostop možen po ozki in vijugasti cesti, ki se dviga od Tahije (Pontebba). Imajo pa Mokrine tudi to prednost, da so nad Ziljsko dolino, torej nedaleč od meje s Slovenijo. Ze dolgo let zahaja v zimskih mesecih tja gor zelo veliko smučarjev iz Furlanije-Juliske krajine. Prihajajo iz Furlanije, iz Trsta in Gorice. Na Mokrine že vrsto let hodijo smučat tudi Slovenci, Se posebno odkar na slovenskih smučiščih velikokrat zmanjka snega. Poleg Avstrijcev, seveda v prvi vrsti Korošcev, so torej Italijani in Slovenci zelo zvesti obiskovalci tega Čudovitega kraja nad Ziljsko dolino. Kaj bo novega v letošnji zimski sezoni, so pred dnevi v Vidmu novinarjem in zastopnikom furlanskih smučarskih klubov povedali predstavniki velikega smučarskega kompleksa v tem kraju. V Avstriji so v zadnjem času poostrili nadzor nad vlečnicami. Vse morajo posodobiti in jih prilagoditi novim, strožjim varnostnim predpisom. Na Mokrinah so stvar že uredili med prvimi. Poleg tega so v teh dneh namestili novo gondolsko žiCnico, ki popelje 15 smučarjev naenkrat. Novi žiCnici je ime Rud-nigalm in bo smučarje prepeljala z višine 1346 metrov na 2.000 metrov nadmorske višine do hriba Troghoehe. Od tod so uredili dve smučarski progi. V prihodnjih letih bodo postavili Se nekaj novih žicnic, tako da bodo imeli 101 kilometer smučarskih prog. Omenili smo, da je dostop z italijanske strani težak. Smučarji pridejo do Tablje (ital. Pontebba) po lepo speljani avtocesti Alpe Adria, od tam morajo po ozki in vijugasti cesti Cez prelaz. Kdaj pa kdaj je cesta zaprta zaradi snežnih plazov. Čistijo jo, ker sodi med državne ceste. Sedaj so v teku izboljševalna dela. Na najbolj nevarnem odseku bodo izkopali predor, vendar bo novi del ceste nared Sele prihodnje leto. V investicije gredo zdaj tudi na italijanski strani prelaza. Smučišča so vsa na avstrijski strani, kjer je tudi vrsta hotelov in gostišč. Na italijanski strani je v tem oziru poskrbljeno le za silo. Ravnokar gradijo hotel s sto ležišči, vendar še ni znano, kdaj bo nared. V furlanskih poslovnih krogih so že dolgo prepričani, da bi bilo prav izkoristiti tudi morebitna smučišča na italijanski strani, kar bi seveda zahtevalo velike investicije ne le v vlečnice, temveč tudi v gostinske objekte. V Furlaniji je nekaj finančnikov, ki bi bili pripravljeni investirati. To bi se jim najbrž tudi splačalo, ker je avstrijski šiling v primerjavi z italijansko liro visoko cenjen in so zato avstrijske cene za italijanske turiste marsikdaj zelo visoke. Po drugi strani pa je treba upoštevati, da Avstrijci zagotovljajo odlično oskrbo svojih naprav. Marko VValtritsch in se ustalili. Pri kakšni vrednosti bo to, Tratnik ne more napovedati, saj so v proces vključeni tudi iracionalni elementi, v prvi vrsti pričakovanja ljudi. In kako bodo v Banki Slovenije izvajali najnovejši ukrep? Janko Tratnik pravi, da je instrumentarij nadzora že vzpostavljen. Dnevna poročila o poslovanju se že zdaj stekajo v Banko Slovenije in prek njih bodo ugotavljali, ali se bankirji in menjalničarji držijo ukrepa. V sklepu pa so zapisane tudi kazni, ki lahko doletijo (in jih tudi bodo, zagotavlja Tratnik) kršilce. Sklep predvideva dve vrsti kazni: posebej za menjalnice in posebej za banke. »Nameravamo doseči zelo dosledno spoštovanje tega Ukrepa,« zagotavlja direktor deviznega oddelka pri Banki Slovenije. Potem ko je teCaj nemške marke po odločitvi Banke Slovenije naravnost podivjal in so ga morali v menjalnicah in bankah povpravljati iz ure v uro, so vCeraj prodajni tečaji že presegli 94 tolarjev (še pred nekaj dnevi je vrednost marke nihala okrog 88 tolarjev). Menjalničarji so tečaje popravljali skoraj vsaki dve uri, vsi pa pričakujejo nadaljnjo rast. Med opazovalci ni malo takih, ki menijo, da je Banka Slovenije s to potezo želela v bistvu razvrednotiti tolar in tako pomagati izvoznikom, ki so že dolgo zahtevali realnejši tečaj domačega bankovca. Centrana banka se jim je dolgo upirala in o čem takem ni hotela niti slišati, zdaj pa se bo moral tolar - po prenehanju divjega navala na devize seveda - hoCeš nočeš sprijazniti z nekoliko realnejšim teCajem. $ 7. DECEMBER 1995 v LIRAH valuto nakupni prodajni ameriški dolar 1568,00 1616,00 nemška marka 1088,00 1121,00 francoski frank 315,00 325,00 holandski gulden 971,00 1000,00 belgijski frank 52,60 54,80 funt šterling 2419,00 2492,00 irski šterling 2499,00 2575,00 danska krona 281,00 289,00 grška drahma 6,50 6,90 kanadski dolar 1151,00 1186,00 japonski jen 15,40 16,00 švicarski frank 1344,00 1385,00 avstrijski šiling 154,50 159,20 norveška krona 247,00 255,00 švedska krona 239,00 246,00 portugalski escudo 10,30 10,70 španska pezeta 12,70 13,30 avstralski dolar 1163,00 1198,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 12,40 12,90 hrvaška kuna 260,00 295,00 7. DECEMBER 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1567,00 1617,00 nemška marka 1093,00 1128,00 francoski frank 315,00 326,00 holandski gulden 968,00 998,00 belgijski frank 52,80 54,60 funt šterling 2415,00 2505,00 irski šterling 2498,00 2593,00 danska krona 280,00 290,00 grška drahma 6,50 7,10 kanadski dolar 1148,00 1188,00 švicarski frank 1347,00 1382,00 avstrijski šiling 154,20 . 159,20 slovenski tolar 12,40 12,90 7. DECEMBER 1995 V URAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1590,450 — ECU — 2033,390 — nemška marka — 1104,250 — francoski frank — 319,980 — funt šterling — 2447,540 — holandski gulden — 985,710 — belgijski frank 53,7047 — španska pezeta — 12,953 — danska krona — 285,150 — irski funt — 2530,250 — grška drahma — 6,704 — portugalski escudo — 10,517 — kanadski dolar — 1164,570 — japonski jen — 15,703 — švicarski frank — 1364,140 — avstrijski šiling — 156,940 — norveška krona — 251,220 — švedska krona — 240,760 — ’ finska marka — 370,040 — avstralski dolar 1178,520 n 5. DECEMBER 1975 v DEM J valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4288 14328 1.4368 funt šterling 2.2012 2.2082 2.2152 irski funt 2.2796 2.2865 2.2935 kanadski dolar 1.0440 1.0480 1.0520 nizozemski gulden 89.205 89,315 89.425 švicarski frank 123.07 123.17 123.27 belgijski frank 4.8540 4.8640 4.8740 francoski frank 28.773 28.833 28893 danska krona 25.765 25.825 25.885 norveška krona 22.630 22.690 22.750 švedska krona 22.910 21.970 22.030 italijanska lira 0.8922 0.8962 0.9002 avstrijski šiling 14.190 14.210 14.230 španska peseta 1.1668 1.1708 1.1748 portugalski escudo 0.9490 0.9520 0.9550 japonski jen 1.4154 14169 1.4124 finska marka 33.460 33.540 33.620 ODNOSI Z ITALIJO Zadnja priložnost za konsenz o zunanji politiki Vatikan odpira novo fronto v odnosih med sosedama LJUBLJANA - Izjava predsednika italijanske vlade Lamberta Dinija, da je treba vrniti nepremičnine povojnih beguncev iz Istre, Reke in Dalmacije, pomeni pristanek italijanske vlade na najbolj grobo izsiljevanje italijanske fašistične desnice, kar bo nedvomno še zaostrilo slovensko-italijanske odnose. Slovenska vlada je pred dnevi oblikovala predlog o lastninskih in drugih stvarnih pravicah, ki v sedmem poglavju obravnava stvarne pravice tujih fizičnih in pravnih oseb v zvezi z nepremičninami. Tako je popolnoma zadostila zahtevam Evropske unije. Slovenija torej izpolnjuje vse Pogoje za pridruženo Članstvo in je tudi glede lastnine nepremičnin tujcev enakovredna državam, ki so takšno pogodbo že podpisale. Razumljivo pa je, da Slovenija ne bo pristala na izsiljevanje močnejše države, ki bo v kratkem predsedovala Evropski uniji. Zahteve po posebnih pravicah nimajo nic skupnega s človekovimi pravicami in zaščito manjšin. Gre le za spoštovanje že sprejetih dvostranskih pogodb, katerih veljavo je uradna Italija že davno priznala. Hkrati pa se zastavlja tudi vprašanje notranjepolitičnih odnosov in njihovega vpliva na zunanjo politiko. Odbor za mednarodne odnose državnega zbora je že sprejel pobudo za sklic izredne seje, na kateri naj bi razpravljali o vprašanjih nasledstva, o vključevanju v Evropsko unijo in Nato ter o odnosih z Italijo. Predsednik odbora Borut Pahor je vsem poslanskim skupinam poslal pismo, v katerem pobudo za ta sklic pojasnjuje kot zaskrbljenost za usodo slovenskih zunanjepolitičnih interesov. Pahor poudarja, da postaja najbolj nevaren problem, na tem najbolj občutljivem področju državne politike, poglobitev domačih strankarskih razlik . Seja državnega zbora bo torej priložnost za oblikovanje skupnih PROGRAM SLOVENIJA 2000 IN RAK Novoletno darilo onkološkemu inštitutu Zanj je poskrbela slovenska Zveza društev za boj proti raku LJUBLJANA - Pri uresničevanju programa Slovenija dva tisoč in rak je zelo aktivna tudi Zveza slovenskih društev za boj proti raku. Za Onkološki inštitut je že doslej zbirala sredstva in prispevala k nabavi potrebne opreme, letos pa je z novoletno akcijo voščil v štirih slovenskih dnevnikih nabavila opremo za endoskopijo za kirurški oddelek in respirator za intenzivni oddelek, ki so ju vCeraj Predali predstavnikom instituta. Ljubljansko društvo za boj proti raku je nabavilo, s posebej zbranimi finančnimi sredstvi od občanov in organizacij, za humanejše in kultur-nejše bivanje bolnikov na Onkološkem inštitutu enajst mikrovalovnih Pečic, dodatno opremo za fizioterapevtski odde- lek in nekaj opreme v vzgojno-izobraže valne namene. Z zbiranjem sredstev zveza pomembno pomaga tudi delovanju detekcijske in diagnostične dejavnosti v onkologiji. Pomen te dejavnosti najbolje potrjuje dejstvo, da je v letu 1993 v Sloveniji za ra- kom zbolelo že 6885 ljudi, od tega polovico žensk, za rakom na dojki pa je zbolelo sedemsto žensk. Obolevnost narašča za tri odstotke letno. Eno leto preživi 89 odstotkov žensk z rakom na dojki, tri leta 72 in pet let le še 55 odstotkov. Ker je poleg edu-kativnega pregleda dojk, ki ga na inštitutu že opravljajo, najuspešnejša metoda mamograf, je zveza letošnjo akcijo novoletnih voščil namenila nakupu prenosnega mamografa, ki stane 150 tisoC nemških mark. (KaN) STRANKE / SKD Evropa se počasi obrača stran od Slovenije Zaradi Tama bi moral odstopiti odgovorni minister LJUBLJANA - To, kar se sedaj dogaja v gospodarstvu in zunanji politiki, je beg od odgovornosti in zavajanje javnosti, je na redni novinarski konferenci povedal predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle. O vprašanju slovenske-8a pridruževanja Evropski 'uuji je Peterle dejal, da je rešitev potrebno poiskati uied Ljubljano in Rimom. Poudaril je, da ne moremo pričakovati, da bo Španija zaradi Slovenije nasprotovala Italiji, in da španski zunanji minister Javier Solana, s tem ko je postal generalni sekretar Nata, Slovenije ni žrtvoval. Peterle je opozoril, da se pozornost Bruslja zaradi mirovnega procesa preusmerja na druge države bivše Jugoslavije. »Slovenska politika se preveč zanaša na lastno misel in ne upošteva odmevov iz tujine,« je rekel Peterle. O predlogu za referendum o pridruževanju Evropski zvezi je menil, da želi vlada z njim svojo odgovornost preložiti na ljudstvo. Ko je govoril o odstopu Tamovega vodstva, je dejal, da je vprašanje, ali vlada res ni reagirala in je uprava Tama le vrnila udarec, jasno pa je, da vlada ni izkoristila priložnosti denarno podpreti mariborskega bolnika. Kakorkoli že, po njegovem je položaj zrel za odstop ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja. »Interpelacija je slabo napisana, mislim pa, da mi- nister v tem položaju nima drugega izhoda,« je rekel Peterle. Kot pozitiven dogodek v gospodarstvu pa v stranki ocenjujejo spremembo teCaja tolarja, ki naj bi se do konca leta približal velikemu R, kar bo koristilo izvoznikom. Peterle je ponovno opozoril na slabo koalicijsko usklajevanje in na kadrovski presežek LDS. Po njegovih besedah se predsednik Drnovšek skuša nadstrankarsko obnašati in očitno meni, da ni možno usklajevanje med strankami. Čas za majhne popravke se izteka, je dejal Peterle in dodal, da takšna vladna politika vodi v njeno zamenjavo. Stranka SKD ne želi izstopiti iz koalicije, zavzema se le za predčasne volitve. Maja Grgič staliSC, ki bodo plod soglasja. To bo najbrž sploh zadnja takšna priložnost pred volitvami. Predsedujoči Borut Pahor je poslanske skupine pozval k sodelovanju, saj bo imel odbor pri pripravi stališč izredno odgovorno nalogo. Pismo je poslal tudi predsedniku države, predsedniku vlade in zunanjemu ministru. Zunanji minister Zoran Thaler se bo prihodnji teden v Parizu udeležil podpisa daytonskega sporazuma. Povabljen je bil tudi predsednik vlade oziroma predsednik republike, vendar nam doslej še ni uspelo izvedeti, kako bo sestavljena slovenska delegacija na omenjenem zasedanju, ki bo pomembno ne le za mir na Balkanu, temveč tudi za položaj republike Slovenije v procesu sukcesije in v naglo spreminjajočih se mednarodnih odnosih. V italijanskem tisku pa je bila nekako sramežljivo objavljena vest, da Vatikan odpira nov slo vensko-vatikanski meddržavni spor o vračanju cerkvenih gozdov, ki naj bi bili vatikanska last. Temu se Slovenija domnevno upira. V italijanskem tisku poudarjajo, da gre za nov primer dvostranskega odprtega vprašanja, ki se pridružuje starim spornim vprašanjem v italijansko-slo-venskih odnosih. Bogo Samsa IDS za strpno sporazumevanje koalicije Z interpretacijami in izjavami, ki jih v svoji »Izjavi« navaja služba SKD za stike z javnostjo, kot strankih odziv na izjave dr.Janeza Drnovška v ponedeljkovem televizijskem pogovoru, ne kaže polemizirati, saj je vsakemu nepristranskemu poslušalcu bržkone jasno, da gre za popačeno in izkrivljeno razumevanje Drnovškovih besed, pogledov in stališč. Predsednik Drnovšek je pojasnjeval nekatere težave in trenja, s katerimi se srečuje v koaliciji in na Čelu vlade in ki povzročajo zaskrbljujoče motnje v delovanju vlade, nekaterih drugih državnih institucijah in državi nasploh ter predstavil nekatere svoje zamisli in pobude, kako te odpraviti in odstraniti. »Izjava SKD« v tej zvezi ne kaže na nic drugega kot na veCno razdvojenost te stranke o svojem mestu in vlogi v koaliciji, kar je očitno za stranko nepresežen problem, ki pa ga lahko razrešuje le sama. Navkljub koalicijski pogodbi, ki postavlja koaliciji okvirni temelj in izhodišče za njeno delovanje, se mora vsaka koalicija nenehno opredeljevati do vrste sprotnih in nepredvidenih vprašanj in problemov, tu pa - povsem razumljivo - prihaja tudi do razhajanj v pogledih in stališčih. Predsednik Drnovšek in Liberalna demokracija Slovenije se ves Cas zavzemata za urejanje vseh spornih vprašanj s strpnim koalicijskim sporazumevanjem, za katerega je tem manj možnosti in prostora, kolikor bolj se razvnema neobvladano koalicijsko obrekovanjeso sporočili iz službe za stike z javnostjo LDS. Pristanek na Marsu Peter Božic Ko smo pristali, smo najprej preverili, Ce smo sami Slovenci oziroma da se ni naskrivaj vkrcal Se kakšen južnjak. Ni nam bilo žal, ker nas ni nihče pričakoval, saj na Marsu ni nobene države, s katero bi bilo treba navezati diplomatske stike in gospodarske odnose. Tam ni Svete Gere, Piranskega zaliva in Franca Jurija, ni optantov in njihovih zapuščenih his in seveda tudi ne Ljubise Rističa, da bi zahteval vrnitev gledaliških reflektorjev, ki jih je ukradel v gledališču Pekarna, ko je leta 1977 pobral Sila in kopita ter izginil v Split ustaSem v naročje, njegova gledališka »deca« v Sloveniji pa je ostala brez očeta. Z nami je bil tudi pesnik iz Celovškega zvona, ki je v pesku okrog nas takoj naSel kamen in intoniral Triglav moj dom. Slovenci bi sicer lahko ostali na Zemlji in celo v meteorološkem pasu srednje Evrope, vendar le, če bi imeli taksno opozicijo, ki bi vladi samo dihala za ovratnik, kot to počno vse normalne opozicije na svetu. Nasa pa je kot mandarinova opica, ki sedi Drnovšku na ramenih in ves čas nekaj nerazumljivega vpije, vlada pa v strahu, da bo opica prevpila vse okoli sebe, čedalje resneje jemlje vse te neartikulirane in degutantne goltnike in vse bolj postaja zgolj njihov refleks. O opoziciji nismo povedali ničesar, če ne omenimo, da je ob priznanju ZRJ obtožila vlado nečednosti prav zaradi tega, ker je ta med razlogi za priznanje navedla tudi slovenske gospodarske interese. »Hop, Cefizelj, ali te imam,« je rekla opozicija, vse skupaj je pisano na kožo udbomafijskim in jugoma-fijskim podjetjem, ki od nekdaj sedijo vladnim ministrom v naročju in jim je prišla resolucija OZN kot naročena. In vlada se je na vse kriplje branila, da ji ni slo toliko za gospodarske interese, temveč je imela za priznanje čisto načelne, tako rekoč kulturne razloge. Sedaj se bodo namreč lahko v Posavini srečevali pesniki: general borec Ivan Tolj iz Hercegovine, ki ima krasne nabožne nacionalne pesmi - osebno mi jih je izročil, zbrane v lični knjižici - Radovan Karadžič, od katerega tudi imam dve zbirki doma, trebinjski Vučurevič, ki je začel pisati verze med tem, ko je bombardiral Dubrovnik, Jože Snoj, ki si je sam napisal pesem o tem, kako je bil vedno na skrivaj simpatizer domobrancev (komuniste pa je zavajal s tem, da je kot knjižni urednik izdajal partizansko literaturo), in ne nazadnje tudi Matija Bečkovič, bard srbske akademije znanosti in umetnosti. Tako se bo zdaj spet povezala vsa jugoslovanska kultura in ni čudno, da je Drnovšku nerodno govoriti o nekakšnem zanikrnem trgovanju. Tudi to pot je bil največji opozicijski modrijan Ivo Hvalica, ki se mu pozna, da ima njegov strankarski Sef bujno domišljijo. To najbrž pride tudi od klime, ki je okrog Kanala prav telebanasta. Ena takih modrih misli je, da nas utegne zdaj Miloševič kaznovati z visokimi carinami, kot je že kaznoval Makedonce. Vendar, kaj pa ima Miloševič proti Makedoncem, saj so mu bili v času sankcij edina resna gospodarska komunikacija s svetom. Najbrž gre za nekaj drugega, kar je tako zapleteno, da bi mandarinovi opici razneslo možgane, če bi začela o tem razmišljati. Za to, da je v Srbiji že nekaj let vojna ekonomija, kar pomeni zelo malo zdravega denarja, ki ga Srbija po ukinitvi sankcij pač ne bo takoj pustila uiti v Makedonijo ali Slovenijo za kupovanje potrošniškega blaga, ki ga prebivalci te republike niso videli že leta. Z visokimi carinami pa se bo povečala državna zaloga zdravega denarja. Srbom je gotovo jasno, kaj morajo delati sedaj, ko so sankcije ukinjene. Ko gre za preživetje, je zadnja stvar želja, da bi kdo koga kaznoval. Iz vsega tega je mogoče zanesljivo sklepati, da smo za na Mars. Razlika med Marsovci in Slovenci pa je ta, da bodo Marsovci slej ko prej pristali na Zemlji, Slovenci pa bolj težko na Marsu. SREČANJE PERES-ARAFAT Izrael nagradil mirne Paleslince Več dovoljenj zo delavce iz »samouprave« GAZA (Reuter) - Izraelski premier Simon Peres je včeraj pohvalil voditelja Palestinske osvobodilne organizacije Ja-serja Arafata, ki je po Peresovih besedah »uspešno zajezU gverilske napade Palestincev«, zaradi Cesar bo uradni Jeruzalem večjemu številu Palestincev v Izraelu izdal delovna dovoljenja. Peres je na skupni tiskovni konferenci, ki sta jo z Arafatom imela po prvem srečanju od usmrtitve premiera Jicaka Rabina, poudaril, da bo Izrael povečal število delovnih dovoljenj za Palestince samo zato, ker so se ti večinoma odrekU terorizmu. »Upam, da si ne bodo premislili,« je še dodal Peres, ki je povedal, da so bili uro in pol dolgi pogovori s palestinskim voditejem uspešni in produktivni. »Premier Rabin je bil umorjen, a mirovni proces teCe dalje in nikoli ne bo umorjen,« je še povedal Peres, ki je s pogovori z Arafatom dokazal, da bo nadaljeval pot, ki jo je začrtal njegov pokojni predhodnik. V duhu miru bodo oblasti v Jeruzalemu izdale 9500 delovnih dovoljenj za Palestince, ki pod palestinsko samoupravo živijo v Gazi in na Zahodnem bregu - ki prav tako prehaja pod nadzor PLO - in želijo delati v Izraelu, kjer ima dovoljenja za delo trenutno 35 tisoC Palestincev. Ti so po podpisu mirovnega sporazuma med Izraelom in PLO svoje nezadovoljstvo z mirovnim procesom izražali s številnimi terorističnimi napadi na Izraelce; zadnjega so izvedli avgusta letos. Izrael je voditelja PLO večkrat ostro opozoril, da utegne priti do zastoja pri oblikovanju palestinske samouprave na zasedenih območjih, Ce ne bo ustavil napadov islamskih skrajnežev na židovske civiliste. Izraelski premier in vodja PLO na prvem srečanju po umoru Jicaka Rabina (Telefoto: AP) SEVERNOIRSKI MIROVNI PROCES EVROPSKA UNIJA JE OBJAVILA POROČILO O ODNOSIH S PRIDRUŽENIMI ČLANICAMI Ira ne namerava izpolniti zahteve po predaji orožja BELFAST - Irska republikanska armada je s svojo odločitvijo, da ne bo izročila orožja, s katerim je vodila 25-letno vojno proti Britancem, upočasnila mirovni proces v Severni Irski. Glavna zahteva Britanije je namreč, da mora Ira predati vse orožje, Ce hoče potrditi premirje, ki ga je razglasila lani. Ira je v sporočilu dublinskim medijem zapisala: »Pod nobenim pogojem ne nameravamo izpolniti nore zahteve po predaji orožja.« Britanska vlada se na takšno izjavo še ni odzvala. Vodja Sinn Fein Gerry Adams je dejal, da je orožje treba umakniti iz severnoirske politike, in dodal: »Prepričan pa sem, da nobena protestantska ali katoliška oborožena skupina pred pogajanji ne bo predala orožja.« Adams je za radio BBC izjavil, da je sicer koristen Clintonov obisk Severne Irske popačil resnično podobo mirovnega procesa. »Resnica je, da Britanija na poti k miru še vedno postavlja ovire,« je še dodal Adams. Clintonov obisk je kljub temu le povečal pripravljenost obeh strani, da rešita enoletno politično mrtvilo. Predstavnik Ulstrske unionistične stranke John Taylor je dejal, da Ira ni pripravljena na spravo. »Ira postaja vse bolj osamljena v mednarodni skupnosti. Mednarodna komisija za razorožitev mora nadaljevati svoje dele, prvi rezultati pa morajo biti vidni takoj po novem letu. Če bo Ira zavračala sodelovanje s komisijo, bo odgovorna za vse posledice,« je Taylor izjavil za radio BBC. Ira pa obtožuje Britanijo, da je ona kriva za zastoj pogajanj. »Britanija si želi preprečiti napredek pogajanj, s svojim predlogom o predaji orožja pa je mirovni proces popolnoma zavrla,« trdi Ira. Tričlanska komisija za razorožitev, ki ji predseduje Clintonov gospodarski svetovalec za Irsko, nekdanji senator George Mitchell, se bo sestala 15. in 18. decembra v Belfastu in Dublinu. Britanska vlada je dejala, da bo sprejela kakršenkoli alternativen predlog, ki ga bo izoblikovala omenjena komisija, da bi zagotovila trajen mir. Irska in Britanija sta se le nekaj ur pred Clintonovim obiskom dogovorili tudi o dvotirnem načrtu pogajanj. Irski predstavniki trdijo, da se bodo o predaji orožja pogajali ločeno od drugih vprašanj. Pogajanja bi se lahko po mnenju obeh strani začela že konec februarja prihodnje leto. Martin Cowley / Reuter V severnoirskem parlamentu še dolgo ne bo debat Nove spodbude in omejevanja BRUSELJ (STA) - Evropska komisija v Bruslju je pripravila porodio o odnosih s srednje- in vzhodnoevropskimi državami, ki imajo status pridruženih danic. Porodio natančno povzema sodelovanje na gospodarskem, finančnem in kulturnem področju ter razvijanje političnega dialoga s Poljsko, Madžarsko, Češko, Slovaško, Romunijo in Bolgarijo, Id že imajo veljavne sporazume o pridruženem danstvu. Omenja tudi tri baltske države, ki so ta sporazum podpisale 12. junija letos, Slovenijo pa omenja kot državo, ki ima s petnajsterico parafiran sporazum o pridruženem članstvu (15. junija letos), ki naj bi ga kmalu podpisali. Poročilo pozdravlja proces demokratičnih in gospodarskih reform v srednjeevropskih državah in poudarja, da se je v zadnjem Času odnos EU do njih dramatično spremenil in poglobil, saj imajo te države možnost postati polnopravne članice. Poročilo poudarja pomen sporazumov o pridruženem članstvu, programa Phare in strukturnega dialoga za pripravo srednjeevropskih držav na poznejše članstvo v EU. Prav tako sta za integracijo pomembna bela knjiga o vključevanju v skupni trg in sodelovanje med srednjeevropskimi državami, meni Evropska komisija. Poročilo navaja, da EU zdaj prou- čuje vpliv prihodnje širitve na delovanje unije, s čimer se bo ukvarjala medvladna konferenca leta 1996. Na osnovi teh ugotovitev bo EU obravnavala prošnje za polnopravno članstvo, ki jih je prejela od srednjeevropskih držav. Politični oziroma strukturni dialog, kot so ga poimenovali, zdaj poteka za šest držav, ki imajo že veljavne sporazume o pridruženem članstvu. V okviru te posebne oblike sodelovanja lahko pridružene Članice z EU vodijo poglobljen dialog in se posvetujejo na najvišji ravni. Enkrat letno se sestanejo predsedniki vlad in držav, dvakrat letno zunanji ministri, enkrat ali dvakrat letno pa tudi nekateri drugi ministri petnajstih držav članic EU in šestih pridruženih držav. Slovenija se tega dialoga ne more udeleževati, ker še nima veljavnega sporazuma o pridruženem članstvu. Na področju trgovinskega sodelovanja poročilo opisuje sporazume s pridruženimi članicami, ki so zgrajeni po načelu asimetrije, kar pomeni, da imajo pridružene države več časa za izpolnitev obveznosti, ki jih nalagajo sporazumi. V skladu s sporazumi pridružene članice ne smejo uvajati novih trgovinskih omejitev, razen v izrednih primerih. Obe strani pa lahko sprejemata splošne varovalne ukrepe, protidum-pinške ukrepe in izvozne omejitve. Sporazumi o pridruženem članstvu vključujejo tudi pravila konkurenčnosti, zaščite intelektualne, komercialne in industrijske lastnine ter sprostitev plačilnega prometa in pretoka kapitala. EU s srednjeevropskimi državami sodeluje tudi prek posebnega programa Phare, ki je namenjen financiranju in tehničnemu sodelovanju. Od leta 1990, ko je ta program stekel, pa do leta 1994 je EU za Phare namenila veC kot štiri milijarde ekujev sredstev. Slovenija je v tem obdobju od Phara prejela 44 milijonov ekujev sredstev, kar je en odstotek od celotne vsote, namenjene srednji in vzhodni Evropi, je zapisano v poročilu. STAVKA FRANCOSKIH PREVOZNIKOV JE VSTOPILA V TRETJI TEDEN Splošna zmeda namesto prednovoletne nakupovalne mizlice Trgovci se bodo še dolgo spominjali letošnjega decembra, ki je zanje katastrofa v pravem pomenu besede PARIZ (Reuter) - Predstavniki francoskih železničarskih sindikatov so se vCeraj na ministrstvu za promet sešli z vladnim posrednikom Jeanom Matteolijem, da bi prebili led pri pogajanjih z vlado. Medtem stavka francoskih prevoznikov, Id traja že tretji teden, vse bolj hromi državo. Tudi posameznih izbruhov nasilja med stavkajočimi in policijo očitno še ne bo konec. Železničarskim sindikalistom in Matteoliju je po neuradnih poročilih uspeh doseči delen dogovor, saj bo vlada podpis spornega petletnega načrta za stabih-zacijo državnih železnic, ki naj bi dobil zeleno luč v sredo, preložila vsaj za teden dni. Seveda pa zaplet s tem ni rešen. Železničarji namreč zahtevajo, naj se vlada ukrepom, ki po trditvah sindikatov ogrožajo pravice zaposlenih, povsem odpove. Včeraj je minil že 15. dan, odkar so v Franciji obstali vlaki, v Parizu, Marseillu in Bordearooi pa prenehala delovati javna prevozna sredstva. Zaradi stavke gasilcev in nadzornikov poletov je na mednarodnih letališčih v prestolnici, Nici in Toulonu vladala prava zmeda, vsa letala pa so pristajala in vzletala z veliko zamudo. Stavkajoči železničarji so preprečili tudi odhod vlakov, ki skozi predor pod Rokavskim prelivom povezujejo Francijo in Veliko Britanijo. Rudarji iz mesteca Frey-ming-Merlebach na severovzhodu so se včeraj znova spopadli s policisti, še pred tem pa so zažgah poslovno zgradbo rudarske družbe. V nemirih je bilo ranjenih vsaj 25 ljudi. Medtem ko stavkajoči in francoska vlada tekmujejo v tem, kdo bo bolj trmasto vztrajal pri svojem, pa gospodarstvo doživlja pravo nočno moro. Prednovoletni čas, ki ga mnogi - zlasti pa trgovci - vse leto nestrpno pričakujejo, se je letos sprevrgel v vsakodnevne bitke s prometnimi zastoji in vsesplošno zmedo, o nakupovalni mrzlici pa ni ne duha ne sluha. Kljub lučkam, ki že krasijo izložbe trgovin, in bogato založenim prodajnim policam je pariške veleblagovnice v zadnjih dneh obiskalo malo kupcev. »Kar ozrite se po mestu. Ali menite, da je kupcev toliko kot navadno?« je ironično spraševala So-phie Menault, vodja nadzornega oddelka v pariški veleblagovnici Printemps. »V tem času bi morale biti trgovine polne ljudi,« je še povedala. V pasaži veleblagovnice Lafayette so ženske, ki so jih najeli za čas predpraznične gneče, ravnodušno brisale prah s polic ah pa so se "pogovarjale. Običajnega hrupa registrskih blagajn ni bilo slišati. »Kupcev je za več kot polovico manj kot običajno,« je povedala Florence Havy, vodja oddelka za prodajo volnenih izdelkov v veleblagovnici La-fayette. »Ljudje kupujejo manj kot navadno, ker nočejo prenašati težkih zavitkov na poti domov. Havyjeva je povedala, da se najbolje prodaja poceni in luksuzno blago, medtem ko je prodaja blaga v srednjem cenovnem razredu zelo nizka. »Tujih kupcev skoraj ni. Večina velikih turističnih agencij, s katerimi sodelujemo, je odpovedala potovanja. Ce k temu prištejemo še učinek jedrskih poskusov in bombnih napadov, je položaj naravnost katastrofalen,« je dejala Havyjeva. Vnovično izvajanje jedrskih poskusov, ki je v svetu sprožilo številne proteste, in val bombnih napadov, v katerih je bilo od julija do zdaj ubitih osem, ranjenih pa več kot 170 oseb, sta zelo prizadela francoski turizem. Havyjeva je povedala, da se pisarniški uslužbenci, ki so zaposleni v podjetjih v bližnji okolici, po delu ne odpravijo po božičnih nakupih. »Radi bi se čim prej vrnili domov.« Direktor veleblagovnice Lafayette Jean-Michel Hallez je povedal, da je bila prodaja konec tedna za več kot polovico manjša kot sicer v tem letnem času. Serge VVeinberg, predsednik nadzornega odbora pri delniški družbi Pinault-Printemps-Redoute, je dejal, da je stavka ogrozila rahlo izboljšanje prodaje, ki je bilo opazno od sredine novembra. Veleblagovnici Lafayette in Printemps sta skrajšali delovni čas. Vrata trgovin se zapirajo prej, da se lahko delavci, ki se vozijo na delo, pravočasno vrnejo domov. Na oddelku za prodajo igrač v Printempsu je demonstrator elektronskih igric, ki za svoje delo prejema provizijo, povedal, da je stavka zmanjšala njegov dohodek za dve tretjini - na raven zajamčene plače. »Ali se šahte? Nimamo denarja, da bi sploh lahko naročali novo blago. Položaj je porazen.« Njegov kolega je dodal, da je včasih strank celo manj kot prodajnega osebja. Zunaj so bili avtomobili stisnjeni v koloni. Prometni zastoji pred Parizom so se vili kilometre daleč, medtem ko so tisoči delavcev zmrzovali v snegu in pešačili, štopali ali kolesarili na delo. »Ko skušaš priti na delo, je tako, kot bi prečkal bojišče,« je povedala ena od delavk. SREČANJE OVSE V BUDIMPEŠTI Vodja misije še ni znan Odločitev bo sprejeta v Londonu BUDIMPEŠTA (Reuter, STA) - Dvodnevna konferenca Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) se je včeraj končala, zunanji ministri držav članic organizacije pa odločitve o imenu kandidata, ki bo vodil mirovno misijo v BiH, niso sprejeli. Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je v govoru pred delegacijami iz triinpetdesetih držav poudaril, da je kontinuiteta nekdanje SFRJ neposredno povezana z mirovnim procesom med sprtimi stranmi. Predstavniki triinpetdesetih držav so zadovoljni s potekom srečanja (Telefoto: AP) PRED JUTRIŠNJIM SVETOVNIM DNEVOM ČLOVEKOVIH PRAVIC Kritikam ZN ni videti konca Velike države prepogosto pozabijo na spodbujanje pravic človeka VVASHINGTON (Reuter) - Pred jutrišnjim dnevom človekovih pravic so analitične raziskave pokazale, da ugledne skupine aktivistov za človekove pravice za kršitve slednjih najpogosteje obtožujejo OZN, njenega generalnega sekretarja in visokega komisarja za človekove pravice ter ZDA. LONDONSKA KONFERENCA O BIH Priprava na uradni podpis sporazuma Vodja slovenske diplomacije je članicam OVSE Povedal, da Slovenija v Vojno ni vpletena, vendar je v njenem interesu, da se položaj na tem območju sveta mniri, in poudaril, da imajo vse republike nekdanje Jugoslavije enake pravice do nasledstva razpadle države. ZRJ ne more avtomatično obdržati članstva v mednarodnih organizacijah, ki ga je imela nekdanja SFRJ, je dejal Thaler in ocenil, da bo morala OVSE po Podpisu mirovnega spora-žuma proučiti vprašanje sprejetja ZRJ v organizacijo. Po govoru se je slovenski zunanji minister sestal s francoskim kolegom de Charettom. Osrednja tema njunih pogovorov so bile Priprave na konferenco v Parizu prihodnji četrtek. Po besedah ministra Thalerja naj bi Slovenija na konferenci sodelovala kot država, ki se zavzema za mir med podpisnicami mirovnega sporazuma, pri drugih projektih pa se bo odzivala samo v skladu s svojim interesom. Sodelovanje Slovenije na konferenci v Londonu torej ni »slovenska pot nazaj v - ne vem katero - Jugoslavijo«, je se povedal slovenski zunanji minister, ki je takoj po konferenci iz Budimpešte odpotoval v London. Zunanji ministri držav pianic OVSE so včeraj sprejeli napovedane odločitve o dejavnosti OVSE pri vzpo- stavitvi miru, demokracije in stabilnosti v BiH ter potrdili načrt o evropskem varnostnem modelu za prihodnje stoletje. Organizacija bo s svojo misijo sodelovala pri pripravah in izvedbi volitev v BiH, nadzorovala spoštovanje človekovih pravic in si prizadevala za razorožitev sprtih strani. OVSE naj bi prevzela tudi pomembno vlogo pri vračanju beguncev na domove in gospodarski obnovi države. Delegacije držav, ki so se zbrale v madžarski prestolnici, so namenile največ časa pogovorom o časovnem roku za izvedbo demokratičnih volitev v Bosni, največ temnih misli pa vprašanju nadzora nad oborožitvijo sprtih strani. Ministrski svet OVSE je torej potrdil ustanovitev svoje misije v BiH, soglasja o imenu vodje misije pa ni mogel doseči. Združene države, ki poskušajo ohraniti nadzor nad mirovnim procesom v BiH, so za vodjo misije OVSE predlagale ameriškega diplomata Roberta Frovvicka. Francija se je predlogu uprla in predlagala kandidata iz Evrope, predstavniki številnih držav pa so poudarjali, da mora misijo voditi predstavnik iz Rusije, ki pozna miselnost srbskega prebivalstva in nanjo lahko tudi vpliva. Odločitev so zunanji ministri končno preložili, o tem pa naj bi znova razpravljali v Londonu. Predstavniki organizacije Human Rights Watch so v letnem poročilu generalnega sekretarja OZN Butro-sa Galija obtožih, da je bil »na žalost neuspešen« pri uresničevanju zakoreninjenih zaobljub ZN o promoviranju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Omenjena organizacija je ZDA sicer pohvalila za njihovo odločnost, da vojnim zločincem za ceno miru, sklenjenega v Daytonu, ne podarijo amnestije, a je v naslednjem stavku oštela VVashington zaradi njegovega domnevnega spodkopavanja prizadevanj za ustanovitev stalnega sodišča za kriminalne zadeve. Predstavniki Human Rights VVatch pa so bili do ZDA in drugih zahodnih držav kritični tudi zaradi tega, ker te zaradi trgovinskih in investicijskih interesov prepogosto pogledajo skozi prste represivnim (vojaškim) režimom, ki grobo kršijo človekove pravice. OZN je omenjeno 300 strani dolgo poročilo označila kot »neodgovorno«, predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva pa so zatrdili, da ZDA nimajo razloga za sramovanje, saj so »nesporni prvak v spoštovanju človekovih pravic«. Čeprav uradni VVashington glasno zagotavlja, da »trg še ne predstavlja zagotovila za spoštovanje človekovih pravic«, pa avtorji omenjenega poročila menijo, da je primer Kitajske najzgovorneje ovrgel trditve ZDA. Odkar je predsednik Clinton »razdvojil« status države z največjimi trgovinskimi ugodnostmi in kršitve človekovih pravic na Kitajskem, so tamkajšnje oblasti še odločneje začele obračunavati z aktivisti. Organizacija Human Rights VVatch v poročilu tudi opozarja, da je javnost vse bolj zaskrbljena nad dejstvom, da so ugledne države v minulem desetletju promoviranje človekovih pravic potisnile v ozadje. V poročilu tudi piše, da Bu-tros Gali pač »ne želi užaliti pomembnejših držav, zaradi česar tudi ni pripravljen izreči kritike na račun Kitajske, ki zatira pravico do svobode govora in pravico do druženja, denimo v okviru konference ZN o ženskah«. Kritikam na račun Butrosa Galija v omenjenem poročilu ni videti konca; generalni sekretar ZN je denimo po napadu ruske vojske na civiliste v Čečeniji novinarjem dejal, da »brutalne vojne ne bo komentiral«, še večjo neodgovornost pa je pokazal, ko je poveljniku enot ZN v Bosni dovolil, da je med obleganjem »varovane« Srebrenice blokiral letalske napada Nata; posledica tega je bil padec Srebrenice pod nadzor vojske bosanskih Srbov in izginotje oziroma najverjetneje kar umor 8000 Muslimanov. Poročilo organizacije Human Rights VVatch ni prizaneslo niti Varnostnemu svetu ZN, ki je po trditvah omenjene organizacije za človekove pravice na »etnično klanje v Bosni odgovorilo le z dobavljanjem človekoljubne pomoči« prizadeti državi. LONDON (Reuter, AFP) - Včeraj so se predstavniki petdesetih držav in mednarodnih organizacij zbrali v Londonu, kjer se bodo poskušali dogovoriti o načinih za uveljavitev miru na Balkanu. Pri tem se bodo morali soočiti z nepredvidljivostjo strani, ki so sklenile mirovni sporazum, in s predvidljivim ruvanjem za prevzem voditeljske vloge med državami, ki bodo pri mirovni operaciji, vredni več milijard dolarjev, sodelovale in jo finančno podprle. Zunanji ministri držav ter predstavniki vlad in organizacij, kot sta Visoki komisariat Združenih narodov za begunce in Svetovna banka, bodo v Londonu prevzeli številne in zahtevne naloge: zagotovitev stabilnosti na Balkanu, dogovarjanje o novih političnih in zakonskih določbah, vzpostavitev tržnega gospodarstva in pomoč pri gospodarski obnovi. Londonska konferenca, ki naj bi položila temelje za novo dinamiko znotraj mednarodnih odnosov, je tudi priprava za uradni podpis mirovne sporazum, ki bo 14. decembra v Parizu. »To bo priložnost za srečanje različnih strani, ki si bodo izmenjale informacije in se dogovorile, kako bi bilo resnični mir mogoče uveljaviti,« je konferenco opisal eden izmed britanskih uradnikov. V britanski prestolnici se bodo delegacije iz številnih držav pogovarjale predvsem o vojaški operaciji zveze Nato v BiH, na srečanju pa naj bi tudi potrdili Carla Bildta, evropskega mirovnega posrednika na Balkanu, za visokega predstavnika za zveze med civilnimi in vojaškimi operacijami. Bildt je v intervjuju za Financial Times včeraj poudaril, da je za uresničitev daytonskega sporazuma odločilnega pomena razvoj dogodkov v Sarajevu. »Ker bo kakih sto tisoč bosanskih Srbov, ki živijo v Sarajevu in njegovi okolici, živelo v hrva-ško-muslimanski federaciji, se lahko zgodi, da bi se nekateri iz strahu, da bodo diskriminirani, odločili zapustiti mesto. Odločilnega pomena je medsebojno zaupanje med Hrvati, Muslimani in Srbi. Bosna bo ostala razcepljena tudi po odhodu Nata, če poglavitna vprašanja političnega sistema ne bodo rešena,« je še povedal Bildt. Danes se bodo predstavniki držav in mednarodnih organizacij v sklopu konference v Londonu udeležili treh sestankov z različnimi temami. Najprej bo na sporedu razprava o človekoljubni pomoči ter vprašanjih beguncev in razseljenih oseb, Visoki komisariat ZN za begunce pa je že napovedal, da bo vrnitev prebivalstva na domove zahtevala okrog 300 milijonov dolarjev. Na drugem srečanju se bodo delegati pogovarjali o izvedbi volitev, na tretjem pa o obnovi države, ki bo zahtevala vsaj šest milijard dolarjev, čeprav vsote prispevkov posameznih držav še niso znane. Večina diplomatov poudarja, da je pošiljanje človekoljubne pomoči na Balkan prav tako pomembno kot uveljavitev miru z vojaškimi operacijami. »Ce bo prebivalstvo lačno in brez strehe nad glavo, se nam obetajo resnične težave,« je povedal eden izmed njih. STRAHOVI VOJAKOV SEVERNOATLANTSKE ZVEZE PRED MIROVNO OPERACIJO V BOSNI NOVICE Šest milijonov ubijalcev tiho čaka SCHVVETZINGEN - Ameriški Rojaki v vrsti korakajo po gozdni slezi in se v trenutku usta-vijo, ko mož na čelu kolone dvigne prst, se obrne in poroča o zemeljskih minah, raztresenih na drugi strani ceste. To je bila le vaja enot, nameščenih v južni Nemčiji, ki se pripravljajo na izvrševanje bosanskega mirovnega sporazuma, va-la> ki jasno kaže na glavno nevarnost za Natove vojake na Balkanu. »Mine bodo tam največji Problem,« pravi štabni narednik Jaff Sistad, poveljnik tankovske Čete iz Detroita, ki je v četrtek nril vojake, bolj navajene na prekladanje štabnih papirjev kot na patruljiranje po gorskih poteh. Na ozemlju nekdanje Jugoslavije je po štirih letih etničnih spopadov po splošnih ocenah raztresenih okoli šest milijonov različnih vrst min. Za zdaj so jih odkritih le milijon. Mine so poceni, preproste za uporabo in Pogosto jih je tudi skoraj nemo-80Ce odkriti. To zahrbtno orožje, ki ostaja smrtonosno še leta po koncu bojev, je že ubilo dva-najst, ranilo pa 131 pripadnikov modrih čelad. Sistad pravi, da je največ min - tako imenovanih »uničevalcev podplatov« - bolj kot za usmrtitev sovražnika nastavljenih za ohromitev bojnih enot, s čimer se zaradi množice ranjenih zmanjša njihova bojna sposobnost. »Vse mine se ne sprožijo takoj, ko jih kdo pohodi,« pravi Sistad, ki s tem namiguje na mino italijanske izjave, imenovano metuljček - kovinsko ploščico značilne oblike, ki se sproži le po več zaporednih pritiskih. Ameriški vojaški vaditelji po- skušajo grožnjo min zmanjšati, tako da vsakega vojaka posebej poučijo, kako mino odkriti, se ji izogniti in kako pravilno označiti njeno lego, da bi jo lahko strokovnjaki pozneje odstranili. »Vojaki, ki niso neposredno ali posredno udeleženi v bojih, ne smejo postati žrtve,« pravi poveljnik tankovske enote, kapetan David Siegel iz VVarrensbur-ga v Missouriju. »Res je v Bosni zdaj mir, vendar so mine vsepovsod.« Ameriške enote se bodo pri odkrivanju skritih min- Ameriški vojaki imajo tudi sodobno opremo za iskanje min (Telefoto: AP) skih polj ravnale po obveščevalnih poročilih vojske in obvestilih krajevnega prebivalstva. Ni-zkoleteči helikopterji Apache ter »gromovniške« vožnje tankov in oklepnikov Bradley pa naj bi vzeli pogum vsem, ki bi jim prišlo znova na misel postavljati mine na že očiščenih cestah. Mine je mogoče odkriti tudi z razlivanjem olja po cesti, kar pokaže sveža izkopavanja, vojaki in civilisti, ki potujejo v lahkih vozilih, pa se lahko zaščitijo še z improviziranim oklepom iz jeklenih plošč ali vrečami peska. Medtem ko vojaka vadijo, narednik Charles Bradley iz Frede-ricksburga v Virginiji vztraja pri tem, da vojaki, ko opazijo mino, ostanejo tam, kjer so bili, kar je v nasprotju z ustaljeno vojaško prakso »razpršitve« ob znaku nevarnosti. Nenehno ponavlja opozorila vojakom, naj ne poskušajo odstraniti min, kar je delo za strokovnjake. »Nikoli ne bom pozabil, da sem najbolj neumen strokovnjak za mine na svetu, in to nameravam tudi ostati,« modro zatruje Bradley. Michael Shields / Reuter Daytonski ali Pariški sporazum? VVASHINGTON (Reuter) - Ameriško zunanje ministrstvo je odločno zavrnilo francoski predlog, da bi bosanski mirovni sporazum, ki je bil oblikovan v ZDA, dobil ime po Parizu, kjer bo podpisan. Po tritedenskem pogajanju prejšnji mesec v Daytonu se je sporazuma o končanju 44-mesečne vojne v Bosni prijelo ime daytonski sporazum. Toda nekateri Francozi so predlagali, da bi dogovor poimenovali elizejski sporazum, ker ga bodo 14. decembra podpisali v Parizu. Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Nicholas Burns je francoske težnje označil za domišljave in dodal, da bo uradni dokument verjetno govoril o »pariškem podpisu sporazuma, sklenjenega v Daytonu«. Burns je novinarjem dejal, da je popolnoma jasno, kako se bo sporazum zapisal v zgodovino. »Enaindvajset dni smo se trudih v Daytonu in vse, kar smo se tam domenili, bo natančno, od besede do besede, podpisano v Parizu. Vse, kar sem doslej prebral, je govorilo o daytonskem sporazumu. O imenu bo torej odločala zgodovina,« je dejal Burns. Streli na turške poslance ANKARA (Reuter) - Poluradna anatolska tiskovna agencija je včeraj sporočila, da so streljali na hišo poslanskega kandidata vodilne turške opozicijske shanke. Pohcija je četrtkovo streljanje potrdila, nadaljnjih informacij pa ni posredovala. Hišo Nevzata Vanmaza, ki naj bi 24. decembra na splošnih volitvah kandidiral na listi konservativne Domovinske stranke, je zadelo osem krogel. 2e prejšnji teden so v Anakri umorih tudi borznega posrednika, ki naj bi kandidiral na Usti stranke, ki jo vodi ministrska predsednica Tansu Ciller. Policisti menijo, da je bil umor posledica poslovnih nesoglasij. Sobota, 9. decembra 1995 NAPOVEDI PRIREDITEV SNG LJUBLJANA. Erjavčevo 1 Veliki oder A. P. Čehov: TRI SESTRE, Danes, 9. decembra, ob 20. uri, PREMIERA! IZVEN (KONTO). Ponedeljek, 11. decembra, ob 19.30, za abonma PONEDELJEK in IZVEN (KONTO). LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Veliki oder M. Leaf-M. Dekleva: ZGODBA O FERDINANDU Danes, 9. decembra, ob 10.00 (delno IZVEN) in 11.30, za IZVEN. Danes, 9. decembra, ob 17.30: N Simončič: VELIKI KIKIRIKI, za IZVEN. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopovo 14 Jean Jacques Bricaire: DOHODNINA Danes, 9. decembra, ob 19.30, za abonma VIKEND in IZVEN. Danes, 9. decembra, ob 11. uri: S. Makarovič: SHOVV STRAHOV za IZVEN in KONTO. Mala scena MGL Torek, 12. decembra, ob 21. uri: I. Cankar: MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA... PREMIERA KOREODRAMA LJUBLJANA Prožokovo 12 Jutri, 10. decembra, ob 20. uri v Križevniški cerkvi: D. Z. Frey: DOGODEK V MESTU GOGI. RAZPRODANO! CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana Jutri, 10. decembra, ob 20. uri v Dvorani Duše Počkaj: BETONTANC, KNOW YOUR ENEMY! SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 Jean Anouilh: SKUSNJA ali KAZNOVANA LJUBEZEN Danes, 9. decembra, ob 19.30, za abonma SOBOTA VEČERNI in IZVEN. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva I Danes,9. decembra, ob 19.30: J. Strauss ml: NETOPIR, za IZVEN in KONTO. Torek, 12. decembra, ob 19.30: Adolphe Adam: GISELLE, za red torek, IZVEN in KONTO. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekev trg 2, Ljubljana A. E. Greidanus: HODL DE BODL ali DVE VEDRI VODE. Jutri, 10. decembra, ob 16. uri, za IZVEN. SNG MARIBOR. Slavenska 27 Jutri, 10. decembra, ob 20. uri v Minoritih: M. Vezovišek: JERMANOVO SEME, za ABONENTE in IZVEN. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni tra7> Danes, 9. decembra, ob 19.30: Harold Pinter: PREVARA PREMIERA, za IZVEN. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR RotevSki trg 2 Jutri, 10. decembra, ob 11. uri: Zlatko KriliC: PRAVLJICA O VELIKANU MRAZAKU, za otroke od 5. leta naprej. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Danes, 9. decembra, ob 17. uri: TRNKOVA SOBOTAZA. Lutkovno gledališče PAPILU: BRUNDARIJA. Predstava je primerna za otroke od 3. leta naprej. Ponedeljek, 11. decembra, ob 21. uri: Mojca Dimeč: JANTAR JUPITER. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom SSG ponovi Taborijevo farso »Mein Kampf« v režiji Borisa Kobala v Četrtek, 14. t. m., ob 16. uri (red G). SSG gostuje s pravljico S. S. Prokofjeva »Peter in volk« in v režiji S. Verča, v ponedeljek, 11. t. m., ob 11. uri, v torek, 12. t. m., ob 10. uri in v sredo, 13. t. m., ob 9.45 v Devinu. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Danes, 9. t. m., ob 20. uri (red A) Bellinijeva opera »Norma« pod vodstvom Yorama Davida. Režija Aldo Reggiani.Predprodaja vstopnic za vse predstave je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12,18-21). Gledališče Rossetti Danes, 9. t.m., ob 20.30 (red prva sobota) bo Teatro Stabile iz Veneta uprizorilo delo Furia Bordona »Le ul time lune«; režija Giulio Boset- ti. Nastopa Marcello Mastroianni. V abonmaju odrezek št. 4-rumen. Za abonente popust. Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »II giardino det cilie-gi« (odrezek 11-modri) in »Una delte ultime sere di Carnovale« (odrezek 5-mmen). Gledališče Cristallo - La Contrada Jutri, 10. t. m., ob 11. uri »Povem ti pravljico« v izvedbi Centro Teatro di Figura. Na sporedu bo pravljico »II tempo delle fiabe«. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 12. in v sredo, 13. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Pino Micol z delom E. Rostanda »Cirano de Bergerac«. Režija Maurizio Scaparro. KOROŠKA ILNJE V torek, 14.12.95, ob 19.30 okrogla miza na temo »Avstrija-Slovenija: sosedstvo z velikim gospodarskim potencialom«. ST. JAKOB V ROŽU Jutri, 10. t. m., ob 19.30 bo v Regionalnem centru diskusijski veCer »Pravice otroka so pravice človeka - otrok in nasilje v današnjem svetu. Predavala bo mag. Astrid Liebhauser. RADIŠE Jutri, 10. t. m., ob 19. uri bo v Kulturnem domu ogled videofilmov »Barbara, Lucija, pomoj«. od 3. do 10. decembra: 11. dnevi gay in lezbičnega filma. Slovenska kinoteka. Jutri, 10. decembra, ob 20. uri: Umreti za (To Die For / Heaven s a Drag), Peter Mackenzie Litten, VB, 1994. Zaključek 11. dnevov gay in lezbičnega filma. 1.-30. decembra: Filmski potep, potujoči program petih : odkupljenih vrhunskih filn po Sloveniji: Thelma in Louise, Casablanca, Ameriški grafiti, Lasje, Taksist. (Mladina film) i na novo i filmskih klasik Danes, 9. decembra, ob 20. uri v Videoteki Cankarjevega doma: Videopredstavitev Plesne skupine Mercea Cunninghama. Torek, 12. decembra, ob 20. uri v Gallusovi dvorani: Merce Cunningham Dance Company: DOGODEK. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Mestni muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII 1): danes, 8. t. m., ob 11. uri obisk razstave keramik, ki so jih izdelali v Trstu v 18. stoletju. Vodi Marzia Vidulli Torlo. V DVORANI TRIPCOVICH SE DREVI OB 20. URI Z BELLINIJEVO NORMO ZAČENJA SEZONA TRŽAŠKE OPERNE HIŠE VERDI. SLOVENIJA KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Danes, 9. decembra, ob 20. in 23. uri: GARY FLOYD BAND v zasedbi: Gary-Floyd, vokal; Danny Roman, kitara; Ed Ivey, bas; Bruce Ducheneaux, bobni; Jonathan Burnside, kitara. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg JO. lili* Ljubljana g decembra, ob 17. uri v Veliki dvorani: Glasbeni Novoletni koncert. Jutri, 10. decembra, ob 11. uri: Nedeljske matineje: KOMORNI ANSAMBEL SLOVENICUM. Dirigent: Uroš Lajovic. Solisti: Andreja Zakonjšek, Mateja Arnež, Mirjam Kalin in Ženski zbor Cerklje. Program: J. Golob, J. Haydn, M. Haydn. Četrtek, 14., in petek, 15. decembra, ob 19.30: MODRI ABONMA 1. in 2: Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: En Shao, solist: David Lively, klavir. Program: M. Ravel, J. Bramhs. ILIRSKA BISTRICA. Klub MKNŽ, Bazoviška 26 Petek, 15. decembra: THE STUFF z Reke. Kot predskupina bodo nastopili METROPOUS iz Ljubljane. CLUB MAONA Arze 5. Fiesa. Piran Danes, 9. decembra, ob 21. uri: Slovenija Jazz Projekt in Alenka Godec. KLUB ŠKUC Stari trg 21. Liubliana Jutri, 10. decembra, ob 21. uri: Cveto Kobal, flavta; Volodja Balžalor-sky, violina; Igor Saje, kitara. CANKARJEV DOM Prešernova 10, Ljubljana Ponedeljek, 11. decembra, ob 21. uri: NEW STRINGS - Godalni kvartet. Antonio Kozina, violina; Vlado Batista, violina; Giorgio Gerin, viola; Sergio Candotti, kontrabas. Jazz, funky, rock, latino koncert. KLUB K4 Kersnikova 4. Liubliana Torek, 12. decembra, ob 21. uri: k. u. t. GAS. Četrtek, 14. decembra, ob 19. mi: Pevka Ljoba Jenče bo predstavila preplet starih pesmi iz vseh slovenskih pokrajin. KNJIŽNICA VELENJE CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana V galeriji CD poteka 2. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE. V mali galeriji CD je na ogled fotografska razstava Marjana Paternostra z naslovom Pozabljeni negativi 2. Razstava bo na ogled do 12. decembra. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana V spodnjih prostorih Modeme galerije razstavlja Antony Caro, Kaskade. Razstava bo na-ogled do 12. decembra. MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana V galeriji je do 3. januarja na ogled razstava Vadima Fiškina z naslovom One Man Show X-101098.61 ¥-461956.99 H-298.07. GALERIJA ŠKUC. Stori Irg 21. Liubliana GALE R I J A ŠTABI T K G 2 1 V galeriji je do 15. decembra na ogled razstava-Ljubljana-Budimpešta,-CAS KOT STRUKTURA, METODA KOT POMEN. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Liubliana V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE O SRCU. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5. Ljubljana V galeriji je do 14. decembra na ogled razstava SEST FRANCOSKIH SLIKARJEV. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ Gosposvetska 13. Liubliana V galeriji je na ogled razstava GRAFIČNA MAPA TORONTA skupine IRVVIN. Razstava bo na ogled do 31. decembra. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Ljubljana V Galeriji je do 9. januarja na ogled razstava akademskega slikarja Henrika Marchila (foto). BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana V galeriji je do 11. januarja na ogled razstava Staneta Kregarja Osnutki za barvna okna. ARHITEKTURNI MUZEJ LJUBLJANA Korunova 4 V prostorih Arhitekturnega muzeja na Fužinskem gradu je na ogled razstava arhitekta Janeza Kobeta Zdravilišče Belorus v kraju Ne-bug ob Črnem morju v Rusiji. TRST Koncertna sezona Glasbene Matice 1995/96 V torek, 12. t. m., bo v Kulturnem domu nastopil Godalni kvartet Glasbene matice in Aljoša Starc - klavir. Naslednji koncert bo 23. decembra ob 20.30. Nastopila bo skupina Big Band. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 11. t.m., ob 20.30 - Nastopata violinist S. Milenkovič in pianist L. Caenazzo. Na programu Bach, Mozart, Schumann, Saint-Saens. Kavarna Tommaseo Jutri, 10. t. m., ob 11. mi nastop dua Silvie Di Marino (flavta) in Luise Antoni (čembalo, orgle, klavir); ob 16. uri pa bo na programu jazz koncert s skupino Time Jazz Trio. Dvorana Santa Maria Mag-giore V ponedeljek, 11. t.m., ob 21.00 - Koncert »celtik rock« skupine The Gwen. BOLJUNEC Gledališče France Prešeren Jutri, 10. t. m., ob 17. uri zaključni koncert Godbe na pihala iz Ricmanj. TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek, 14. t. m., ob 20.30 koncert skupine Giovane Quartetto Italiano/Zanini. Na programu Brahms in Franck. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica. Galerija N. Bassanese (Trg Giotti 8): do 31.12. razstavlja Barbara Strathdee. Trgovsko središče »II Giulia«: do 13.1.96 je na ogled skupinska razstava tržaških umetnikov, ki jo prireja Literarni krožek F-Jk. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Dvorana Krožka Generali-Trg Duca degli Abruzzi: Do 15. t.m. je na ogled razstava slikarja Quintina Bassanija »11 paesaggio istriano». Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): 14.12. bodo odprli razstavo ameriškega slikarja Jamesa Brovvna, ki bo traja- la do 31. januarja. Galerija Poduie (Ul. Cadorna 9) - Na ogled je skupinska razstava z naslovom »Carta e segno«, ki bo trajala do 7. januarja. OPČINE SKD Tabor: v Prosvetnem domu je na ogled razstava Demetrija Geja. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. PASSARIANO V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju. KOROŠKA J CELOVEC Galerija Freund: razstavlja luge Ve-vre. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli. TINJE: Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU: K+K center: do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«. _ ALPSKO SMUČANJE / VELELSLALOM ZA SVETOVNI POKAL Zmagala Ertlova, Mojca Suhadolc spet na odru Vrhničonka po četrtkovem 3. mestu, včeraj druga VAL D’ISERE - Nemka Martina Ertl je zmagala v veleslalomu za svetovni Pokal v Val d’Isem. S Časom 1:54.44 je za 23 stotink prehitela VrhniCan-ko Mojco Suhadolc, ki je s Časom 1:54.67 Se izboljšala svojo najboljšo uvrstitev doslej - tretje mesto, ki ga je dosegla na superveleslalomu dan prej. Na tretje mesto se je uvrstila Avstrijka Alexandra Meissnitzer (1:54.83), ki )e za Suhadolčevo zaostala 16 stotink. Ostale slovenske tekmovalke v drugi vožnjiniso nastopile. Urška Hrovat je bila v Prvi vožnji 35. (58.62, b'43 zaostanka), Nataša Bokal 46. (59.09, + 1.90), Andreja Potisk-RibiC pa 54. (59.56, + 2.37). Katja Koren je odstopila, Alenka Dovžan pa zaradi bo- lezni in nekoliko povišane temperature ni nastopila. Suhadolčeva je še drugič v dveh dneh stala na stopničkah za zmagovalke ter s tem potrdila svoje besede, da je v letošnji sezoni zelo dobro pripravljena, da pa na prvih tekmah ni imela sreče. V drugi vožnji je že v vrhnjem, nekoliko bolj ravninskem delu, smucala zelo napadalno in imela ob vmesnem Času še 0.51 prednosti pred Švicarko Karin Roten (ta je bila po prvi vožnji šele 19. in je z nastopom v drugi pridobila največ mest - na koncu je bila Četrta). Tudi v spodnjem delu slovenska smučarka ni napravila večje napake in je za 3 desetinke prehitela dotlej vodilno Švicarko. Na Startu so bile še najboljše štiri tekmovalke: Avstrijka Anita VVachter, zmagovalka svetovnega pokala leta 1993, je do vmesnega Časa izgubila vso prednost pred Vrhnican-ko. Se veC: zaostajala je za 15 stotink in tega do cilja ni več mogla nadoknaditi. Tretja prve vožnje, Italijanka Isolde Kostner, je do vmesnega Časa prednost pred našo tekmovalko prepolovila in po nekaj napakah v spodnjem delu krepko zaostala. V štartni hišici sta bili le še dve smučarki. Avstrijka Meissnitzer, ki je zmagala v Četrtek v superveleslalomu, je v vrhnjem delu proge še povečala prednost pred Suhadolčevo (za 8 stotink). V spodnjem ni napravila večje napake, vendar ni Martina Ertl je bila najhitrejša na veleslalomu v Val dlseru (Telefoto AR) vozila dovolj natančno, da bi prehitela novo slovensko -smučarsko junakinjo. Zaostala je za 16 stotink. Martina Ertl ni dovolila presenečenja. Pri merjenju vmesnega Časa je bila v drugi vožnji 22 stotink hitrejša od Suhadolčeve (skupaj torej 62 stotink prednosti), v spodnjem delu pa je ta razlika skopnela le na 23 stotink. Izidi veleslaloma: 1. Martina Ertl (Nem) 1:54.44 (57.19, 57.25), 2. Mojca Suhadolc (Slo) 1:54.67 (57.59, 57.08), 3. Alexandra Meissnitzer(-Avt) 1:54.83 (57.28, 57.55), 4. Karin Roten (-Svi) 1:54.97 (58.08, 56.89), 5. Anita VVachter (Avt) 1:55.29 (57.51, 57.78) , 6. Katja Seizinger (Nem) 1:55.41 (57.90, 57.51), 7. Isolde Kostner (Ita) 1:55.44 (57.32, 58.12), 8. Ylva Novven (-Sve) 1:55.48 (58.19, 57.29), 9. Sonja Nef (Svi) 1:55.52 (58.22, 57.30), 10. Michaela Dorfmeister (-Avt) 1:55.55 (57.77, 57.78) . Vrstni red v svetovnem prvenstvu - skupno (po 5 tekmah): 1. Seizinger 260, 2. Ertl 251, 3. Meissnitzer 208, 4. Zeller Ba-hler 166, 5. VVachter 157, 6. Street 147, 7. Suhadolc 140, 8. Kostner 136, 9. Dorfmeister 131, 10. Kjo-erstad 101; ekipno: 1. Avstrija 876, 2. Nemčija 713, 3. Švica 600, 4. Italija 300, 5. ZDA 234, 6. Slovenija 220; pokal narodov (12): 1. Avstrija 2031, 2. Švica 1457, 3. Norveška 989, 4. Italija 906, 5. NemCija 826, 6. Francija 677, 7. Slovenija 642, 8. Švedska 439, 9. ZDA 317,10. Rusija 106. NOGOMET / 2REB ČETRTFINALNIH PAROV EVROPSKIH POKALOV V igri ni več slabih enajsteric Na sporedu nekaj zelo zanimivih tekem Srečanja bodo marca prihodnjega leta ZURICH - V Zurichu so včeraj izžrebali četrtfinalen pare v pokalu pokalnih zmagovalcev iv pokalu UEFA. Srečanja v pokalu UEFA bodo 5. in 19. marca, pokalni prvaki pa se bodo pomerili 7. in 21. marca prihodnjega leta. V obeh konkurencah med osmerico ni veC slabih ekip, obeta pa se tudi nekaj zelo zanimivih spopadov. Pari so naslednji: pokal pokalnih zmagovalcev (7. in 21. marca): Borussia Monchengladbach Feyenoord Rotterdam, Dinamo Moskva - Rapid Dunaj, Parma - Pariš St. Germain, Deportivo La Gorana - Real Zaragoza; pokal UEFA (5. in 19. marca): Bayem Miinchen - Nottingham Forest, Barcelona - PSV Eindhoven, Slavia Praga - Roma, Milan - Bordeaux. ■ MUNCHEN - Rus prišlo v peti igri tretje- Jevgenij Kafelnikov je z ga niza ko je Kafel-zmago v četrtfinalu rukov odvzel servis na- TENIS / GRAND SLAM CUP h Kafelnikov danes ■ ■ .. ““ ' Sili grand slam cupa proti sprotniku in nato do -teti is™8Ub,lvcc debelemu svežnju ze- .V polfinalu bo danes ionih bankovcev, ki jih njegov nasprotnik Hr-je kdajkoli zaslužil v vat Goran Ivaniševič, svoji teniški karieri, ki se mu za uvrstitev v Nagradni sklad znaša polfinale ni bilo treba TtamreC kar 6 milijonov potiti. Njegov nasprot-dolarjev, zmagovalec nik v četrtfinalu Pete pa jih bo pospravil 1. 6 Sampras je namreč za-mi lij ona. Kafelnikov je radi poškodbe kolena včeraj proti Nizozemcu predal dvoboj brez izgubil prvi niz s 3:6, boja. Vsekakor ima Iva-nato pa v odmoru med niševid lepo priložnost nizoma zamenjal tudi za uvrstitev v finale, v majico in namesto bele katerem bo njegov na-oblekel temno modro, sprotnik zmagovalec Druga barva je očitno dvoboja med Nemcem prinesla tudi drugačno Borisom Beckerjem in igro. Na koncu je bil Američanom Toddom namreč Rus boljši. Martinom. Ljubljenec Drugi niz je dobil s 6:3, munchenskega obcin- manj. Do odločitve je daja vnaprej KOŠARKA / PRVENSTVO V NBA Z 51 točkami Raufa Denver ugnal Utah NEW YORK - Mah- znižali na 114:119, 23 točk. moud Abdul Rauf je sinoči v ameriški poklicni košarski ligi NBA dosegel 51 točk, kar je doslej rekord v ligi, njegov klub Denver Nuggets pa je ugnal Utah Jazz s 124:119. Pred tem sta bila v tej sezoni z 42 točkami rekorderja Michael Jordan in Penny Har-daway. Rauf, ki je pred tem na eni tekmi dosegel največ 39 košev, je imel devet trojk (met 9:14), skupaj pa je od 27 poskusov zadel 17 metov. V zadnjih 28 sekundah je zadel 4 točke. Devet minut pred koncem je bilo 105:83 za Denver, po trojki Jeffa Hornacka 22 sekund in pol pred zaključkom srečanja pa so igralci iz Utaha vendar jim v zadnjih sekundah ni uspelo zadeti. Pri Utahu so bili uspešni Karl Malone (27 košev in 22 skokov), Hornacek je dal 25 košev, John Stockton pa 21, vendar si je dobre tri minute pred koncem zvil gleženj in v odločilnem delu ni mogel pomagati soigralcem. San Antonio Spurs je tesno ugnal Atlanta Hawks s 104:102, David Robinson (31 točk) pa je 8 sekund pred koncem zadel dva odločilna prosta meta. Milvvaukee Bucks so bili boljši od Los Angeles Clippers s 112:103, Vin Backer pa je z 32 koši dosegel največ točk v letošnji sezoni. Ujel je 15 žog, Glenn Robinson pa je nanizal Portland Trail Bla-zers so premagali Toronto Raptors 96:88, Cliff Robinson pa je zadel 15 od 24 točk na tekmi v zadnji Četrtini. Detroit Pistons so na gostovanju premagali drugo kanadsko ekipo Vancouver Grizzlies s 93:84. Pri gostih sta bila najboljša Allan Houston (20) in Grant Hill (19 in 12 skokov), Vancouver pa je nanizal že 17. zaporedni poraz. Rezultati četrtkovih tekem: San Antonio Spurs - Atlanta Hawks 104:102, Milvvaukee Bucks - Los Angeles Clippers 112:103, Denver Nuggets - Utah Jazz 124:119, Portland Trail Blazers - Toronto Raptors 96:88, Detroit Pistons - Vancouver Grizzlies 93:84. ■ NOVICE Na ledu vodilni v vseh skupinah NEW YORK - V nočnih tekmah severnoameriške profesionalne NHL hokejske lige je nastopila Četverica vodilnih v posameznih skupinah vzhodne in zahodne konference. Vodilni v severovzhodni skupini Pittsburgh Penguins so doma s 7:5 premagali Montreal Canadiens, Detroit Red Wings iz centralne skupine pa so ugnah Dallas Starš s 3:1. Sicer pa so sinod odigrali kar osem srečanj, v katerih so najvišjo zmago dosegli Philadelphia Flyers, ki so s 7:3 ugnali Buffalo Sabres. Najzaslužnejši za zmago domačih so bili Erič Lindros, John LeClair in Pat Falloon, ki so zadeli po dvakrat. Izidi: Pittsburgh Penguins - Montreal Canadiens 7:5, Toronto Meaple Leafs - New Jersey Devils 2:1, Philadelphia Flyers - Buffalo Sabres 7:3, Anaheim Nighty Ducks - Florida Panthers 3:3 (po podaljšku), Detroit Red Wings - Dallas Starš 3:1, Ottawa Senators - Chicago Blackhavvks 5:2, Edmonton Oilers - Colorado Avalanche 5:3, San Jose Sharks - VVmnipeg Jets 5:3. IAAF obtožena režiranja volitev za atleta leta MONTE CARLO - Nekdanji tiskovni predstavnik Mednarodne atletske zveze (IAAF) Christopher VVinner je javno razkril igro IAAF, ki je vnaprej določila izide volitev za najboljšega atleta leta 1994. VVinner pravi, da so vohtve za zmagovalko določile Britanko Sally Gmmell, vodstvo IAAF pa je v zadnjem trenutku spremenilo izid in za nagrado določilo Američanko Jackie Joyner Kersee. VVinner je dobil ukaz, naj izid spremeni, potem ko se Britanka Gunnellova ni hotela udeležiti slovesnosti s televizijskim prenosom v Monte Carlu. Med oškodovanci je tudi britanski tekaC Cez ovire Colin Jackson, ki so ga v kategoriji moških z drugega vrgli na četrto mesto. »Prevzemam popolno odgovornost in lahko rečem le, da me je sram, ker sem bil udeležen pri teh sramotnih dejanjih IAAF,« je za ameriški Časopis USA Today izjavil VVinner. Nagrade za letošnje leto bodo podeljene danes v Monte Carlu. Vodilna uspešna po 5 setih RAVENNA - Nastop na svetovnem pokalu je bržkone načel formo marsikaterega reprezentanta, zato je denimo v včerajšnjem 10. kolu italijanske odbojkarske Al lige vodilna Daytona v Padovi šele po petih setih strla odpor skromnega moštva MTA. Derbi kola je bil v Cuenu, kjer jeAlpitora prav tako tesno premagal borbeni Edilcuoghi. Izidi 10. kroga: VVuber Schio - Sisley Treviso 0:3 (10:15, 11:15, 8:15), Alpitour Cuneo - Edilcuoghi Ravenna 3:2 (16:14, 8:15, 5:15, 15:10, 15:10), Mta PAdova - Las Daytona Modena 2:3 (16:14, 4:15, 11:15, 15:11, 14:16), Gabeca Galatron Montichiari - Cariparma 3:1 (15:9, 13:15, 16:14, 15:11), Jeans Hatu Bologna - Comcavi Neapelj 0:3 (12:15, 5:15, 12:15), Lube Banca Marche Macerata - Galo Gioia del colle 3:0 (15:9,15:8,15:2). Vrstni red: Alpitor in Daytona 20, Edilcuoghi in Sisley 14, Gabeca in ComCavi 10, Cariparma in Lube Banca 8, VVuber 6, Mta 4, Jean Hatu in Gioia del Colle 2. ŠPORT Sobota, 9. decembra 1995 domači šport Danes Sobota 9. decembra 1995 ODBOJKA MOŠKA B2 LIGA 20.30 v Standrežu: Imsa - Kreaton Sassuolo MOŠKA Gl LIGA 20.00 v Sovodnjah: Soča Sobema - Pallavolo Trieste; 20.30 na Opčinah: Koimpex - Flebus Povoletto ZENSKA Gl LIGA 18.00 na Opčinah: Koimpex - Cordenons; 20.30 v Dolu: Dolo - Bor Mercantile MOŠKA C2 LIGA 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ym-pia CDR - Volley bali Maniago; 20.45 v Reani del Rojale: Rojalese - Bor Fortrade ŽENSKA C2 LIGA 20.00 v Vidmu; Cus Udine - 01ympia K2 sport; 20.30 v Nabrežini: Sokol - Tarcento MOŠKA D LIGA 17.30 v Standrežu: Espego - Rozzol; 20.30 v Re-pnu: Kbrting - Acli Ronchi ZENSKA D LIGA 18.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Sloga; 19.30 v Moram: Morarese - Koimpex; 20.30 v Trstu, Ul. Forti: Virtus Favento - Val Zadražna kreditna banka 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.45 v Foljanu: Corridoni - 01ympia 1. ZENSKA DIVIZIJA 20.00 v Krminu: VBL Cormons - Val MLADINCI 17.00 v Trstu, Volta: Volley 80 - Koimpex KOŠARKA MOŠKA C2 LIGA 20.30 v Trstu; 1. maj: Bor Radenska - Sgt MOŠKA D LIGA 18.15 v Trstu, 1. maj: Cicibona - Momo Gio Ba-sket; 18.30 pri Briščikih, Ervatti: kontovel - CUS Trieste; 20.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom Ago-rest - Grado PROMOCIJSKA LIGA 20.30 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Omnia Costru-zioni - Breg; 20.30 pri Briščikih, Ervatti: Polet Metra - San Vito NOGOMET DEŽELNI MLADINCI 14.30 v Standrežu: Juventina - Mossa POKRAJINSKI MLADINCI 15.30 v Dolini: Costalunga - Vesna; 16.00 na Proseku: Primorje - Portuale; 17.00 v Korenu: Corno - Sovodnje CICIBANI 15.00 na Proskeu: Primorje - San Sergio B; 15.00 v Dolini: Breg Grmada - Domio B NAMIZNI TENIS MOŠKA Gl LIGA 18.00 v Zgponiku: Kras - Rangers Videm ROKOMET ZENSKA B LIGA 20.00 v San Fioreju: San Fior - Kras MOŠKA C LIGA 16.00 v Zgoniku: Kras Trimac - Paese Jutri Nedelja, 10. decembra 1995 NAMIZNI TENIS ZENSKA A LIGA 14.00 v Zgoniku: Kras - Fiamma Messina NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Rudi: Ruda - Juventina; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Canzian 1. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku: Primorje - Reanese; 14.30 v Percotu: Union - Vesna; 14.30 v Bazovici: Zarja - Tavagnacco 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu, Ul. Campanelle: Campanelle -Primorec 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Zagraju: Sagrado - Mladost; 14.30 v Trstu, 1. maj: Union - Gaja; 14.30 v Repnu: Gaja -Venus; 14.30 na Opčinah, Ul. Carsia: Montebel-lo Don Bosco - Dolina NARAŠČAJNIKI 10.30 v Tržiču, Ul. 1. maj: Aris San Polo - Sovodnje; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Montebello Don Bosco NAJMLAJSI 9.00 v Bazovici: Gaja - Domio ZAČETNIKI 9.30 v Trstu, Sv. Sergij: San Sergio A - Primorje Tehtal; 10.30 v Doberdobu: Mladost - Ronchi KOŠARKA MOŠKA B LIGA 17.30 v Collegnu, športna palača: Cerea Colle-gno - Jadran TKB KADETI 11.30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco A - Kontovel NARAŠČAJNIKI 11.30 pri Briščikih: Kontovel - Bor Radenska ODBOJKA MLADINCI 9.30 v Trstu, Galilei: Prevenire - Kbrting MLADINKE 11.00 na Opčinah - Koimpex - Bor Friulexport DEKLICE 9.30 na Opčinah: Sloga B - Altura; 10.00 v Trstu, Ul. S. Pasquale: Orna - Breg .____NAMIZNI TENIS / ZENSKA A LIGA Kras bo skušal ugasniti Fiammo Jutrišnjo tekma s Siciijankomi (ob 14. uri) je zelo zahtevno - Moško vrsto že danes m 1! in III ffli 111 1 lil SMUČARSKI SKOKI / SVETOVNI POKAL Krasove namiznoteniške prvoligašice bodo svoj domači nastop v tem koncu tedna izjemoma opravile v nedeljo.Varovanke Sonje Mihe bodo, s pričetkom ob 14. uri, v Zgoniku gostile postavo Fiamma Al Ar, najboljšo od treh sicilskih ekip. Z nedavno zmago nad Fiamma Archimede je Kras izboljšal svojo pozicijo v skupini, ki ne kandidira za vstop v play off, pač pa zagotavlja obstanek v najvišji italijanski namiznoteniški ligi. Nedeljska tekma bo trda preizkušnja za Krasova dekleta, saj Al Ar združuje tujko Armine Makinian in Aline Parietti v prvi jakostni postavi. Igra Pariettijeve je bila od zmeraj zelo težko dojemljiva za naše igralke. Tudi druga jakostna ekipa gostij iz Mes-sine Marilena Algeri in Debora Lazzeri sta več ah manj na ravni naših dveh igralk Vanje in Katje Mihe. Kras je seveda v prednosti s svojim adutom, doslej nepremagano Kitajko Wang (na sliki). Vse ostalo pa je na tehtnici ostalih naših igralk Ane Ber-san in sestričen Milic. V primerjavi dosedanjih izidov sta obe ekipi dosegli skoraj enake rezultate. Obe sta tudi remizirali z državnim prvakom Coccagliom. Skratka, borba v Zgoniku bo zelo izenačena. Da bodo krasovke znale izkoristiti prednost domačega igrišča bo v veliki meri odvisno od vzdušja v dvorani, zato nihče ne bi smel zamudih te pomembne tekme naših deklet in pripomoči k novi osvojitvi prvenstvenih točk. Nedvomno bodo Krasova dekleta poskrbela za kakovostno predstavo pred domačo publiko. Po tihem tudi upamo, da bodo igrišče zapustile kot zmagovalke. V ženskem drugoli-gaškem prvenstvu bodo pari sedmega kroga Flash cluba Sarthein in Linus Arezzo ter Sassari in Edera Forli. Krasovke imajo na koledarju reden počitek. Juvenes pa bo počival zaradi odstopa Lane. V uri, ki je bila doslej rezervirana za prvenstvene tekme ženske Al hge, bomo lahko danes prisostvovah le tekmi moške Cl hge. V okvira 7. in zadnjega kroga prvega dela v tretjeligaškem prvenstvu se bo Krasovo mošt- vo (Bertolotti, Radini, Santi-ni), s pričetkom ob 18. uri, pomerilo z Rangersom San Rocco iz Vidma. V tem prvenstvu nastopa kar 126 ekip. Kras v skupini S med osmimi ekipami trenutno zaseda predzadnje mesto, drevišnji nasprotnik iz Vidma četrto. V hudi borbi za obstanek naših fantov bo prav prišla tudi moralna podpora gledalcev iz tribun zgoniške telovadnice. S prvim delom prvenstva sta konCah ženska in moška Krasova ekipa v C2 prvenstvu, ki se bo nadaljevalo po novem letu. V nedeljo, 17. decembra bo v Zgoniku kvalifikacijski deželni turnir za mladinske ekipe za uvrstitev na državno prvenstvo, popoldne ob 14. uri pa bodo Krasove prvoligaške odigrale zaostalo tekmo Al s Che Linom iz Messine. (J.J.) V dolini pod Poncami je vse pripravljeno Navozili 2500 kubičnih metrov umetnega snega PLANICA - Matjaž Kladnik je slovenski reprezentanci v Beljaku priskakal prvo točko v letošnjem svetovnem pokalu v smučar- skih skokih, v slovenski izbrani vrsti in prireditelji tekem v Planici upajo, da se bo najboljšim slovenskim skakalcem odprlo danes in jutri v Planici. Tekmovalci so se včeraj zvečer iz Beljaka preselili v Kranjsko Goro, po 120-me-trski skakalnici v dolini pod Poncami pa se bodo prvič spustili danes ob 10. uri, ko se ho začel uradni trening pred ekipno tekmo. V dolini skakalnic že dolgo ni bilo tako lepo pred tekmami, kot je tokrat. Na skakalnico so navozili 2500 kubičnih metrov umetnega snega, pa tudi zapadlo ga je dovolj, da je snežna odeja na skakalnici debela od 30 do 45 centimetrov. 2e v sre- do so Slovenci in Japonci napravo preizkusili. Od Slovencev je izstopal Kladnik, ki 1130 metri ni veliko zaostajal za Japonci. Kot je povedal vodja tekmovanja v Planici Janez Gorišek, so imeli manj težav kot na marčevskih tekmah, vendar pašo ljudje navajeni na marec, zato se prireditelji - OK Planica - nekoliko bojijo, da nebi bilo veliko gledalcev. Planiški spored - danes: uradni trening (10), poskusna serija (11,30), otvoritev tekmovanja (12.45), prva serija ekipne tekme (13), finalna serija (14), razglasitev rezultatov (15.15); jutri: uradni trening (9.45), Kvalifikacije (11), otvoritev tekmovanja (12.15), prva serija tekme posameznikov (12.30), finalna serija (14), razglasitev rezultatov (14.45). Jasna Milinkoviti KOŠARKA / JUTRI POPOLDNE V 13. KOLU B LIGE »Bis« s Collegnom? Jodronovci si morajo spet zavihati rokove - V Trstu 83:74 r ROKOMET / MOŠKA C LIGA n Kras proti Paeseju v pričakovanju sklepa o prizivu Po izgubljeni sobotni tekmi proti tržaškemu Principu, se bo Krasova rokometna ekipa danes, s pričetkom ob 16. uri, na domačem igrišču pomerila proti ekipi Paese iz bližine Trevisa, ki je v lanski sezoni nastopala v C ligi, vendar v drugi skupini. Kljub temu, da je poraz v pokrajinskem derbiju precej potrl krasovce, ekipa iz Trevisa zanje ne bi smela predstavljati večjih težav, saj so naši igralci precej bolj izkušeni. V Krasovem taboru še vedno Čakajo, kakšna bo usoda priziva, ki je bil poslan na rokometno federacijo; ta se mora namreč dokončno odločiti o rezulta- tu sobotne tekme proti ekipi Principe, na kateri je eden od dveh sodnikov priznal zadetek, ki ga je Principe dosegel v (po) zadnji sekundi srečanja, drugi pa se z njegovo odločitvijo ni strinjal. Na tekmi je bil prisoten tudi komisar, ki naj bi imel pri odločitvi zadnjo besedo. Poleg tega pa priziv Krasa zadeva tudi enourno zamudo začetka tekme. Pravila dovohjo namreč, da se srečanja lahko pričnejo največ s tridesetminutno zamudo. Vrstni red po 3. kolu: Principe 6, Kras, Sanfiorese, Cus, Paese, Behuno 4, Cone-gliano in ANSPI2, Team TS in Musile 0. Obvestila SK BRD1NA obvešča, da bo v sredo, 13. t. m. IZREDNI OBČNI ZBOR v Domu Brdina na Opčinah s pričetkom ob 20. uri. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira rekreacijsko telovadbo za odrasle vsako sredo in petek od 17.00 do 18.00 v mali telovadnici italijanske srednje Sole -Ul. D’Annunzio 48 - Milje (informacije Vesna Tul tel. 271862). SKD HRAST- Športni odsek organizira rekreacijsko in predsmucarsko telovadbo. Za informacije kličite St. 0481/78130 in 0481/419957. SK DEVIN obvešča, da bo tudi ob torkih telovadba od 18.30 do 19.30 v telovadnici v Sesljanu. Po hladni prhi, ki je premočila Jadrana Tkb, z njo pa tudi vse bolj številčne obiskovalce tekem naše združene košarkarske ekipe, se za jadranovce nocoj pričenja nov ciklus. Po začetnemu katastrofalnem obdobju, ko so naši košarkarji nanizali kar pet porazov v šestih tekmah, je sledilo zlato obdobje petih zaporednih uspehov, ki so Jadranu omogočih, da se je vključil v skupino moštev, ki tekmujejo za uvrstitev v končnico. Pred sabo ima zdaj Vremčeva ekipa še deset-tekem, ki bodo odločale o končni razvrstitvi. Rauber, Vitez in ostah »tekabejevci« so v zadnjih mesecih doka-zali, da lahko predvajajo zelo dobro in res učinkovito igro. sobotni domači poraz z Varesejem pa je še enkrat potrdil, da je ravnovesje sil v tej ligi res zelo izenačeno, o čemer tudi zgovorno priča izredno »kratka lestvica« (od tretjega do predzadnjega mesta je pičlih 6 točk razlike!). Jadranovci si morajo torej spet zavihati rokave, začenši seveda že od jutri popoldne. Vremčeva posadka bo jutri odpotovala v bližino Turina, in sicer v Collegno, kjer se bo, s pričetkom ob 17.30, pomerila s tamkajšnjo peterko Cerea Collegno. V uvodnem delu prvenstva je bila to edina Jadranova žrtev, sedaj pa se piemontski klub z 10 točkami nahaja na 8. mestu skupno z ekipo Scame iz Bergama. Collegno, ki je lani ravnotako napredoval iz Cl hge, predvaja zelo agresivno in hitro igro, glavna moč ekipe pa je skupinska igra v napadu, kjer vlogo glavnih protagonistov odigravajo Caron, Burdese, Nicola in Dho. Ekipa je obenem zelo izkušena, saj se povprečna starost igralcev bliža 30 letom. Postava - playmakerji: Ce-ron (74, 186), Novara (69. 190); branilci: Lotezzano (66, 185), Nicola (66, 197), Caron (65, 196); krila: Bo-gliatto (73, 200), Burdese (68,195), Dho (64,198); centri: Lanzavecchia (69, 200), Magliano (76, 204); trener Luigi Bellini. V Jadranovih vrstah vlada dobro vzdušje, saj so igralci že prebavili grenko lombardsko pilulo in si želijo takoj zaužiti novo porcijo sladke torte. TAKO V 1. DELU: Konec septembra so jadranovci doma proti Collegnu praznovali prvo letošnjo zmago (83:74), kljub temu, da s prikazano igro niso zadovoljili. Nasprotniki pa so v dragem delu srečanja igrali slabše od naših fantov, ki so z boljšo obrambo nadoknadili zamujeno in zmagah. Jadran: Oberdan 19, Arena (na sliki) 17, Calavita 14, Pregare 10, Rauber 9, Vitez 9, Samec 5, Hmeljak. Collegno: Lotezzano 14, Caron 13, Dho 10, Nicola 10, Burdese 8, Novara 8, Bo-gliatta 7, Ceron 2, Lanzavecchia 2. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 13.KOLA: Biella -Šesto San Giovanni +18’ Cassano - Oderzo -6, Riva del Garda - Ovidale -5, Ro-bur Varese - Orobica Bergamo +12, Monza - Scame Bergamo +5. (VJ) Ponziana 0 Rivignano 0 V zaostah tekmi promocijske nogometne hge sta Ponziana in Rivingano igrala brez gola in tako sta Juventina in Sovodnje še naprej na vrhu lestvice z 20 točkami, Rivignano jih ima 19. Zaostala tekma 1. AL: Opicina - Cividalese 2:1. MOŠKA B2 LIGA / SPET SPEKTAKEL V STANDRE2U Nekdanji polfinalist v Al ligi gost Imse Sassuolo je glavni favorit za napredovanje Odbojkarska B2 liga je res zahtevna, a je lahko za igralce in odbornike polna zadoščenj. Tako bodo lahko kapetan Feri in ostah igralci našega drugoligaša Imse na stara leta svojim otrokom in vnukom pripovedovah, da so se 9. decembra leta 1995 v prvenstveni tekmi pomerili z moštvom, ki je bilo na prehodu med 70’ in 80 leti v samem državnem vrhu. Zgodba društva Provenza iz Sassuo-la, drevišnjega tekmeca Imse v Stan-drežu, verjetno glavnega favorita za napredovanje v BI ligo, je zanimiva. V sezoni 1978/79 je tedanji Edilcuoghi Sassuolo dosegel v Al ligi (ko še ni bilo play offa) končno uvrstitev na 4. mestu za prvakom KUppanom iz Turina, mo-denskim Paninijem in Paolettijem iz Catanie. V sezoni 1981/1982 se je prebil do polfinala končnice za državni naslov, v naslednjih dveh sezonah pa do Četrtfinala, kjer ga je obakrat izločil kasnejši finalist (enkrat pa tudi prvak) Santal iz Parme. V drugi polovici osem- desetih let se je zaCela neustavljiva kriza, ki je društvo v sezoni 1990/1991 pripeljala do D lige. Sledil je preporod, ki še traja. Sassuolo se je s serijo zaporednih napredovanj vrnil v B2 ligo. Lani je prvenstvo končal nepremagan, v zveznem pokalu pa ga je šele v polfinalu z veliko muko izločil Rovigo (BI figa). Moštvo so letos še okrepili s prihodom 36-letnega podajača Ferrarija (Mezzolombardo, Bi liga) in visokega 25-letnega centra (195 cm) Bettija, ki je bil leta 1989 državni prvak s tedanjim Velascovim Paninijem. Prvoligaško preteklost imata tudi tolkaCa Bellini in Torelfi. »Produkti našega bogatega naraščaja se zaradi finančne stiske, v kateri se je znašla večina profesionalnih moštev, počasi vračajo domov, zato se tudi mi spet vzpenjamo. Naša postava še ni neuigrana, začetek je bil zato trd. Marconi je dober in nas je premagal, proti Asoli pa smo imeli smolo. V zadnjih kolih (tri zaporedne zmage, op. ur.) so se stvari uredile. Prvenstvo je izenačeno in kvalitetno, vendar menim, da smo sposobni pustiti za sabo vse nasprotnike. Vem, da imajo Goričani enega močnega glavnega tolkaCa. Doma so nevarni, kot vsi. Jih spoštujemo, a se jih ne bojimo,« pred tekmo pravi trener Sassuola, nekdanji prvoligaš Oreste Va-condio. V Standrežu se torej drevi obeta hud boj, saj Imsa - kljub drugačnim ciljem -ne namerava poceni prodati svoje kože. »Pripravili smo se dobro, ozračje v moštvu pa je odlično. Zal imamo težave s krilnimi igralci. Matej Cemic ves teden ni treniral in se je glede tega pridružil Igorju Floreninu. Danes bi moral na krilu zaCeti Giancarlo Populini. Ostali igralci so vsi zdravi,« pravi Valov pomožni trener Robert Makuc. Feri in tovariši imajo torej že pripravljeno pripovedko za svoje potomce. Se prijetnejši pa bo spomin na srečanje, če bodo lahko pripovedovali o blešCeCi zmagi, (ak) MOŠKA C1 LIGA / ZA NASI SESTERKI Vabljiva priložnost za osvojitev točk Koimpex moro proti Povolettu oprati madež Za Sočo Sobema »derbi« s Pallavolom TS Oba naša predstavnika v moški Cl ligi danes nastopata na domačem igrišču. Koimpex se bo pomeril z neugodnim Po-volettom. Ta je kot znano lani izpadel iz lige, a so ga kasneje spet vključili v ligo. Dobil je novega trenerja in nekaj novih igralcev, njegov začetek prvenstva pa je bil letos uspešnejši, saj ima zdaj že šest točk na lestvici. V zadnjih dveh kolih pa je izgubil s S. Giustino in s Sočo. Slogaši danes nimajo dosti alternativ. Morajo zmagati, da dokažejo, da je bil poraz v prejšnjem kolu v Fossoju le nesrečna epizoda, do katere je moralo prej ali slej priti. Trener Blahuta bo v tem kolu lahko računal na vse igralce razen Boris Sfiligoj (Soča) na Čača. Slabo igro iz prejšnjega kola bodo slogaši zelo težko ponovili, na domačem igrišču pa imajo tudi prednost pred —topev ■■■gl Opčine, gotovo naj- neglianom in Batta-boljsa. Čeprav so Fur- glinom, doma pa s Cavazzalejem in Bme- kjer so poleg borovk cailtile se bodo poda- ŽENSKA Cl LIGA / ZA KQ1MPEX Tj i| edini poraz ter Dolo ✓ gosteh so po petin liscini novincev z Bmeter- stavjjay nepremaglji-«om, gladko^ so kloni- ve ovire. Toda plave varna ekipa z dobro Sir« U '“i 7«v p “Slem temperamentno igm zmagovita“erfja ne (a ni imel lahkih tek- i seveaa jasno, cia do "DS.teopri”,t",“: maganost, ker pomeni nerja Favera zmagale to precejšnje breme, samo v Trstu proti tekmeci pa proti vo- Vollevu in v Villorbi dilnemu igrajo s pod- s Fontanami. Trener vajenimi močmi/Za borovk Kalc pričakuje Koini pex je p omemb- reakcijo svojih igralk, no, da sklene sončno ki so doslej na gostolelo brez poraza (v vanjih tako ali dru-prihodnjem kolu bo v gače vedno izpolnile Vidmu igral s po v- pričakovanja. ________DEŽELNA C2 LIGA / V 2ENSKEM PRVENSTVU______ V Nabrežini bo skušal Sokol presenetiti nepremagani Tarcento Olympia CDR pred lažjo nalogo, Olympia K2 sport in Bor Fortrode v gosteh V ženski C2 ligi bo danes zanimivo predvsem v Nabrežini, kjer se bosta pomerila Sokol in Tarcento, ki je še nepremagan na vrhu lestvice. Tarcento je lani izpadel iz Cl lige. Do sedaj še ni utrpel poraza, vendar ni imel pretirano težkega koledarja, saj je od boljših ekip igral le s Tor-riano (zmagal doma 3:0). Tekma s Sokolom bo prav gotovo težji izpit, saj Na-brežinke v domači telovadnici ne prodajo poceni svoje kože. Zal pa so imele igralke ta teden precej težav, tako da niso imele rednih treningov. Vsekakor bi morale biti danes vse prisotne razen Marjanke Ban. 01ympia K2 sport igra danes v Vidmu proti Čušu. Videmska ekipa je doslej zbrala le štiri točke, dve zmagi pa je dosegla proti močnima ekipama, kot so Martignacco in Vi-vil. Kristančičeve varro-vanke torej nikakor ne smejo podcenjevati da- Sokolovke drevi pred zelo težko nalogo našnjega nasprotnika, čeprav so Goričanke vseeno favorit nocojšnjega srečanja. Težko nalogo v moški C2 ligi ima Bor Fortrade, ki gostuje proti Rojaleseju. Ta ekipa je trenutno na drugem mestu na lestvici in je zgubila samo v gosteh proti Natisonii. Ekipa je izredno nevarna, saj ima v svojih vrstah precej igralcev, ki so nastopah v B in tudi v A2 hgi. S to tekmo začenjajo borovci serijo težkih tekem, saj igrajo z vsemi boljšimi ekipami v ligi. Trener Ceha je povedal, da je situacija v ekipi dobra in tudi treningi med tednom so bili uspešni. Je pa res, da'so borovci sedaj v precej delikatnem položaju, saj so izgubili v zadnjih štirih kolih. »Čeprav smo letos nekoliko oslabljeni, mislim, da je naša igra boljša od lanske, manjkajo pa rezultati. Morda smo nekoliko slabši samo v sprejemu. Tudi Rojalese vsekakor ni nepremagljiv, zato ga bomo poskusih presenetiti,« je še dejal Cella. 01ympia CDR igra v domači telovadnici proti zadnjeuvrščenemu Mania-gu, ki je verjetno najslabša ekipa v hgi. Goričani so torej izraziti favoriti, čeprav seveda ne smejo podcenjevati nasprotnika. Gotovo bo odsoten Dorni, pod vprašajem pa so nastopi Graunarja, Ferfoglie in Maraža, ki so imeli med tednom nekaj fizičnih težav. Trener Dorni pa upa, da bodo fantje vseeno stisnili zobe in pokazali, kaj znajo. (A.M.) nasprotniki. Največja težava bo verjetno prav v tem, da igralci morajo zbrisati grdo predstavo v prejšnjem kolu in absolutno zmagati. Soča Sobema se bo v Sovodnjah pomerila s tržaškim Pallavolo Trie-ste. Za sočane bo torej tekma precej težka, saj ima fržaška ekipa zelo dober igralski kader, čeprav sta visoka brata Sca-landri, kot kaže, še vedno poškodovana. V lanskem prvenstvu pa so se uvrstili takoj za Koimpexom na četrto mesto. Letos je ekipo vzel v svoje roke ambiciozni trener Levatino, tako da je društvo pričakovalo še večje uspehe. Do sedaj ekipa ni upravičila vseh pričakovanj. Prvenstvo je začela z dvema porazoma, toda potem je dosegla nekoliko boljše rezultate. V tretjem kolu je zadala Laguni Light doslej edini poraz, v zadnjih dveh kolih pa je premagala Le-gnago in Novo Gens. Zdi se torej, da se forma Tražačanov vzpenja, zato so sočani zelo previdni. Se naprej bo odsoten poškodovani Braini, medtem ko se bo vrnil Muscau, ki pa je v tem tednu opravil le en trening. Sočani bodo danes pazljivi predvsem v sprejemu, saj kar pet igralcev tržaške ekipe servira v skoku. Obenem bodo sočani poskusili vsiliti svoj ritem igre in tako ponoviti nastope zadnjih kol. Posebno na domačem igrišču so točke izredno dragocene, zato bi bila tretja zaporedna zmaga za sočane še kako dobrodošla. (A.M.) Sobotna napoved: Fabjan Koršič i Ml * A ULIVAM, v -tv, VM.V4. pe v B2 ligi. Poleti se ukvarja tudi z beach-voUevemj v katerem hi se rad še izboljšal. D LIGA / VAL IN ESPEGO V TRSTU Z V1RTUSOM IN ROZZOLOM Nepremaganost pod udarom Brežanke v Moram, Kčrting proti Adiju, derbi za slogošice V ženski D ligi gostuje Val Zadružna kreditna banka v Trstu proti Virtusu, ki je v prvih dveh kolih izgubil po tie breaku, prvenstvo pa je začel nekoliko bolj ambiciozno. Jerončičeva dekleta so tudi tokrat favorit, čeprav si gostiteljice ne morejo dovoliti novih spodrsljajev. Valovke se morajo samo navaditi igrati konstantno skozi celo tekmo, da ne dovolijo nasprotniku, da si opomore. Koimpex se odpravlja na gostovanje v Moraro. Domača ekipa je v prvem kolu počivala, prejšnji teden pa je po petih setih zgubila v Fiumicellu. Prava moč nasprotnika še ni znana, izkušene brežanke pa lahko v tem prvenstvu presenetijo vsakega nasprotnika. Zanimiv bo tudi tržaški derbi med ekipo SGT in Slogo. Obe ekipi sta še brez točk, zato je današnje srečanje pomembno za obe šesterici. Upamo, da bodo mlade slogašice v tem kolu lahko osvojile prvi par točk. Pri moških se bo goriški Espego, ki v dveh kolih še ni izgubil seta, na domačem igrišču pomeril z Rozzolom, ki je bolj izkušena ekipa in je v prejšnjem kolu premagal solidno Club Alturo. Vseeno pa bodo mladi Goričani poskusili ohraniti primat. V Repnu pa se bosta danes srečala edini dve ekipi, ki sta še brez točk, Korting in Acli iz Ronk. Naša združena mladinska ekipa bi morala biti favorit, saj je istega nasprotnika med drugim dvakrat gladko ugnala v tekmovanju za deželni pokal. (A.M.) DANAŠNJA NAPOVlb: Imsa-Sassuolo 3:2 Koimpex - Povoletto 3:0 Koimpex - Cordenons 3:0 Dolo - BorMercantile 1:3 Rojalese-BorFortrade 3:2 Q]ymniti fTVR ~\f»ni»crn Sokol - Tarcento 1:3 Cus Videm - Olympm K2 sport 1:3 Slili ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Sobota, 9. decembra 1995 i* Horoskop ■ li mm gm H. K. OVEN 21.3. -20.4: Naj vastrdna z&vjeue __ _ jKidvige, ki zahtevajo pirdx;san Aran.«t 7.i »dm Ff BIK 21. 4 - 20. 5,: Do olfc boste precej nepo-pustljn i, Selv zmn, ko vam bo ljubij™ oseba odtajala srce, a boste oddahnili. Ne pozabite globoko vdihniti, pa bo jutrišnji dan poln 2o zjutraj. rr"_n dvojčka 21.5.-21.6.: - . - -. v- - diti pozomciit ascbc, la si jo potihum že dolgo časa j zelitp. Vrteli se boste okoli nje in se ji kazali v najle-|| luci - pa niči Ali vidi preslabo ali pa predobra. * RAK 22. 6. - 22. 7.: Vzeli si boste tas za premislek. saj neradi, ponavljate napake.: Tuhtali boste dosledno. zate boste odkrili, da je novi položaj prejšnjim podoben le na zunaj; izkoristite ga torej. _ LEV 23. 7.- 23. §A Na denarnem področju bopri-7jm sb do premika mi tdje. Saj ne, da bi dobili kakšno jSSlppdakovano vsoto, novost te v zmanjšanju vaših apetitov: zahtevni no duhu so skromni v Želodcu. Al M SEViC.4 24.8. -22. V.; Nadrejeni vam bodo naklonjm ni kot že dolgo ne. Naj vas to nikar ns zar^ede X' prego-reče izražajte svoje želje po napredovanju; še največ boste dosegli, cajiirt boste pokazali zadovoljstvo. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Vivinsiii - boste nad ■ idejitmi starega zsianna in mu pri tem kiTt$i).i v spodbudo, Budite mu kot najboljši prijatelj in v njegove načrte zatiemiteksepodvfflmtetzazadnjirazmisM. ŠKORPIJON 23.10.- 22.11.: V dobro voljo vas Bo spravila oseba, od katere bi kaj takega najmanj pričakovali, To vam bo odprlo oči, zalo v prihodnje ne . taezapili vrat predudsom^zato, ker jezuaaj. ' STRELEC 23.11. - 21.12.: Cleprav se radi spo- glodujete s spremembami, si boste tokrat zaželeli, da ,te MONAKO Očarljiva Chailotte Spretna v pogovoru z novinarji V Monaku se vsako leto po zaključenih slovesnostih v počastitev dneva državnosti knežji in kraljevski otroci zberejo v priložnostnem zabaviščnem parku v bližini monaškega pristanišča. V parku so se otroci princese Caroline - Andrea, Chailotte in Pierre - ure in ure zabavali z ostalimi otroki in se razposajeno spuščali po napravah. Letos je svoje nečakinje in nečake, ki so se neutrudno podili od ene do druge zanimivosti, spremljal stric Albert. Devetletna Chailotte, ki že kaže poteze elegantne lepote svoje matere, se je celo udeležila otroškega tekmovanja, kjer je s prirojenim šarmom, značilnim za Grimaldijeve ženske, z lahkoto zmagovala. Char-lotte je pokazala neverjetno spretnost za stike z javnostjo, po kateri je znana njena mama, in profesionalno odgovarjala na novinarjeva vprašanja, kakor bi to počela že vse življenje. Skupaj z mamo, princeso Caroline in bratom Bodoča lepotica Južnoafriški narodni park Kruger vabi temnopolte turiste Južnoafriški narodni park Kruger, ustanovljen leta 1926, ki se razprostira na 7700 kvadratnih kilometrih, je dobil ime po afrikanerskem predsedniku države Trannsavaal, Paulu Krugerju. Nova oblast si prizadeva, da bi park po koncu apartheida obiskovali tudi temnopolti Južnoafričani, saj še vedno privablja večinoma belce. Seveda bo potrebno marsikaj spremeniti, zato ministrica za turizem severne province Maristella Sexwale-Mabitje opozarja, da smeti iz bližnjih mest v prihodnje ne bi smeli več odlagali v bližini izsušenega korita reke Letaba, ki teče skozi park. Kajti le urejen park bodo začeli obiskovati tudi državljani iz bolj oddaljenih krajev. Okrog parka rastejo naselja, v katerih bodo stanovali zaposleni v parku. Temnopoltim prebivalcem tudi v parku zaupajo bolj pomembna in odgovorna dela. Ljudje, ki se navajajo, da so zopet gospodarji svoje zemlje, se zavedajo, da bi lahko z razvojem turizma veliko bolje živeli. Zato se zaposleni v parku večkrat sestajajo z lokalnimi oblastmi in jih seznanjajo z možnostmi, ki jih nudi park. Zaposleni si prizadevajo zaščititi sko-mne vodne vire, od katerih so odvisne mnoge živalske vrste in celoten ekosistem. »Kadar je rečna struga suha, se razmere v parku povsem spremenijo. Zaradi suše in namakalnih naprav bližnjih kmetov, porabe vode v revnih naseljih in v žagah, so se morali vsi uporabniki vodnih virov sporazumeti o racionalnem izkoriščanju vode. Čeprav novembra pade veliko dežja, največja reka Sabie, ki teče skozi južno območje parka, zaradi kasnejše suše večkrat ostane brez vode. Hudo je predvsem na severnem območju, kjer jeizredno malo padavin in ostane voda le v večjih luknjah, ki pa so bolj podobne blatnim jamam kot jezerom. Mnogi mislijo, da bi morali rodovitna območja v parkih spremenili v obdelovalne površine, nekaj naj bi jih tudi pozidali. Vodstvo parka, njegovi delničarji in naravovarstveniki, takšnim načrtom nasprotujejo in najbolj pomembno je, da bi enako stališče zagovarjala tudi večina Južnoafričanov. Juhette Saunders / Reuter / MNOŽINA BLAGA PO VRSTAH IN KAKOVOSTI NEMŠKI LETALSKI TEHNIK I0TT0I UGANKA GL MESTO POKRAJ. KUZESTAN (IRAN) MENIČNI POZVANEC ENAKA VOKALA MAJHEN RT DELAllANT. OCEANA MED VB IN IRSKO DOLG OKROGEL LESEN PREDMET ZAPISI DOGODKOV POLETIH AVTOR: MARKO DRESCEK ELEKTR. MORSKA RIBA FANT (POGOVORNO) OSAMUENO DREVO ZDRAVILO ILKA VASTE ROMAN FR. PISATEUA E. ZOLAJA IZRAELSKA SKUPŠČINA POGAN, VELIKAN MATI GRŠKIH BOGOV VRSTA KOMPONI- RANJA SKUDBE PRODAJALEC SPOMINKOV VRSTA RIBE, SMUČ POURIZIR. ELEKTRO- MAGNET. SEVANJE PLOD OLJKE GL. MESTO PAKISTANA HR. PEVKA. UKRADEN DANIELLE STEEL GRŠKI PESNIK (FEREOS) RAZLIČNI ČRKI SPAIKA INTERVAL MALE SEKUNDE FRIGUSKI KRAU TVORBA V PANJU URADNA LISTINA, ODLOČBA NASLOV REKA V ANGLIJI (THAMES) ORAČ NARKOTIK IVAN TAVČAR SPOLNOST, EROTIKA RUSUANOVO LETALO NEMŠKA PESNICA SEIDEL VISOKO STENSKO OGLEDALO / ANTIČNO IME REKE GUADIANE KRILO RIM. LEGUE DESNI PRITOK DONAVE V NEMČIJI AM. IGRALEC DANNSON ZVRST MOD. fiiASRF FR. PISAT. (GEORGE) MATJAŽ TOMIJE SVEDSKI PESNIK IN PISEC HANSSON LIKOVNO UPODOBLJEN PREDMET, PODOBA KORALNI OTOK BOG. LOVA V GR. MITOLOG. KRANJ JAPONSKA DRSALKA IMIDORI) D. PRITOK VOLGE KOREOGRAF OTRIN ULTRA- ZVOČNI VIŠINOMER V LETALIH ODEBELJENI DEL DEBLA NAD PANJEM (NAR.) AFR.KARIB. PESNIK TOMAŽ D0M1CEU PODOBNOST, SORODNOST JOKAVEC, CMERA MESTO V ZAHODNI FRANCIJI OSEBA, KI POLAGA TLAK (STAR.) VRSTA ŠPORTNIH SANI LASTNOST TRDEGA VIOCML ‘CESON3 ‘araviL ‘S3INVN ‘JAVŠtOi V)BTVN MVSD VNtW ‘jjcncffl ‘strafflv TOLV ‘JW ‘031 VTV ‘ONMl VM vaa ‘SXE ‘W VZPN31 ‘SVCM ‘J01 x> ‘SV3M VCHN ‘OVaVPNVTSl VATIO ‘atNVA -asocGNcmoaHNis ‘mAMPMOdS VMEVTIV :ouAeiopoA :A3UKJH Otroški variete La Banda DokTsTBamiji pota- Aktualna odd. o morju LineaBlu 7 dni v Parlamentu Otroški.variete Disnev Izžrebanje lota A 4» RA13 ,™«, ii.™) s,™r Dnevnik (vodi Daniela Kosati) Nabožna oddaja: Sedmi đan Variete: Luna Park (vodi Pippo Bando) che...? (vodita Fabrizio Frizzi, Milly Carlucci) Dnevnik, 23.20 Posebnosti TGl Dnevnik 1, zapisnik, ho- ?SK= Film: Ay Carmela (dram., Sp, *90, r. C. Satira, i. C. Maura, A. Pajares) RA1 2 Nan - Burk 19 00 Le cin Nan„ DiirK, I9,uu Le cm que signore Buchanans Dnevnik m vreme Film: La stori a di Ruth (dram., ZDA *60, i. S. SS^S’dib, ci saziami (kom., It '68, i. N. Manfredi, P. Tiffin), !rt„ts (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, 9 30,10.00) dnevnik TG2 U® Aktualni odd.: Evropski dnevi, 10,20 TGR v Evropi, 11.20 Potrebujem te SL* Variete: In famiglia 8 Dnevnik, športna odd. Dribbling in vreme Glasba: Mio Gapitano Variete: 11 fantacalcio Izžrebanje lota Tvoj bližnji Film: I) ragazzo che stir-ride (kom., It, ’6S) Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile, 18.40 vreme Nan.: Stoter Šport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Dnevnik ob 20.30 Film: La časa sulle colli- ® ZDA ’f' L M' Madsen, H. Slater) Koncert s C. Abbadom in Evropskim komornim orkestromn, vmes (23.35) dnevnik, 1.00 Vreme Film: Shakespeare a co-lazione (kom., VB '80, i. P. McGann, R. Brown) Pregled tiska. Drobci Film: Auguri e figli ma-I schi (kom.. It. *50) IfiJ Oddaja o kmetijstvu ^ Smučanje: SP v snow-boardu, 10.20 SP v smučanju Dnevmk 5 Rubrika o morju - Ribici pripovedujejo Nan.: Professionals M Deželne vesti, dnevnik M TGR-Okolje Italija ^ Sport: boks, odbojka, rubrika Sci, tenis,Motor Shovv, košarka Vreme in dnevnik Deželne vesti Aktualno: Garo [.ubrano Film: The Gommilments (glas., ZDA '91, r. A. Parker, i. R. Arkins) Dnevnik, deželne vesti Aktualni odd.: Harem Dnevnik in vreme Spbrt: boks, Moro Shovv Variete: Fuori orario, 1 vmes japonski filmi Na prvi s tram Nan.: Arnold iissssgs 11.30 Televizijsko sodišče - Forum Jlfl Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani 3 Aktualno: Amici Nan.: Simpsonovi Otroški variete TG 5 Flash - Kratke vesti. Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota detla fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20,25 Stfistia la notizia Variete: La corrida Dnevnik Film: Doppio ricatto (dram., ZDA *91,1. D. Midkiff. S. Blakelv), vmes nočni dnevnik 1TALIA 1 Otroški variete Nan.: Quattro piccoli de-tective (pust., Dan, *93} Odprti studio, 12.50 Sport studio Nan.: Vr Troopers Otroški variete Glasba: Jammin’ Variete: Colpo di Mmine Nan.: Lucky Luke Aktualno: 8 mm Odprti studio, vreme, 18.45 Sport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air . Film: Furia cieca (pust., ZDA '89. i. R. l immr) Film: Black Eaglc - Orni orel (pust., ZDA '88, i. S. Kosugi, J.C. Van Damme) vmes (23.30) Fatti e mi-sfatti sis*. j Nan.: Baywatch RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Risanka: Pikijeve dogodivščine Dnevnik reoRis s.' popravila TV - VCR antene - SAT Ul. Biancospino 22/2 OPČINE VJelefon: (040) 214867 - 214871^ | Leteči zdravniki-TV na- ♦ ! Nikar TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja fr* SLOVENIJA 1 ilfpr ki, oddaja TV BiH mtciCod- Kennedv,' 2. del serije Dokumentarna oddala Vsedanes ^TV dnevnik kulturi, avtor: Robert Fei- rut (,i | Čarovnica, ki to ni bila, 1^1 | Večerni gost: Ciril Zlobec VjttJt u v Jitjtva., JV* tu 4 kanadski film Poročila Malo angleščine, prosim Tednik Poglej in zadeni TV dnevnik 1 Otroški program: Veseli kabare, musical Večne pravljice: Rumcaj Pande -: velikani, ki vzno-mirjajo, avstralska poljudnoznanstvena oddaja Hugo, Iv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip Hipnotični svet Paula McKenne, 4. del Skrivnostni svet Arthurja Clarka, 7. del angleške 1 dokumentarne serijo j Za TV kamero I Ozare J Dnevnik 3 Grace na udaru, 14. del ] ameriške nanizanke I Kvadrofcnija. j angleški film BEL . Khc na pomoč Kablom,- |Superman:pustolovšCi- m Tohuvabohu, vrhunci iz oddaj o nori tv IT SLOVENIJA 2 Euronews Arcadiatrio, 1. oddaja: L. vari Beethoven: Trio v B-dum, op. 11 Moja najljubša teta, 1. del Turistična oddaja lil Detektiva, 4. dol Sova: Frasier, 14. del serije Načelnik Scnli. 9. del serije Videošpon Športna sobota Slovenski magazin Karaoke V Vatikanu s Petrom Ustinovom, dok. oddaja Obiskovalca, francoski film Sobotna noc: novice iz J sveta ravednla; Larbach, j koncert ob 15-letnici; ] ameriška glasb, lestvica Vreme Sport Stavimo da... Sport r Alfred Dorfer: Brez mreže, kabaretni program Cas v sliki Pozdravi s pištolo, ameriška kriminalka, 1972 Režija: GordonParks ssir pon. filma Avstrija 2 j 17.45, 19.30, 22.10, 0.15 I Dogodki in odmevi j Film: Deathstalker 3 j Anteprima šport (•) MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 1.00 Dnevnik Variete: Tappeto volante The Lion Trophy Shovv Film: Una fidanzata per papa (kom., ZDA '03) Španski nogomet Kaličopko, pon. otroške oddaje Tom Sawyer. pon. risanega filma MaruCini kristali, pon. Spot ledna. A-Shop Spot tedna Splošna praksa, pon. 49. dela avstral. nanizanke Vreme Generacija transforme-rjev II, 37. del risane serije Devetdeseta, pon. Splošna praksa: Samo enkrat premagan, 50. del Prelomnica, film Prepovedani planot, pon. Spicilji, pon. ameriškega filma, 1992 The Makingof Babe Cas v sliki Paz Gustava Adolfa, nemški film, 1960 Rezija: Rolf Hansen i; Strelski kralj, posti, predstave. 1969 Zemlja in ljudje Kdo me hoče? Čas v sliki Ozri se po deželi Svetovne religije Milijonsko kolo Sporni primeri Avstrija danes Cas v sliki, kultura Pijanec, nemški tv film, 1995 Čas v sliki Strašno prijazna družina: Visoko z neba Zdravniki: V soju žarometov . Gusarska kraljica, ameriški pustolovski film Pogledi od strani 1 Sport Videonoc Slovenija \ 4.30.5.00, 6.00, 6.30, 7,30, 8.00. 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00. 18.00. 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-lh; 13.20 Obvestila: 14.05 Poslušalci čestitajo: 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki In odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na dopustu; 22.40 Kratka Igra; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30.7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30, 17.30 Poročila: 19,00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcijo; 11.00 Moped Shovv; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Glasbene želje; 16.05 Popevki tedna; 17,50 Šport; 19.00 Glasbeni večer z J. Webrom. Slovenija 3 7.00, 8,00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; ’ 10.05 Evropski mladinski teden; 11.05 Jazz, blues...; 12.05 Film DOC; 13.05 Izbrali smo; 14,05 izobraževalni program; 15.00 Zborovske skladbe; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.05 Baletna glasba;16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.30 P. Hindemith; 19,30 Vzpon In propad mesta Maha-gonny; 23.55 Lirični utrinek: 0.00 Nočni pr. RS. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročilo; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen: 8.00 Modri val; 8.15 Zviočna napoved; 8.50 Pesem tedna; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.45 Sobotna terenska akcija; 11.50 Sobotna akcija Primorski zaliv; 12.30 Opoldnevnik; 12.55 Terenska akcija; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Zanimivost; 15.00 POwer play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 20 Modrih; 17.30 Primorski dnevnik;! 9.00 Dnevnik; 19,30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneVa; 22.30 iz diskoteke; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15. 12.30, 15.30.19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6,45 Prireditve; 8.05 Horoskop: 8,40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallettf; 11.00 Kulturne aktualnosti; It,45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Bdtlo e bello; 13.00 Glasba po Željah; 14.00 Narečna odd.; \M,50 Single tedna; 15.00 Redazione teen; 18.45 Ri-gatoni; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 7.00-11.00 Dej neh! no; 8.00 Horoskop; 9.30 Kam danes; 10.15 Novice; 11.05 Notranjsko-kraški mozaik; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.00 Vodeni program; 15.15 Novice:-17.30 Angleščina, 19.15 Novice; 19.25 Vreme; 20.00 Stampeedo, 22.00 Hol mix mušic. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro;7,40 Pregled tiska: 10.40 Inform-macije. zaposlovanje; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi: 16.20 Pesmi tedna: 19.30 Večerni program Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00. 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših; 13.00 Slovensko-blstrlška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 iz Slovenskih gloric; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeti ste; 17.30 Osmrfni-ce, obvestila; 17,40 Radio, ekpress; 19.30 športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni. Radio Študent 0.00 Ko robot kaka; 11.00 Curriculum vitae; 14.30 RO: Butat Okudžava; 17.00 Kinoburger pri M. Maksu; 19,00 TB: Bill D!xon; 20.00 Amsterdamski DJ Groffiti. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00. 10.00 14.00. 17.00 Poročila; 7.20 Do- bro jutro po naše. Vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; : 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Ob zlatem jubileju našega radia; 9.40 Slov. lahka glasba; 10.10 Koncert Simf, orkestra RTV Slovenija; 11.45 Filmi na ekranih; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah: 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediski zvon, nato Evergreen; 15.00 May way dl zelo oseben pogled na glasbo; 15.40 Made in ltaly; 16.00 V svetu zabavne glasbe; 16.30 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kroniko: 17.10 Mi in glasba: 18.00 Mala scena: 2Dramatika Stanka Majcna (r. J, Babič, 2.); Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17,10 Pofočila;10.00 Foyer: 13.00 Glasba po Žllillllil Morski vol (vsakih 14 dni); 20,30 Prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca VREME IN ZANIMIVOSTI 2 Sobota, 9. decembra 1995 SREDIŠČE SREDIŠČE MOČAN FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA MOČAN OBLAČNO OBLAČNO RAHEL JASNO VREMENSKA SLIKA 1010 1020 1030 Nad Iberskim polotokom je plitvo ciklonsko območje, drugod pa je območje visokega zračnega pritiska. Ob Šibkih vetrovih se nad našimi kraji zadržuje v višinah topel zrak, pri tleh pa vztraja hladen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1040 HELSINKI -3/-3 0 ^3 A 1030 Z3- 5 6 z AMSTERDAM -5/0 °SLO STOCKHOLM -2/-2 ° 1Z1 O K0BENHA - o/V MOSKVA -5/-3 ° —LONDONo . 2/4 BERLIN o/o VARŠAVA -7Z-3 o 6 O PARIZ -1/0 6 1020 LIZBONA ^ MADRID 6/8 8/12 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 url. m ( 6 ^lfl20—' oBRUSEU -3/2 o KIJEV -4/-3 DUNAJ o/o ŽENEVA 1/3 ° MILANO ° S/7 • LJUBLJANA -l/l BEOGRAD o/3 SPLIT 11/14 —SKOPJE o 1/4 »SOFIJA -TB56 i 'r.' 6 DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.32 in zašlo ob 16.16. Dan bo dolg 8 ur in 44 minut. Luna bo vzšla ob 18.43 in zašla ob 8.58. ONESNAŽENOST ZRAKA Ljubljana Figov Maribor Celje Trbovlje Hrastnik 8.12 povprečna 6.00-7.00 68 72 93 54 46 Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska vrednost: 350 mikrogramov/iri 700 mikrogramov/iri Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden, v krajih s sončnim vremenom tudi vzpodbuden. PLIMOVANJE Danes: ob 4.02 najnižje -8 cm, ob 9.39 najvisje 41 cm, ob 16.38 najnižje -58 cm, ob 23.27 najvisje 30 cm. hitri: ob 4.36 najnižje -6 cm, ob 10.07 najvisje 36 cm, ob 17.06 najnižje -54 cm. TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH ^jlEŠ J 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C -1 1 1 0 -1 -2 20 cm 70 cm Cjih v Zasavju ter v jir vzhodni Sloveniji snežna odeja, ki je tam naidebelejša (50 cm), Se ni sprijeta na podlago, zato je tam zmerna nevarnost proženja snežnih plazov, 3. stopnje po petstopenjski lestvici. NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SE 3 do 6 vozlov popoldne: NW 3 do 6 vozlov DANES M. SOBOTA O -4/-1 MARIBOR CELOVEC O -5/-1 TRBIŽ S. GRADEC -6/-2 O PTUJ KRANJSKA GORA -10/0 CEUE O -4/0 ČEDAI KRANJ OVIDEM 0/12 ZAGREB -3/1 UUBUANA ,N. GORICA ^ '2/12 N. MESTO O ■4/o POSTOJNA O 7/2 KOČEVJE PORTOROŽ UMAG REKA OPATIJA JUTRI GRADEC -5/-2 M. SOBOTA O -5/-2 MARIBOR CELOVEC O -5/-2 GRADEC -6/-3 KRANJSKA GORA -10/0 TRŽIČ -S/-2 CEUE O -4/-1 CEDAI ZAGREB -4/0 UUBUANA ,N. GORICA GORICA q -1/12 N. MESTO o -4/ ' POSTOJNA O 7/2 KOČEVJE V Sloveniji: Na Primorskem | CRNOMEU in v višje'ležečih krajih bo sončno in toplo, drugod se bo večji del dneva zadrževala megla ali nizka oblačnost. Obeti: V ponedeljek še ne bo večje spremembe vre; mena. Več sonca in tudi topleje bo na Primorskem ►RTOROZ UMAG > REKA 3/12 OPATIJA PAZIN POREČ Hill SVET / SLIKA PRI SLIKI ... ZGODBA PRI ZGODBI ... PA ŠE RES Jacksonova slabost resnična ali zgolj reklamna poteza? NEW YORK - Zdravstveno stanje pevca Michaela Jacksona je se vedno zelo kritično, tako da je še v sobi za intenzivno nego. 37-letnega Michaela Jacksona je obšla slabost med snemanjem televizijske oddaje, v kateri bi moral nastopiti skupaj z drugimi zvezdniki. Jackson ima hude dihalne motnje, iz zdravniškega poročila pa je razvidno, da ima poleg tega težave s prebavo, ledvicami in jetri. Pri tem je najbrž odločilno, da se je popevkar pred časom podvrgel plastični operaciji, s katero je povsem spremenil svoj videz, poleg tega pa je stalno jemal tablete, da je njegova polt ostajala bela. Vse to je najbrž prispevalo k dejstvu, da se je njegovo zdravje zrahljalo. Potem ko je zbolel, se je oglasila tudi njegova »ljubeča« sestra La Toya, ki je izrazila mnenje, da je bratova slabost zgolj reklamna poteza. Michael naj bi od časa do časa uporabljal take zvijače, da bi pritegnil pozornost javnosti. Da to drži, naj bi pričalo tudi dejstvo, da Jacksonova zdravniška poročila podpisuje njegov osebni zdravnik, ne predstavniki bolnišnice, kjer se Michael zdravi. na Japonskem pod TOKIO - Japonski parlament je odobril zakon, ki daje vladi večje možnosti nadzora nad verskimi sektami, ki so jih doslej nadzirale oblasti v posameznih pokrajinah. Odslej bo imelo nadzor nad verskimi skupinami ministrstvo za šolstvo, ki bo lahko preverjalo njihove letne bilance: zakon namreč predvideva, da so verske sekte, ki jih je na Japonskem kar 183 tisoč, oproščene davkov. Nova zakonodaja je seveda posledica dejavnosti sekte Aum Šinnko, ki je izvedla atentate s strupenimi bojnimi plini na tokijski podzemni železnici in so ji potem dokazali, da je pripravljala biološko in kemično orožje. Januarja se bo začel proces proti voditelju sekte Soku Asahari, ki so ga prijeli 16. maja. V atentatu na tokijsko podzemno železnico je izgubilo življenje 16 oseb, kar 5500 pa se jih je zastrupilo. Zakon tudi omejuje dejavnost velikih sekt, kot je Soka gakaj, ki podpira največjo opozicijsko stranko, odslej pa ne bo več mogla zbirati denarja za svoje kandidate in jim zagotavljati glasov. Ni naključje, da največja opozicijska stranka Sinsinto za zakon, ki so ga sprejeli z glasovi treh koalicijskih strank: socialistov, liberalnih demokratov in stranke Sakigake, ni glasovala. bolnega Michaela je prišla obiskat sestra Janet Michaelova žena je kljub govoricam o razhajanju s soprogom videti v skrbeh ekološko SYDNEY - Parlament Papue Nove Gvineje je namenil nekaj manj kot 90 milijonov dolarjev za odškodnino za škodo, ki so jo utrpeli domorodci zaradi kopanja bakrene mde na območju rek Tedi in Fly. Izkopavanja, ki jih vodi avstralski rudniški gigant BHP, so onesnažila reke. Prebivalci imajo zdaj sest mesecev časa, da odločijo, ali bodo sprejeli odškodnino ali pa nadaljevali tožbo, ki jo vodijo proti avstralskemu podjetju. BHP je po tožbi skušal od parlamenta izsiliti zakon, po katerem naj bi bila vsaka odškodnina za škodo zoper naravo in okolje protizakonita, kar jih je sicer tudi drago stalo, ker jih je avstralsko sodišče obsodilo zaradi pravne žalitve. Pravni predstavnik podjetja BHP v Papui Novi Gvineji trdi, da bo 30 tisoč domorodcev, kolikor jih je bilo oškodovanih, sprejelo odškodnino in umaknilo tožbo, ekologi pa trdijo, da je treba denar v celoti zavrniti, čeS da prebivalcev ni nihče vprašal za mnenje.