£tfo UMI Popolna plačan« T gotovini. V Ljubljani, v Četrtek', dne 13. julija 1939 5tev. 157 a Ctna 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 —» Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznik o Čekovni račnn: Ljubljana številka 10.b>0 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka b. Kongres Kristusa Kralja potreben ali nepotreben? Pozno vprašanje!... Zdaj šele vprašujete, če je potreben, ko je že na pragu?! Če je morda nepotreben, zakaj ga sklicujete?! — Morda, seveda! Bomo videli! Krščanskim ljudem je to pisano. Ljudje, ki krščansko ne mislijo in ne čutijo, nas ne morejo razumeti. Pa da bi nas razumeli vsaj kristjani! Čudno namreč, da tudi nekateri krščanski ljudje tako težko razumejo, kaj kongres Kristusa Kralja hoče. Tako malo čutijo njega potrebo. >Saj ga ni treba.« »Saj imamo evbaristične kongrese.« >Saj ni veliko razlike med njima.* >Čemu ti stroški!< Velika zmota! Gotovo — končno gre pri obeh za Istega Kristusa. In vendar je med obema kongresoma bistvena razlika. Če bi ne bila, gotovo bi ne bil dal predsednik evharističnih kongresov, škof Heylen sam, dobrohotnega sveta: »Kar vi želite, to ne spada na evharistične kongrese; napravite za to posebne kongrese, ki se lahko z našimi vrstč!« Če bi med tema dvema kongresoma ne bilo razlike, bi bil rekel: Kaj pa hočete? Kaj sitnarite? Saj kongrese že imamo, saj na njih lahko o vsem razpravljamo! Kristus — Kralj. Kaj hoče to reči? — Pa je Kristus Kralj, kdo tega ne ve? Ali je treba to še poudarjati? Prav nič ni treba, če je to samo lepa beseda, če iz tega ne izvajamo nobenih posledic. Tako radi ostajamo pri samih besedah, v globino njih pomena pa ne prodremo, praktičnih sklepov iz njih pa ne izjavanio. Kristus-Kralj pomeni, da naj res kraljuje. Ali pa kraljuje? Seveda kraljuje, naj je komu prav ali ne. Toda Kristus se ne zadovoljuje s prisiljenim kraljevanjem. Srca hoče, priznanja hoče, vdanih podanikov hoče. Koliko pa jih je, ki njegovo kraljevanje pri-rnavajo? Vsi so njegovi — in vendar niso. Večinoma ne. Kraljestvo Kristusovo na zemlji — ali si moremo želeti na zemlji kak višji ideal? Po čem boljšem in višjem naj hrepeni kakor po tem: »Pridi k nam tvoje kraljestvo!* Kako pa bi bilo, ko bi Kristue res kraljeval po svetu? Kaka bi bila naša zemlja? Gotovo še vedno solzna dolina. In vendar paradiž v primeri s tem, kakor je zdaj! Kako pa je zdaj? Štejemo leto 1980 po Kristusu! V lem letu bodi po zemlji svojih dva tisoč milijonov ljudi. Izmed teh je kristjanov dobrih 600 milijonov. Pičla tretjina. Komaj vsak tretji človek! Več ko tretjina teh kristjanov je »ugovarjavcev« (protestantov) in razkolnikov. Razklani smo. Kako ta rana boli!... Nas, ki pravimo, da je edina naša popolnoma prava — katoličanov — nas je pičlih 400 milijonov. Petina človeštva. Vsak peti človek šele je v vidnem kraljestvu božjem. V njegovi cerkvi na zemlji. 400 milijonov katoličanov! Pa kakšnih! Ali jih ni med temi milijone, ki nobene besede težje ne slišijo kakor besedo, ki jih označuje: »katoliški«? Ali niso bili »katoličani« na primer tudi tisti Slovenci, ki so šli v Španijo, da so tanj cerkve požigali in kristjane na peklenske načine mučili?!... To so vam katoličani, da smo jih lahko veseli!... Bože mili!... In takih ali vsaj podobnih ni malo. Pri vseh narodih, čeprav se imenujejo »katoliški«, jih najdemo. Pravo, pristno, popolno poganstvo se dviga mnogokje iz tal na krščanskih tleh. Moderna mesta eo, če ne formalno, pa vsaj dejansko, delno že poganska. 50, 30, 20 ali tudi le 10%, če ne še manj, živi res krščansko. Iz mest pa se razleza ta »pokret« vedno bolj tudi na deželo. Svet odpada od Boga! Trumoma odpada. Po nekaterih državah v Evropi se dogajajo v tem pogledu strahotne stvari, ko izstopajo iz Cerkve kar po 10.000! In tebe, ki si kristjan, to nič ne boli, nič ne skrbi?... In praviš: Kaj pa hočete? Saj ni tako hudol Kaj bi tako črno gledal! Saj smo še kristjani! O, ti srečna brezskrbnostl Kako bi te ne zavidal... Toda, kako je že rekel »tisti«? »Kadar so ljudje spali, je prišel sovražnik in je nasejal ljulike.« Aha. kadar so spali!'Ta je že vedel, zakaj je to rekel. A spati je tako prijetno! Čemu se vznemirjati, čemu sebi in drugim življenje greniti? Oprostite ironijo! Toda, ali nam ne pove zgodovina, koliko nevarnosti so kristjani že prespali in se zavedeli šele, ko je katastrofa nadnje prihrula? Ali je da se ljudje iz zgodovine nič ne uče? Ali naj se res vzdramimo vselej šele, ko je nesreča že nad nami? Ali niso naše zguhe že dovolj velike, da začnemo misliti, kam bo to prišlo, in kaj storiti, da vsaj ohranimo svoje posestno stanje, če ga že ne razširimo? Morda bo že t-) dalo malo misliti vsem in vsakemu, kdor še krščansko misli in čuti, da pri feh razmerah vendar ni odveč, da se zberemo in resno preudarimo, kako bi silni tok razkristja-njevanja ustavili In moč krščanstva ekušali oja-čiti. To vendar ni kaka osebna kaprica, ampak bridka potreba! Ne. ne, vsak veren Slovenec naj hi »e Mvo zavedal, v kaki nevarnosti je danes kraljestvo božje, petem bi čntil tndi iivo potrebo, da skušamo kaj ukreniti v njegovo obrambo. To zavest vzbudili, je namen tehie besedi. Pozno sicer — a ne prepozno. Mandžurija se želi pogajati Fantastična japonska poročila trdijo, da so Angleška poročila pa pravijo, da sovjeti sovjeti izgubili 520 letal drže svoje postojanke Tokio, 12. julija. A A. Reuter: Brzojavka agencije Dotnej pravi, da je predsednik vlade Mandžukua izjavil, da je ta država pripravljena začeti pogajanja za rešitev obmejnega spopada z zunanjo Mongolijo odnosno s Sovjetsko Rusijo. Japonska poročila Tokio, 12. julija. Japonsko poročilo pravi: Po devetdnevnih težkih borbah se je japonsko-mandžurskim četam posrečilo pognati s pomočjo letalstva in artiljerije ter motoriziranih oddelkov sovjetsko-mongolske čete v beg. Sovjetsko - mon- golske čete so se umaknile za reko Kalko. Te reka teče na meji med Zunanjo Mongolijo in Mandžurijo. Po jxv"očilih poveljništva kvantunške armade znašajo izgube sovjetskih in mongolskih čel 1500 mrtvih ter veliko število ranjenih. Več sto mongolskih in sovjetskih konjenikov je bilo ujetih. Razen tega jc bilo sestreljenih 520 (?) letal ter uničenih 20 (?) tankov Trije topovi ter velika količina vojnega materijala je padla v roke japonskim četam. Angleška poročila London, 12, julija. AA. Reuterjev posebni dopisnik na mandžursko-mongolski meji poroča: S posebnega opazovališča. oddaljenega tri milje od reke Halakar, sem gledal razburljivo borbo med dvema letalskima eskadrilama. Sovjetska letala so napadla dvakrat. Pri prvem napadu so se spopadla japonska letala, ki jih je bilo 24, s sovjetskimi letali ter sta dve japonski letali pri tem zgoreli. Ostala letala so sc vrnila na svoje oporišče. Nekoliko pozneje se ie pojavilo 18 sovjetskih bombnikov, ki so navzlic intenzivnemu protiletalskemu ognju vrgli bombe na glavni vodovod, odkoder japonsko vojno letalstvo dobiva vodo. Po končanem bombardiranju so Japonci kazali koščke bomb ter trdili, da gre za »bakteriološke« bombe, to je bombe, napolnjene z mikrobi, da bi se tako zastrupila voda. Čete Zunanje Mongolije se navzlic močnemu obstreljevanju japonske artiljerije in napadov pehote držijo še vedno na drugi strani reke Halakar ter uspešno branijo svoje položaje. Japonci in Angleži v soboto pri zeleni mizi Japonska bo zahtevala angieško nevtralnost v kitajsko-japonski vojni Tokio, 12. julija. AA. Havas: Po vesteh agencije Domej se bodo angleško-japOnska pogajanja začela verjetno v soboto, v kolikor Velika Britanija ne bi povzročila kake spremembe. Na japonski strani bodo jutri končane vse priprave za te razgovore, zunanji minister Arita pa bo v petek povabil v Galimuso angleškega veleposlanika sira Roberta Craigiesa, radi pripravljalnih razgovorov, ob navzočnosti pred nedavnim postavljenega izrednega poslanika Katoba. Zunanje in vojno ministrstvo sla se sporazumela glede stališča, ki ga bo Japonska zavzela na angleško-japonski konferenci. Iz dobro obveščenega vira se izve, da bo japonska delegacija zahtevala obljubo, da ostane Anglija v kitajsko-japonskem sporu nevtralna ter bo ta obljuba pogoj, da se bo sploh razpravljalo o vprašanju Tien-tsina. Izredna seja vlade se bo vršila 14. julija. Na eeji bodo proučili V6a vprašanja v zvezi s konferenco. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil novinarjem, da bo odločitev o proceduri japonsko-angleških pogajanj padla šele o priliki prihodnjega sestanka med zunanjim ministrom Aritom ter angleškim poslanikom Craigiesom. Sestanek se bo vršil verjetno šele prihodnji teden. Grof Terauci Osumi na obisku v Rimu Tokio, 12. julija. AA. Reuter: Za časa svojega bivanja v Italiji se bo grof Terauci Osumi udeležil svečanosti o priliki proslave obletnice fa-šistovskega pohoda na Rim. Pred svojim odhodom je grof Terauci Osumi dal časnikarjem izjavo, v kateri je dejal, da sestanek voditeljev treh močnih djžav v teh časih ni samo velikega pomena, pač pa, da bi ta sestanek mogel pomagati k uspehu japonske vojne na Kitajskem. Novi japonski ukrepi Peking, 12. julija. AA. Reuter: Po pisanju japonskih listov bodo Japonci začeli izvajati sedaj gotove ukrepe proti Angležem v Cinanu, glav- nem mestu pokrajine Santung. Kitajskim trgovcem je dovoljeno razpolagati z zalogami angleškega blaga, toda istočasno so bili obveščeni, da jim bo angleško blago, ki bt ga v bodoče dobivali, takoj odvzeto. Glavni angleški proizvodi, ki se prodajajo v Cinanu, so kolonialno blago, petrolej in cigarete. Tiencin, 12. julija. AA. Havas: Na vprašanje časnikarjev, ali bo morebitna blokada francoske koncesije v Hankovu imela svoje posledice za zadržanje Japoske glede francoske koncesije v Tiencinu, je zastopnik japonske vojske odgovoril zanikalno. Moskva predlaga odložitev pogajanj za nekaj tednov" Zakaj je Italija izgnala inozemce iz južne Tirolske V zvezi s preseljevanjem nemškega prebivalstva Italijansko uradno poročilo Rim, 12. jul. TG. Francoski, švicarski, nizozemski in angleški poslaniki so prišli v zunanje ministrstvo, da vprašajo, kaj je vzrok, da so bili njihovi državljani, ki prebivajo na južnem Tirolskem, izgnani, in da morajo v teku 24 ur zapustiti ozemlje. Poslaniki so tudi vprašali, če se rok odhoda ne hi dal podaljšati, ker so mnogi med prizadetimi družinski očetje in mnogi tudi lastniki zemljišč in hiš. V zunanjem ministrstvu v odsotnosti zunanjega ministra grofa Ciana. ki se nahaja v Španiji. imenovanim diplomatom niso mogli dati zahtevanih pojasnil. V političnih krogih pa menijo, da za zgoraj navedene ukrepe ni bilo nobenih drugih razlogov, kakor ti, da so bili primorani v zvezi a presclitveniini načrti nemškega prebivalstva na južnem Tirolskem. Nemški državljani so namreč že dobili trimesečni rok, ko se morajo vrniti čez mejo v Nemčijo. Morda so z drugimi inozemci zaradi tega nekoliko strožje postopali, da se ne bi nemški državljani mogli pritoževati. Na drugi strani pa je res, da bi italijanska oblast le nerada videla inozemske opazovalce na ozemlju, kjer naj bi se v bližnji bodočnosti izvedli obsežni preselitveni načrti, ki bodo zvezani brez dvoma tudi z neljubimi prizori. Italijanski listi o teh ukrepih ničesar ne povedo. Na poučenih mestih pravijo, da gre k večjemu za 250 Švicarjev, 15 Francozov, nekaj Angležev in Nizozemcev, med tem ko ameriški državljani nieo prizadeti. Iz politično-vojnih razlogov Curih, 12. jul. b. V zvezi s podvzetimi ukrepi italijanskih oblast: o izgonu inozemcev iz Italije, prinaša »Neue Ziiricher Zeitung« iz Rima informacie, da so na temelju razgovorov, ki jih je imel švicarski odpravnik poslov v Rimu včeraj z italijanskim državnim podtajnikom Bastianijem, vsi inozemski turisti in naseljeni inozemci pozvani iz politično-vojnih razlogov, da zapuste Bolcano in da jim je zato od-goden kratek rok. To pomeni, da morajo takoj zapustiti to področje, medtem ko se bolnikom m drugim osebam, ki bi ne mogle takoj odpotovati, rok podaljla. Odredbe italijanskih oblasti o izseljenju inozemcev se ne nanašajo samo na državljane omenjenih štirih držav, ampak na vse inoumCe Rim. 12. julija. AA. Štefani: Notranje ministrstvo je zaradi političnih in vojaških razlogov in na podlagi jwročil politične jx>licije glede delavnosti nekaterih tujcev državljanov zahodnih držav, ki so nastanjeni v pokrajini Bolzana. ukrenilo nekatere ukrejie. Notranje ministrstvo je prepovedalo nadaljne bivanje vsem tujcem, ki so dosedaj živeli v pokrajini Bolzano. Pač pa jim daje na razpolago zadosti časa, da lahko urede svoje zasebne zadeve. Predstavniki nekih držav, tako n. pr. Francije, Švice in Anglije so obiskali palačo Chiggi ne za to, da bi protestirali, kajti ti protesti ne bi bili sprejeli, temveč samo zaradi informacije. Državni podtajnik notranjega ministrstva je dal diplomatom potrebna pojasnila, ki so jih imenovani sprejeli na znanje. Carinska vojna Amerike proti Italiji Rim, 12. julija, b. Italijanski list v New Yorku »Progresso Italo - American^« objavlja članek, v katerem kritizira postopanji ameriškega finančnega ministra, ki |e uvedel nove carine za italijansko svilo in bombažno blago. Ta list smatra, da ta odredba pomeni celo vrsto carinskih ukrepov proti Italiji, s katerimi hoče USA Italijo kaznovati radi sklenitve pogodbe z Nemčijo. II Varšava, 12. jul. A A. Štefani: Agencija Pat prinaša vest, da je sovjetska vlada predloiila angleški vladi, naj se sedanja pogajanja odložijo za dva do tri tedne. London, 12. ju! AA. Reuter: Poslanci so v spodnjem domu vprašali ministrskega predsednika Cham-berlaina, kako napredujejo pogajanja s Sovjetsko Rusija Chamberlain je dejal, da za zdaj nima ničesar dodati svoji izjavi, ki jo je dal pred dvema dnevoma o tem predmetu. Na vprašanje, ali bo angleška vlada v kratkem objavila vse predloge, ki so bili stavljeni z obeh strani, je Chamberlain dejal: Ne mislim, da bi bilo to za zdaj zaželjeno. Moglo bi dovesti do nadaljnih medsebojnih obtoževanj. Nova navodila? London, 12. jul. TG. Na merodajnem mestu izjavljajo, da je angleška vlada nocoj brzojavila nova navodila v Moskvo. Ne povedo pa, če so ta navodila namenjena za nadaljevanje pogajanj o varnostnem jamstvu za baltske države ali pa samo za sklep trojne zveze med Anglijo, Francijo in Rusijo o medsebojni pomoči v primeru napada. Reuterjev urad pravi, da ni znano, da bi bila sovjetska vlada zaprosila za odgoditev pogajanj, pač pa ne izključujejo možnosti, da se bo to zgodilo te dni. Sovjetska vojna mornarica po nemških podatkih London, 12 juli>a. b. Pomorski strokovnjak »Daily Telegrapha« Tiviter prinaša iz službenega lista nemške admiralitete nekaj podatkov o ruskem pomorskem programu. Številke, ki jih je dobil, so mnogo nižje od onih, ki jih je Anglija imela do scdai. V leningrajskem področju so sedaj zaf>a-slene štiri ladjedelnice Tu se gradi vojna ladja 35.000 ton. tri težke križarke. dva nosilca letal in 25 podmornic, Kronstadt je popolnoma pripravljen za pomorsko oporišče. Dohodi Leningrada so zaščiteni z mrežo min od 50 km Na Daljnem Vzhodu ima Rusija močno brodovje V Vladivo-stoku se nahaja 60 podmornic, od teh polovica težkega tipa Razen tega sc v Vladivosloku nahaja 600 do 900 vodnih letal prve linije. Grof Ciano v Barceloni Barrelona, 12. julija. AA. Italijanski zunanji minister grof Ciano je odšel takoj po prihodu v Barcelono v spremstvu notranjega ministra Su-nera v poslopje pokrajinske uprave, kjer je bila prirejena zakuska Nato je Ciano obiskal stadion, kjer je bilo zbranih čez 150.000 ljudi, ki so italijanskega ministra toplo in prisrčno pozdravljali. Na stadion je Ciano prispel v spremstvu notranjega ministra Suneria in zunanjega ministra J o r d a n e. Nato je bila parada španske mladine pred grofom Cianom. Snoči so bile barcelonske ulice in trgi razkošno razsvetljeni, množica pa je navdušeno pozdravljala grofa Ciana, ko se je vračal v vladno palačo. Milan. 12. julija. A A. Štefani: Dopisnik lista »Popolo d'ltalia< poroča iz Španije o govorih, ki sta jih imela italijanski zunanji minister grof Ciano in španski notranji minister Suner. Poudarja, da sta ta dva govora poudarila pomen odkritja spomenika, ki ga je poklonil Mussolinl in ki ga je v Taragoni postavila španska vlada. Italijansko* španska solidarnost je podlaga za obojestranske koristi. Dopisnik omenja zgodovinsko izjavo predsednika italijanske vlade Mussolinija, po kateri je Italija odpoklicala svoje legionarje in s tem ovrgla vse neumestne kritike demokratskega časopisja. Grof Ciano je izjavil v svojem govoru, da bo Italija podpirala razvoj španske države. Mladina je jamstvo za ta razvoj. Zagrebška vremenska napoved. Vedro, nekoliko hladneje. Zemunska vremenska napoved. Delno oblačno po vsej državi. Ponekod krajevne nevihte v popoldanskih urah. predvsem v gorskih predelih. Dunajska vremenska napoved. Snremenliivo. precej oblačno, tu in tam plohe, zaenkrat še lila«1 no, pozneje topleje. Ne bodite prelahkoverni Ne vemo, kakšne vzroke ima zagrebiki »Obzor«, da se z viteštvom, vrednim boljše stvari, |>o-ganja v boj za g. Milana Grola, znanega srbskega demokrata Davidovičeve barve ter ga brani pred -Slovencem«. » Obzoru< se z
  • leti in da jili je k dr. Mačku zanesel samo val neobhodne zgodovinske nuje in sile, ki je odločila za Hrvate in za vse, ki so proli centralizmu in njega pogrešeni ideologiji, ki ima svoie korenine v izenačuiočem egalitarisličneni nazoru demokratov, ki so hodili v šolo k državnopravniin načelom francoske revolucije. In še to povemo svojemu spoštovanemu kolegi v Zagrebu, da se zelo bojimo, da bo taisti politični in kulturni nazor delal sporazum še potem, ko bo podpisan in se Ik> moral uresničiti v našem državnem življenju in upravi, polagal še veliko polen pod kolesa. Siccr pa tudi -»Obzor- priznava, da izvajanja g Ivana (irola v »Novi riječi«, ki smo jih pravilno označili kot hojo okoli vrele kaše, niso daleč od naše sodbe o njih. Sam pravi, da bi Groi rad sporazum s Hrvati utemeljil na čisto drugi idejni podlagi, neuo ga utemeljujejo Hrvati, to ;e na podlagi nekega umiljenega unitarizma. kakor so ga demokrati zastopali, odkar so uvideli, da je integralni unitarizem doživel brodolom. Sicer pa je čislo vseeno, kaj g. Orol danes o tej stvari misli, kakor je čiste vseeno, kako danes ljudje sporazum na podlagi enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev in na podlagi ljudske zakonodajne samouprave spravljajo v soglasje z raznimi teorijami o troedinem narodu, glavno je. da se uresniči sporazum, s katerim bodo vsi trije deli države zadovoljni. Morda se bo na ta način sama po sebi likvidirala tudi teorija »umiljenega« unitarizma, kakor jo dr. Uro! razlaga in |*> vsej priliki bo skopnela tudi egalitaristična demokracija, katero izpoveduje g. Orol in |>o vsei priliki tudi upravitelj Pribičevičeve dedščine, g. Vilder. Mi smo trdili samo to in trdimo še danes, da nima'o demokrati, naj si nosijo to ali ono ime. za uresničenje sporazuma v naši državi stvarno prav nobene zasluge, razen te, da so v zadnjem trenutku, ko pametnemu človeku itak ni ničesar drugega ostalo, krenili za 90 stopinj v hrvatski tabor. Kakšnega mišljenja pa so v resnici, to se razvidi že iz dejstva, da dr Orol v svojih izvajanjih popolnoma prezira Slovence, kakor da je s|>o-razum stvar, ki se tiče samo Srliov in Hrvatov. Kdor pa tako misli, la jasno dokazuje, da 11111 je sporazum samo taktična zadeva, ne pa načelno »prhanje vse.našq države, v kateri Slovenci nismo quantil4 negijgeable ali VkoUI. temveč enakopraven sestavni del. fn pa je stvar, o kaieri boni« na 1 brž žft govorili in ki bo šele dokazala, kdo je v naši državi za resničen sporazum, ki je nal-a splošna in narodna zadeva. Jugoras Po podatkih, ki jih je objavil Milan Laskovič, fc sedaj V Jugorasu organiziranih 180000 delavcev, ki so porazdeljenih v 300 podružnicah po vsej državi. Potemtakem je organiziranih v Jtige.rasu že ena četrtina vsega delavstva v Jugoslaviji. Hrvatski emigranti v Italiji Splitski »Hrvatski glasnik'« prinaša razgovor s hrvatskim poslancem dr. Barkovičcm o hrvatski politični emigraciji v Italiji, katero je obiskal ob priliki svojega potovanja. Berkovič pravi, da je bila hrvatska emigracija najbolj močna v razdobju od 1929 do 1934. V Italijo jc šlo kakih 500 Hrvatov, od katerih se je vrnilo 150. 350 pa jih je še ostalo. Največ jih živi na Liparskih otokih. Razume sc, da se želijo vrniti v domovino. Kako dobro se godi nekaterim »Jadranski Llovd« obrača pokornost na porodilo belgrajskega »Putnika«. ki je navedel, da so pri nas tujci pustili 381 milijonov din, medtem ko je 116.964 naših turistov potrošilo v inozemstvu okoli 284 in pol milijona dinarjev. »Jadran. Lloyd« pravi, da je »Putnik« bržčas navedel ločno številko, kar se tiče tujih turistov pri nas, ni pa mogoče razumeti, kako je nastala številka, koliko so naši turisti pustili v inozemstvu. Večina teh naših turistov — pravi »Jadranski Lloyd«, se rekrutira iz tistih 2000 belgrajskih milijonarjev, ki potujejo na Dunaj, v Niča Opatijo in Pariz. Ti imaio vsi vložene velike vsote v inozemstvu in eden izmed teh turistov iz Belgrada zapravi v inozemstvu v enem dnevu več, kakor potroši 10 Nemcev v kateremkoli dalmatinskem letovišču. Številka, ki jo navaja »Putnik«, je zato veliko prenizka. Statistika deiavske zaposlenosti Po poročilu Osrednjega urada delavcev je bilo v mesecu juniju tega leta zavarovanih 713.052 delavcev in nameščencev, kar pomeni narastek nasproti preteklemu mcsecu 10.000. Večji jc narastek pri predilni industriji ter pri prevozni stroki. Upad delavstva pa kažejo žagarska industrija, industrija tobaka in visokih gradb. Značilen je tudi narastek zaposlenih delavcev na ozemlju belgraj. okrožnega urada. V hrvaških krajih je zaposlenost manjša. Notranja kolonizacija Statistika Zveze agrarnih zadruc v Belcradu izkazuje, da je po vojni nastalo v Bački in Sre-mu 60 kolonij s 7.156 zidanimi hišami. Za to notranjo kolonizacijo srbskih naseljencev je država dala 20 milijonov, deloma v denarju, deloma v blagu. Znižane voznine za dijaški tečaj v Konjicah Belgrad, 12. ul. m. Z odlokom Jen. ravnateljstva drž. žel. je pod štev. G. D. br. 64.432-39 od 17. t. m. dovoljena četrtinska vožnja za vse udeležence tečaja slovenske dijaške zveze v Konjicah z uporabo legitimacij K-14. Vozna olajšava velja za dekliški tečja za prihod od 14. do 20. t. m., za odhod pa od 18. do 22. t. m. Za dijaški tečaj od 18. do 24. t m. za prihod, za odhod pa od 22. do 27. t. m. Kongres Kristusa Kralja od 25. do 30. julija 1939 Darujte za kongres Naj bi ne bilo slovenske družine, ki ne bi darovala vsaj 2 din za kongres. Vsem, ki smo jim poslali razne bloke z boni, pa vse župrre urade lavantinske in ljubljanske škofije, lepo prosimo, da pošiljajo vse darovi po položnicah edino na sledeči naslov čekovnega računa: Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja, Ljubljana; št. čekovnega računa je: 11.711. Tajnik nabiralne akcije za kongres! Kdo naj pride drevi na Stadion K veliki vaji za »Igro o kraljestvu božjem«, ki bo drevi, dne II. juliju točno ob pol 8 na Stadionu, naj popolnoma zanesljivo pridejo: 1. Vse gospodične, ki sestavljajo zbor angelov. 2. Vse skupine, ki sestavljajo zbor nove krščanske mladine. 3. Vsi stalni ljubljanski reditelji. 4. Vsi člani in mladci ter vse članice in mladenke barjanskega, šmnrnogorskoga in zasavskega fantovskega in dekliškega okrožja. ->. Vsi solisti. 6. Pevci in pevke, ki bi bili pripravljeni sodelovati kot pomožni zbor za ljudsko petje med igro. Urez posebnih vabil naj se vaje udeležijo zlasti pevci in pevke cerkvenih /.borov, 7. Pomožni govorni zbor, ki ga organizira g. Podgoršek. 8. Vse tehnično osebje. Da bi se moglo delo začeti točno oh pol 8, prosim vse, da začno prihajati na Stadion že ob 7 zvečer. Vsaka skupina naj se postavi za napisno tablo, ki bodo razvrščene po areni. Zbor nove krščanske mlndine iiHj prinese s seboj dosedanje knjižice, vsi drugi ilobijo nove knjižice. — Hodimo vsi točni in disciplinirani? — Vrhovni režiser. Vsem igralcem v »Igri o kraljestvu božjem« Vse igralce in igravke onih skupin, ki jih je organiziral in jih vežba g. Petančič, opozarjamo, du bo v nedeljo, 16. julija ob pol 4 popoldne za nuje \ a ju potom radiu. V ta namen bo Ijiibljap. radiooddajna postaja oddajala iz Stadiona improvizirano vajo. Po/jvarno vse farne režiserje, dn popolnoma gotovo zberejo ob tej uri vse sodelujoče ob zvočnikih ter da takoj po končani radijski vaji vežbajo vse ono, kar bndo potom radia sprejeli. Obenem naj še isti dan sporočijo vrhovnemu režiserju (Naslov: Ivo Perštih, Ljubljana. Miklošičeva c. 19), knkn so vajn poslušali in kuj jim je ostalo še nejasno. Ta vaja je sedaj, ko dobite nove kn jižice s popravl jenim besedilom igre. oš posebno vžim. Nekaterih skupin namreč ne l>r> več inogo.če nbisknti in bo radijska vaja za nje nnravnost odločilne važnosti. Novo besedilo za »Igro« Iz zelo važnih razlogov smo morali prvofno besedilo ilgre o kraljestvu božjem« bistvene spremeniti. Tiskana je nova knjižica zu sodelujoče igralce in igralke, ki smo jo sinoči ra/.pu-slnli režiserjem posameznih skupin. Skupinske (fiirne) režiserje prosimo, da nemudoma skličejo sestanek svoje skupine ter jo seznanijo s popravljenim besedilom. — Veleč, župne urade vljudno prosimo, da na to našo objavo prizadete nujno opozorijo. Ker so spremenjeni tudi »zbori«, objavljamo sestavo novih zborov: 1. Zbor »posvetnih« sestavljajo igralske skupine: Savn skupno s Polšnikom in Hotičem (gospodična Drugiir Francka); Dol pri Hrastniku skupno s Sv. Jedrtjo in Sv. Marjeto (gdč. Buntan I r.incka); Rujliouliurg (g. kaplan Volasko); Lilija (ličar Bcno); Šmartno pri Litiji (g. kaplan Starman); Sevnica (g. kaplan Skorjam-): Loka pri Zidanem mostu (g. kaplan Čakš); Vrhnika (g. kaplan); Sodražica in okolica (g. Prijatelj Lojze); Stari trg in okolica (g. Ruušl Janez); Sv. Katarina pri Lj. (g. Rančigaj Franc). 2. Zbor »vernih« sestavljajo igralske skupine: Predoslje pri Kranju z okolico (g. Avsc-nik Janez); Vodice z okolico (g, župan Jerala); Sneberje pri Lj. (g. Novak Anton); Mekinje (g. šol. upravitelj Malcšič Janko); Tunjice pri Kamniku (učiteljica gdč. Justinova); škofja Loka (živinozdravnik g. dr. Kocjan Leon); Šostro (g. Jančar Pavel); Trbovlje (g. kaplan Colo-granc); Medija-Izlake skupno s Sv. Gothardoin in Čemšenikom (g. Rnspotnik Lojze); Zagorje skupno z Lokami (g. Guna France); Dolsko pri Ljubljani (g. Vode Maks); Vače pri Litiji skupno s Ponovičnini (g. Fornazarič Vinko); Moravče (g. kaplan Vclkovrh); Cerklje pri Kranju. 3. Vse ostale skupine so sestavljene iz Ljubljančanov ter igralcev in igralk iz bližnje ljubljanske okolice. — Vrhovni režiser. Sedeži za igro Za veličastno »»Igro o kraljestvu božjem«, pri kateri bo sodelovalo dne 29. t. m. zvečer 3000 igralcev, bodo na razpolago tudi sedeži. Sedeži bodo po 10 din. — Kdor namerava kupiti sedež za igro. nnj zaenkrat kupi samo kongresno knjižico za 3 djn. Naknadno bo lahko dokupil posebno knjižico za 10 din, ki bo dovoljevala mesto pri igri na sedežul Kazpored vaj za zbor vernih In posvetnih Pomožni režiser g. D. Petančič bo obiskal v prihodnjih dneh sledeče igralske skupine: Cerklje pri Kranju v nedeljo, 16. julija po pozni sv. masi: istega dne po večernicah Šenčur pri Kranju; istega dne ob šestih zvečer Predoslje. — V ponedeljek, 17. jul. ob 8 zvečer Naklo. — V torek. 18. jul. ob 9 zvečer Vodice. — V sredo, 17. jul. ob 9 zvečer Mengeš. — V četrtek ob 9 i zvečer Smlednik. — Vse te skupine spadajo judi še v zbor vernih. — Za vaje nadaljuih skupin bomo dan in čas objavili v »Slovencu«. 1'reč. župne urade najvljudneje prosimo.ida prizadete o tej objavi takoj obvestijo. — V Je igralce in igrafke teh naštetih skupin prosim, da so polnoštevilno in točno ob napovedani uri na svojem zbirališču. — Vrhovni režiser. Oskrbite si kongresne knjižice Kongresne knjižice so dostavljene vsem župnim uradom. Stanejo: rdeče z znakom vred 8 din; te dovoljujejo vstop tudi k »Igri o kra-Ijestv u božjem«, modre r. znakom vred ? din; te dovoljujejo dostop k ostalim prireditvam n« na Stadionu razen k >lgri o kraljestvu božjem« nc. Obe knjižici na dajc.a pravico do polovične vožnje na železnici. Kjer bi knjižic zmanjkalo, nemudoma pošljite po nove. Kjer bi jih bilo pa očividno pre. več, na jih takoj pošljite nazaj, da jih pošljemo tja, kjer jih manjka! Knjižice dobite tudi v Ljubljani na Prosvetni zvezi ali pa v glavni kongresni pisarni na Tyrševi c. 29-1, v poslopju Gospodarske zveze. Kongresna pisarna sporoča Otrokom, ki se bodo kongresa udeležili na dan mladinske prireditve 29. julija zjutraj na Stadionu niso /n to prireditev potrebni ne kongresni znaki, ne kongresne knjižice. Organizirane skupine imajo na Stadion prost dostop. Pozivamo obenem vse. ki prihod mladine organizirajo, naj oskrbe, da bodo posamezne skupine imele čimveč praporov jn zastavic. Obleka mladine za ta dan ni predpisana. Za mladino pa, ki se bo udeleževalo drugih kongresnih prireditev, so potrebni isti pogoji, kakor za odrasle. Ako četrtinska voznina ne bo odobrena, naj ve-roučitelji, ki bodo otroke spremljali na kongres napravijo na direkcijo, ali domačo postajo vlogo za četrtinsko vožn jo, kakor za šolski izlet! Zupnim pripravljalnim odborom smo v obeli škofijah razposlali kongresne knjižice in kongresne znake. Prosimo pa vse, da do 20. julija vrnejo vse knjižice in znake, ki jih ne bodo mogli prodati. Prav tako sporočamo tudi vsem. ki so prevzeli skrb zn nabiralne akcije, naj neporabljene nabiralne bloke vrnejo do 20. julija. G*, župnike ponovno lepo prosimo, da do 13. julija, ki je tako rekoč že pred vrati. spo. roče prijave odraslih na kongres. Prijave moramo imeti zato, da bomo vedeli prositi za potrebno število posebnih in ojačenih vlakov. Prijave mladine še vedno prihajajo. To je znamenje, dn se mladina kongresa močno želi udeležiti. Prosimo in še enkrat prosimo vse gg. katehele. da pobite s prijavami iz svoje župnije. Mladinski nastop mora biti nnd vse mogočen. To mogočnost pa moremo doseči edinole z množicami. Zato pripravljajte mladino! Črnogorci na čast kralju Petru II. Belgrad, 12. julija, m. V Cetinju ter v ostalih črnogorskih mestih so bile na današnji pravoslavni praznik Sv. petra velike proslave, ki_ po jih priredila razna iiarodno-obramhna društva. Ob tej priliki je ljudstvo povsod prirejalo velike manifestacije Nj. Vel. kralju Petru II., ki na današnji dan slavi svoj god. Kralj Peter je danes sprejel v dvorni Miločer celo vrsto deputacij, med njimi tudi zastopstvo bokeljske mornarice. Predsednik vlade v Begunjah Begunje. 12. julija. 2e dalje časa se mudi v Begunjah kolonija Rdečega križa, ki je prirejena za dijakinje pan-čevske gimnazije. Danes je to kolonijo Rdečega križa obiskal g. ministrski predsednik Dragiša Ljubljanski mestni svet Ljubljana, 12. julija. Nocoj je bila v veliki sejni dvorani mestnega magistrata redna seja mestnega sveta ljubljanskega. Sejo je začel ljubljanski župan dr. Juro Adlešič, ki je v poročilu predsedstva sporočil, da je Zveza mest kraljevine Jugoslavije imela letos redni občni zbor v Belgradu in da je bil s tem občnim zborom združen tudi kongres mest kraljevine Jugoslavije. Na kongresu so delovale tri strokovne konference. Na finančni konferenci je predsedoval belgrajski župan Vlada I lic, ljubljansko občino pa sta zastopala mestni komisar dr. Grošelj Leopold in mestni komisar Franjo liaus, ki sla oba imela tudi referat. Tehnično konferenco je vodil zagrebški župan Peičič, udeležil pa se je konference ljubljanski mestni gradbeni ravnatelj inž. 1'oženel Albert. Socialno zdravstveni konferenci je predsedoval dr. Juro Adlešjč, dva referata pa sta imela na njej mestni fizik dr. Mavricij Rus in mestni svetnik Herbert Svetel. Mestni župan se je zatem spomnil šefa pri-marija kirurgičnega oddelka dr. Franca Derganea, ki je umrl 30. junija in ki si je kot zdravnik in kulturni delavec ustvaril v Ljubljani trajen spomenik. Nadalje je omenil profesorico mestne ženske realne gimnazije Vido Vcrtovčevo, ki je umrla 5. julija in ki je vestno delovala kot vzgojiteljica mladine. Občinski svetniki so počastili spomin obeh in jima zaklicali »slava:. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je poročal načelnik finančnega odbora občinski svetnik profesor Dermastia. Občinski svet je potrdil najetje posojila, ki ga naj mestna občina ljubljanska najame pri Mestni delavski zavarovalnici za dozidavo Zal. Za dozidavo te monumentalne stavbe je potreben še poldruc milijon dinarjev. Najelo posojilo- se ho obrestovalo po (i%. Ljubljanski mestni pccrrbni zavod pa ho odplačeval posojilo z mesečnimi obroki po 130.000 din na mesec. Posojilo ho omogočilo, da bodo Zale še letos dozidane. Za nabavo novega avtomobila mestne občine je bil dovoljen kredit že v proračunu za I. 1939-40 v višini 150.(100 din. Ker pa je avtomobilski vozni park mestne občine že zelo izrabljen. poleg lega pa stari avtomobili porabijo neprimerno več goriva kakor novejše vrste, je oh-činski svet dovolil dodatni kredit 10.000 din. S 160.000 din bo mogoče nabaviti dvn nova avtomobila. starega pa izločiti iz prometa. Glede obnove državne reste od Sv. Krištofa do »Ruskrea carja« je občinski svet sklenil, da občina ni r stanju najeti 8 in pol milijona dinarjev posojila. Zato tudi ne bo mogla tega zneska prispevati za modernizacijo in bo prosila, naj država posreduje najetje posojila, tako da ho ona jamčila za to posojilo, ali pa naj sama založi to vsoto, nakar jo bo mestna občina odplačevala v mesečnih obrokih. Ker je računski zaključek za preteklo poslovno leto izkazal 2 in pol milijoua dinarjev prebitka. je bilo sklenjeno, naj mestna občina !HMMMH) dinarjev od tega prebitka porabi za kanalizacijo Opekarske ceste in nekaterih ulic v Trnovem. Te kanalizacije naj se začno graditi v najkrajšem času. Približno 1 milijon dinarjev od prebitka naj se naloži v sklad, s katerim se bo katranizirala Zaloška cesta. Ta cesta je glede na to, da vodi mimo najvažnejših ljubljanskih bolniških ustanov, nujno potrebna modernizacije. Saj je pozimi in v jeseni vsa v velikanskem blatu, poleti pa zasipa njen prah bolniške zavode in vrtpve. Pol milijona prebitka lanskega leta pa se bo porabilo za sklad za moderno preureditev kopališča Kole-zije. Športni klub Ilirija je prosil za podporo mestne občine glede na velike stroške, ki jih ima s kopališčem. Občinski svet je dovolil podporo 50.000 din, ki naj se najprej porabijo za kritje dolgov, ki jih ima kopališče pri mestni občini na zaostankih plačil za vodo, elektriko in koks. Kopališču ostanejo nadalje v veljavi ugodnosti, ki jih uživa, tako zlasti ta, da plačuje vodo po 50 par za kub. meter, torej manj kakor stane voda mestno občino samo. Zemljeknjižne obremenitve kopališča za najetje posojila 300.000 din pa občina ne more dovoliti, ker ji tega predpisi ne dovoljujejo. Potrjeni so bili nadalje še razni manjši krediti. tako za nabavo stroja za površinsko obdelavo cestišč, ki je bil razstavljen na spomladanskem velesejmn in ki ga bo občina rabila pri modernizaciji mestnih ulic. Prav tako je bil določen kredit za odpravo lesne gobe v stanovanjih mestne kolonije v Koleziji in kredit za popravilo strešne konstrukcije zasilne bolnišnice. Občinski svet je razpravljal še več podrobnih vprašanj, posebej številne ugovore proti predpisom gostaščine, vodarine, kanalske prispevke itd. Na vrsto je prišlo tudi poročilo trošarinskega odbora glede raznih ugovorov predpisa trošarine. Dovoljenih je bilo več parcelacij, obravnavane pa so bile tudi domovinske zadeve. Na tajni seji, ki je obravnavala v glavnem napredovanja in prevedbo mestnih tisiužbenrev. sta bila sprejeta v mestno službo tehnika Alojtij Jež in Molina Ladislav. Cvetk o vič. Dijakinje so g. predsedniku priredile živahne ovacije in jako lep sprejem iu mu pri tem podarile šopek naših planinskih rož. — Nato je g. predsednik vlade obiskal tudi g. predsednika senata dr. Antona Korošca, ki je v Begunjah na počitnicah. V spremstvu g. ministrskega predsednika je bil tudi minister brez listnice dr. Kulenovič, ki je na Bledu. dr. K omogočila naprava centralne kurjave v domu, tako da bo dom lahko sprejemal ot-oke železničarjev tudi pozimi S tem je dveletna borba železničarjev za izpopolnitev te prevažne socialne uslanove. za katero so prisjievali vsi železničarji, po zaslugi g. poslanca Masiča, uspešno končana. Obrtna razstava v Ljubljani Belgrad, 12. julija, m. Trgovinski minister g. Jevrem Tomič je podpisal odlok, s katerim se obrtna razstava, ki bo v Ljubljani od 7. do 16. oktobra tega leta, proglaša za uradno priznano razstavo. Nenadna smrt vojvodinskega milijonarja Dundžerskega Belgrad, 12. ul. m. V Budimpešti je težki operaciji podlegel znani novosadski industrijalec dr. Ge« deon Dundžcrski. Pokojni dr. Dundžerski je bil rojen L 1875 v Srbobranu. ■ Iz železniške službe Bel grad 12. jul. m Z odlokom pomočnika prometnega ministra so upokojeni naslednji železniški uslužbenci na področju železniškega ravnateljstva v Uubljani: strojevodje: Karel Jančič, Ivo Veršič, Ivan Koman, Feliks Žibert, Rudolf Špendal, Ludvik Perše; vlakovodje: Ivan Lapajne, Simon Mežnar; prometnik Ciril Fabjan. Z odlokom gen. ravnatelja drž. železnic je preveden po profnji Martin Toplak, pomcini slroievodja. zvaničnik L 4. ,top. 2. periodskega po-viška pri kurilnici v Ljubljani za pomožnega strojevodjo 10. skup. 1. periodskega poviška. Osebne novica Belgrad. 12. jul. m. V resoru finančnega ministrstva so napredovali: iz 7. v 6. pol. skup. carinski kontrolor Udalrik Štajndl za višjega carinskega kontrolorja pri carinarnici v Ljubljani; iz 8. v 7 pol. skup. carinik Aleksander Cizmet za carinskega kontrolorja v Zagrebu in rarinik ,Josip rvosenina za carinskega kontrolorja. 106 angleških bombnikov preletelo Francijo in se vrnilo Navdušeno pisanje francoskega časopisja - Opazke v nemškem tisku Pariz, 12. jul. TG. Vse francosko časopisje proslavlja včerajšnji dan v zgodovini angleško-francoskega prijateljstva. Nad Francijo je namreč priletelo 106 največjih in najbolj modernih angleških bombnikov, ki so v neprestanem poletu nad Francijo dosegli Bordeaux, kjer so se takoj obrnili in nemoteno ter brez vsake hibe prileteli nazaj v Anglijo. Ves francoski tisk naglaša, da je pojava angleških bombnikov dokaz zaupanja v nepremagljivo mol angleško - francoskega oroija, kakor tudi namig nasprotnikom, naj nikar ne prisilijo Anglije in Francije, da bi morali proti njim uporabiti tako strahotno orožje. Sedaj še francosko-angleški polet na Poljsko London, 12. jul. b. Po včerajšnjih zračnih vajah angleških bombnikov na Francoskem bi imelo sedaj slediti sodelovanje s francoskim letalstvom za polet v Poljsko in druge države, ki so na strani zapadnih demokracij. Odmev v Angliji London, 12. jul. AA. Reuter: Angleški tisk je vidno pod vplivom zadnjih manifestacij sodelovanja med francosko in angleško vo»no »ilo. Tako poročajo, da bo angleška križarka »Revenge« sodelovala pri manevrih francoske atlantske mornarice. Listi poročajo, da namerava angleško letalstvo skleniti enake sporazume, kakor ga je sklenilo s Francijo, tudi z drugimi prijateljskimi državami. Italija in Nemčija prirejata stulne manifestacije prijateljstva in tovarištva predstavnikov svojih oboroženih sil ter je zaradi tega popolnoma na mestu, da tudi zapadnoev-ropski velesili prirejata enake manifestacije. Nemški tisk svari Anglijo Berlin, 12. jul. b. »United Press« poroča, da ie nemški tisk polet Hngleških bombnikov v Francijo objavil z zelo ostrimi komentarji. Nemški listi poudarjajo najbolj izjavo lista » Par is - M idi ja «, da se prebivalstvo Niimbcrga, Leipziga in Hamburga z nastopom angleških bombnikov postavlja v strahovito nevarnost. Nemški listi poudarjajo, da francoski listi ne računajo s tem, da bi bilo angleško letalstvo lahko na poti zaustavljeno. Treba je opozoriti na to, da Nemčija Adolfa Hitlerja nima samo priznano najboljšega in v Španiji preizkušenega protiletalskega topništva, nego prav tako tudi najnovejša in najmodernejša letala. Nemčija ima lovska letala, ki bi angleškim letalom v primeru poskusa bombardiranja nemških mest povzročila težke izgube. Razen tega ima veliko število najmodernejših bombnikov, katerih delovno območje je znatno večje od angleških in francoskih letal. Ako pride do kakih nevarnosti, potem bi pretile mnogo prej mestom kot na primer Manchester, Birmingham, Edinburg, Mar-seille, Toulon in Bordcaux. Med Francijo in Španijo Napad na francoskega konzula v Madridu Španska vlada se je v Parizu že opravičila Le ključavničar zna napraviti ključ Icakor more perilo Čisto oprati le dobro milo* Terpentinovo milo Zlotorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo truda - in perilo je snežno belo, prijetno poduhfeva in ostane dolgo trdno. Kaj se dogaja na Dodekanezu Rim, 12. jul. b. Zanikajo se vesti »Daily Tele-grapha«, da so na Dodekaneških otokih vojne priprave in da tovorne ladje izkrcavajo vojni material na Hodošu. »Giomale dltalia« piše, da je »Daily Herald« to tendenciozno vest opremil z najbolj senzacionalnimi in smešnimi trditvami, po katerih ie maršal Graziani odredil, da se prebivalstvo otokov Lerosa in Atnosa odstrani in da so italijanske oblasti prebivalstvo teh otokov preselile na otok Kai-mos ler da so mnogi prebivalci teh otokov pobegnili na turško obalo v Mali Aziji. V zvezi s tem »Daily Herald« prinaša ve6t, da je maršal Graziani objavil dekret, s katerim je italijanskim uradnikom zabra-njeno, da vzdržujejo kakršne koli zveze z prebivalci Dodekaneza. »Giornale dltalia« pravi, da te vesti niti ne zaslužijo, da bi se zanikale, ker na Dodekaneških otokih opravlja oblast guverner de Vechi, pa more samo on izdajati razne odredbe, ne pa Graziani, ki n;ma nikake zveze z upravnimi oblastvi Dodekaneza. Madrid, 12. julija, c. V Madridu se je dogodil neroden slučaj, ki precej nazorno pojasnjuje, kako napeto je še razmerje med Francijo in Španijo. Špansko javno mnenje se zaletava v Francijo zaradi tega, ker francoska vlada še ni izpolnila vseh obvez dogovora, ki je bil sklenjen med francoskim senatorjem Bčrardom in nacionalističnim zunanjim ministrom J o r d a n o. Tisti dogovor je tedaj obsegal jasno vse pogoje, pod katerimi bo vpostav-Ijeno redno diplomatsko razmerje med vlado generala Franca in Francijo. Med točkami tega dogovora so tudi jasne določbe o tem, kdaj se morajo vrnili iz Francije v Španijo zlati zakladi španske Narodne banke, kdaj se mora vrnili Španiji orožje, ki so ga republikanci odvlekli s seboj v Francijo itd. Francoska vlada pa vseh teh pogojev še ni izpolnila, ker se n. pr. izgovarja, da bo zlati zaklad vrnila tedaj, ko bo vedela, kdo bo plačal račun za tisoče španskih beguncev, ki stanejo francosko vlado več milijonov na dan; orožje pa bo vrnjeno tedaj, ko bo jasno, kakšno stališče bi mogla španska vlada zavzeti v slučajnem sporu na Sredozemskem morju itd. Vse to omahovanje samo povečuje n e r a z -položen je in nezaupanje na obeh straneh. Pravo sliko tega razpoloženja pojasnjuje naslednji dogodek, ki se je odigral v eni največjih restavracij v Madridu in je bil žrtev spopada francoski konzul v Madridu Pigeon-n e a u. Konzula so v tej restavraciji hudo pretepli, mu zlomili nosno kost in ga tudi sicer precej poškodovali. Vendar pa konzulovo stanje ni več tako. da bi bilo njegovo življenje v nevarnosti. Kaj pripoveduje konzul sam o pretepu Francoski konzul Pigeonneau pravi, da je oni večer odšel v vrt restavracije v ulici Abascal na večerjo. Bil je v spremstvu svoje iene, v njegovi družbi pa je bil še neki španski častnik in neka mlada Francozinja. Konzul se je pogovarjal s svojo družbo. Med pogovorom pa se je pri sosedni mizi dvignil neki drug španski častnik. Bil je užaljen zaradi neke moje poteze in me udaril v obraz. Odločno sem ga sunil od mize in vse je izgledalo tako, da je že vse v redu. Čez pol ure smo se dvignili in odšli proti izhodu. Tedaj so se pa dvignili tudi nekateri gostje po vrtu — približno 50 — in odšli proti vratom ter mi onemogočili, da bi odšel na prosto. Tam so me začeli zmerjati in mi groziti. Spravili so me čez vrata in me v neki stranski ulici pretepli in pohodili. Posrečilo se mi je nazadnje iztrgati se iz rok množice, odhitel sem v taksi in se odpeljal v francosko bolnišnico, kjer so mi nudili prvo pomoč. Nato so me lahko prepeljali domov. > Po napadu■ na francoskega konzula se je v ulici+azvil še hujši pretep med tistimi, ki so konzula napadli in med tistimi, ki takega postopanja niso odobravali. Kdo vodi preiskavo V Madridu sodstvo še ni urejeno tako. da bi mogli policijski organi izvesti vso potrebno preiskavo. Zato je vzel preiskavo v roke sam guverner mesta Madrida general Espinosa de los Monteros s svojim pomočnikom Ungrio. Naslednji dan je general že obiskal francoskega konzula Pigeonneau ja in se poučil o njegovem stanju. Zanimivo je, da je državljanska vojna ujela generala de los Monterosa v Madridu, prav tako pa tudi polkovnika Ungrio. Za oba se je tedaj ob izbruhu obračunavanja zavzel isti konzul Pigeonneau in dosegel, da sta bila rešena iz ječe in poslana v Francijo. Španski veleposlanik se je v Parizu opravičil Španski veleposlanik de Lequerica je takoj, ko je izvedel za dogodek, odšel v francosko zunanje ministrstvo, kjer ga je takoj sprejel zunanji minister Bonnet. Veleposlanik je sporočil, da španska vlada iskreno obžaluje nemili dogodek in izraža najiskrenejše obžalovanje zaradi six>-pada. Istočasno je obljubil, da bo vlada uvedla najstrožjo preiskavo in kaznovala vse krivce. Crandi je moral iz Londona v Rim London, 12. jul. A A. Reuter poroča iz Rima: Italijanski veleposlanik v Londonu grof G r and i je imenovan za pravosodnega ministra namesto dosedanjega pravosodnega ministra Solmi-ja, ki je podal ostavko iz osebnih razlogov. Grof Grandi je odpotoval ta teden iz Londona v Italijo na počitnice. Grčija - Egipet »Sredozemsko morje nas ne loči, marveč nas veže...« Atene, 12. jul. AA. Na snočnetn banketu na čast egiptskemu ministru za zunanje zadeve Jahje paše je pozdravil predsednik grške vlade in zunanji minister Metaxas svojega gosta ter na-glasil slaro prijateljstvo, ki veže obe državi. »Globoko sem prepričan, da ho vaš obisk v Atenah mnogo pripomogel k razvoju prijateljskih odno-šajev med obema državama na obalah Sredozemskega morja, ki jih prej veče kot loči. Prepričani smo, da bo želja za sporazumom, slogo in miroljubno sodelovanje na koncu premagala sovraštvo in vojni duh.< Egiptski zunanji ministar Jahja-paša se je v svojem odgovoru zahvalil za sprejem ter izrazil priznanje Grkom v Egiptu. Zato nam je toliko bolj pri srcu, je dejal Jahja-paša, da ohra- Crai vladarji ti francoskih kolonij so prišli v Parii na narodni praznik 14. julija. nimo stoletno prijateljstvo med obema državama, ki sloni na sredozemski politiki, in ki obstoja izključno v tem, da se ohrani red in mir. Vsem nam, ki živimo na obalah Sredozemskega inorja, mora biti sveta dolžnost služiti »hranitvi miru, ki edini lahko zavaruje blagostanje. Kaj dovoljuje in kaj prepoveduje ameriški zakon o nevtralnosti Washington, 12. julija. AA. Zunanji minister Cordel Hull je izjavil predstavnikom tiska, da obsega vladni načrt o izvajanju nevtralnosti, sledečih 6 točk: JI. Prepoved ameriškim ladjam pluti v vojnih območjih. 2. Omejitev potovanj ameriških državljanov v vojna območja. 3. Izvajanje gotovih ukrepov pri izvozu blaga v vojskujoče se države. 4. Ohranitev sedanje zakonodaje gleilc posojil in kreditov vojskujočim se državam. 5. Kontrola nad vsemi prošnjami in zbiranjem prostovoljnih prispevkov in fondov za vojskujoče se države. 6. Kontrola nad izvozom municije ter uvedba sistema koncesije za izvoz in uvoi orožja. Drobne novice Vatikan, 12. julija. AA. Havas: Poročajo, da bo sv. oče Pij XII. zapustil Vatikan prihodnjo soboto in se odpeljal v Castel Gandolfo, kjer bo verjetno ostal približno dva meseca. Bukarešta, 12. julija. AA. Havas: Včeraj so trčila pri Cluju tri vojaška letala. Vsi trije piloti so se ubili. Bruselj, 12. julija. AA. Jugoslovanski poslanik Miodrag Lazarevič je obiskal včeraj predsednika vlade in zunanjega ministra Pierlota ter mu predal kopijo akreditivnih pisem. Pari*. 12. julija. AA. Štefani: Včeraj je bil izgnan iz Francije dopisnik torinske »Stampe« Concento Petinanto. Madrid, 12. julija. AA. Havas: Na letališču Badahas v bližini Madrida se je pripetila letalska nesreča, pri kateri so našli smrt trije častniki. Druga letalska nesreča se je pripetila pri San Junnu v Andaluziji ter je pri tem našlo smrt pet čflstn i kov. Varšava, 12. julija. A A. Pat: Prva poljska znanstvena odprava na Himalajo se je povzpela na vzhodni vrh Nanda Devija. visok 7430 m. Člani ekspedicije so prišli na ta vrh 2. julija po pettedenskem naporu. Berlin, 12. jul. TG. Vrhovni poveljnik nemške Mihozcmne vojske general von Brauchitsch je izdal uredbo, na podlagi katere se ustanavlja nova vojaška edinica, imeno».«ia »Hitre čete«, ki jo bodo sestavljala sledeča orožja: konjenica, oklopri polki, skupine tankov, protitankske skupine, motorizirana pehota, Izvidniiki bataljoni ca motociklih. Vatikansko glasilo o Gdansku Vatikan, 12. julija. AA. Havas: jOsservatorfe Romano« komentira Chamherlainov govor ter pravi med drugim, da ta govor ni prinesel nobenega odkritja glede odločilne važnosti, ki jo ima Gdansk ob ustju Visle za trgovinsko in politično življenje Poljske. List dalje pravi, da je Chain-berlain ponovil svoj poziv glede izvajanja metode, ki je še vedno mogoča in ki obstoja v pogajanjih. Dasi je Chamberlainova izjava kratka, se lahko vendarle predvideva, da bo poljska vlada, ki jo bosta podprli Francija in Anglija, napravila v kratkem korak pri senatu Gdanska. Ta korak, pravi »Osservatore Romano;, bi lahko omogočil pogajanja. Ako bi bila predslavka odbita, bi biia poljska neodvisnost ogrožena. Legija »Condor« v Gdansku London, 12. julija, b. »Manchcster Guardian, poroča, da je v teku tega tedna prišlo v Gdansk 200 članov legije »Condor«, ki je sodelovala v španski meščanski vojni. Članom te legije je poverjena naloga, da nadzorujejo transport orožja. Ne pozabi, da bo kongres Kristusa Kralja že konec julija. — Le žrtve bodo kongresu pomogle do uspeha! Sovjetsko bajeslovje Sovjetska Rusija, kakor znano, ni nepove-dala boja do uničenja samo krščanski veri, ampak vsaki veri sploh. V šolah se uči popolno brezboštvo, ki taji duha in vse izvaja iz gmote in njenih zakonov. Vero označujejo sovjetski komunistični ideologi za mytos, ki da nasprotuje razumu. Spričo tega je morala vsakega pravega komunista zelo presenetiti moskovska sovjetska revija »Zvezda«, ki je prinesla celo vrsto my-tov ali verskih bajk, o katerih pravi, da so nastale v zadnjih letih med kavkaškimi plemeni. Te bajke imajo za svoj predmet nadnaravni postanek Ljenina in Stalina. Ljenina označujejo kot sinu zvezde in lune. Bajke o Stalinu, ki je, kakor znano, doma v Georgiji, pa so še veliko bolj natančne. Pravijo namreč, da sta se nad najvišjimi vrhovi Kavkaza v samem vesoljstvu poročila solnce in luna, iz česar se je rodil otrok. Nato se je velika srebrna ptica spustila z neba na zemljo, kateri je sporočila to čudežno rojstvo. To rojstvo je ptica vpisala v »knjigo sreče človeštva« z lastnim kljunom. Zapisala je imel Jožei in rojstno leto Stalina 1879... Kdor vc, da so kavkaška plemena danes že tako civilizirana, da bajkotvorstva sploh niso več zmožna, in da je na drugi strani imenovana bajka sestavljena tako amuzično, kakor jih ni nikoli spesnilo nobeno še tako prvobitno pleme, o katerih je znano, da imajo jako izvirno pesniško domišljijo, bo takoj uganil brez težave, da ta bajka ni nastala samorodno med ljudstvom, ampak da je bila umetno narejena na višji uradni nalog od sovjetskega kulturnega delavca. Na vsak način je to dokaz, da boljševiki sami nimajo zaupanja v svojo brezbožno razumarsko filozofijo, tako da se morajo zatekati k mytom ali, recimo, k verskim pripomočkom, da pospešijo v ruskem narodu ali v ruskih narodih, katerim je ta propaganda namenjena, češčenje Ljenina in Stalina, ki nadomestujeta sovjetskem« režimu svetnike, brez katerih očividno nc morejo izhajati. Tudi francoska revolucija, ki jo bodo slavili v Franciji v petek, 14. julija, je ustvarjala na ta način svoje svetnike, medtem ko je prave metala iz grobov in jih onečaščala. Prav je rekel Hegel, da brezverci, ki pri enih vratih resnično in plemenito verstvo mečejo vun, pri drugih puščajo v svoje kraljestvo najbolj abotno bajkoverje. Če pa je Sovjetom taka propaganda le sredstvo k cilju, pa dokazujejo, kako malo učinka ima v zdravi ljudski duši njihova lastna ateistična samorazumska filozofija. Novi glavni ravnatelj Poštne hranilnice Vloge v denarnih zavodih naraščajo 31. avgusta 103« 30. sept. 1988 31. dec. 1998 Iz jioročila Narodne banke za maj posnemamo naslednje zanimive podatke o višini hranilnih vlog pri deuaruih zavodih (v milij. din): drž. za v. hran. 20zas. b. ost. b. 2.NK 2.350 3.417 8.200 2.4411 2.170 3.(Xr2 2.977 2.727 2.4(RI 3.010 8.8811 Iz tega je razvidno, da so do konca leta 193S skoraj vse skupine denarnih zavodov dobile skoraj v celoti nazaj vse vloge, ki so jih izgubile v septembrski krizi. Zlasti jc bil velik napredek hranilnice, pa tudi zasebnih bank. V prvih dveh mesecih leta 1939 se je dvig vlog nadaljeval, dokler ni prišla marca zunanjepolitična napetost, kateri je sledila aprila 1989 zasedba Albanije. ' V teku leta 1989 je bilo gibanje vlog pri posameznih skupinah denarnih zavodov naslednje (v milij. din): drž. zav. hran. 20 zas. b. ost. h. 28. febr. 1939 31. marca 1939 »i. aprila 1939 31. maja 1939 2.887 2.540 3.(09 2.870 2.522 2.979 2.631 2.410 2.850 2.669 _ 2.937 3.343 3.139 3.071 Pregled kaže, da je bilo ntarca zabeleženo le majhno zmanjšanje vlog, aprila pa znatnejše, toda že v maju je nastopila pomirjenost in so vloge začele zopet naraščati. Številke za junij, ki še niso objavljene, !>odo gotovo pokazale nadaljnje povečanje vlog, kar je dokaz naraščajočega zaupanja v mirni razvoj našega gospodarstva. Dr. Miljouko Markitvic ii Zagreba, novi glavni ravnatelj Poštne hranilnice Stanje Narodne banke Narodna banka izkazuje za 30. julij naslednje postavke (v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 30. junij): Aktiva: zlato v blagajnah 1.909.3 ( + 0.25), v inozemstvu 10.8, skupna podlaga 1.920.1 (+0.25), devize izven podlage 512.76 (+6.0), kovani denar 245.2 (— 13.55), |>osojila: menična 1.737.25 (+ 4.1), lombardna 166.8 (+ 75.4), skupno posojila 1.904.0 (+ 79.5), vrednostni papirji 271.6 (— 15.1), elekti rezervnega sklada 239.75 (+ 1.55), nepremičnine 191.6 (—4.9), razna aktiva 12.149.8 (+ 14..->4). Pasiva: bankovci v obtoku 7.159.0 (— 17.9), drž. terjatve 38.0 (—4.5), žirovni računi 1.012.1 (+ 14.8), razni računi 752.97 (+ 68.3), skupno obveznosti po vidu 247.7 (+ 3.8). Skupno obtok bankovcev in obveznosti vidu 8.962,1 (+60.7), skupna podlaga s premijo 2.467.3 (+ 0.32), od tega samo zlato v blagajnah po •jo lagajnah s premijo 2.453.44 (+ 0.32), skupno kritje 27.53 (v prejšnjem izkazu 27.71) %, od tega samo z zlatom v blagajnah s premijo 27.37 (27.55) %. Izkaz kaže še posledice ultima junija, ki je poleg ultima decembra najvažnejši plačilni termin. Predvsem je razvidno iz izkaza veliko povečanje lomhardnih posojil, pa tudi meničnih za potrebe gospodarstva, ker stojimo neposredno pred vnov-če.njem nove žptve. Zaloge državnih papirjev Na-, rodne banke so se znatno zmanjšale. Nadalje kaže izkaz povečanje deviznega zaklada in raznih aktiv. •Med pasivi so narasla dobroiuietja na žiru, nadalje tudi razni računi, dočim se jc obtok bankovcev zmanjšal v manjši ineri. Največje izpremembe izkazuje stalno v izkazih Narodne banke zaloga kovanega denarja, ki se stalno zmanjšuje. V ostalem so bile glavne postavke izkazov Narodne banke v zadnjih tednih naslednje (v milijonih din): posojila obtok bank. žiro 1.835.2 7.297.6 927.6 1.824.54 7.176.9 997.3 1.904.0 7.159.0 1.012.1 31. maja 1939 30. juni ja 8. julija devize 524.5 r>06.x 512.76 Pravilnik o delavcih drž. prometnih ustanov V »Službenih novinah<: z dne U. julija je objavljen pravilnik o delavcih drž. prometnih ustanov. Z novim pravilnikom je razveljavljen dosedanji pravilnik, ki je bil objavljen v »SI. novinah z dne 20. maja 1933. Delavstvo se zopet deli v p>et vrst. V skupini obrtnikov in kvalificiranih delavcev je dvignjena mezda dnevno od 23.40—52.:^(j>o letih dela) na 28.60—63.80 din, za |>olkvalmcirano delavce je povišana mezda od 21.60—36 na 25.30—42.90 din, za navadne delavce za vršitev stalne službe od 19.80—31.50 na 22—36.30, za vajence |>a od 12 do 16 na 13.20—17.00 din dnevno. Pavšalno pogodbeno in prekočasovuo delo se plača v sinislmu čl. i uredbe o ugotavljanju minimalnih mezd 10% izpod in 50% nad osnovno mezdo. Popust za trgovske potnike na železenicah Društvo trgovskih i>otnikov in zastopnikov v Ljubljani sporoča vsem trgovskim [>otnikom, da je ministrstvo prometa v Belgradu izdalo uredbo o popustih na železnicah za osebno vožnjo trgovskih (»otnikov in za njihove kovčege z vzorci. Ta uredba stopi v veljavo že 1. avgusta letos tn določa po|>ust 50% normalne vozne cene za osebne in brze vlake v II. in III. razredu. Društvo pozivlje vse trgovske potnike, ki bivajo na ozemlju Zbornice za TOI v Ljubljani in se interesirajo za |>opust, da pismeno javijo svoj točni naslov pisarni: Ljubljana, Gregorčičeva 23 (Trgovski dom), da se jim morejo pravočasno poslati potrebne tiskovine v svrho nabave legitimacije (nakaznice) za znižano voznino. Poleg naslova je treba sporočiti, na ozemlju katere trg. ali industrijske zbornice dotični stalno živi, in priložiti 3 din v pošt. znamkah, za tiskovino in odgovor. * Državne komisije za pregled dela Zadružnih zvez, ki prosijo za sanacijo. Minister za kmetijstvo je podpisal odloke, s katerimi se imenujejo komisije, ki imajo pregledati delo Zadružnih zvez, ki so zaprosilo za sanacijo. Dobave, štab utrjevanja v Ljubljani sprejema do 15. julija ponudbe za dobavo olja za dinamo stroje, petroleja, kolofonije, karbida itd.; do 17. julija za dobavo bencinskih pum|inih agregatov; do 22. julija za dobavo poljskih kovačnic. — Dravska delavnica v Ljubljani sprejema do 19. julija ponudbe za dobavo zakovic, vijakov; do 20. julija pa za dobavo olja, nafte, itd. jega mesa. — Dne 24. julija bo pri upravi smod-nišnice v Kamniku ofertna licitacija za dobavo kompletne kombinirane niašine rendisaljke za les. — Pri strojnem oddelku ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani bodo naslednje licitacije: dne 25. julija za montiranje električne instalacije jakega toka v novem poslopju žel. postaje Skoplje; dne 27. julija za dobavo profilnega železa; dne 28. julija za dobavo železa; dne 29. julija za dobavo delov za lokomotivske kotle iz železne pločevine; dno 3. avgusta pa za dobavo materiala za zračne zavore na tovrnih vagonih. — Pri Štabu utrjevanja v Ljubljani bo dne 26. julija ofertna licitacija za dobavo ognjegasnega materiala. — Pri garnizijski upravi v Ljubljani bo due 14. avgusta licitacija za prodajo gnoja. Diskriminiranje inozemskih znamk v Angliji. V kratkem Ik> v Angliji uveljavljen zakon, ki |>red-pisuje obvezne znamke prt uvozu blaga v Anglijo. Uvoženo blago iz Nemčije, Italije in Japonske mora nositi znamke teh držav, dočim se lahko vse ostale države poslužujeio skupne znamke »Inozemsko blago«. Borze 12. julija. Denar Angleški funt 258__ Nemški čeki >4.30 V zasebnem kliringti so ostali nemški čeki nespremenjeni na 14.30. Za konec avgusta so beležili v Zagrebu 14.25 blago. Praga je beležila v Belgradu 151 denar. Devizni promet je znašal v Zagrebu 4,754.070, v Belgradu 2,900.000 din. V elektih je bilo prometa v Belgradu 969.000 din. Ljubljana — Uradni tečaji: London 1 funt . . . . ■ Pariz 100 frankov . . , Newyork 100 dolarjev , . Ženeva 100 frankov . . • Milan-Trst 100 lir ... Praga 100 kron ... Amsterdam 100 goldinarjev Berlin 100 mark .... Bruselj 100 belg .... 206.05— 209.25 116.35— 118.65 4383.1)2—4443.62 »(»5.00—1005.00 231.85— 234.95 150.50— 152.00 2335.50—2373.50 1771.12—1788.88 747.75— 759.75 Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt . ......256.40— 259.60 Pariz 100 frankov ..... 114.81— 147.14 Newyork 100 dolarjev .... 5459.18—5519.13 Ženeva 100 frankov.....1237.47—1247.47 Amsterdam 100 goldinarjev . . 2906.39—2944.39 Bruselj 100 belg............930.51— 942.51 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka...... 14.20— 14.40 Zagreb — Zasebni kliring; Solun 1 drahma , t . . . « 31 blago Belgrad — Zasebni kliring: Praga 100 kron ■ •«••. 151 denar Solun 1 drahma 30.65— 31.35 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.75, London 20.77, Newyork 443.625, Bruselj 75.375, Milan 23.34, Amsterdam 285.45. Berlin 178, Stockholin 107, Oslo 104.375, Kopenhagen 92.725, Sofija 540. Praga 15.125, Varšava 83.50, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.65, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.16, Buenos Aires 102.875. I Danes premiera Zanimiva filmska pripovest, ob 16. in 21. uri Vili CltUIdlld £€110 v*et* P° resničnih dogodkih. Joan Crawford, Robert Tajlor. Lyonel Barvmore. Franchot Tone KIllO PlOtltO tel. 21-24 I 1 RAJ MUZIKE | Kino Sloga tel 27-30 Harrv Richman Zabavna glasbena komedija s sijajno baletno Rorhellefludson revijo in odličnimi pevskimi šlagerji. - FIlm, W alter Conollv pri katerem se mora vsakdo od srca nasmejati I I Stanje naših kliringov Po izkazu Narodne banke je bilo dne fi. julija 1980 stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s 30. junijem 1989): Aktivni kliringi: Nemčija 10.006.000 (+ 1 milijon 905.1»*)) mark, Turčija 16.457.000 (+ 34.000) dinarjev. Bolgarija 1.517.000 (+ 233.000) din iti Španija 2.985.000 pezet. Pasivni klirinci: Italija 78.519.000 (+31 milijonov 721.000) din, (eško-moravski protektorat 11.973.000 (+ 11.7<0.OOO) kron. Belgija 1.661.000 (_ 10.000) belg. švšica 1.566.0«« (— 55.000) fr., Poljska 22.313.000 (+ 2.825.000) din. Romunija 7.905.000 (+ 3.742.000) din. Madžarska 5.685.000 (_ 804.000) din, Bolgarija 927.000 (— 36.000) din. Izkaz kaže velike izpremembe. Predvsem je naraslo znatno naše klirinško dobroimetje v Nemčiji. Nadalje se je izredno povečal naš klirinški dolg v Italiji, v znatni meri tudi na Poljskem in v Romuniji. V kliringti s Češko-moravskiin protektoratom smo še dne 30. junija bili aktivni za 8.562.000 kron, do 8. julija pa se je ta aktivnost izpreme-nila v pasivnost v skupnem znesku 11.7t)3.000 kron, kar kaže na izprememlM) za okoli 20 milijonov kron v teku enega tedna. Na eni strani je verjetno, da je naš izvoz v jirotektorat majhen, na drugi strani pa se je zopet začel iz protekto-rata znatnejši izvoz k nam. Državne finance v aprilu in maju V prvih dveh mesecih preračuna 1939-1940, t. j. april in maj so znašali državni.dohodki 1.845.0 milij. din (lani 1.878 milij. din) ali 85.50 (92.52) % vsega proračunskega zneska. Državni izdatKi so dosegli v aprilu in maju letos 1.639 (1.515) miilj. din ali 75.95 (74.62) % vsega preračuna. Iz tega je razvidno, da dotok državnih dohodkov ne narašča več tako hitro kot prejšnja leta in da dosega le manjši odstotek v primeri s preračunom. V santem mespett maju so znašali državni dohodki (v mili j. din. v oklepajih podatki za maj 1938): neposredni davki 254.0 (252.1), posredni davki 278.7 (288.5). od tega trošarine 87.4 (99.14), carine 585.05 (89.95), takse 105.2 (99.4), nadalje monopolski dohodki 181.5 (165.9), od tega tobak 140.7 (127.1). sol 21.65 (21.4). petrolej 3.5 (3.7), vžigalice 7.04 (6.7) in cigaretni papir 7.4 (6.1), nadalje državno gospodarstvo 275.9 (286.2) in razni dohodki 6.24 (9.96), skupno 996.34 (1.002.64) milij. din. »Arhive ministrstva za kmetijstvo. Že od leta 1934 dalje izdaja Kmet. ministrstvo svoj »Arhiv«, ki prinaša številna znanstvena dela in referate o kmetijstvu, kakor tudi izvlečke iz vseh važnih del za kmetijstvo. Zadnji zvezek (14.) vsebuje na 200 straneh 7 originalnih razprav. Med njimi j« za nas posebno zanimiva razprava inž. Ivana Za-plotnika o razširjenosti in sortah fižola v Sloveniji, poleg tega pa tudi drujje zanimive kmetij-i ske razprave. Nadalje je ocenjenih, oziroma eks-cerpiranih 56 domačih in tujih publikacij o raznih kmetijskih problemih. Zadnji zvezek slane samo 20 din in se dobi v Vseslovanski knjigarni v Belgradu. Licitacije. Pri Štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 17. julija za oddajo del vojaškega kopališča; dne 24. julija za zgraditev šupe za premog. ter dne 26. julija za instalacijo električne razsvetljave v Ribnici (planinski bataljon). — Pri Štabu 2. bataljona 37. p. p. v Velikih Blokah bo dne 18. julija licitacija za dobavo svežeca govejega mesa. — Pri štabu 37. p. p. v Ribnici bo dne 18. julija licitacija za dobavo svežega gove- Slovaška zunanja trgovina. V prvih petih mesecih t. 1. je znašal uvoz na Slovaško 345.48 milij. kron. izvoz pa 419.55 milij. kron, tako da je bila zunanja trgovina aktivna za 74.7 milij. IJvoz iz Nemčije je znašal 15.54, izvoz v Nemčijo l>a 79.20 milij. kron. Tu ni všlet protektorat, niti sudelsko-nemško ozemlje. Uvoz bombaževega prediva iz protektorata. Potrjuje se, da je prišlo med našo vlado in pristojnimi oblasti v Pragi do sporazuma, po katerem je zagotovljen uvoz bombažnega prediva iz Ceško-mora.vskega protektorata v našo državo v višini prejšfijili let. Vse formalnosti so končane, tako da se bo uvoz lahko začel. Angleški vojaški izdatki so znašali v poslovnem letu 1935—1936 136.9 milij. funtov šteriingov, naslednjega leta 1936—1937 186.1, 1937—1938 282.2 in 1968—1980 882.6 milij. funtov šteriingov. V prvem četrtletju jx>slovnega leta 1939—1940 so znašali (od 1. aprila do 30. junija 1940) 123.9 milij. funtov, v zadnjem četrtletju 1938—1939 127.5, v tretjem četrtletju 1938—1939 pa 102.9 milijonov funtov. Število nezaposlenih se je v Angliji od januarja do junija zmanjšalo od 1.594.000 na 1,099.000, število zaposlenih pa povečalo od 11,284.000 na 11,969.000. Ptuj Fantovski odsek v Ptuju naznanja vsem svojim članom in mladcem-telovadcem. da bo v mesecu juliju in avgustu redna telovadba samo enkrat v tednu in sicer: za člane vsako sredo od pol 21 naprej, za mladce j>a vsak jx>nedeljek od j>ol 20 naprej. Člani imajo še poleg tega vsako soboto zvečer prosti trening v orodni telovadbi in lahki atletiki, z začetkom ob pol21. Mladci pa bodo trenirali lahko atletiko in orodno telovadbo vsak petek od 7 naprej. Udeležba za redno telovadbo je za vse člane in mladce strogo obvezna. Izletniki in domačini! V tiskarni sv. Cirila na Slovenskem trgu in po vseh večjih trafikah dobite prekrasne razglednice, ki jih je posnel znani fotograf Pogačnik. Kupujte te razglednice, ki so izdane v proslavo 700 letnice minoritskega samostana v Ptuju, ki bo v dneh od 5. do 7. avgusta t. 1.. tudi D. Petančičovo ljudsko-farno igro »Ktiga^, ki je v slike j>ostavljena Meškova povest >Črna smrt«, dobite v tiskarni sv. Cirila ali pa v minoritskem samostanu. Nabavite si to prelepo igro, ki 1k> igrana večkrat v dneh proslave, da boste na ta način vsebino že prej r»oznali in igri lažje sledili. Pri igri bo nastopilo okrog 150 igralcev pod režijo igralca Narodnega gledališča v Mariboru g. Groma na trgu pred samostanom. Lov za morilcem krog polovice sveta Eden se je bil obrnil proti Newyorku, sled za drugim pa je vodila v Indijo. še z ladje, ki se je detektiv peljal z njo v Bonibay, se je Nye sporazumel z ondotnimi policijskimi oblastmi. Prosil je. naj vsakega hotelskega gosta, ki iina angleški potni list in se imenuje John Smith, z vso vljudnostjo obdržijo na varnem. Na ta poziv so prijeli tri Angleže — Johne Smithe. Medtem ko sta se dva koj izjavila, da mora biti to pomola, se je tretji okoristil z vljudnostjo ki so z njo ravnali z njim. in je lepo tišel. Nikjer ga ni bilo več, ko je prišel detektiv v Bombay in Nve je bil prepričan, da je bil listi pravi zločinec. Zdaj je imel vsaj popis njegove osebe in s tem je dognal, da se je neki potnik, ki se je pa izdajal za Williama Smitha, iz Kara-chija odpeljal z letalom v l/ondon. Nye je poslal sporovilo Scotland Yardu. Nato je sledil ubežnika z letalom. »\Villiam Smith« je iz Londona takoj odletel v Pariz, od tu pa na riviero. Potem se je spet odpeljal v London in je mislil, da je s tem izbrisal vsako sled za seboj. Kako silno se je pa začudil, ko ga je Artur Nye po njegovem prihodu v London v nekem odličnem hotelu prijeli Iz Londona poročajo 7. julija: Kriminalni komisar Artur Nye iz Sydneya v Novem \Valesu je lovil nekega morilca po [>olovici zemeljske oble. Ta gonja je potekala bolj napeto kot kak detektivski roman in je večkrat obtičala na mrtvi točki, zdaj pa je Artur Nye v Londonu dobil svojo žrtev. Skoraj osem mesecev je že preteklo, od kar so v Novem južnem VValesu našli nekega farmarja ubitega in oropanega. Zločinec ni vzel svoji žrtvi le veliko denarja, marveč tudi njegov potni list in vse listine. A ni bilo nobene sledi za njim. Artur Nye, ki je dobil ta primer v roko, je imel težavno nalogo. Pravilno je doumel, da se je zločinec izselil iz Avstralije in se kje drugje z umorjenčevim imenom naselil. Po nesreči pa sc te umorjeni farmar imenoval Johu Smith! Ix>v se je začel s kontrolo vseh ladijskih seznamov potnikov listih dni. Kar 27 |X)tuikov je bilo z imenom John Smith in vsi so se v tistih dneh odpeljali iz Sydneya. Po raznih poizvedovanjih in pregledih so dobili 25 Smitbov, od katerih ni mogel bili nobeden zločinec. Ostala sta torej še dva Johna Smitha. ki sta bila izginila. Vrednostni papirji Vojna škoda: V Ljubljani 464.00—466.00 v Zagrebu 465 denar v Belgradu 466.75—467.25 Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 99 do 100, agrarji 62—68, vojna škoda promptna 464 do 464 (464), begi. obv. 86.50—87.50. dalm. agrarji 84—85, 8% Bler. po«. 100—101. 7% Bler. pos. 93.50-94.50. 7% DHB 100-101. 7% stab. pos. 100 do 101. — Delnice: Narodna banka 7.400—7.500, Trboveljska 172-176. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. po«. 100 denar, agrarji 62 den., vojna škoda promptna 465 denar, begi. oliv. 86 den., dalm. agrarji 83.75 den., 4% sev. agrarji 60-60.25 (60.25), 6% šumske obv. 81.50-82.50. 8% Bler. pos. 100—101, 7% Bler. pos. 93.75—94 (s 94-94.50 (94), 7% pos. DHB 100 denar (100.50). — Delnice: Priv. agrarna banka 213 bi. Živinski sejmi Mariborski sejem 11. julija. Prignanih je bilo 16 konj. 20 bikov, 210 volov. 438 krav in 24 telet; skuja 708 glav. Cene so bile sledeče: voli debeli 3.80—5, poldebeli 3.20—4, plemenski 4.25—5.75; biki za klanje 3—4.25; krave klavne debele 3 50 do 4.30, plemenske 3.50—4.50, klobasarice 2—3, molznice 4—5.25, breje 3.50—4.50; mlada živina 4—5.25; teleta 4.50—6 din 1 kg žive teže. Prodanih je bilo 414 glav. — Mesne cene: volovsko meso 1. 10—12, II. 8—10, meso od bikov, krav, telic 6—12, telečje meso I. 10—12, II. 8—10: svinjsko meso sveže 1016 din 1 kg. Živinski sejein v Vel. Gabru v okraju litijskem dne 4. julija t. 1. Cene: Voli 4.50—6.50, biki 3.75, klavne krave 3 din, krave za pleme 4 din, klavne telice 5 din, telice za pleme 4 din in teleta 7 din za kg žive teže. Konji od 1000—3500 din za glavo. Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Kamnik dne 5. julija t. I.: Voli I. vrste 5 do 5.50, II. 4.25—4.75, III. 3—4, telice I. vrste 5.50 6, II. 5, III. 4, krave I. vrste 3.75—4, II. 3.50, III. 2.75—3, teleta I. vrste 5.75—6.25, II. 5.50, prašiči špiharji 8—8.50, prašiči pršutarji 8.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 10, II. 8, III. 6, svinjina 12, slanina 14, svinjska mast 18, čisll med 18, neoprana volna 26, oprana voln« 30, goveje surove kože 9, telečje surove kože 11, svinjske surove kože 7 din za 1 kg. — Pšenica 200, ječmen 180, rž 180, oves 220, koruza 1/0, fižol 350, krompir 80—100, seno 80, slama 30, Menična inoka 290, koruzna moka 160, ajdova motu 350 din za 100 kg. — Drva 70—80 dir. za 1 m', jajca .65 din za koinad, mleko 2 din za liter, surovo maslo 30 din kg. Iz Legije koroških borcev Preteklo nedeljo popoldne se je zbralo v n«. rodni šoli na Vrhniki lepo število bivših koroških l>orcev, ki so si ustanovili krajevno organizacijo LKB. Številnim tovarišem je podrobno orisal rilje in namene Legije njen podpredsednik tovariš Ma-rušič. Bivši koroški borci praznujejo 20. obletnico, odkar so se udeležili bojev na naši severni meji. Z veseljem obhajajo lo obletnico, saj je naša takratna junaška vojska izvojevala odločilno zmago, ki jo je zapečatila z zasedbo slavnega Gosposvet-skega polja in mesta Celovec. Upravni odbor, ki je bil na zboru izvoljen, bo posvečal društvu vso svojo pozornost, posvečal pa tudi narodnoohramb-nemu delu, ki je v naših časih nad vse ptreben. Smo že sredi kopalne sezone Ljubljani manjka pravih kopališč Ljubljana, v juliju 1939. Vsi pregovori nam silijo pod pero: »Mena sana in rorpore samo — zdrav duh v zdravem telesu, tistim pa, ki mnogo posedajo po pi.-^irnah bo še bolj kot kdaj koli poprej zabrnelo po ušesih: »Pojdite v naravo in se razgibljitel« prebava bo boljša in zdravje bo kar čez noč razgibalo nadležne in bolehne dele telesa, še večkrat pa bomo čitali in slišali povsod: »Mrzla prha, najboljše sredstvo za razdrapane živce!« Toda vse to nič ne pomaga. Kdor bo v tej vročini, ki se šele pojavlja bolj v obliki soparnih dni, pomišljal na vse te lepe nasvete, se bo najbrž le malo potešil v poletju. Za mrzlo vodo je treba nekaj več, kot pa samo pre-računanost ali pa lagodna neugnanost, ki se šele obotavlja, ko bi se že morala razpihniti z vsem razmahom v poletne dni in se zaliti z mrzlo vodo. Šele taka neugnana odločitev, ki željo po zdravju premaga z voljo po prostosti in nekakšno hotenje po okrepitvi telesa, šele tako razpoloženje bo nagnalo prave kopalce in ljubitelje narave venkaj ob vodo. Drugi oklevnoži, ki so navezani na zdravniške nasvete, se bodo najbrž odločili za kopanje kje daleč proč, najbrž kje v kakih toplicah, v vodah, ki imajo blizu HO stopinj ali še več, še drugi pa bodo najbrž odšli še kam dalje in se hladili v mlačni morski vodi tam, kjer je sonce ves dan v zenitu. Zadnji čas se je začel po naših ulicah zopet pravi lov tja ven proti Posavju. Kolesarji se po naših ulicah tako že mnogo, toda v teh |>oiiiladnili in zimskih mesecih, ki so za nami, se je kolesarjenje urejalo nekako na tiste ure, ko se v mestih odpirajo obrati in velike tovarne. Ob teh urah amo so nameščenci in delavci hiteli v mesto in iz mesta. Toda sedaj je drugače: ko so šole na-•■tudnje vendarle zaprle svoja vrata — kajti neuradno so jih že začetkom juniza, uradno pa šele na Vidov dan — se je mladina začela s kolesi si j: rti izven mesta. Godi se to nekako v tistih urah, ko se sonce že dovolj trdno pritrdi na nebu in ni |>ričakovati nevihte vsaj za kakih 5 do 6 ur. Mestne ulice so še nekoliko vlažne po nočnem škropljenju, tam zunaj na polju pa s polja tudi še piha nekoliko hladnejša sapa. Tako je mogoče prodreti nekam ob vodni breg še dovolj zgodaj in brez napora: nato se pa začne tisto, kar se imenuje kojianje. Toda kakšno kopanje in kje? Ljubljana ima premalo kopališč Med vsemi slovenskimi metropolami — imamo jih več, najmanj štiri — je Ljubljana s kopalnimi napravami najbolj revno obdarjena. Ljubljanica je pač Ljubljanica, ]>onosnejši bi bili nanjo posebno v teh mesecih, če bi se je kdo usmilil in jo razširil na tako natezalo, da bi se vsaj nekje razlivala kakor Donava. Saj smo mojstri v raznih športnih in zdravstvenih napravah; če bi pa to Ljubljanico lahko napihnili (>očez še tam, kjer bi ne bila nikomur nikdar v škodo, tedaj bi pa sploh ne vedeli, komu bi bili najbolj hvaležni. V mestu samem imamo prav Ie|>o kopališče ob Ljubljanici, ki je v rokah izvrstnega vodstva, kjer je v vseh ozirih najboljše poskrbljeno za kopalce. Ima samo to hibo, da ni dovolj razsežno. Prav lepo je tudi znano kopališče v Koleziji, ki bo še dolgo vabilo kopalce in kopalke iz bližnje okolice in ki skuša j>osebno našim organizacijam nuditi dovolj prilike za razmah jioletnega športa. Vse lo še ni bilo dovolj in smo se obrnili še v drugo smer: zgradili smo v središču lejK) in moderno športno kopališče Mladi športni klubi vzgajajo tam pridne in vztrajne športne plavalce in rekorderje Včasih smo po toj zaslugi Ljubljančani celo državni prvaki v vseh kategorijah plavalnega športa. Toda nikdo ne bo mogel izustiti trditve, da je to res pravo ljudsko kopališče, kakor je bilo na primer ono nad Špico ali pa še popreje celo vzdolž Špice in tam doli pod Gruharjevim kanalom. Vsa ta kopalna mesta pa so zelo nevarna in bodo poslej prepovedana za kopanje. Kdor se hoče izogniti oviram, bo šel dalje izven Ljubljane, kdor pa nebo mogel vzdržati, bo pač v naglici ves vroč in v se toplejši sapi skočil v Ljubljanico — in po njem bo! Zato je pač letos še bolj kot vsa prejšnja leta kolesarskega športa v vročih mesecih tja proti Ježici, Tomačevemu ali pa proti Mednu še več kot pa prejšnja leta. Bistra in rezka Sava bo še morala prati, hladiti in škropiti tiste prijatelje vode in lepe narave vzdolž naše slovenske reke, ki bodo tvegali nekaj napora, da dosežejo tisto, kar jim v Ljubljani ne more še nikdo nuditi. Toda prav smelo si upamo trditi, da bodo ti mladeniči in dekleta, ki bodo rada šla malo dalje v vodo, tudi nekakšni naši kopalci »višje stopnje«. Toda ta višja stopnja seveda ni nikakšna odlika, ki bi se dala vrednotiti tako, kakor se vrednoti naša denarna ali pa družbena aristokracija. Ker je pa te v Ljubljani razmeroma še zelo malo, moramo biti prepričani, da bo največ ljubljanskih kopalcev vse poletje drvelo po cestah in stezicah ter mejah tja gori na Posavje. Biti moramo oprezni in obzirni Vse druge naše metropole imajo seveda to »rečo, da »o kot metropole ob tistem, kar se imenuje bistveni pogoj za lastnost metropolstva. Maribor, Celje, Ptuj, Novo mesto. Kranj in druge so pač ob velikih in primernih veletokih ali rekah. Vsi ti bodo med to poletno sezono seveda še obilno pisali o vseh teh blagodatih »biti ob veletoku ali reki«, če ne drugače pa z lepimi in globokoobču-tenimi pismi o kopalnih nezgodah, zato moramo tokrat pač ostati le še v okviru našega ožjega kroga kopalcev in ljubiteljev Posavja ali Barja. Kadar se nam bo najbolj mudilo, bomo v svoji pohlepnosti po hladu in mokroti seveda kar drveli vse vprek po poljih in travnikih, da bi prišli čimprej do svojega kotička. Na|iak, gospodje, mladeniči in mladenke! Tako divjanje ni v škodo samo vam, ampak s tem ste se že tako pregrešili proti tistemu, kar vam je narekovalo toliko požrtvovalnosti, da ste oprostili Ljubljani njeno zaostalost in se odločili za kopanje kje daleč od Ljubljane. Medlem, ko ste drveli s kolesom kar vprek po polju, ste že napravili lahko ogromno škodo tistemu {»osestniku, ki trpi, da se tam ob vodi kje na produ ali pod grmičevjem kopate. Ker pa ste ljubitelj narave, ste se prekršili ludi nad tem svojim čustvovanjem, ko ste po ne|K)tr('bnem uničevali kos narave ali pa rastlinskega bilja. Ko pa se boste nato sproščeni, ohlajeni in zdravi razgledali čez obzorja voda in ležišča polja, hribov in gora, vas bo mogoče objela sreča doživetja, da kot nebogljeni Ljubljančan, ki mora poleti tako daleč na hlad in v vodo, doživljate tisto, kar se nikomur še ni posrečilo popisati v vsej izčrpno«!i in monumentaluosti: doživeli boste lepoto narave, prodirali boste v tempelj narave, božje stvarstvo, ki ga smemo častiti in hvaliti le na lep in srečen način. Ljubljančani, ki se dokopljejo zaradi pomanjkanja mestnih naprav, do tega spoznanja, ne bi mogli z nobeno davščino preplačati takšnih stikov z vodo in naravol Vodovod Preddvor - Nova vas - Breg bo blagoslovljen v nedeljo 16. julija Dajal bo vodo tudi Škof ji Loki r —rt.....- ••< Pogled na Preddvor. (Foto Jug, Kranj) V nedeljo, dne 16. julija popoldne bo blagoslovljena vodovodna naprava v Preddvoru pri Kranju. Pri blagoslovitvi bo navzoč tuli g. ban dr. Marko Natlačen, ter odposlanstvo Higijenskega zavoda v Ljubljani, ki je zgradilo \odovod. i , Pjrva misel in pobuda, da dobi lepa podgorska vas Preddvor z okolico svoj vodovod, se je izjavila v letih 1897-98 od strani tamkajšnjih grašča- I kov, ko so hoosanieznikom. Leta 1926 je bil spet prvi sestanek vseh zainteresiranih. Pri tem sestanku pa ni prišlo do zaželje-nega sporazuma zaradi odškodninskih dajatev in prispevkov. Vas Preddvor ee je zaradi svoje lepe lege v tistih letih pričela razvijati v letovišče. Največja ovira za dober napredek pa je bila prav voda. Ljudje so zajemali vodo iz vaškega potoka ali jo pa vozili iz Kokre. To je rodilo ponovno pobudo, da se je potom krajevnih faktorjev (šola. župni urad, občina) pričelo res in'enzivneje delati na uresničenju zgraditve vodovoda. Večina zainteresiranih se je izrekla za vodovod. Ustanovil se je vodovodni odbor, ki je imel dolžnost, da pri iHgijenskem zavodu v Ljubljani zaprosi za generalne načrte, nabira člane za bodočo vodovodno zadrugo in izvede vse predpriprave. To je bila nekaka prva etapa vodovoda v Priddvoru. Ko je bil izvršen načrt in preizkušena voda v izvirku potoka Bistrica, je vodovodni odbor uvidel, da ne more eam izvesti gradnje vodovoda kljub |»o(l[K>ri vseh uvidevnih faktorjev in dobre volje prebivalstva, je likvidiral s svojim poslovanjem. S podporo oiičine, Higijenskega zavoda in banske uprave, je bila po pro-ačunu predvidena vsota nad 600.000 din zagotovljena % podpora. Na podlagi tega se je ustanovila v Preddvoru dne 21. oktobra 1934 vodovodna zadruga. Izvoljen je fiT1 odbor, ki še danes posluje in je tudi izvedel gradnjo vodovoda. Težko je bilo breme 204.300 din za 60 zadružnikov. Padali so različni predlogi, kako naj se dobi ta denar. Nekateri so želeli plačevati po neposrednih davkih, drugi bi radi odslužili z delom, tretji so 6e spet upirali plačevanju po neposred- nih davkih, ker imajo obrt ali rentnino ali kak drug davek, ki ne predstavlja faktične vrednosti premoženja. Vodovodni odbor je na eni prvih svojih sejah sklenil sledeče dajatve. Ustanovil je t. z. enote. Stal je na stališču, da naj se plača po uporabi vode. Kdor ima več ljudi, živine, in večji hiksus pri pipah, naj več plača. Tako se je štelo za eno enoto odrasel človek, odrasla živina in vsaka pipa. Teh enot se je nabralo nekaj čez 600 tako, da je odpadlo na eno enoto nad 30o 2 din od ure. Kolikor bo kdo zaslužil, se mu odpiše njegove dajatve. Delo je trajalo nad eno leto. Dne 26. sept. 193."). je bil vo-dopravni ogled, na kar se je takoj začelo z delom. Voda v vasi je pritekla juniia meseca leta 193*5. Tehničnih rezultatov nikakor ne moremo prikazati. Studenec, ki je zajeoložene cevi, s premerom 22.2 cm. Samo te cevi, ki so dolge cca 8<>0 metrov, držijo nad 503 vode. Raztežilnik ima vode za 3 urno gašenje v Preddvoru. Vsakih 7 minut priteče v raztežilnik 57 m' vode. Vee to je plod vztrajnosti in vzajemnosti. Prebivalci Preddvora in okolice so lahko [>onosni na to svoje največje delo v vseh letih, kar jiomni tukajšnja zgodovina. Tudi mi jim čestitamo k temu uspehu in jim želimo, da bi vedno pili dobro vodo. — Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode. ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Joselova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Reg po min soc. pol. In n zdr. S-br 15 485 25 V. 35 Kranjska policija je prijela morilca iz Ogulina Kranj. 12. julija. Kranjski policiji se je posrečilo, da je včeraj prijela že dolgo iskanega morilca in vojnega begunca Damjaniča Frania iz Ogolina, zaposlenega v tovarni »Jugobruni« in stanujočega v Slražišču št. 103. Ubit je bil v njegovem domačem kraju eden njegovih prijateljev in po krvni osveti ga je maščeval imenovani Damjanič. Po umoru je pribežal v Kranj, kjer je dobil delo ter se dalj časa skrival. Vendar se je kranjski policiji posrečilo da ga je iztaknila Pri zaslišanju je izjavil, da se zelo čudi, kako je bilo mogoče, da ga ie mogla po tako oddaljenem kraju iztakniti kranjska policija. Policija ga je za enkrat pridržala v zaporu v Kranju. NEZADOSTNO DELOVANJE HORMONOV podprete s pravilno S o I e a -nego. Aktivne sestavine Solea-kreme pomladijo in osvežijo kožo. Mema za tioC/ic pxefixa4W koi£ Kongres učiteljev meščanskih šol Od vseh stran: naše prostrane države so prihiteli delegati Udruženja učiteljev meščanskih šol v starodavni, zgodovinski Niš, da prisostvujejo XVII. kongresu. Kongres se je pričel s slavnositno sejo. ki je bila v Narodnem gledališču. Svečanemu delu kongresa so prisostvovali: zastopnik Nj. Velič. kralja general g. Blažo Djukanovič. zastopnik g. predsednika vlade g. Drag. Pavlovič, zastopnik g. ministra za trgovino in industrijo ravnatelj trgovske akademije g. Pribiškovič, ban moravske banovine g. Janičije Krasojevič in komandant armi e gosp. Jovan Naumovič. Med gosli so bili tudi za»1oj>nik profesorskega društva, zastopnik zajednice Doma in škole in flrugi. Slavnostno sejo kongresa je vodil 1. podpredsednik g. Rukavina Joso iz Zagreba; strokovni del pa II. podpredsednik Fakin Anton iz Ljubljane. Predsednik kongresa ;e pozdravil vse odlične goste in kongresiste in nato prečilal jiozdravne brzojavke. Nj Vel. kralju, g. predsedniku vlade, g. ministru prosvete, g ministru za trgovino in industrijo in g. narodnemu poslancu tovarišu Teuerschuhu, ki so bile z burnim odobravanjem sprejete. Predsednik kongresa je nalo govoril o pomenu meščanskih šol za naš gosj>odarski in narodni preporod. Podčrtal ;e glavne naloge meščanske šole, da se usposobi meščanskošolska mladina za svetovno gospodarsko tekmo in si v tej borbi pril>ori naš narod boljše mesto, ki bo odgovarjalo vsem možnostim napredka našntfa naroda in domovine. V Srbiji so imeli meščansko šolo že pred štiridesetimi leti, imeli pa so tudi zakon za meščanske šole, katerega odredbe bi se zamogle še danes uporabiti. Tudi v Nišu je bila tedaj meščanska šola. ki se je pa pozneje zaprla, a je bila sedaj pred dvema letoma zopet obnovljena. Najglobokejši utis pa je napravil na zboroval-ce govor g. Drag Pavloviča, načelnika prosvetnega oddelka banske uprave, ki je po naročilu g ministra prosvete sporočil zborovalcem, da bodo njihove zahteve, ki jih vsebujejo šara evske resolucije, rešene v najkrajšem času v zadovoljstvo nastavnikov meščanskih šol. Njegov govor je bil poln razumevanja in simpatije do ciljev in napredka meščanske šole. V imenu profesorskega društva je pozdravil kongres g. prof. Milan Radojčič. Nato je predaval g. Hergouth Josip iz Mežice o smernicah za nov učni načrt. Po predavanju so odšli kongresist/i korporativno pred spomenik oevobojenja. kjer so »e poklonili spominu niških žrtev in položili venec. Po f>ovratku je živahna debata o učnem načrtu pokazala veliko zanimanje za strokovna vprašanja. Popoldne je kongres odobril poročilo glavnega in nadzornega odbora. Temu je sledilo preda-danje g. Nikola Stankoviča iz Beigrada o vzdrževanju meščanskih šo!. Banska uprava in občina Niš sta zvečer priredili zborovalcem svečan banket v Palas hotelu. Udeležili so se ga poleg zborovalcev kot go*ti mnogoštevilni prijatelji meščanske šole iz Niša Med navdušenimi zdravicami kralju, vojski, gostom in idealnim ciljem meščanske šole se je razvilo prisrčno razpoloženje, kakršno je mogoče le med gostoljubnimi Srbi. A. F. Žaloigra na morski obali Na obali blizu romunske Konstance se ie ne-koj otrok igralo s kovinasto kroglo. Pri tem je krogla zadela 7 letno Heleno Sutea tako nesrečno na glavo, da so jo morali odpeljati v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrla. Mati je ob pogledu na mrtvega otroka zblaznela in so jo odvedli n blaznico. Hlev se ie podrl na živino in dva človeka Huda nesreča v Pristavi pri Mengšu S mladinskega tabora pri Devici Mariji v Polja dne 9. t Mengeš, 11. julija 1939. Včeraj oh 2 popoldan se je nenadoma jx>drl hlev posestnika Skoka Franca v Pristavi št. 13. po domače pri »Hrastarju«. Pod razvaline je bilo pokopanih 14 glav živine. Najhujše pa je bilo. da je gospodar v trenutku nesreče bil s svojo dveletno hčerko pred hlevom, kjer se je stena hleva podrla na oba. Dveletna hčerka je bila na mestu mrtva, gospodar pa nevarno poškodovan, da so ga morali takoj z reševalnim avtom prepeljati v bolnišniro. Nesreča je najhrže prišla zaradi tega. ker je bilo poslopje že staro, dasi na videz močno gra-leno. Zadnji ča« so. kakor vsako leto, nametali sena na hlev. Pod preveliko težo se je poslopje zrušilo. Takoj so bili alarmirani gasilci iz Mengša in Loke pri Mengšu, kateri so prihiteli v naglici na pomoč. Medtem so sosedje in domači rešili gospodarja izpod razvalin in mrtvo hčerko, živina se po čudežnem naključju ni zadušila jkv! razvalinami, tako, da so domači rešili takoj 13 živali. Gasilci so potegnili ir.|>od ruševin fe 14. žival močno poškodovano, da io je bilo treba na mestu zaklati. Gasilci in sosedje so z veliko požrtvovalnostjo reševali in odstranjevali ruševine, da ee ne hi zgodila še kaka nesreča. Vsa okolica soČu-stuje z nesrečno družino. novice Koledar Četrtek, 13. julija: Anaklet, papež mučenec; Margareta. — Lepa prireditev aa aeji. V nedeljo, dne 9. t. m je gostoval na Sladkem vrhu ob Muri Ljudski oder iz Maribora z Jurčičevo narodno igro »Domen«. Predstava sc je vriila na prostem v vrtu gostilne Perncr tik Sladkogorske tovarne lepenke in papirja, ki je igralcem šla na roko in jim zgradila prostoren provizorični oder. kulise pa so pripeljali z avtobusom. Prireditve se je udeležilo nekaj čez 300 H"di iz Sladkega vrha in Selnice ob Muri. Počastil pa jo je s svojim obiskom tudi gospod okrajni načelnik dr. Janko Šiška s soprogo in hčerko. Igralci, ki jih je vodil goepod Brumen, so odlično izvedli igro ter je lepa vsebina in odlično igranje napravilo na prisotne odličen vtis ter ne morejo prehvaliti igralcev Ljudskega odra. Prireditev je žela velik moralni uspeh. Pred predstavo jc imel krasen in prepomemben nagovor član Ljudskega odra gospod Skubic, a na koncu so se vsi igralci zbrali na odru in zapeli našo narodno himno. Predelava je srečna ušla hudi nevihti, ki je kmalu nato sledila. Bil je to ree pomemben dan na obmejnem Sladkem vrhu. Občni zbor JUU. Včeraj dopoldne je ljubljanski odsek Jugoslovanskega učiteljskega društva nadaljeval svoj občni zbqr v veliki dvorani Delavske zbornice. Na dnevnem redu so bila predveem poročila odsekov. Volitev ni bilo, ker je bila sestavljena enotna lista in oetane v glavnem rtari odbor. Poročilo o učiteljskem pevskem zboru »Emil Adamič« te prebrala Albina Mahkota. Za odsek o strokovnem nadaljevalnem šolstvu je poročal Bel-šak. Letos poteče rok za vlaganje prošenj za namestitve učiteljetva na teh šolah Ker pridejo v prvi vrsti v poštev učne moči 6 lakultetno izobrazbo, je nevarnost, da bi bilo ljudskoaolsko uči-teljstvo zapostavljeno, zato zahteva odeek, da društvo posreduje v tem smislu pri ban. upravi. Plače učiteljev strokovnih šol naj sc izenačijo z ljud-skotolekimi. Poročilo odseka za kmetijske in gospodinjske nadaljevalne šole je podala Marta Plav-šak. Na učiteljiščih naj bi se uvedel praktični pouk v kmetijstvu in gospodinjstvu. K. Vollmaier jc poročal o obmejnem in manjšinskem šolstvu. Poudarjal je, da bi bilo treba obmejno šolstvo in učitelje v prvi vrsti podpirati. Zato naj bi se v ta namen ustanovila pri banski upravi in prosvetnem ministrstvu p<*ebna oddelka za obmejno šolstvo. Nato jc podrobno razlagal, kaj bi vse bilo potrebno v obmejnih krajih storiti v šolskem pa tudi socialnem in gospodarskem pogledu za tamkajšnje ljudstvo. Sledilo je poročilo odseka za tisk._ Žveči Čik — in brez trpljenja se odvadil boš kajenja! — Najemniki in narodno-ohramhui sklad. Prejeli smo: S 1. julijem 1039 se prično pobirati prispevki za narodno-obrambni »klad, ki se odmerja za razne državne davščine, med njimi tudi na zgradarioo. Ogromna večina hišnih posestnikov pa ni voljna samo nositi prispevkov, odmerjenih za zgradarino in vali novo davščino na najemnike. Najemnine so lako občutno poskočile s 1. julijem 1989. Najemniki se\eda ne morejo smatrati teira postopanja hišnih posestnikov za pravilno niti ne pravično. Zakonodajalec je hotel obremeniti e prispevkom za narodno - obrambni sklad tudi hišne posestnike. Nanje odpadajoči prispevek morajo oni sami plačati s sredstvi, ki jih dobe za najemnino. Zakonodajalec je pač očividno smatral, da posestniki morejo prenesti to obremenitev. V sami uredbi o narodno-obrambnem skladu nimajo hišni poseslniki nikakega pooblastila za prevali-tev davščine na najemnike. Ce tako postopajo, ne dela o samo proti volji zakonodajalca, temveč vale Jčaj plavite? V pSlorenskem jeziku t brrrmo v članku inšpektorja Sovreta naslednje besede, za katere mu moramo bili časnikarji :elo hvaležni: %Kadar govorimo o kvarljivcih jr:ika, rad i zabavljamo na časnikarje. Tudi v mojem kramljanju jc cetina zgledov vzela iz časnikov. Pa jim krivico delamo. Res, da imajo marsikaj na rnraiu, a drugi iiruijo več. Tudi med časnikarji nahajamo ljudi, ki pišejo dobro prozo, vendar je njihovo vsakdanje drlo težje ko drlo takih, ki srdi' mirno doma ter mntrjo po papirju, kadar in kakor se jim ljubi. Časnikar je žrtev časa; od trenutka iivi in za trenutek. Včerajšnji list je za današnji dan to, kar lanski klobuk za modno razrajrnkn. Časnik je seknndni kazalec zgodovine, pravi Srhn-penhauer. Primera tudi lepo osvetljuje težare, ki jih ima časnikar po poklicu. Kakor psi zrerjad ga gonijo dogodki. Stroj ne čaka, list mora hiti «b uri pripravljen, da poleti v sret. Tik prrd uredniškim sklepom pride iz tiskovnega urada važna novica. Treba je napisali članek, najmanj slo crstic. Kako naj časnikar v tej burji pazi na izraz, na dolžino stavkov, na ritem, na razumljivost in vse drugo, kar zahtevamo od dobrega sloga? Da bi prebral, kar napiše? Kje veki, ko t?iM pa slavec sproti pobira pisanje izpod peresa? Pa tudi dopisi, ki se jim ne mudi tako. se le malokdaj ali samo povrh popravljajo, preden gredo r stroj. Poklicni poprarljarri pregledujejo po rečini le odtise in trebijo tiskovne napake; jezik puščajo, čeprav vidijo, da vi v redu: stavcu se mudi, pa tudi dolžan ni spreminjati, česar ni sam pokvarit. Resnično, čudim se, da časnikarski jezik ni slabši, kakor je r resnici. Hujši grešniki smo drugi, ki lahko pišemo, ne da bi nam s tal kdo s korobačem za hrbtom. Poleg tega imamo slovarje, slovnice, pravopis pa prijatelje, da jih vprašujemo. Pri rsakem stavku lahko premišljujemo, ga obračamo, črtamo, tehtamo besede, besedni red. zven in kar je še takega. Ko je pisanje končano, ga utegnemo prebrali, dvakrat, petkrat, dvajsetkrat. Zapremo ga za trdne i' miznico pa zopet beremo. Kadar se strar tiska, jregledujemo lepo r miru po dva, tri odtise in še zmeraj imamo priložnost pojavljati. Kako je potem mogoče, da srečujemo po knjigah in revijah rečkrat tako neužitno latovščino!' Koliko člankov samo zaradi nemarnega jezika ne berem do kraja, dasi bi mr drugafe zanimali! Tu je jeza bolj upravičena ko pri slabem časnikarskem pisanjii.< Kaj pravite vsi tisti, ki se tako ujedale nad nami. ki ffišrmn pod korobačem, pezdirja v svojem delu pa ne vidite? tudi vse breme raz sebe na najemnike, ki so delavci in nameščenci ter mali obrtniki, toro) sloji, ki itak že slabo in težko žive, ki pa morajo — kar je važno poudariti — že itak plačevati svoj prispevek za iiarodno-obraiubni sklad, odmerjen na njihove dohodke ali jilačo. Oni torej morajo plačevati dvojni oziromo, trojni prispevek: Zase, za hišnega lastnika in končno tudi še za našega krnela, ki l>o tudi poizkušal prevaliti svoj prispevek narodno - obrambnemu skladu na ramena ku[H'ev poljskih sadežev, saj se je že doslej boril za višje cene svojim pridelkom. To jiomenja za delavca, nameščenca ter malega obrtnika prehudo, krivično in nemoralno ol>davčenje ter poslal>ianjo vsakdanjega življenja. Zato je edino pravilno, da plača vsakdo sam prispevek za državno obrambo kot tudi sani uživa svoje dohodke. Najemniki pozivajo hišne posestnike, da nehajo valiti novo davščino na svoje najemnike in da umaknejo zvišanje najemnine zaradi nje, če so ga že izvedli. Ce ne bo ustreženo tej zahtevi najemnikov, bodo morali ti zastaviti vse svoje moči za to, da naknadno država sama z zakonito močjo prepove valiti davščine na socialno šibkejše sloje. V 10 minutah izborno kosilo iz Slamičevih konzerv — Vsem gasilskim četam! Prostovoljna gasilska čela Laško, ki je najstarejša na našem področju, praznuje 15. in 1(1. t. m. svojo 70-letnico. Glavna prireditev bo v nedeljo 16. t. ni. in je združena z zletom Gasilske zajednice dravske banovine. Obenem bo preizkušnja okoliških čet za nastop pri letošnjem gasilskem kongresu v Ljubljani. Vse tov. čele vabimo, da se prireditve udeležijo v čim večjem številu. Za čete bližnje okolice je udeležba obvezna. Skupine najmanj 6 članov, ki potujejo skupaj, imajo 50% |x>pust na državnih železnicah. Vsi morajo imeti članske legitimacije. Dalje morajo predložiti postajni blagajni spisek jiotujočih v dvojniku (imena vodje In veeh udeležencev). Udeležbo več kot 30 članov morajo javiti železniški postaji 24 ur preje. — Gasilska za-jednica dravske banovine. — Tujskoprometna zveza priredi v nedeljo, dno 16 t. m. izlet k motodirkani na Jezersko. Sporedi se dobe in prijave sprejemala obe biljetarni Putnika v Ljubljani: Tyrševa cesta 11 in Masary-kova cesta 14. — Češko prosvetno ministrstvo je razposlalo štiri celoletne štipendije po 1200 Kč mesečno za jugoslovanske državljane, ki so nedavno končali študije slavistike, zgodovine, zemljepisa in etno-grafije od II. filozofske skupine in one, ki študirajo te stroke v višjih semestrih. Prošnje je vložiti na rektorat univerze v Ljubljani do 14. julija. Pogoji so razvidni iz razglasa na univerzi. — Javna zahvala. Uprava občine Dol pri Ljubljani, se prav lepo zahvaljuje g. ravnatelju Drž. trg. šole g. Gogali za 150 din, ki jih je jioslal za oličinske reveže mesto venca na grob |>ok. Go-slinčarja Ivana iz Kleč, ter g. dr. Juro Adlečiču, županu ljubljanskemu, za 1<*> din, ki jih je v isti namen poslal imenovani ol>čini. — Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutra, še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josefc grenčice. — Avtobusna zveza Ptuj-Orinož in Ljutomer. Občina Sv. Tomaž pri Ormožu je zaprosila za avtobusno zvezo Ptuj-Sv. Tomaž-Ljutomer, od nosno Ptuj-Sv. Tomaž-Ormož. Zato se [»ozivajo vsi interesenti za zadevno obrtno dovolilo, da vlože pred-pisno opremljeno prošnjo, naslovljeno na kraljev, hansko upravo, pri pristojnem občem upravnem oblastvu I. stopnje najkasneje do konca julija. — Vlomilci odnesli za 100.000 din zlatnine. Varnostni organi na Sušaku imajo mnogo posla z zasledovanjem drzne vlomilske tolpe, ki je 4. t. m. vdrla v vilo inž. Teodorja Samogy-ja na Sušaku. Tolpa je odnesla velikanski plen. Posel se jc dobro obrestoval. Pobrali so inženirju 12.000 din gotovine in velikansko množino razne zlatnine, biserov in dragocenosti v skupni vrednosti 100 000 din. — Pri sončenju uporabljajte ischainha Fii. Kr. dvorni dobavitelj, DROGKKIJA GREGORIC. Ljubljana, PreSernova 5. — Dva mednarodna tička slrčala iz zaporov. Iz zaporov policijskega obmejnega komisarijata na Jescnicah ie pobegnil 35letni mednarodni klatež Emil Pechtl, nemški državljan, baje rojen na Dunaju. Klatil sc je okrog brez potnih dokumentov. Iz celjskih policijskih zaporov pa jo je popihal poljski državljan Heinz Przybilia, pekovski vajenec. — Kdor ima osebni potni list se še lahko prijavi za izlet v Dolomite, ki l>o od 15. do 19. julija. v izlelni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica 3. — Tečaj za odpravo ječanja in drugih govornih motenj, na katerega smo pred dnevi že opozorili, v Celju na okoli.ški deški šoli (Komenskcga ul.), z vpisovanjem v nedeljo dne 16. juliia ob 11 dopoldne islotam, v Mariboru pa bo vpisovanje v nedeljo 23. julija ob 10 dopoldne na III. dekliški Soli (Kazlagova ul.). Interesente jkmioviio o|x>-zarjamo, da .so mesta v tečaju omejeua in se zato na zamudnike no bo mogoče ozirali. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 12. t. m. jc objavljen -Ukaz o opustitvi poslaništva v Pragi«, dalje »Ukaz o ustanovitvi generalnega konzulata v Pragi«, »Uredba o spremni in dopolnilni tarifi št. 99-a zakona o taksah«, »Narcdba o spremembi nevarnostne tabele, predpisane z naredbo o določitvi nevarnostne tabele«, »Pravila o vklndanju presnega sadja, namenjenega za izvoz in »S«prememba v izpitni komisiji za posluževalce parnih motorjev in kotiar-skih naprav«. — Miza pogrnjena z lepim prtom, napravi dober vtis na gosta! Ravnokar je došl,-| velika pošiljka namiznih prtov belih in barvastih od din 20.— naprej. F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta. po cbi&avi lili* ■lH»liiiiiWlli .......... i'1"1 i1'111 11 ~ ~i ill • Zagrebška stolnica Že skoraj pol sloletja ni bila temeljito popravljena, zaradi česar se sedaj dela že škodo. Kakor poročajo zagrebški lisli, bi bilo treba za temeljito popravilo najmanj 10 milijonov dinarjev. Ker je bilo iz Belgrada obljubljeno, da bo v ta namen prišlo 2 mili], din, so začeli sedaj popravljati desni stolp. Pokazalo pa se je, da je v višini stolp mnogo bolj pokvarjen kakor so mislili. Sedaj pa so dela zastala, ker ii Belgrada niso nakazali vsega zneska naenkrat, temveč le manjše obroke. Cerkev sama pa tudi nima denarja, ker je njeno premoženje med vojsko šlo v Izgubo. * Trojčke je dobila te dni družina kmeta Basa v vasi Ztibrica blizu Cabune pri Virovlticl. Vse Je lepo zdravo. V tistem kraju je zadnji dve leti bilo že več trojčkov. * Dober ribji lov v Dalmaciji. Kakor jioročajo iz Splita 11. t.m., so v noči od 10 na 11. t. m dalmatinski ribiči j »o dolgem zastoju imeli vendar le dober ribji lov Te noči so ribiči samo blizu Ko-miie ujeli okoli 40.0(10 sardel. Samo en ribič jih je nalovil več ko en vagon Ves ribji plen so ribiči |>rodali tovarni po 3 din kilogram. * Imenitni gontje v Dubrovuiku. Dne 10. t. m. se je pripeljal v Dubrovnik brat danskega kralja princ Harold s svojo ženo princezo Heleno ter sinom princem Olufom. V Dubrovniku ostanejo nekaj dni. * Bauksitna ruda v Hercegovini. Uprava rudarskih podjetij je naročila vodstvu mostarskega rudnika, naj na vseh državnih zemljiščih v Hercegovini začne preiskovali bauksitno rudo. Ravna-tejlslvo državnih rudnikov se je odločilo, da bo samo kopalo to rudo v svoji režiji. * Dva velika požara sla divjala v noči 11. t. m. v Karlovcu. Gasilci so bili sicer alarmirani, vendar niso mogli uspešno pomagali, ker nimajo tam priprava, ki bi pravočasno naznanila požar. Ze |>red dalj časom so naročili v tujini sireno, ki bi takoj naznanila požar. Ministrstvo financ je dovolilo. da se sme eirena uvoziti brez carine. Ko je sirena srečno prišla v Zagreb, je zagrebška carinarnica ni pustila brez carine, ker ni dobila s|>oročil.i o mifllslrskem ukrepu. Tako leži sirena v skladišča v Zagrebu, dokler se zadeva birokra-tično ne uredi. * Novega sarajevskega pomožnega škofa dr. Smiljana Cekado bodo posvetili v nedeljo 6. avgusta. Dotlej ostane dr. Cekada na svoji župniji v Bosanskem Brodu. * 50.000 tobačnih rastlin so uničili organi fi-gani finančne kontrole okoli Gline na Hrvatskem, ker so kmetje te rastline sadili na skritih krajih brez dovoljenja oblasti. * Velike nevihte so divjale znova okoli Osi-Jeka in Vinkovcev ter napravile na polju veliko škodo. Ponekod je padala tudi debela toča. V Te-nju je na primer toča padala celih 20 minut. Bila je debela ko jajca. Ni čuda, če je sklestila polje, sadovnjake in vinograde. * Pižmovka v Barki in Vojvodini se je že močno razpasla. To je podgani podobna žival, ki jo je nekdo zanesel v Evropo zaradi njenega krzna, katero je nekdaj bilo precej imenitno. Sedaj pa 6e je ta žival tako razplodila, da je poslala že prava nadloga. Živi ob vodi, kjer eieer kmetu ne dela škode, pač pa izpodjeda nasipe ob kanalih in rekah ter tako lahko povzroči velikanske povodnji, če se nasipi podero. Tako se je zgodilo pred kratkim v Belgiji, kjer je ta žival iz-podjedla nasipe kanala kralja Alberta. Pižmovka se je zelo zaredila na obali kanala kralja Petra v Bački, v Crvenki, Kuli, Vrbasu in Srbobranu. Oblasti plačajo za vsako ubilo pižmovko 00 din. Pri nas je je ie precej ob Muri. Mlada vlomilska tolpa na Gorenjskem Po Gorenjskem pa ee že od maja klatita dva mlada postopača, ki na videz iščeta dela, prosita in beračita okrog kmetov, a ko se njima pokaže prilika, vlamljata po V6eh krajih. Poprej se še dobro orijentirata in skrivaj proučita teren. Prvi, nekak kolovodja je star že 35 let in je pravi kriminalen tip. V njegovo šolo pa hodi 221etni dečko, ki doslej še ni imel opravka s kazenskim paragrafom. Oba sta napravila od maja do začetka tega mescca po Gorenjskem več vlomov. Iz trafike Uršule Zavrlovc na Pristavi pri Križah, kamor sta vlomila po noči, sta odnesla mnogo tobačnih izdelkov v vrednosti 2.000 din. Izredno bogat plen pa sta dobila pri posestniku Mihi Lombarju na Bab-nem vrtu pri Golniku. Odnesla sta kar 14.000 din gotovine, 3 vložne knjižice Mestne hranilnice z večjimi vlogami, več zlatnine in stare avstrijske 1'red nekaj leti ie italijanski prof. medicine ' Gabbi, z univerze Parme, natančno preiskal vse : stoletnike v Italiji. S to preiskavo bi bilo dogna-no, na kakšen način so ti ljudje dosegli tako dolgo življenje. Giotto Bizzarrini pa je na tej podlagi spisal knjigo »Longevita« (Dolgost življenja), ki je navzlic težki vsebini v nekaj letih dosegla že četrto izdajo. Problem dolgega življenja je tukaj v vseh potankostih izčrpan in največ pomembnosti ima higijena. Najvažnejša je okrepitev duha. to je velika skrivnost in najvažnejši či-nitelj človeškega življenja. Treba je imeti na uzdi voljo in fantazijo. Nikoli se ne smeš bati, »ne za-veži si glave prej, preden ni razbita«. Bojazen je ena poglavitnih vzrokov telesnih težkoč. Bojazen pred boleznijo privede večkrat do »bolezni strahu-; s tem pa odpre pol boleznim, ker izpodjeda upornost. Volja do življenja je ena od poglavitnih življenjskih |>rvin, prav tako tudi veselje do življenja. Vselej, kadar se smehljamo ali celo sme-jenio, vdenemo novo nit v tkanino svojega življenja. Življenje pa krajšajo: samopašnost, prevzetnost. skopost, jeza. spolno izživljanje, žrtje, tobak, alkohol, nesnaga, lenoba, nespečnost in zaprtost. Celo najčudovitejši slroj. ki ga je iznašel človeški duh, je v primeri s človeškim telesom ni-čev. Ta stroj je najduhovitejše urejen. Ima vsakovrstne varnostne naprave, in zoper strupe ima celo lastne protistrupe. Italijansko ljudstvo pravi: »Vino je ubijalec tobaka, kava je ubijalec vina in vino spet ubi jalec kave«. Medicinsko je to skoraj pravilno. Saj kolein in nikotin krčita, alkohol pa razteza. Vsa igra bi bila neškodljiva, če se ne bi udje počasi obrabili, ker jih preveč izrabljamo. Vendar je uporna sila človeškeea organizma silovita. Težko bi bilo uničiti le s posameznim izživljanjem to naše delo, če ne bi ljudje, kakor pravi La Bruyere: »Prvo polovico življenja uporabili za to. da si drugo polovico čim slabše uredijo«. Glede na telesno življenjsko zmožnost sta zrak in pregibanje na prvem mestu. Vsakdanji zrak je tako rekoč bolj potreben kot vsakdanji kruh! Poglavitno navodilo za vsakega človeka, ki hoče ostati zdrav in močan, je to. da dan in noč vdihava dober zrak. Ze omenjeni Bizzarrini svetuje, naj bi bile spalnice zmeraj največji prostori v stanovanju in naj bi obleko in čevlje in nogavice pustili zmeraj zunaj spalnice. Življenje je gibanje. »TUtl, ki so navezani na delo s sedenjem«, piše Bizzarrini« »imajo slab krvni obtok; noge in roke so jim mrzle, v možgane pritiska kri in večkrat jih boli glava.« Ze davni narodi so rekli, da »je lenoba mati vseh pregreh«. Pregrehe, strasti pa so najhujši sovražniki zdravja in dolgega življenja. »Kadarkoli delam ali razmišljam«, je dejal Cicero, »to si prihranim za na sprehod«. Neki alpinski častnik pa pravi: »Gore stoodstotno z zdravjem povrnejo vse težkoče in napore. O turisliki. hoji na hribe, pravi Bizzarrini: »Hoja na vi.-oko goro je izvrstna vaja za Ljubljana, 13. julija Radio Ljubljana Četrtek. 13. julija: 12 Pisan drobiž (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Rad. ork. — 14 Na|>ovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.80 Deset minut zabave — 19.10 Nacionalna ura: Predavanje min. za ljudsko telesno vzgojo — 20 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 20.15 Cello solo g. prof. Cenda ftedlbauer, spremlja g. prof. M. Lipovšek — 21 Ploflče — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Zdaj pa veselo (Radijski orkester). Drugi programi Četrtek, 13. julija: Belgrad: 20 Humor — 21.10 Na. pesmi — 21.30 Violina — Zagreb: 20 Prenos — Praga: 21.15 Ork. konc. — Bratislava: 20.25 Slovaški pleei — Sofija: 19.30 Simf. konc. — Komorni konc. — Varšava: 21 Ameriški zbori — 22 Francoske pesmi in koračnice — 23.15 Poljska gl. — Budimpešta: 20.10 Ork. konc. — 22 Trio — 23 Cig. ork. — Trst-Milan: 17.15 Vok. konc. — 21.15 Vok. konc. — 21 Pesmi in plesi — 22.10 Violina — Rim-Bari: 21 Puccinijeva opera »Turandot« — Dunaj-Berlin: 20.10 Ork. konc. iz Saarbriickna — Kiiln: 20.30 Nar. pesmi — Monakovo: 20.15 Umetnostni večer — Strassbourg: 20.80 Orkester in zbor (dela iz revolucionarne dobe). Sestanki Članice in mladenke zasavskega okrožja, ki imajo kroje, naj se gotovo udeleže vaje za »Igro o božjem kraljestvu«: v četrtek ob 7 zvečer na stadionu. Zbirališče na stadionu pri tabli »Dekliško zasavsko okrožje«. Predvsem krožki: Moste, Sv. Peter, Kodeljevo, Dol, D. M. v Polju, Hrušica, Sostro. — Odbor Z0. Vse člane Sniarnogorskega. Zasavskega in Barjanskega okrožja Zveze fantovskih odsekov pozivam, naj se danes točno ob pol 7 zvečer zbero na Stadionu za vajo kongresne »Igre o kraljestvu božjem«. Okrožni in odsekovni odborniki, poskrbite. da bo udeležba res polnoštevilna. — Dr. Blatnik, I. r. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg; mr. Ustar, Selenburgova ul. 7. krone. Lctmbarjevi eo oškodovani za okoli 25.000 din. Mlajši vlomilec pa je v začetku tega meseca vlomil v župnišče v Kovoru. Iz blagajne je pobasal 3 bankovce po 1000, 26 metuljev in za 1000 din raznega kovanega denarja, kakor tudi zlato moško uro. Mladega vlomilca spremlja na njegovih nočnih pohodih mlada, črnolasa ženska. Pravijo, da sta oba vlomilca videli tudi še po drugih gorenjskih krajih. Orožniki so vlomilcema za petami in upajo, da ju kmalu primejo in spravijo na varno. Pot otrok pri kopanju utonilo Iz Bukarešte poročajo 10. julija: Blizu Islac-Romanaca je pet otrok v starosti 10—12 let nenadoma presenetil hud val, ko so se kopali. Vseh pet je koj utonilo in trupel ne morejo najti. 20.000 hektarov žitnega polja je zgorelo Iz Casablance (v francoskem Maroku) poročajo, da je hud požar povzročil silno škodo. Kar 10 km širok ognjen valj se jc z vso naglico »kotalil po žitnem polju. Žito z več ko 20.000 hektarov zemlje »o v enem dnevu pogoltnili plameni. Pri tem je več domačinov dohitela smrt, in tudi domača živina je kar v čredah poginila. Mnogo hiš z gospodarskimi poslopji vred je poslalo žrtev |}ožara. mišice in pot v najl>oljši zrak, ki kakor balzam vpliva na pljuča. Prišedši na vrh, ima turist resničen občutek ugodja, ker mu kri bolje kroži in je tudi tek do jedi večji. Pod žarki mogočnega in blagodejnega sonca, ki prodira v telo, se razcveto lica in okrepijo udje.« O delovanju kože govori knjiga, da koža čuti, fzloča, sprejema, varuje in ureja toploto. Koža je »jaz« človeškega telesa, je meja, na kateri se vse ■začenja, kar je naše in samo naše. Koža sprejema vitamine svetlobe... Pazimo torej na ta važni organ! Glejmo, da ostane koža zdrava, osnažimo jo vseh tistih snovi, ki so zajedene v luknjice in ki se spojijo s prahom in kjer so nato podlaga za milijone mikrobov. Ker koža izloča skozi luknjice množico strupov in s tem jemlje krvi strupe, je umljivo, da bodi čim več na zraku. »Zračna kopel je torej najcenejši povratek k naravi.« Spanje, ki odvzame telesu strupe utrujenosti, je j)o besedah Shakespeareja 5 najbolj lečna jed tega življenja«. Tisti, ki ponoči dobro spijo, ostanejo zdravi in dosežejo doluo življenje. Ce izvira nespečnost iz duševnih vzrokov, tedaj »naj pomislimo, da moremo skrbi in vse nadloge pozabiti in obvladati samo z delom in korajžo, ne pa, da pestujemo sami sebe in se zabubimo v svoje Itolečine!« Ako pa ne spimo, ker je želodec preveč obložen, naj si za|iomnimo: »Ce hočeš imeti lahko noč, ti bodi večerja lahka.« (Ut sis noete leviš, sit tibi coena brevis.) O stavku nekega angleškega gospodarstvenika, da »je problem prehrane ključ do sreče narodov«, pa noče ta knjiga dosti slišati. Bizzarrini se drži izreka starega Platona: »Izkušnja nas brez dvoma uči. da nam zmernost v jedi bolj kot vse drugo koristi za zdravje, medtem ko množica in raznoličnost raznih jedač slabi želodec in pone-umni duhat. Kaditi so začeli ljudje kot v nekako reakcijo zoper pijanstvo, ki je skoraj ugonobilo človeštvo v prvih stoletjih nove dobe. Zatorej je mogel neki slavni zdravnik iz časa sončnega kralja Ludvika XIV. napisati: »Kdor živi brez tobaka, ni vreden da živi, saj tobak razveseljuje in očiščuje človeške možgane in vzgaja duše k čednosti.« Dandanašnji sta pa nikotin in alkohol že postala siam-ska dvojčka. Glede na vino pravijo v Italiji. >da je dragocen kot služabnik, a krut in neusmiljen kot gospodar«. Neki italijanski higienik je celo zapisal, da je vino »balzam za telo, božkanje duše in uničevalec vsakega duševnega in moralncea bacila.« Knjiga o dolgem življenju pravi: Nitj abstinenca niti nezmernost! Saj mora venda« vsakdo vedeti, kaj mu prija in kaj ne. »Sto lel dočakati ni nobena umetnost,« je dejal nekdo »če moreš živeti tako, kakor si želiš. Le da je treba prirodne predpise takoj izvesti, sicer postane pot življenja le z dobrimi sklepi tlakovana, kot je pot v pekel.« Dolgost življenja našega je kratka? 1IUBIIAMA Okus Ljubljančanov naj odloži, kakšna naj bo Datina palača Ljubljančani bodo glasovali. Deset glasovalcev bo nagra|enih Velika Bafina palača, ki je pred meseci zrasla do strehe, se na zunaj v zadnjem času ni mnogo spremenila. Pač pa so medtem časom pridno urejali notranjost in pripravljali instalacije. V kratkem pa bodo začeli obdelovati tudi zunanjost palače, ki naj bi po zamisli arhitekta dobila poseben poudarek. Bafina palača bo vsa obložena s kamnom. Ozki pasovi nad in pod vrstami oken bodo črni. Prav tako bo črn pas v pritličju od tal do izložbenih oken. Ti pasovi bodo iz črnega marmorja Gabria. Med črnimi pasovi pa bo vložen svetal kamen, tako da bo vsa palača razdeljena v svetle in temne pasove, ki bodo segali v vodoravni črti od skrajnega konca stavbe v Aleksandrovi cesti do zaključka stavbe v Šelenburgovi ulici. Nad izložbami v pritličju pa nameravajo zgraditi nadstreške (markize) slične kakor jo ima hotel Slon nad glavnim v.hodotn. Projektantu kakor tudi gradbenemu gospodariti pa se ni lahko odločiti, v kakšni višini naj bi bil ta nadstrešek. V prvi vrsti je odločujoč seveda estetski moment. Je pa še polno drugih razlogov, ki govore za eno ali za drugo rešitev. Pred nedavnim je bil v Ljubljani šef jugoslovanskih in Bafinih podjetij g. Maksimovič in je glede tega vprašanja bil mnenja, da naj bo nadstrešek tak, kakršnega hočejo Ljubljančani. Saj je končno vsa zgradba bila grajena po starem načelu Bafe, da je prva dolžnost prodajalcu ustreči željam odjemalca. Zato bo ljubljanska podružnica Bafe rapisala javno glasovanje, pri katerem lahko sodeluje vsakdo, ki se zanima za to vprašanje. Glasovnice se dobe brezplačno v četrtek, petek in soboto v prodajalni Bafe v Šelenburgovi Ljubljanski novomašniki romajo v Rim Letošnji novomašniki ljubljanske škofije so se odločili, da bodo odšli na romanje v Rim. Je to prvo romanje slovenskih novomašnikov v zgodovini. Vso skupino, ki šteje 21 novomašnikov, vodi seme-niški ^piritunl g. dr. Kraljič. Ljubljanskega knezo-škofa dr. Grcgorija Rozmana bo na tem romanju zastopal kanonik g. dr. Zupan, univerzo univ. prof. dr. Odar in dr. Lenček, dekana bogoslovne fakultete pa dekan prof. dr. Snoj. V sredo popoldne ob 5 so novomašniki odpotovali z brzovlakom. Ustavili se bodo najprej v Firenci, kjer bodo dane6 maševali, prenočili pa bodo že v Asissiju, ki ga bodo tudi obiskali V petek zvečer bodo prispeli v Rim, kjer ostanejo do srede prihodnjega tedna. Sprejeti bodo tudi pri papežu. Na povratku se bodo ustavili v Benetkah. V Ljubljano bodo prišli prihodnji petek zvečer. Ob tem romanju sloven skib novomaSniKov od srca pozdravljamo prelepo zamisel prirejati taka romanja novomašnikov. Bog daj po tem romanju vsem udeležencem mnogo duhovnega sadul Posvetitev novega oltarja v karmeličanski cerkvi na Selu V soboto, 15. julija, bo ob pol sedmih pre-vzvišeni g. škof dr Gregorij Rožman posvetil v karmeličanski cerkvi na Selu nov kamenit oltar, posvečen karmelski Materi božji. Za 50 letnico, odkar so se karmeličanke pri nas naselile, ie dobila njih cerkev nov oltar iz belega marmorja in čudovito lep kip karmelske Marije. Načrte za oltar je napravil arh. H u s. Kapelica tvori zase lepo umetnino, a je vendar v skladu s celo cerkvijo. Kip je izdelal akad, kipar Božo Pengov; delo samo hvali mojstra. Lepa karmeličanska cerkev je s tem le še pridobila na lepoti in vabljivosti. Dosedanji zasilni leseni oltarček res ni bil primeren za božjo službo. Zahvala plemenitim dobrotnikom, brez katerih bi ne bilo mogoče misliti na nov oltar! Ka-meniti oltar bo v soboto ob pol 7 Prevzvišeni slovesno posvetil in nato na njem opravil sv. daritev. Vabimo vas, da se te redke slovesnosti udeležite. Takoj drugi dan, v nedeljo, 16. juilja, pa bo glavni karmeličanski praznik, praznik kartnel-ske Matere božje. Ta dan bo prva sv. maša ob pol 6, ob pol 7 bo slovesna sv. maša, nato še vsaj ena sv. maša in sicer ob 8. Zvečer ob 6 pa bo govor in pete litanije Matere božje. Ta dan se morejo v karmeličanski cerkvi dobiti porciunkulski odpustki, to je toliko popolnih odpustkov, kolikorkrat kdo obišče cerkev in moli v papežev namen še6t Očenašcv, šestkrat Zdrava Marija in šestkrat Ča6t bodi... Za oba dneva: Lepo povabljeni I Ali smem, aH ne smem? 20.000 kolesarjev v Ljubljani bi odgovorilo, ko bi videlo spodnjo sliko, prav gotovo z: »Ne sinem k Kes je tako. Mi ubogi kolesarji smo veliki reveži. Prometnih predpisov ne poznamo dovolj, še bolj neradi pa jih upoštevamo. Včasih pa si je treba pomagati in tako si je pomagal kolesar, ki je privezal na svoje kolo cizo in vozil kakor kakšna motorizirana brigada na nonni pogon po ljubljanskih ulicah. Najbrže niti sam ni pomislil kako huda nesreča bi se tyogla zgoditi, če bi se kdo ponesreči zaletel Že samo v njegovo cizo, kaj šele v njega. Saj je res, da imajo tudi tovorni avtomobili včasih prikolice, ampak avtomobili so na štirih kolesih in niso labilni kakor ulici ter se izpolnjene nato lahko oddajajo v poseben nabiralnik pred prodajalno. Da se bodo Ljubljančani mogli na lastne oči prepričati, kakšen je nižji in kakšen je višji nadstrešek nad izložbenimi okni in kako bo z njun omogočena tudi promenada na Aleksandrovi cesti, kadar bo deževalo, je gradbeno podjetje zgradilo na palači dva modela. V pritličju in prvem nadstropju so zaprli vse odprtine na Aleksandrovi cesti z deskami. Nato so prebarvali deske v takih barvah, kakor bo približno potem obloga fasade. Izložbena okna pa so pobarvana s svetlo modro barvo. Nad izložbenimi okni pa je na polovico dolžine zgrajen nizki nadstrešek, nad drugo polovico pa visoki nadstrešek. V četrtek, petek in soboto bo sicer zagrajeno stavbišče odprto in za sprehajalce dostopno, tako da si bodo mogli ogledati vsi Ljubljančani obe varianti na črtah. Da se ne bodo trudili zastonj, je podjetje Bafa razpisalo deset lepih nagrad, ki bodo izžrebane med tiste glasovalce, ki bodo imeli večino za eno rešitev. Kolikor poznamo dobri okus Ljubljančanov in velikansko zanimanje za gradbena dela, menimo, da bo to glasovanje imelo popoln uspeh. Spomnimo se le na živahno sodelovanje ljubljanske javnosti pri vprašanju, kam se naj prestavi Prešeren. Tedaj je vsa Ljubljana stavljala predloge in časopisi so skoraj vsak dan pisali o tem. Na žalost ljubljanska javnost pri končni rešitvi tega vprašanja ni imela odločujočega vpliva, ampak samo posvetovalen glas in zato je Prešeren ostal tam, kjer je bil. Sedaj pa je prvič v Ljubljani primer, da Ljubljančani sami z večino lahko odločijo, kako se naj zgradi podrobnost na stavbi, katero plača zasebnik. pa kolesar. Torej: lepo je, Je si znamo pomagati, ne gre pa da s tem spravljamo sebe in druge v nevarnostil * 1 Živahen in bogat živilski trg. Včerajšnji tradicionalni tržni dan je bil prav živahen in bogato založen z vsemi živili in sadeži. Domače češčnje iz sostrske okolice, iz raznih dolenjskih, litijskih in štajerskih krajev so bile po 3 do 6 din kg. Bilo je do 300 košar in jerbasov češenj na trgu. Na trgu so že tudi domače hruške po 4 do 6 din kg. Neki kmet iz daljnega Semiča je prodajal pri semeni-škem vhodu lepe, prav mehke in sladke hruške po 6 din. Vsaki gospodinji je radevolje dajal koščke hruške na poskušnjo. Vse so jih hvalile, toda redka je bila, ki jih je kupila. Kmet je skoraj polovico hrušk izdal na poskušnjo. Pravi, da bo prihodnjič pripeljal večjo množino teh hrušk in se priporoča občinstvu za nakup Gozdne jagode, ki jih je bilo malo, so bile po 4 din I. Borovince po 1.50 din 1. Lisičke po 2 din I. Krompir je že cenejši. Je sedaj po 1.25 din kg. Obilo je paradižnikov iz Ba-nata. Cene so padle. Sedaj so paradižniki že po 5 do 6 din kg. Paprika se je pocenila, komad po 1 din. Lepa je bila izbira domačih breskev iz litijskih krajev. Prav lepe breskve iz Jevnice so bile po 8, druge iz Senožet po 5 din kg. Vse so bile prodane. Marelice po 6 do 7 din. Domač stročji fižol po 4 do 6, čebula 4, kumare 3. Na trgu so bila na prodaj prva jabolka po 5 do 6 din kg. 1 Nad 10,000.000 milijonov junija vknjiženih. Po podatkih ljubljanskega zemljiškoknjižnega urada je bilo junija podanih 165 predlogov za vknjižbo zastavne pravice glede raznih, od ljubljanskih denarnih zavodov in zasebnikov dovoljenih posojil in kreditov v skupnem zneku 10,102.126 din. Več milijonskih posojil je bilo junija vknjiženih na posamezna podjetja in hiše v mestu. V maju je bilo 253 predlogov za knjižbo 9,510.071 din. 1 Prva akademija ZZD v Ljubljani. V nedeljo dno 16. t. m. ho v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani razvit prapor ljubljanskega gradbenega delavstva. Komaj mesec dni je od tega, kar je katoliško delavstvo manifestiralo za svojo idejo. Nepozabni nam bodo ostali junijski dnevi delavskega tabora, kjer je zavedno slovensko delavstvo obračunalo z marksisti. Vendar po teh svojih uspehih ni leglo k počitku. Medtem, ko višji stanovi uživajo počitnice, hočejo naši gradbeni delavci pokazati, da njih življenje je delaven dan. Izmučeni od celodnevnega dela, ne iščejo zvečer počitka in zabave, pač pa se marljivo zbirajo v Delavski zbornici, katera jim je sedaj postala drugi dom, ter se pripravljajo na svojo prvo akademijo. Njih žilava delavnost je najboljši porok, da bodo svoj cilj tudi dosegli. Slovenska javnost ne sme omalovaževati njihove podjetnosti, pač pa je naša dolžnost, da njihovo delo podpremo, ker delavstvo je steber naroda in države. Zato bomo pohiteli v nedeljo dne 16. t. m. ob 4 popoldne vse v Delavsko zbornico. Kumstvo sta blagovolila prevzeti obče spoštovana in priljubljena ga. Zora in g. Matko Curk, stavbenik v Ljubljani. 1 Za romanje v Rim, ki je združeno 7. osem dnevnim potovanjem po Italiji t dneh od 13. do 20. avgusta t. 1., je prostih le še nekaj sedežev. Priglasi se sprejemajo še do sobote 15. t. m. in sicer v sredo in petek od 7 do 9 zvečer v Prosvetnem domu v Trnovem (Karunova ul. 14). Lahko se priglasite tudi pri Župnem uradu v Trnovem. I Počitniški ponavljalni tečaj za popravne izpite. Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov priredi tudi v letošnjih počitnicah tečaj za popravne izpite. Tečaj se bo pričel dne 17. julija in bo trajal približno en mesec. Vpisovanje v tečaj bo dne 13. in 14. julija v pritličnih prostorih I. drž. real. gimn. v Ljubljani. Starši, vpišite svoje otroke, ki imajo popravni izpit iz kateregakoli predmeta, v ta tačaj, saj bodo v njem poučevali profesorski kandidaii-strokovnjaki. z odlično pedagoško prakso, kar vam v tem oziru zagotovlja čim boljši uspeh Vse informacije dobite v društvenem prostoru, Ljubljana, Krakovška ul. 35, vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne. 1 Pet ukradenih motornih kole. zopet najdenih. Že včeraj smo poročali o pustolovščinah tri-peresne deteljice, ki je plenila po Ljubljani mo-tocikle in se vozila z njimi na izlet. Poročali smo tudi, da je policija našla že tri motocikle, ki so bili ukradeni, dva pa da še išče. Pri zasliševanju trojire se je izkazalo da so vseh pet tatvin zagrešili nepremišljeni malolelniki, ki jih je ljubljanska policija vzela v varstvo. Priznali so, da so tudi tista dva inolocikla, ki sta izginila 30. junija in 1. julija odpeljali ter se z njima vozili (»o mestu. Tako se je izkazalo, da ima laž kratke noge, molocikli pa tudi, če jim zmanjka bencina. To se je namreč zgodilo paglavcem, ko so se vo-7jj: j. ukradenimi motorji po ljubljanski periferiji. Ker niso imeli drobiža, da bi dokupili bencina, so pustili motocikle kar tam, kjer so jini odpovedali. Lastniki vseh motociklov to torej zopet srečno prišli do svojo- lastnine in bodo menila kar zadovoljili, da »o ju vsa zadeva tako lupo iztekla. Trije tički pa so priznali še drugo pustolovščino, ki |K>liciji niti naznanjena ni bita; Med tem časom so si namreč hoteli izposoditi precej močan mo- tocikel iz Beethovnove ulice. Znel se Jim je posebno pripraven, ker je imel še prikolico in bi se lahko vsi skupaj vozili na izlete. Pa ga niso mogli pognati. Zato so ga (»tiskali iz Beethovnove ulice v Totnanovo ulico za klasično gimnazijo, kjer so se ga strokovno lotili, pa ga le niso mogli ukrotiti. Zato so ga pustili kar tam ln se lotili raje drugih motociklov. Lastnik je po krajšem iskanju pogrešani motocikel našel in je seveda mislil, da mu ga je nekdo za šalo odpeljal. Včeraj so se morali že zagovarjati pred sodiščem, vendar zaradi drugih grehov. Najbolj navihani med njimi je potem, ko je zvedel, da jih čaka poboljševalnim, vprašal, koliko časa bodo morali ostati tam. Sodnik mu jo nato odgovoril, da vse dotlej, dokler se ne bodo pol>oljšali, pa naj to traja magari deset let. Tako so se podrli fantastični gradovi, ki so jih za bližnjo bodočnost morda gradili \ oblake. 1 Idiličen mir na sodišču. Sodne počitnice s o sc pričele, zato vlada na 6odišču idiličen mir. Ni nikakega vrvenja in drvenja strank in advokatov. Tam pred znamenito sobo št. 28 poseda tuintam kaka stranka, čakajoč, da sodnik sodi njeno nujno zadevo. Civilne pravde počivajo. Rešujejo sc le nujne civilne zadeve. Maribor, 12. julija. V Slovenski Bistrici se je zgodil dogodek, ki je povzročil v vsem mestu in okolici izredno senzacijo ter je s svojim odmevom segel celo do Maribora. Veliko se |e danes govorilo po Mariboru o tem slo-venjebistriškem dogodku — kjer je umrla ženska oživela na mrtvaškem odru. Zanimali smo se za to ter izvedeli sledeče: 50-letna žena delavca Marija Pučnik v Slovenski Bistrici je že dolgo časa bolehala. V ponedeljek je dobila zopet močan napad, tako da so domači poslali po zdravnika, ki ji je dal injekcijo, njene domače pa je pomiril, da sc napad ne bo končal s smrtjo. Vendar pa tudi zdravniška pomoč bolnici ni mogla več pomagati ter je umrla. Nekoliko ur po smrti so prišle sosede, ki so pokojnico timile ter pre-oblekle v mrtvaška oblačila. Truplo je bilo že popolnoma mrzlo in trdo. Potem so pokojnico položili v krsto ter jo dali na mrtvaški oder v hiši. Okrog nje so prižgali sveče ter jo okrasili s cvetjem in z venci. V hišo so prišli sosedje in znanci kropit in mol;t. Ko pa so ljudje stali okrog krste ter gledali mrliča, so naenkrat opazili, da so na prsih sklenjene roke popustile ter so cmahnile vsaka na svojo stran. Poskusili so roke zopet skleniti, pa so videli, da niso m V VI. kolu šahovskega prvenstva so bili sledeči rezultati: Mišura je premagal Vidviča, Rcgoršek Knechtla, Čertalič Lferla. Marvin Lu-keža jun., Nosan Ketiša, dr. Krulc Peska: remis je bila partija Mohorčičč:Babič, preložena Ger-žclj:šumcnjuk, dočim je bil l.ukež sen. prost. Prekinjene partije iz prejšnjih kol so se končale: Eferl:Sumenjak Babič:Kfcrl 1:0. — Stanje po 6. kolu je sledeče: dr. Kruljc 5 točk, Regoršck 4Mohorčič in Babic 4, Gerželj "5 (2 preloženi), Lukež sen. 3. Sedmo kolo se igra d revi. m Roka v mlatilnici. Usodna nesreča se je pripetila pri mlačvi žita v St. Petru pri Mariboru. 75 letnega dninarja Ivana Tajčmana je zgrabila mlatilnica za desno roko ter mu jo zmečkala do komolca, obenem pa mu je odtrgala tudi vse prste. Nesrečneža so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer mu bodo zmečku-ni del roke odrezali. m Bolnike je obiskovala — ter kradla. Na visoko zaporno kazen je bila obsojena pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča predrzna tatica, ki je dve leti vršila tatvine v mariborski bolnišnici. 59 letna Matilda kova-čič iz Razvanje je prihajala po nekajkrat na teden v bolnišnco, da bi obiskovala bolnike. Te »obiske« pa "je izrabljala za to, (In se je sinukala po bolniških sobah ter po vrtu in kradla raznovrstno perilo, kakor rjuhe, obrisače, bolniške obleke, prevleke in vzglavnike itd. To blago je potein doma predelala ter ga prodajala naprej. Na ta način je bila bolnišnica zelo oškodovana. Dobili so jo čisto slučajno, ko so tezenski orožniki napravili pri njej preiskavo zaradi neke druge tatvine, katere so jo osumili, duši jc bila nedolžna. Našli so rjuhe z žigi bolnišnice, pa so tako prišli njeni vneti »obiski« na dan. Obsojena je bila zaradi svoje vneme za bolnike na t leto in b mesecev robije ter na tri leta i/.gube častnih pravic. m Od doma je pobegnila. 16 letna Marija Sunder iz Kamniee. Bila je zaposlena v tovarni »Jugoektu« v Mariboru kot delavka. 8. t. m. jo je pred tovarno čakal mlad moški, s katerim jc odšla ter od tedaj ni več glasu o njej. Starši so prosili mariborsko policijo, da jim izgubljeno hčer poišče. ni Potrdilo o plačanih davkih še vedno potrebno. Predstojništvo mestne policije v Mariboru opozarja, da je za notne liste in vidiran je še vedno potrebno potrdilo o plačanih davkih. in V nedeljo nova maša. V nedeljo, 16. julija. se obhaja v frančiškanski baziliki slovesnost nove maše, katero bo opravil novomašnik Mihael Grešuk od Sv. Jederte nad Laškim. Pri primiciji bo pridigoval ravnatelj Cirilovc tiskarne K rane Hrastelj. cclo slovesnost na bo šc povečalo pevsko društvo »Maribor« pod vodstvom ravnatelja Gašpariča, oh spremljavi na orglali prof. Zafošnikn ter s sodelovanjem civilnega in vojaškega orkestra. Slovesen vhod v ccrkcv bo točuo ob 9.15. m Vlom v Lipnici pojasnjen. Poročali smo žc o aretaciji 29 letnega, že večkrat predkn/.no-vanega vlomilca Jurija Kcharja iz Zrknvcev pri Mariboru, ki je osumljen, da je sodeloval pri velikem vlomu v okrajno glavarstvo v Lipnici v Nemčiji. Rehar je sedaj po dolgem ta jen ju vlom priznal. Izvršil ga je skupaj z nekim tovarišem, ki je doma iz Prlekijc. Spo/.nala sta se v Gradcu, kjer sta se domenila, da bosta izvršila vlom v Lipnici. Veliko, 500 kg težko železno blagajno sta z veliko muko spravila iz pisarne okrajnega glavarstva ter jo naložila na ročni voziček in odpeljala v gozd poleg incsta. kjrr sta jo razbila. V blagajni jc bilo 680 nemških mark. katere sta si razdelila. Tovariš jc potem B ('barja nagovarjal, naj bi poskusila srečo Z vlomom v nek graški hotel, kjer jc na- 1 Posestne sprememb«. Korsikftvih dedičev hišo na Bltivvcisovi cesti je kupil neki Cerkaičan za 1.080 000- din Zemliilkoprometna komisija ie potrdila zdražilav Turkov« hiic v Streliiki ulici. Na sodni javni dražbi, ki jc bila pretekli mesec, je to_ hišo kupil za 1,600.000 din France Kovač, lesni trgovec iz Starega trga pri Rakeku. I Za mc-tne reveže je daroval g. itir. ph. Su-3iiik Uihard. Sv. Petra cesta 2. 400 din v počasti-tev spomina pok g. Ptavdoslava liebeka in i»ok. ge. Pavle dr. Beiičeve. Namesto venca ni krsto umrle članice prof. Vide Vrto\čeve, pa je daro-\alo Društvo mestnih uradnikov s fakultetno izobrazbo 200 din In prav tako rodbina dr. Savinika Baldomiria, Gajeve ulica 2, 200 din namesto cvetja na krsto pok. Vide Vrtovčeve. G. Šuštar Franc posestnik. Celovška cesta 84, pa >e daroval 200 din za mestno reveže ob priliki prodajo svojega zemljišča me*>tni občini ljubljanski. Mestno (»glavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. I Ustna izročila si nasprotujejo in ni jasno, na katerem trnovskem mostu so privrele velikemu Prešernu Iz srca vrstice večno lepe »Luna sije... Da pa jih je zapisal na papir v (loviti gostilni »pri Brganiu« v Trnovem, jc nedvomno. Obiščite to starodavno gostilno — ne bo Vam žal! I Ravnateljstvo uršulinske gimnazije, učiteljišča. meščanske šole, vadnice in osnovne šole v l jubliani opozarja vse učenke iz Ljubljane in okolice ki sodelujejo pri igri na Stadionu, da se pol-noštevilno in točno udeleže vaje dne 13. julija ob 7 zvečer. več otrple. To je bilo vsekakor nenavadno, postali 60 pozorni ter so nato ugotovili, da tudi drug: udje niso več mrtvaško odreveneli in otrpli, temveč se dajo z lahkoto pregibati, kakor pri spečem človeku. Tudi >o nekateri mislili, da čutijo, kako postaja telo pokojnice toplejše, kakor da bi se znova začelo po njem prelivati življenje. Vse je ta pojav kakor elcktriziral. Telo so zopet vzeli iz krste ter ga položili na posteljo, mrtvaški oder pa so hitro odstranili, prav tako tudi sveče in cvetje. Vse je bilo namreč prepričano, da se bo pokojnica spet prebudila v življenje, pa so ji hoteli prihranili pogled na mrtvaški oder. Dogodek se je zgodil ponoči, ko ni bilo takoj pri roki zdravniškega veščaka. Ljude so da;ali razne nasvete, kako bi se pomagalo, začeli so telo, ki je bilo še vedno negibno, v postelji najprej drgniti s kisom, ker pa to ni imelo uspeha, se je nekdo spomnil ter priporočil s kisom prekvašeno ilovico, s katero so telo obdali. Toda tudi to sredstvo ni pomagalo. Polagoma je začela voljnost udov poneha-vati, prevzela jih jc spet mrtvaška odrevenelost in naenkrat je postalo telo zopet tako otrplo kakor poprej. ljudje so uvideli, da jc pokojnica res mrtva, poprej. Ljudje so uvideli, da je pokojnica re smrva, spet so jo oblekli v mrtvaška oblačila ter položili na oder, danes pa jo bodo pokopali. mernval nočnega slugo enostavno ubiti. Roliar p« si je premislil ter je s svojim deležem plena pobegnil čez mejo v našo državo. Denar je hitro zapravil ter so našli sedaj pri njem le še nekaj dinarjev. m Nnrcdba za čas vpoklica rekrutov. Predstojništvo mestne policije opozarja, da je od 15. do 19. julija, ko traja vpoklic rekrutov. prepovedano vsako točenje alkohola nabornikom in njihovim spremljevalcem. Prav tako je prepovedano nositi nabornikom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače ter jih za nje kupovati. PolicijA bo alkoholne pijače vsakomur zaplenila, prestopki pa se bodo strogo kaznovali. m Ponesrečen vlom. V noči na sredo je stražnik presenetil vlomilca, ki jc hotel na spreten način krasti surove živinske kože v tovarni usnja Berg v Usnjarski ulici pod mostom. Vlomilec je razbil šipo no oknu ter je z železnim kavljem lovil kože in jih vlekel skozi železno omrežje. Imel je že v vreči 500 din vredno volovsko kožo, druga pa jc še visela na kav-Iju, ko je moral bežati pred stražnikom ter pustiti na mestu vrečo s plenom vred. m Na cesti poginila krava. V torek jo prignal na scjein neki gonjač živine iz Beltincev kravo, ki pa je na poti rekaj po/rla, da jo je začelo napenjati. Krava je v Lacijanerjevi ulici padla na tla. Poklicani so bili reševalei, da bi jo s svojim pomožni mavtoinobiloin zapeljali v klavnico, preden pa so prispeli, jc krava že poginila ter jo je dobil potein konjač. m Tatovi niso izbirčni. V Razlugovi ulici je nekdo ukradel 50 kg težko rešetko iz litega železa na kanalskem požiralniku na ccsti. Rešetka je bila vredno 200 din. m V postelji so ga našli mrtvega. Tragična smrt je zadela 25 letnega šoferja grofa dr. At-tcinsa v Slovenski Bistrici Antona Pintariča. Kant je imel srčno hibo, na kateri jc žc dolgo bolehal. Včeraj zjutraj ga ni bilo iz njegove sobe. ko pa so šli pogledat, so ga našli v postelji mrtvega. Ponoči ga je zadela srčna kap Bil je \/oren fant ter je njegova tragična snirr vzbudila splošno obžalovanje. Nesrečna družina Brežice, 12. ulija. Včeraj zvečer okrog 9 se je dogodil na Spodn-, Pohanci v občini Artiče žalosten dogodc'<, ki je glo boko odjekni! daleč naokrog. 21-letni Kranc Kova čič je z velikim žepnim nožem večkrat sunil v trebuh svojega očima, 55-letncga Lupšina in ga smrtnonevarno poškodoval, da 60 ga morali tako prepeljati v brežiško bolnišnico. Njegovo stanje jc zelo resno. Do tega žalostnega dogodka je prišlo »aradi slabih družinskih razmer. Lupšina 6e je pred 20 leti priženil k vdovi Frančiški Kovačič na Spodnjo Pohanco. Vdova je imela dva sinova: Martina in Franceta. Ko sta sinova dorasla, so sc začeli v družini prepiri, ki so včeraj privedli do žalostneg dogodka. Usodnega dne zjutraj je zopet prišlo dc prepira med Lupšino in Francem. Odšla 6ta v vinograd škropit. Franc se je vrnil opoldne, očim ps zvečer nekoliko vin «n, kar je dalo ponoven povod za prepir. V teku dneva pa ie prišlo iz Velike Ki-kinde brzojavno obvestilo, da se jc pri vojakih ? avtomobilom smrtno ponesrečil Francetov brat 23-letni Martin Kovačič. Zalo je pastorek prosil očima naj miriiie in naj se ne prepira, ker imajo v družin mrliča. Venetno te. da se očim za fantovo opozorile ni menil, ker itak med njim in pastorkoma ni bilo najboljšega razmerja. To je Franca tako razkačilo, da je šel z nožem nanj. Dogodek je globoko pretresel vso .okolico zaradi nesreče, ki je zadela družino. Franca Kovačiča so orožniki zaprii. ■IJ m Lhs m MARIBOR »Mrtva ženska na mrtvaškem odru oživela!« KULTURNI OBZORNIK 0 današnjem nemškem gledališču Pogovor z režiserjem Petrom Malcem Tp dni se je vrnil iz svojega tromesečne-ga gledališkega Študija v Berlinu režiser narodnega gledališča v Mariboru, g. 1'eter Maler. ki nam je v kratkem razgovoru |k>-vedal svoje vtise iz tega študija. Kako. da te j* zamikalo danes ta dan iti prav v Berlin? Ko sem dobil pred dobrimi tremi meseci od upravnika dr. Rron-čiča tromesečni študijski dopust, niti zdaleka nisem mislil na Berlin, temveč me je že leta sem vleklo za dalje časa v Prago, kjer je danes, za ruskim gledališčem, nedvomno najbogatejše gledališko življenje v Evropi. (O tem bi se dalo ob priliki malo obširneje razpisati!) To sem spoznal iz svojih poprejšnjih krajših bivanj v Pragi, kakor domala iz vse novejše češke gledališke literature. Ko sem bil lani v Pragi, sem si i>ošteno pripravil teren za svoj letošnji študij; predvsem se moram zahvaliti za veliko prijaznost in naklonjenost dramaturgu Narodnega divadla g. Fr. Gotzu in našemu g. Zv. Rogozu. Nenadni in tragični dogodki na Češkem so mi povsem preobrnili in prekrižali račune. Za nobeno reno nisem mogel dobiti dovoljenja za potovanje na Češko. Odpeljal sem se, za trdno upajoč, da se v najkrajšem času odpre češka meja. v Berlin. To čakanje in upanje se je kar nekam neopazno zavleklo lepo skoraj na Iri mesece. Torej v Pragi sploh nisi bil? Sem bil! Ko sem se vračal domov; ravno na Vidovo. Čudno snidenje s Prago po lanskoletnem brezmejnem in nepopisnem navdušenju vsega češkega naroda ob priliki ogromnih priprav za 20 letnico osvobojenja. Pretrpko doživetje na Ma-sarvkovem kolodvoru! V vlaku, ki ga je spremljalo in stražilo nad 20 nemških vojakov, so nam zaprli vsa vrata in okna. Vse, kar sem mogel videti in opaziti v tej bolečini, so bile tihe. sklonjene postave čeških uslužbencev, ki so begali nekam skrivnostno in vase zaprti po peronu. Ne vem, kaj bi dal, ko bi mogel iztrgati le eno samo besedo iz teh zamrlih obrazov! In berlinsko gledališče je vredno, da si »gledaš pohlite? Vsekakor je! Moram priznati! Sicer ml je o vsem lem in še vprav posebej danes ta dan ne-izrečno nerodno govoriti, da me ne hi napak razumeli! O vsem nemškem gledališkem življenju govorim samo kot gledališki človek in samo i gledališkega vidika. Vsakršno politiko pri tem mrzim! Koj spočetka naj pribijem, da je nam Slovencem, ki smo se — na žalost — domala vse do poslednjega zgledovali po nemškem gledališču, ves način utrip tega gledališča luj in skoro bi dejal, odbijajoč. S tem pa seveda ni rečeno, da je zato samo na sebi nemara slabo in nezdravo. Nikakor, vprav nasprotno! So tu stvari, ki jih moraš naravnost občudovali. Marsikaj se velja tu zapomniti! Vprav v poslednjih letih je v nemškem gledališču opaziti bogato rast, tako v šir, ko v globino. Dočim je bilo razbrati n. pr. iz češkega gledališča, ki je bilo vseskozi tehtni -sestavni del narodovega razvoja in simt>ol svobodnega kulturnega življenja, nosilec nacijonalnega in državnega mišljenja, težnjo zakoreniniti gledališče v sredino nacijonalnega in sorijalnega življenja, je osrednja sila nemškega gledališča teatrski element kot tak. tako v igranju, režijah in še vprav posebno v inscenacijah, ki so danes na moč važen faktor v vseh kulturnih gledališčih. Tam gre za vsebino, tu za obliko! Vprav tu korenini v glavnem tudi že razlika med slavnim nemškim režiserjem Reinhardtom in velikim ruskim režiserjem Stanislavskim. Prvi je pri vsem svojem počutju predvsem teatralik, drugi pristen človek. Prvi, in to v fini obliki, nekoliko, nekoliko prebrisan infrit, drugi na stežaj odprt, pošten in ves človeški. A oba v svojem ustvarjanju velika in obudovanja vredna! Znano je, da je nemško gledališče pognal v najvišji vrh — vprav kakor rusko Stanislavski — Maks Reinhardt. mu nadel svetovno *avo, a ga kesneje s svojimi diktatorskimi metodami tudi uničil. A to je zgodovina zase! Vse to je bilo pred dobrimi 30. leti. Poslednji čas pa so se odprla v Berlinu pota in dala možnosti ustvarjanja dozdaj povsem neznanim ljudem, ki so prišli iz-večine iz province s povsem novimi vidiki in do- I gnanji. Tako se je znašlo v Berlinu par režiserjev velikih sposobnosti in kvalitet! Naj imenujem tu samo Jiirgena Fehlinga. ki je nedvomno dane* največji nemški režiser. Njegov režije so zmerom dogodki zase. Vsaka njegova predstava sproži na pretek |»olcmik in diskusij; na Dunaju, menda najt>olj konservativnem nemškem gledališkem mestu, — poznam ga do dobra iz svojega večletnega študija — je prišlo pred tedni ob priliki 'Slavnostnih gledaliških dni«, ko je gostovalo berlinsko državno gledališče^' Burgtbeatru s Shakespearjevim Rihardom II. v Fehlingovi režiji, do upora in protesta proti takšnemu gledališkemu ustvarjanju, .laz vidim v tem, ponovno povdarjam za nemško gledališče samo, pravo edino zdravo pot! Ta fenomenalni nemški režiser se mi zdi pravo nasprotje najslavnejšemu češkemu režiserju Hilerju. Oba sta dosledna ekspresijonista — prvi trd, drzen in neizprosen mislec, lilozof, dočim je Hiler prava nežna, lirična in pesniška natura in vprav takšno celotno njegovo gledališko ustvarjanje, ki se je obrnilo po prehodni poti iz Moskve in Berlina predvsem na pariško teatrsko ustvarjanje in si iskalo tu svojega vzora! Vseh gledališč v Berlinu je čez 20, a najvidnejša med njimi so tri »drž. gledališča«, »Nemške gledališče« (kjer je bil popreje Reinhardt), »Schillerjevo« in »Narodno gledališče«. Vsa ta gledališča vodijo sami priznani, veliki nemški igravci. Ves ustroj nemškega gledališča pa je v rokah slavnega igravca Gustava Griind-gassa, ki opravlja funkcijo nekakšnega teaterske-ga ministra za vsa gledališča v rajhu nasploh. Hkrati je upravnik vseh treh drž. gledališč v Berlinu ian njih glavni igravec. Mimo njega so | tu še slavna imena, kaker: W. Krauss, Jannings, Kaysler, Wegener, Kliipfer, Hartmann, George. Dorsch, Wessely itad.; igravci, osebnosti, še vsi iz Reinhardtove dobe. Tudi mladih ljudi in to na moč dragocenih nad za nemško gledališče je najti lepo število med njimi. Tako predvsem: Bal- | ser, Minetti, Gold, Hopper itd. V repertoarju je opaziti vidno pri nemškem gledališču nekakšno renesanso klasike, zlasti njihove domače in Shakespearja. Tu vršijo ogromno j in zavidanja vredno delo. V ostalem so prevladovala letos imena: Pagnnl, Shaw, Ibsen in celo | Cehov (Striček Vanja, Tri sestre). Mimogrede povem, da ne igrajo nikjer en komad v serijah, temveč je vsak večer drug program, kar je slehernemu gledališču samo v dobro, ker zapade sicer v šablone in stereotipnost. Predvsem je to pogin za igravca. Ljubezen in spoštovanje nemškega naroda do j svojega gledališča, ki korenini že v bogati tradiciji, je za naše ozke razmere in pojme vprav fantastično. Gledališča so vsak večer vsa razprodana. Ako hočeš dobili pošteno mesto, si moraš nabaviti vstopnico saj teden dni pred predstavo. V nedeljah, ko dobiš lahko vstopnico za cel teden vnaprej, vztrajajo ljudje tudi do 10 ur pred gledališčem. Dobro uro za tem. ko se odpre blagajna, je zelo težko dobiti še kakšno mesto, pa bodisi tudi najdražje. Tako. postavim, igrajo Hamleta v povsem novi in originalni režiji, z Griindgassom v naslovni vlogi — izmenoma z drugim repertoarjem — že polna tri leta in to J zmeraj pred razprodano hišo. 2e pred premijero je bilo v predprodaji razprodanih nad 50 predstav. Te dni so ga igrali že nad 300 krat. Država investira v gledališča težke denarje; tukaj so povsem neznana večna moledovanja in prerekanja zaradi »nekakšne subvencije«. Ta se dobro zaveda pomena, ki ga ima gledališče za ugled države in duhovno rast naroda, kateremu nudi v vseh gledališčih brez izjeme in to v vsem rajhu, nebroj skoro brezplačnih predstav letno potom organizacije »KDF». Bržko pa porabi seveda država gledališče za svojo ideološko propagando, preneha biti gledališče umetniški zavod!!! Imel sem priliko prisostvovati nekaterim rajam za Shakesperjevega Riharda II. v Fehlingovi režiji v drž. gledališču. Tolikšnega zanosa in fanatizma na delu še izlepa nisem videl v gledališču. Ena generalnih vaj se je pričela po dopoldanski vaji in redni večerni predstavi po 11. uri ponoči in se je zavlekla skoro do 5. ure zjutraj. Na vseh obrazih je bila neka rvcizrečna predanost in ljubezen do trdega dela, nikjer najmanjša utrujenost ali zla volja. Kajpak so igravci za svoje naporno delo tudi vprav bajno plačani, spoštovani in cenjeni! Nemara ga ni med njimi, ki se ne bi pripeljal v svoji limuzini k skušnjam in ki ne bi šel v počitnicah na svoje lastno posestvo na deželi!? Vem, da zveni marsikaj ko v pravljici, a drži! Veliko vidiš danes lahko tudi pri nemškem gledališču za nas zdravega in klenega, kar bi si veljalo zapomniti, premisliti in pretehtati! td Sin profesorja Janka Lavrina -čudežni otrok brameotski late? Tako se razpisujejo angleški časopisi o osemletnem sinčku našega rojaka univ. prof. .lanka Lavrina. Na nedavni razstavi otroške umetnosti v Mansfieldu, h kateri so bili pripuščeni po največ 16 let stari otroci, so vzbudile njegove risbe pozornost vseh obiskovalcev pa tudi številnih časopisov, ki prinašajo v svojih poročilih tudi reprodukcije njegovih slik in ga nazivajo »brameotsko čudo«. (Bramcote je kraj pri Nottinghamu, kjer ima prof. Lavrin svojo vilo.) Organizator te razstave je rektor mansfieldske umetnostne šole H. M. Sutton, ki ustanavlja tudi umetnostno akademijo za nadarjene otroke. V razgovoru, ki ga je dal časopisnim poročevalcem, pravi med drugim tudi tole: »Po raznih mednarodnih mladinskih razstavah sem videl že občudovanja vredne stvari, a nikoli nekaj tako imenitnega, kakor so slike Johna Lavrina.« »Mladi John je že kot štirileten otrok povsem na lastno pobudo krenil na pot« svoje mame ge. Nore Lavrinove (čije delo smo videli pred kratkim n« razstavi v Jakopičevem paviljonu). Sprva se je ukvarjal bolj s »tehniko« in je risal avtomobile, stroje, vlake, tanke, podmornice, ki jim je dodajal lastne domisleke in »izume«. Nekako pred dvemi leti pa je začel slikati marionete, maske, prav v zadnjem času pa celo portrete in pokrajine,« piše o njem list, po katerem posnemamo njegovo fotografijo. Neskončno dolgih korakov stopa delavski oddelek nemških vojakov mimo bolgarskega min. predsednika Kjoseivanova, ko je bival r Berlinu. »Gracie«, nova junakinja angleškega naroda Grarie Fields je stara 40 let. Ni lepotica, dasi ji je obraz prikupljiv in prijazen. Je hči mlinarja iz Kochdala in njeno življenjsko pot jc moči primerjati s sleherno filmsko zvezdnico, le da zasluži trikrat več kol vsaka zvezdnica in vsak zvezdnik. Gracie Fields zna peti. Pc^e ljubezenske pesmi, narodne in zabavne. Saj je dosti ljudi, ki znajo peti, a njej je le treba, da se postavi na oder in začne peti, pa se ljudje smejejo ali jokajo, kakor si ona želi. Ona sama se zmeraj resnično joka, kadarkoli za|>oje kako žalostno romanco. Ona sama se tudi vedno iznova smeje, kadar poje zabavne pesini. Njena umetnost je prav to, da more na vsakogar vplivati. Kako to doseže, ni moči dognati. Tako ji je prirojeno — pa pikal Vsakdo bi jo rad povabil Najrajši bi bila vsem ljudem všeč. Časih se usede in sedi ves dan in podpisuje na karte, le da bi bila vsem rojakom všeč. lina na stotine prijateljev, in kadar potuje, ji ni treba nikoli stanovati v hotelu. Povsod so ljudje, ki si štejejo v čast, če jo smejo imeti pod streho. Le enkrat je bila prisiljena vzeti sobo v hotelu. To je bilo v njenem rojstnem mestu Rocbdalu, kjer se je toliko ljudi trgalo zanjo, da se ni hotela nikomur zameriti. Nikoli ne poje isto pesem na isti način. Njen spored obsega 65 raznih pesmi in zmeraj v glavi besedilo in napev najmanj 100 pesmi. Nikdar se ji ne pripeti, da bi narobe pela ali da ne bi znala dalje. Štiri lastnosti so, po katerih se razlikuje skoraj od vseh žensk: ona nikdar ne pije alkohola, nikoli ne kadi, ne preklinja in ni nikdar nedostojna. Nikdar se ne da zmotiti. Ko je nekoč med njenim nastopom začel jokali dojenček in delati konkurenco, ker je ona prav takrat pela z visokimi glasovi, je umolknila, pogledala na galerijo. in rekla: »Alright, ljubček moj! Čez minuto bom že pri tebi!« Gracie Fields nima svojih otrok, a ima otroke iskreno rada. Kadar dobi darila, tedaj jih pošlje tistim sirotam, ki jih je v Pencehavenu vzela za svoje. Sploh izkazuje množico dobrih del. Sirote, slepci, zavetišča, zavodi invalidov, sirotišnice — se nikoli zastonj ne obrnejo nanjo. Dvorna dama Lani jo je sedanji kralj Jurij VI., ki je »Grarie« njegova najljubša igralka, povzdignil v dvorno damo S kraljevsko dvojico jo veže iskreno prijateljstvo in večkrat jo povabijo v Buckingham-sko palačo. Nedavno je bila na turneji po Ameriki in je tudi ondi žela samo slavo in hvalo. Pri tem pa je ostala preprosta in skromna, kakor je bila v začetku. Vse dohodke večinoma razda v dobre namene. ŠPORT BSK : Ujpest — že v soboto! Na seji srednjeevropskega pokalnega komiteja je bilo sklenjeno, da bo druga seinifinalna tekma med našim državnim prvakom BSK-om ter med madžarskim nogometnim prvakom Ujpestom odigrana že v soboto, dne 15. julija, in to prav iz finančnih razlogov, kajti obisk bo oba dni lahko rekorden, tako pa bi bil en sam dan: v soboto bosta igrala BSK in Ujpest, v nedeljo pa Ferenc-varos in Bologna. Za to tekmo je BSK že organiziral posebni vlak svojih belgrajskih podžigačev, ki naj bi ga podprli v težkem boju sredi Budimpešte. Madžarski veliki športni list »Nemzeti Šport« spet prinaša razgovor, ki ga je imel njegov dopisnik s sedanjim trenerjem BSK-a Mesarošem. Mesaroš mu je po tekmi drugi dan izjavil, da so ga BSK-ovi igralci sami zaprosili, naj bi uvedel v igro angleško taktiko. Nekaj časa se je upiral, pozneje pa je res začel, in glej, sistem se je prav pri BSK-u sijajno obnesel. BSK-ovi igralci so tudi njega prepričali, da je angleška taktika v igri najboljša. Zdaj je trdno prepričan, da bi vsakomur po pravici, če bi bil vprašan, kakšno taktiko naj svetuje, odgovoril, da angleško taktiko. BSK zdaj prav zares sistema nima še tako virtuozno izdelanega, kakor ga imajo Angleži, zato pa zna nadomestiti šibkejše plati z edinstveno požrtvovalnostjo. List navaja nato še označbo posameznikov na nedeljski tekmi v Belgradu. Takole se glasi ta karakteristika: »Najboljši branilec: Dubac (srednjeevropski razred), najboljši half: Lechner (sprejel bi ga takoj kateri koli madžarski veliki klub), najboljši centerhalf: Dragičevič (zravea njega se ne more niti dihati), najboljši strelec: Božovič (strelja z obema nogama in iz vsake pozicije), najhitrejši: Adam (dokler ni bil poškodovan), naj-nesrečnejši: Szalay (ni bil kriv, ko je dal avtogolj, najmirnejši človek: sodnik Eiba (od nikogar in od ničesar se ni dovolil zbegati), največje presenečenje: 16.000 gledalcev (pričakovali so polovico), najprijetnejša prevara: dostojna igra Bel-grajčanov (v to ne gre računati tistih nekaj minut potem, ko je bila prisojena enajstmetrovka), največje šanse ni izkoristil: Glišovič (s petih metrov je streljal mimo praznih vrat), kdo je izpustil največ prilik za gol: Glišovič (štiri), najboljša ideja: bela žoga (prati koncem igre ne bi bilo mogoče več dobro videti žoge, ki bi bila temnejše barve). Na dosedanjih letošnjih tekmah za srednjeevropski nogometni pokal je doslej skupno padlo »7 golov. Od tega števila sta madžarska kluba zabila 11 golov, italijanska prav tako 11, BSK sam pa osem, češka kluba oba skupaj pet in Ve-nus dva gola. BSK in Bologna vodita oba skupno z osmimi goli. Ujpest jih je dal šest, Ferencvaros pa pet. Največ golov je doslej zabil Božovič, ki se zato odslej imenuje letošnji »kralj strelcev« v tekmovanju za srednjeevropski pokal. Božovič je zabil pet golov. Reguzzoni, Puricelli in Kiszelly po tri, Zsengeller. Kocsis in Vujadovič po dva, .Šanssone' Maini, dr. Sarosi in Lazar pa so zabili po en gol. Sobotno tekmo bo oh tričelrt na sedem zvečer prenašal iz Budimpešte belgrajski radio po posebnem poročevalcu. Prave številke s klubskega atletskega prvenstva Neznani mož piše še v zadnji številki »Ilu-strovanih sporlskih novosti«, ki je slabo informiran o izidih tekmovanja za lahkoatletsko državno prvenstvo klubov, da se bosta za prvo mesto borili zagrebška Concordia in bclgrajska Jugoslavija, za ' fretje pa ljubljansko Primorje in mariborski Železničar. Takole pravi naprej: »Tako je ipak izo-stao dugo očekivani dvoboj >Concordia-Primorje« za naslov najboljeg kluba u Jugoslaviji, jer je >Primorje« bilo mnogo oslabljeno.« (Prej pove še nekaj zanimivega, da bo Zagreb kljub vsemu v lahkoatletskem troboju nastopil okrepljen s Spli-Jom, ki ga je. zvezna uprava za letos še podredila Zagrebu.) Možje, ki so menili, da so se spet enkrat srečno izognili temu dvoboju med Concordio in Pri morjem, so se zmotili in urezali, kar bodo pokazale naslednje vrstice: Zdaj imamo točne rezultate tekmovanja v Ljubljani, ki se je vršilo dne 2. t. m. za klubsko prvenstvo države v lahki atletiki, in sicer so dosegli Primorje 18.664, Ilirija 17.525 točk. Rezultati mariborskih klubov znašajo predvidoma za Zelez-čar 17.296 točk, za Rapid 15.548 točk. Te točke oziroma rezultati se ne bodo dosti menjali, možne so kvečjemu majhne pogreške, in sicer pri event. računanju točk. SK Jugoslavija iz Belgrada je računala točke štafete po dobljenih informacijah štirikratno namesto enkratno, tako da ji bo odpadlo samo za štafeto 2493 točk. Razen tega smo ugotovili, da je tekač Banič nastopil na 800 in 1500 m ter se mu bosta zaradi tega oba rezultata anulirala, kar znaša tudi 1064 točk, tako bo Jugoslavija padla od 19.746 na 16.189 točk. Vrstni red klubov je pa naslednji: 1. Concordia 20.&53. 2. Primorje 18.664. 3 Ilirija 17.525. 4. Železničar 17.296. 5. Jugoslavija 6.189. 6. Hašk 15.827. 7. Rapid 15.548. 8. Maraton 14.992. 9. SK Celje 14.780. Rezultate športnega kluba Hajduka nismo mogli vzeti v obzir, ker se bo moralo celo tekmovanje anulirati. Po poročilu zveznega delegata je bilo namreč ugotovljeno, da v Splitu ni bilo vse v redu. Tako jama za skok v daljino ni odgovarjala predpisom, t. j. doskočišče je bilo dosti niže, pa ga kljub zahtevi zveznega delegata niso hoteli pravilno urediti za tekmovanje. Prostor, kjer je tekla stafeta in predaje, niso bile označene, čase na 1500 in 5000 m so za posamezne tekmovalce samo brali, niso pa jih štopali tako kakor je bilo predpisano v propozicijah po dveh zveznih sodnikih. Vse te pomanjkljivosti v dovoljni meri osvetljujejo pogoje, pod katerimi se je razvijalo tekmovanje v Splitu. Mislimo, da je to več kakor zadosten razlog, da rezultati tekmovanja v Splitu ne morejo biti upoštevani. Na zvezni seji z dne 6. t. m. je bil odrejen termin finalnega tekmovanja za klubsko prvenstvo države za 26. in 27. avgust. V finalnem tekmovanju se bosta srečala Primorje in Concordia v Ljubljani, Ilirija : Železničar pa v Mariboru. Seveda bo vsa zadeva precej resna, ker se bodo klubi skrajno potrudili, da bi prišli na prvo mesto. Tako bo Ljubljana spet lahko videla resno in težko borbo za prvo mesto v lahki atletiki, mesto, ki ga je imela ASK Primorje kar pet let! Potrebno pa je, da oblasti in javnost priskočijo z denarnimi sredstvi na pomoč klubu, 4a bo lahko uredil igrišče ter pripravil tekmovalce za to težko borbo. Končno bo tedaj le prišlo do toliko vroče perečega boja med Primor-jem in foneordijo — do boja, ki bi po pravici nosil tudi naslov: Ljubljana ali Zagreb? Vesti športnih zvez, klubov In druStev Podporno lirultvo »lormukih l-.i. n«vni obfrni sbor bo v ponideUek rtns ? JuVij« t t' ? SK Ljubljane," Beethovnova al.' »j L.n H,, kt... • "* '^""""J«- vsi, ki sc ta n«; ? i 1 i ;H."im»J° „ Pravita druMvs J« banska uprav* že odobrila. - Pripravljalni odbor. Mladinski tabor is. in is. julija v Novem mestu HimiiiiiiiiiiiiiiuiniiHiiunHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiii V soboto 15. julija: (U> 7.15 sv. maša v kapiteljski cerkvi za člane pripravljalnega odbora za uspeli tabora. Sv. mašo daruje duh. vodja g. kan. F. Kek. — V dopoldanskih in zgodnjih popoldanskih urah prihod telovadcev in tetovaUklnj na tal>or. — Ob 2 lilin »Mladinski dnevi v Ljubljani 1038< v Prosvetnem domu. — Ot> pol 5' skušnja vseli nastopajočih na stadionu novomeške podzveze ZFO. — Ob pol » slavnostna akademija z izbranimi telovadnimi točkami, orkestralnimi točkami in govorom predsednika novomeške |x)dzveje prol. H. Bajuku v l'ro-bvethelti domu. V nedeljo 16. julija: .5 budnita- ob 7.3« sprejem goslov na novomeškem ko)odvoru. — Od 8.30—9.80 formiranje sprevoda na Ljubljanski cesti levo in desno od kolodvora. — Ob 8.30 sprejem gostov pred magistratom. — Ob 0.30 sprevod po Ljubljanski cesti. Trgu kralja Petra 11., kjer bo defile, in po Trdinovi cesti na stadion. — Ob 9 govor, blagoslovitev telovadišča in sv. maša z ljudskim petjem. Govor, obred blagoslovitve izvrši in sv. mašo daruje inful. prost g. K. čerin. — Po sv. maši prosvetni talmr s pozdravom predsednika novomeške podzveze ZFO in govorom urednika »Slovenca« A. Ilije. — Ob 11 film »Mladinskj dnevi v Ljubljani IKSSc v Prosvetnem domu. — Ob 15 telovadni nastop članov, mladcev in naraščaja ZFO ter članic, mladenk in gojenk ZDK s prostimi vajami in rajalnimi pohodi, nastop vzorne vrste ZFO in novomeške orodne vrste na orodju in zbor vsega članstva. Pred zbranim članstvom govori predsednik ZFO dr. Stanislav Žitko. Razvrstitev sprevoda Sprevod se bo razvrstil v naslednjem redu: konjenik z državno zastavo, konjenica, fanfara, prapori, predsedstvo ZFO, vzorna vrsta ZFO. godba. člani v krojih, godba, mladci v krojih, naraščaj, godba, predsedstvo ZDK, članice v krojih, fanfara, mladenke v krojih, gojenke, narodne nose po skupinah, kolesarji, člani in mladci v civilu, članice in mladenke v civilu, ostali udeleženci. — Godbe, ki se niso prijavile, pa se bodo odzvale vabilu za sodelovanje v sprevodu, bo vodstvo razporedilo po potrebi. Zbirališča za sprevod Zbirališča za sprevod bodo na Ljubljanski cesti Od skladišča cestnega odbora do kolodvora za konjenico, kroje in narodne noše, za članstvo v ci\'iiu in ostale udeležence pa vzdolž železniškega rafipa levo od kolodvora. Zbirališča za posamezne skupine bodo označena z napisi. Pri formiranju sprevoda bodo sodelovali reditelji, ki se jim morajo vsi udeleženci brezpogojno podrediti. Taborni znaki Taborni ziiakj. so potrdilo o udeležbi na ta i. železniški obrazci za znižano vozuiuo WTtK> boru do žigosali le onim udeležencem, ki si bodo nabavili tal>orni znak. Opozarjamo vse udeležence, naj ga nosijo vidno pripetega do konca tabornih prireditev. Ker služi taborni znak obenem kot vstopnica k telovadnemu nastopu v nedeljo popoldne, smo izdali več vrst znakov. Rdeči tisk opravičuje do sedeža na tribuni, ki bo rezervirana za častne goste. Znak z-zelenim tiskom stane 8 din in ilaje pravfco do sedeža na stadionu. Znak z modrim tiskom slane 4 din in je vstopnica za stojišče. Za otroke do 10. lota smo izdali znake s črnini tiskom in se bodo prodajali |x> 2 din. Telovadci prejmejo brezplačno moder znak s črnim tiskom. Ostali znaki Časnikarji dobe v Informacijskih pisarnah znak s črko Č, fotografi znak s črko F, službujoči organi pa bodo nosili znak s črko S. Predsedstvo ZFO in ZDK l»o nosilo na levem rokavu rdeč svilen trak, reditelji roditeljski trak, člani informacijske službe trak z napisom »Informacije«, člani zdravstvene službe bel trak z rdečim križem. Članom v kroju' Preglejte pred odhodom na tabor kroje! Kdor ne 1h) imel popolnega kroja, se ne bo mogel uvrstiti v sprevod. Na krojih ni dovoljeno nositi nobenih znakov, razen tabornega, še manj šopkov. Članski znak se nosi samo na rivilni obleki. Prtljago izročite, preden se uvrstite v sprevod, svojim znancem v civilu. Mladci imajo v sprevodu telovadni kroj in nosijo zastavice. Ormož Ormož, dne 10. julija 1989. Proslava praznika slovanskih apostolov bratov sv. Cirila in Metoda na praznikov predvečer je bila obenem lepa narodna manifestacija /.a vzore naših velikih narodnih h|k*,Io1ov. Skupni nastop vseli domačih organizacij v sprevodu skozi razsvetljeno in z zastavami okrašeno mesto k kresu izven mesta, ob pokanju moinarjev in bliskanju raket, z lepim govorom g. hansikega svetnika Sadravea v svitu plamenov kresa, je dal čutiti, da smo v svoji narodni rasti in zavednosti zna-čajni, |>onosni in dovolj veliki, da damo proslavi dostojanstveni značai narodnega praznika. Po končanem kresovanju, katerega se je udeležila velika množica naroda, so se začele skupine razhajati. Tako se jo vračala tudi skupinica ali če hočete organizacija, katera je »brez miru naprej zvesta samemu sebi, po mestu gor in dol vzvala , da bi narod občudoval strpnost in »zna-čajno6t« njihove narodne solidarnosti — ob velikih dneh Kranj V fimartnem pri Kranju so v nedeljo, 9, julija izredno lepo proslavili praznik sv. Cirila in Metoda. Na prostem «o zvečer za Šmartinskim domom zaigrali Petančičevo igro »Naša apostola«, ki je bila obenem zelo primerna priprava za kongres Kristusa Kralja v Ljubljani. Pred mogočno scene-rijo starega gradu, kar je naslikal eden izmed domačih dijakov, so se vrstili prizor za prizorom Kot polnočnico na ljubljanskem Stadionu pred leti, tako si bomo zapomnili prihod obeh apostolov. V zvoniku farne cerkve so pritrkovali, s cerkve so donele orgije, spuščali so rakete, od bengaličnega ognja pa je bila razsvetljena množica v narodnih nošah, ki je prihajala pred apostola na oder s prižgano svečo v ro,ki. Velikansko število gledalcev bi še gledalo, čeprav 60 jim že davno v naročjih malčki zaspali. Igra je bila dogodek za vso našo dekanijo. Taka igra ljudi bolj poveže, kot vsaka druga prireditev. V nedeljo, 16. julija bodo »Naša apostola« ponovili. — Sto let pisemske znamke Prva znamka — posledica ljubezni V teh dneh je minilo 100 let, odkar je izšla pisemska znamka. I>an (i. julija 1*3!) je rojstni dan znamke. Predzgodovina znamke je jako zanimiva. Leta 1832 jo prišel londonski trgovec Rov* lami Hill v neko gostilno v Londonu in je opazil, da je natakarica iznašla jako u|>oral>ljiv način, kako je pošiljala svojemu zaročencu pisma, pa ji pri tem ni bilo treba plačati pisemske pristojbine, ki je bila takrat precej visoka. Na vogalu pisma sta se oba zaročenca s posebnimi znaki s|K>razumevala, ali sta zdrava in kako jima je. Če jima je poleni pismonoša prinesel pismo, sta si oba ogledovala znak na vogalu ovoja in sta nato rekla, da nimata denarja za pristojbino in sta pismo vrnila. Takrat je moral namreč prejemnik pisma plačati pristojbino. I)a bi bilo temu konec, je prišlo Rowlandu na misel, da bi se pristojbina lahko plačala z tbi bil nfttepHe® na vottaiu-kuverte, in ,Olt>tit i\ - iemnn , At- Praznik vseh Horjulcev se je lepo posrečil V dnevih od 8—10. julija so imeli Horjulci posebno slovesnost, ki je bila vsekakor izvirfia, pa se tudi popopolnoma posrečila. — Horjulski rojaki duhovniki, 11 po številu so se zbrali že v petek in soboto, pridigali posameznim stanc,vom in jih spovedovali. Horjulski iarani so se odzvali v izredno velikem številu. Kazalo je, da ima hor-julska fara misijon. Očito se jc pokazalo, da je prijazna horjulska dolina ohranila globoko vero očetov, v kateri hoče vztrajati tudi sedanji rod Horjulcev. Ganljivo je bilo videti, koliko otrok, deklet, fantov, mož in žena je pristopilo k svetim zakramentom, kako do srca 60 segle besede duhovnikov rojakov, ki so se v zavesti hvaležnosti do rodnih staršev, dušnih pastirjev in do Boga še enkrat vrnili med rojake in jim iz srca govorili. Spoštovanje do. duhovnikov in prisrčna vez z domačimi duhovniki se je tako lepo pokazala. Višek slovesnosti je bil seveda na nedeljo, 9. julija. V Horjulu se je zbralo na ta dan veliko šolanih in drugih Horjulcev, ki so prihiteli v svoj rodni kraj, ki je vsakemu človeku, posebno Hor-julcu nepozaben. Ob pol desetih dopoldne so se zbrali sredi vasi in nato v sprevodu odšli v farno cerkcv. Gasilci, narodne noše. fantje, dekleta in mladenke v krojih, ki so spremljali rojake na tej poiti, so dali sprevodu slovesen značaj._ V krasni mali cerkvi sv. Marjete, katere življenje in smrt ponazarjajo dragocene Subičeve slike na presno, je bila slovesna služba božja. Horjulci, tujci in domačini, vsi so se zahvaljevali Bogu za naštete dobrote in sklenili, da bodo ostali v trdni veri svojih dedov tudi v bodočnosti. Popoldne je pred novim prosvetnim domom, ki obeta postati eden najlepših v Sloveniji, bil dobro obiskan ljudski shod, na katerem se je edinost horjulske krvi sijajno pokazala. Izginili so vsi razločki, vsi so bili le Horjulci med seboj. Premostile so se lokalne razprtije, inteligenca in ljudstvo »ta se zbližala. Lepo se je na horjuskem dnevu pokazalo, koliko bi moglo domače izobraženstvo storiti za po-vzdigo in napredek domačega kraja. Pokazala 6e je nova smer kulture kmečke vasi. Toliko povdar-jam važnost in pomen kmeta za ohranitev naroda. Kmečka vas tvori jedro narodove kulture, ljudstvu je treba dati samozavest in ga utrditi v misli, da mora ljubiti grudo, ostati na njej, s svoiim delom in stanovsko kulturo dvigati narod. Inteligenca je dolžna študirati kulturo kmečke va6i, proučevati njeno zgodovino in vzpodbujati ljudstvo k ljubezni do domače zemlje, prizadevati si, domačinom z delom pomagati. Inteligenca, naj ohrani stike z Tojstnim krajem in sodeluje pri njegovem napredku. — Ideja horjulskega dneva se je tako popolnoma posrečila. ki naj bi ga plačal pošiljatelj že vnaprej. Rovvland se je usedel in napisal svojo znamenito spomenico Poštna reforma, njen pomen in izvedba t. Spomenico je predložil komisiji britske spodnje zbornice. V tej spomenici jč bila prvikrat omenjena •zamisel pisemske znamke z besedami: »Lahko bi se izognili težkočam plačevanja pristojbin, če bi uporabljali košček papirja, ki bi bil vprav zadosti velik za poštni žig, in ki bi bil zadaj namazan z lepilom, tako da bi se dal prilepiti na ovojnico.« Nova zamisel je bila tu in je takoj prodrla. <*i> pomislimo, da so morali dotlej na prav neroden način vsak poštni žig za vsako pismo s precej visokim zneskom plačati, lahko razumemo, da se je predvsem trgovski svet lio\vlandove zamisli takoj oprijel. Dokler ni bila pisemska znamka uvedena, so imeli kakih 100.000 različnih poštnih žigov. Najstarejši, dosluj znani žig je z dne 15. maja 1661. V Avstriji so se ohranili žigi iz leta 1719. A preden se je uresničil Rovviandov načrt, je vendarle preteklo še nekaj let. šele fi. julija 1839 je bila po sklepu poslanske zliomice v Londonu izdana prva pisemska znamka v promet. To je bila znamka za 1 peni] ,s sliko kraljice Viktorije v črnem tisku. Tn je bilo rojstvo pisemske vnamke. Zgledu Anglije so sledile kasneje vse druge države. Pri nas smo dobili znamke I. 1844. Row|and Hill je na mah poslal slaven mož. Sicer je bil pa že prej iznašel stroj, in sicer rotacijski stroj. Vendar je bila reforma poste njegova najljubša misel. Ko se je njegov načrt uresničil, je dobil službo pri generalnem poštnem ravnateljstvu v Londonu. A že čez dve leli so ga zapodili. Uvedba pisemske znamke ni dajala dovolj dobička. Namesto da bi se bili dohodki pošte povečali vsaj za 500 odstotkov, kakor je Hill dejal, so se povečali samo za 122 odstotkov. A čeprav poštna uprava z uvedbo pisemske znamke ni bila zadovoljna, je bila pa občinstvu na vso moč po všeči. Zatorej je bilo ljudstvo silno ogorčeno, ker so Hilla zapodili. Priredili so zanj narodno zbirko in nabrali 13.000 funtov, kar jo še dandanes velika vsota denarja. S tem je bil Hill rešen denarnih skrbi. Seveda zdaj tudi država ni smela zaostajati, in tako so I. 1856 Rovvlanda Hilla spet |K>klicali v državno službo, a zdaj je postal »generalni poštni mojster«. Mesto samih levičarjev Neka študijska družba iz llolandske je v To-miniju, pristaniškem mestu na Celebesu, dognala kaj čudno zadevo. Prebivalci tega mesta so skoraj vli levičniki. Totnini imajo 5000 prebivalcev in !)0 odstotkov levičnikov. To svojstvo najdeš v vseh poklicih in pri moških in ženskah v isti meri. Da hi bilo še kje toliko levičnikov. ni znano. Znanstveniki bodo skušali dognali, ali so ti meščani levičniki po rojstvu ali pa iz navade. SLEPEC 24 Detektivska povest »Tole se mi zdi nekam nenavadno za študijsko sobo,« je dejal. »Radoveden sem. ali — < Ustavil se je in rekei: »Doktor Dunn, kako visok je bil človek, ki je nosil to palico?« Zdravnik je vzel palico v roko. Nenadoma pa se je precej močno zdrznil. »Moj Bog!« e zamrmral. >Kaj?« je iznenadeno vprašal uradnik. »Kaj ng »Oh vidim, kaj hočete reči,« je zajecljal zdravnik hitro. -Mislite, da je to nemara pustil za seboj zločinec?« Drugi je prikimal. . »Moral je biti vsaj šest čevljev visok, da je mogel udobno nositi tako dolgo palico.« »Vsaj,f je potrdil zdravnik dokaj vneto in je preizkušal palico oh sebi, »če ne še malo več.« Kako nestrpno sem prisluškoval, ko so se raz-govarjali dalje. Mar me res ne Ikx1o pustili, da odidem? Pokrajinske Izdaje in domača izdaja mojega lista so bile že izšle. Moj edini up je bila zdaj tretja dopoldanska londonska izdaja 1o aem moral na vsak način še ujeti. Navsezadnje me je nadzornik, kosem bi ze na robu obupa, po svojem telefonskem posvetovanju s šefom in f>o ugotovitvi moje identitete po razgovoru s pisarno Recorda vendarle izpustil. Toda samo na jiolirijskem vozu. In bilo je še vedno zgodaj zjutraj, ko so me odložili pri naši pisarni. Sprevidel sem, da sein postal malone slaven, kajli stavci so po prstih prihajali po moje sestavke! In ko je bilo moje delo končano, me je žolčlji-vi Matheson obvestil, da bi me |>oznoje rad videl Rabbinglon. Lord Babbinglon je bil lastnik Recorda, in ko je Matheson onazil iznenadenje po mojem obrazu, je zamomljal. Zdelo se mi je, da tisto jutro nisem bil niti deset minut še v postelji, ko sem zaslišal sirašno trkanje [>o mojih vratih. Neki listič je padel v mojo sobo, in ko sem na pol buden skočil iz. postelje, sem zvedel iz njega, da mi naroča oditi na mah v Ealing. da lioin tam pomagal NcNabi. ki je bil odpravljen tja. da bi |ioizvedo'-al za svoj časopis. Ko sem se bil oblekel, me je dnevna jasnina pripravila do tega, da sem pogledal na svojo žepno uro: bilo je že blizu poldneva. Spal sem skoraj pet ur in megla je bila izginila. Šele zdaj sem utegnil misliti na ubogega Ponsonby Pageta kot na človeka, ki sem ga [Kjznal in ljubil, ne pa kot na senzacionalen predmet, o katerem sem imel poročati. A reči moram, da sem mislil nanj z osebno žalostjo vso pot do njegove hiše. Ni mi bilo posebno težko uganiti, katera je njegova hiša, kakor hitro sem prišel v Tookhorth Avenue. Neki stražnik je stai pri dvoriščnih vratih, da je branil desetinam radovednih gledalcev vslop na njegov svet. Opazil sem tudi, da je vrv, na|>eta preko privoza, branila zdaj vsakomur dostop po tisli |>oti. To je bil varnosten ukrep, ki je po vsem videzu gledalce kakor očaral, kajti iz-tegovali so vratove in kazali s prsti na privoz onstran vrvi. Toda ničesar drugega ni bilo na pot i kakor kolesnice in stopinje številnih ljudi, ki so bil prišli in odšli, preden jc bila ondi polegnjena vrv, da bi jih bila zaustavila. Na igrišču so 1 >i 1 i zelo pridno pri delu časnikarski fotografi, ki so fKjsnemali pokojnikovo bivališče z vseh mogočih kotov. Svojega prijatelja, nadzornika v Falingu, sem našel v dvorani ponižanega malone v vratarja, odkar so prišli tja veliki ljudje iz New Scotland Yarda. Pokimal je uradniku, naj me pusti noter. »Nadzornik Snargrove vas želi videti,« je dejal in mi namignil. »Pojdite tukajle.r Snargrova sem poznal po njegovem slovesu. Do tistega trenutka sem bil preveč zavzet z umorom. da bi bil mogel teoretično razmišljali o njega vzrokih. Toda imel sem malone za dokazano, da je bil umor delo kakšnega viomiica, aii kialel« brez stalnega bivališča, ki je kakor jaz sam prišel do nezaprtiii vrat. Ko pa sem zvedel, da je krajevna policija poklicala na pomoč Yard. se je na mah razpršila moja domneva, da je la primer brez zamotanosti. Nadzornik iz Ealinga je nalahno potrkal, kakor da bi bila vrata trhla, in pomolivši glavo v sol«), da me je najavil, je odstopil. Nadzornik Snargrove je s povečevalnim steklom pred očesom kleče zbliza preiskoval stono peči nasproti. V pozdrav mi je pomahal z roko na eno stran, ne da bi bil spregovoril. Še en človek je ostal ondi, obrnjen s hrbtom proti peči, tik poleg McNaba, ki je sedel. Izvzemši da je bilo truplo odstranjeno, je bila soba videti nedotaknjena od tedaj, ko sein bil prvič stopil vanjo. Niti McNab niti drobni človek z ostrim askeličnim duhovniškim obrazom me ni opazil, ker sta oba napelo opazovala Snargrova. Zato sem se tudi jaz. obrnil proti njemu, da bi ga bil gledal. Detektiv je strmel v neke temne pege na vsakdanjem sivem stenskem papirju kakšne tri čevlje od tal. Bila je cela vrsta teh peg. ki so bile razpostavljene pravilno v skupinah po tri in blizu skupaj; pega v. sredini je bila nekoliko višja kakor drugi dve poleg nie. Vsaka skupina je bila po kakšna dva čevlja od nadaljne ločet.a Pege so bile različne po goslosti. tiste, ki so bile bližje notranjim vratom, so bile bledejše. Se preden sem se nehat Čuditi, je Snargrove že pospravil v žep svoje leče. vslal in prišel k nam. Bil je močan možakar s povešenimi brki, precej rileč v obraz, a oči so mu bile hladno sivopla-ve, kakršne imajo pogosto ljudje s tako jvoltjo. »Mislim.« je spregovoril, ko je prijel za stol, »da bomo zdaj lahko stavili našemu mlademu prijatelju nekoliko vprašanj, nekoliko detektivskih vprašanj.« človek s takimi ustnicami In duhovniškim obrazom je takisto sčdel. McNab ml je namignil na majhen stol poleg sebe. Snargrove se ie pri- Celje c Pod pokroviteljstvom podpredsednika narodne skupščine narodnega poslanca g. Alojzija Mihelčiča bo v nedeljo velika gasilska slavnost v Prožinu. V Prožinski vasi se |e pred letom in pol ustanovila I fostovoljna gasilska četa, ki ie v času svojega obstoja že pokazala, da ni bila ustanovljena za zabavo in parado, temveč je pokazala veliko resnosti in požrtvovalnosti za delo, v katerem nuj bi se usposobili fantje v službi za pomoč bližnjemu. Četa si je v kratk cm času nabavila novo motorno brizgal* no, ki jo bodo slovesno blagoslovili v nedeljo dne 16. julija. V soboto zvečer bodo fantje zakurili kres nad vasjo. V nedeljo bo v cerkvi sv. Lovrenca nad storami slovesna sv. maša, popoldne ob 2 pa bo v Prožinski vasi blagoslovitev nove motorne brizgalne, nato pa vrtna veselica, katere čisti dobiček je namenjen za novo brizgalno. c Mestno poglavarstvo opozarja vse hišne posestnike in lastnike vozil, da so 1. julija zapadli v plačilo 5% najemninski dinar in 2?« kanalska pristojbina za proračunsko razdobje od 1 7. do 30. 9., vodarina in števnina za proračunsko razdobje od t! 4 do 30. 6. in 2. obrok davščine na vozilu. Zapadle obroke je plačati pri mestni blagajni do 10. avgusta. Po preteku tega roka se bodo zaračunale zakonite 61o zamudne obresti. c Velik padec brezposelnosti v Celju. Po evidenci Javne borze dela je število brezposelnih padlo od 30. junija, ko je bilo na področju Javne borze dela v Celju še 303 brezposelnih, 10. julija pa 193. Primarij dr. Ivan RaTsp zopet redno ordinira c Vodja sanitetnega oddelkn je postal namesto umrlega Pristovška pri celjski mestni Prostovoljni gasilski četi medičar in svečar Domitrovič Ljubomir. c Kuharico |e obstrelil. V Laškem se je dogodil primer, ki bi postal skoraj usoden za 31-letno kuharico Robič Marijo. Ko je Marija pomivala posodo, je prišel v kuhinjo sin trgovca Obal Viljem in se igral s puško. Po nesreči pa se je naboj sprožil, da je krogla zadela Marijo v desno roko in ji jo prestrelila. Prepeljali so |o v celjsko bolni/nico. Gre seveda le za nesrečno naključje, ki pa je obenem resen opomin, da igra z orožjem ni tako enostavna. c Trije usodni padci z dreves. V Rušah pri Pc-trovčah je padel z drevesa 9-letni Ralajc Ivan in si zlomil desno roko v zapestju; v Drnmljah pri Celju je padel s češnje 35-letni posestnik Jev.-enem pa kar na veliko kradli in spravljali ukradeno blago domov, tam pa ga naprej razpcčavali in prodajali. V Celju pa sta imeli smolo. Oglasili sla 6e pri Werenu, Vračko Gusti, Misleju Antonu, v trgovini Mato in v tvrdki Kolbezen. Povsod sta naročevali vso vrste blaga in ga pregledovali, zraven pa kradli. V trgovino sta prišli le takrat, ko je bilo v trgovini mnogo ljudi, da ju niso |>oinoč-niki opazili, ko sta smuknili z ukradenim blagom in izginili. Na srečo pa su ju dobili. Pri preiskavi v Vevčah in v Celju se je ugotovilo, da sta ol>e prekanjeni in zelo nevarni tatici. Pri današnji razpravi sta vztrajno zanikali krivdo in so izgovarjali na vse načine. Sodišče ju je ol>sodilo in sicer Erbežnik Karolino na leto slrogega zapora, prav tako tudi Flander Marijo na Mo strogega za|>ora, obe pa na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let. jazno obrnil proti meni in , vzel iz žepa poročilo, ki sem ga bil namenil za Record. »Vaši zapiski so zelo koristni, gospod Cliance, zelo koristni, dokler pač gredo. Vendar pa puščajo z mojega stališča vet podrobnosti v negotovosti.« »Vse, kar vem, vam je na razjiolago.« »Dobro.« Zamahnil je s svojo mogočno roko. »To je zadeva gospoda Freelyja.< Človek s tankimi ustnicami, kateremu je to veljalo, je kratko prikimal. Njegova vprašanja so bila nai:la in rezna. Moral si nekako hitro odgovarjati. Snargrove ti je dal časa za premišlja nje, a Freely ne. »tiospod Paget vas je snoči pričakoval?« »Da, povabil me Je, da bi bil pri njem večerjal.« »Kntera ura je bila določena?« »Enajsta.« Gospod Freely je dvignil veke Videti ie bilo. kakor da bi me hotel spraviti v zadrego. Ponovil sem telefonski razgovor, ki sem ga l>i 1 imel s |>o-kojnikom. »Ali bi bil zelo rad videl, da bi vas bil imel tukaj?« »Oh, da.« »Hm, po čem pa sle tako prepričani o tem?« »No, spominjam se. da je zaklel sam pri sebi, čisto tiho. ko je pomislil, da ne l>oni mogel priti. Pa ga nisem bil nikoli pred tem slišal izustiti kakšne kletve, ob nobeni priložnosti.« »Je bil razburjen?« »Zelo.« »Ali ste razbrali, da bi bili utegnili Mtl tudi drugi navzočni?« »Nikogar ni omenil in jaz sem za trdno pričakoval, da ga bom našel samega« »Gosjiod Chanre, če bi bili na njegovi mizi pripravljeni vrč yhiskyja in dva kozarca, ali bi po tem sklepali, da je bil en kozarec namenjeq za vas?« »Ne.« »Zakaj ne?« Otrolki koli tek. Pravljica iz gozda (38) Pokleknil je na obalo, ter nagajal: >Kvak, kvak, kje si, kraljica mlak? Daj, pokaži se, da te vidi vsak.< Hotel je nadaljevati svojo pesmico, foda žaba Skopulja se je priplazila za njegovim hrbtom in ga porinila v vodo. \m) v (39) »Ti hndobna skopulja,< je ves jezen mrmral Mezinček, ko je lezel na suho. Trstje pa so mu je smejalo: No, Mezinček, pa si se le enkrat umil.< Mezinček je bil ves užaljen in se Zlalokljunčku pritožil: ;Za eno samo jagodo pa takšna reč.« IZOLACIJE proti vlagi in vročini, ploščice za oblaganje sten, mavec, Samot in ves ostali gradbeni material dobite pri MATERIAL Telet. 27-16 Brzojavi: Material KRAPINSKE TOPLICE Starodavno, znamenito, radioaktivno kopališče in zdravilišče, zdravi uspešno revmatizem ishias, pro-tin. ženske bolezni itd. Zdravljenje z blatom, kopal-niče v hiši, nanovo zgraien velik bazen na prostem, dobra hrana, nizke cene. znaten popust za čas pred in po sezoni, pavšalno zdravljenje, lastni avtobus na postaji Zabok—Krapinske toplice, brezplačna vožnja po železnici nazaj itd. Zahtevale prospektel MALI OGLASI V matih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženitovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali ogla« 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, J mm visoka petitna vršilca po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. cutop< To je varstvena znamka za SMurpeil ki trajno odpravi vse slabe posledice potenja (zopern duh, razjedanje kože in tkanin, tvorbo kurjih očes, otišancev itd.) Gospod DOBERLE M. iz Ljubljane piše: » . . . . Navzlic skrbni negi nog je potenje napredovalo tako, da sem strašno trpel pri svojem poklicu. Poslužil sem se Vašega praška, ki mi je čudovito pomagal. Vsakomur priporočam zoper potenje nog Vaše sredstvo »SANOPED«, ki je v resnici učinkovito.« Zahtevajte ,.SANOPED" v vseh specijalnih trgovinah Glavna zaloga za Jugoslavijo: drogerija M. JANČIGAJ, Ljubljana, Krekov trg 10 Denar Velika trg. hiša dvonadstropna, v sredini Celja, s trgovskimi lokali In velikimi skladišči naprodaj. Ponudbe na podr. »Slovenca« v Celju pod »Kapital«. (p Hranilne knjižice 38/* obveznice tn druge vrednostna papirja kupuje tn plača najbolj« BANČNO. KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova «0 Po vaši želji Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani Kopitarjeva 6/11 v svoji črtalnid razne poslovne knjige, ako niso le v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. Posebni oddelek za Izdelovanje damskfh torbic, Easov, denarnic in drugega usn jenega galanterijskega laga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih lasonah. f Cene skrajno nizke. L Posluilte sel Zahvala Vsem. ki so ob prernni smrti najine ljubljene hčerke VIDE VRTOVČEVE profesorice na Mestni ženski realni gimnaziji sočustvovali z nama. naju prišli tolažit, jo spremili na njeni zadnji poti ter obsuli njen grob s cvetjem, i/reka\a najino najiskrenejšo zalivalo. Posebej se zahvaljujeva zastopnikoma g. župana g. prosvrt. inšpektorju Josipu \\ ostrit in g. direktorju Josipu Osani, dalj? p. direktorju Antonu Bajeu, g. profesorju dr. Antonu Slodnjaku in gdč. Sonji (■oršetovi /a tople besede, izrečene v slovo, in g. dr. Stanetu Itapetu za posebno počastitev ranjke. Ljubljana, dne 12. julija 1039 Josip in Olga Vrtovec Dekle z dežele 20 letno, zdravo, krepko, v vsakem ozlru neoporečno, pridno, zna tudi malo kuhati In opravljati druga dela v meščanski hiši, se priporoča plemeniti ln dobrosrčni gospodinji, ki bi hotela vzgojiti si dobro, skrbno ln zvesto pomočnico. Naslov v upravi »Slovenca« poi. tb) Zastopnika za Dravsko banovino iščemo. V po-štev pridejo samo prvorazredne in resne moči, dobro uvedene v špecerijskih in delikatesnih trgovinah, ter ki po možnosti posedujejo lasten avto. — Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja in referencami je treba osebno oddati našemu opolnomo-čencu g. Vilku Spo-rišu v nedeljo, dne 16. julija t.l. v hotelu „Unionu v Ljubljani od 10.—12. ure dopoldne. „GrlC", tvornica čokolade l Han-dlla, Zagreb. Stanovanja IŠČEJO: 4-sobno stanovanje pritlično, Iščem. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« poil »3 odrasle osebe« št. 11.213. (c) ODDAJO: Stanovanje T. nadstropje, oddam, ob Dolenjski cesti 81. (č) Sončno stanovanje suho, v podpritličju, dve sobi, kabinet, kuhinja in prltlkllne, oddam stranki odraslih oseb. Stare pravde št. 25, dohod iz Domobranske ceste. (č) Stanovanje 2 'sob, predsobe, kopalni ce ter zraven lokal, oddam 7.a takoj, ugodno za trgovca ali obrtnika. — Blizu gorenj, kolodvora Naslov v upravi »Slov.« tU u [i: Najugodnejši nakup moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14. LJubljana. (I) Najfinejše salame domače ln ogrske, polno-maston polemendolskl sir — dobite pri I. Buzzollnt, Llngarjeva ulica, drllka tesa. Telefon št. 26-28. 1 Brezplačen zavitek »Dostalovega« toaletnega bisera za poskušnjo. — Uspeh pri prvi uporabi. Spuščaj), mozolji, nečistosti lica izginejo. Pošljite za stroške 3 din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 14 4. V lekarnah in drogrrijah originalni karton 32 din. Potniku ki stalno potuje z avtom po Sloveniji se pridružim s tekstilno kolekcijo. — Ponudbe upravi Slovenca v Mariboru pod »,Ki0-1032«. (r) Kunaver Ludvik gradbeno • strokovno na obražent posredovalec — Cesta 29. oktobra št 6, telefon 87-33, Ima napro daj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stano vanjsklh hiš ln vil. • Pooblaščeni graditelj In sod nI cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. Pouk Učiteljico ali vzgojiteljico za en mesec — za dečji penzionat, Iščemo za takoj. Pogoj znanje nemškega jezika. Expresne ponudbe na naslov: Fe-rlalno bivališče »Triglav« v Bohinjski Bistrici, (b) Glasba Pianino (lep glas) poceni prodam. Zg. ftlška. Za vasjo št. 31, Mlakar. (g) LEIDUIŠČR Pension »Velebit« v Pagu ■f. dobro domačo kuhinjo ln zdravo morsko klimo, popolna oskrba, vključno vse takse 40 din. (e) Oglašujte v edino uspešnem dnevni* ku »Slovencu«! Gnojniine črpalke s* m mm m brzoparilniki U A Fl A Štedilniki mmmmmm novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje Podrta j Ciril, Ig 147 pri Ljubljani Razglas Ttekrutje-dijaki, rekrutirani I. lO^S. in prej, ki imajo pravico do dijaškega roka po čl. 49 pod a), t. 1. Zakona o ustrojstvu vojske i mornarice, t. j. tisti, ki so napravili vsaj višji tečajni i/pit v gimnazijah ali realkah, oziroma so dovršili popolno srednjo strokovno šolo s končnim izpitom, ki ustreza višini napravljenega višjega tečajnega i/pita in kateri žele stopiti v kader letos, naj narode prošnje zaradi dodelitve v kuder na pristojna vojna okrožja do t. avgusta. Prošnji naj prilože spričevalo, oziroma potrdilo n dovršeni šoli. Ministrstvo vojske in mornarice Dž. št. 14268, 6. julija 1939. Stara — dobro vpeljan* Kamnoseška delavnica v Skoplju se proda, ali se sprejme družabnik-strokovnjak Potreben kapital 200.000 dinarjev Reflektanti naj se zglasijo v upravi »Slovenca« pod »Dobra prilika 1940« Kupim parcelo v Ro/.ni dolini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stavbna parcela« 11.324. (P) Sodna dražba dveh hiš v Dev. M. v Polju Dno 20. Julija 19.19 ob 9 bo pri sodišču soba št. 16 dražba: 1. hiše št. 22 oh ccstl v bližini cerkvc v I>. M. v Polju z gospodarskimi poslop.1l In vrtom v Izmeri 99R kv. m. sodno cenjene Ifi9.n20 din najmanjši ponudek znaša 11.V487 din: 2. hiše št. 23 Istotam s čebelnjakom ln vrtom v Iztnerl 1054 kv. metrov, sodno cenjcnp na 173.230 din, — najmanjši ponudek 113.487 din. KILA Nov izum dr. Barrere-a. specialista za kilavost in premikanje organov, je pas Neo-Barere, ki brez vzmeti in pelote (trde hruške) pridržuje vsako kilo in usposablja bolnika, da lahko vrši tudi najtežje posle. Resnost tega izuma je dokazana s tem, ker je sistem dr. Barrere sprejel higijenski svet pri francoskem vojnem ministrstvu. želodčne bolečine, tegoba po jedi, slaba volja po jedi, želodčna kislina, bolečine v križu in pod rebri, vzpehavanje, napenjanje, neurejena stolica, nervoza, nespečnost, utrujenje, stalno slabljenje in izmučenost so znamenja povešenega želodca. Dajte se rentgeno-losko pregledati in če bo vaš zdravnik konstatiral povešen želodec, je edino sredstvo, ki pomaga, pas dr. Barrere-a za povešen želodec Neprijetnosti ponehajo že prvi dan in bolniku se vrača izgubljeno zdravje. Specialni pasovi za kilo pri ženah in otrocih, kakor tudi pasovi po operaciji slepega črevesa, povešeno maternico itd. Tehnični specialist Francoz dr. Barrere-a vrši brezplačne poskuse v Ljubljani 15., 1C. in 17. julija v apoteki mr. ph. Slavka Hočevarja, ftiška. Stalna prodaja Barrere-ovih pasov SANITAS TcrazIJe S - Beograd Palača Izvozne banke (v pritličju). — Brošuro za povešen želodec razpošiljamo za 5 din v poštnih znamkah. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Centii t