ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 2/2007 CENA EUR 4,15 SIT 994,51 9 ,, ,3 ,8 43, ,09 GRAFIČAR 9771318437109 ROLAND 500 Dovršeno obrača nje: Inline obračalni sistem s prevlekami OptiPrint. Prihranite čas s hitro proizvodnjo in poenostavljenim postopkom v procesu produciranja - ROLAND 500 v formatu B2 je specializiran tudi za obojestranski tisk pri einem prehodu, z novim Inline obračalnim sistemom. Njegove karakteristike: hitrost do 15.000 pol/h, OptiPrint prevleke za brezmadežno tiskanje in prihranek prostora z enimi obračalnim bobnom. Za komercialne tiskarne so na voljo stroji za tisk zdesetimi barvami in vmesnim obračalnim sistemom. Za bolj zahtevne tiskarne, ki se ukvarjajo tudi s tiskom embalaže, paje stroj dobavljiv tudi zdvojnim lakirnim členom. Z največjim povdarkom na prihranku časa. Želite več informacij? Obrnite se na nas! MAN Roland d. o. o., Tolstojeva 9 a, 1000Ljubljana, Telefon: 01/ 565 92 35, www.man-roland.si MAN Roland d.o.o. - WE ARE PRINT.™ Suprasetter A52/A74 Prostorski čudež Suprasetter A52/A74 nudi vstop v termično CTP tehnologijo. Idealen za vse, ki želijo na malem prostoru skrajno gospodarno proizvodnjo v malih in srednjih formatih. Z inovativno lasersko glavo, izpolnjuje vse zahteve za prvovrstno upodabljanje plošč. Heidelberg nudi vašemu podjetju najvišjo stopnjo varnosti investicije v malem formatu. Heidelberg d.o.o., Ljubljana Tržaška cesta 282 • 1000 Ljubljana • telefon (0)1 422 85 16 • www.heidelberg.com -HEIDELBERG- MICHAEL HUBER GmbH München NAIVNOST, pogoj za razvoj SVETOVANJE IN SERVIS MEŠALNICA OFSETNIH TISKARSKIH BARV SEDEŽ V LJUBLJANI TISKARSKE BARVE VRHUNSKE NEMŠKE KAKOVOSTI Huber, Hostmann &Steinberg, Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi, Info Lab SKALNE barve (Unicum®, Rapida®, Reflecta®, Resista®) PANTONE® osnovne nianse HKS® osnovne nianse ROTO heat in cold set barve SPECIALNE barve (Tyvek, Syntape, Folien) ECO barve LAKI (disperzijski, ofsetni, UV) pomožna sredstva FLEKSObarve na vodni in organski osnovi Če bi skušal strniti 10-letno delo v plansko-razvojnem področju Gorenjskega ti- ska in skoraj 19-letno delo v investicijsko-razvojni skupini Dela, mi ne prostor in ne čas ne dovoljujeta narediti analize in nato sinteze uspešnosti. Razvoj, ki smo ga že v Kranju zasnovali, je imel vedno nalogo celovitega izboljševanja poslov- nega sistema tiskarne ali založbe. Vedno smo se izogibali razvoju, ki bi bil samo nakup novih strojev ali sistemov. Samo rast, ki jo ekonomisti postavljajo kot po- goj za uspešnost, ni bila temelj našega razvojnega dela. Današnji zgledi razvoja so predvsem ekonomski pogled na tiskarno in založbo. Tako nastajajo global- na podjetja in podjetja, ki iščejo samo svoj položaj v tržni poziciji. Tako tehno- loške kot organizacijske ali poslovne rešitve se z zgledi prenašajo v poslovne sisteme, ki nimajo ne znanj in ne potrpljenja za oblikovanje lastnih moči za ra- zvojno delo. Kompleksnost poslovnih sistemov, ki je največkrat krinka za slabo delo mene- džerjev, saj se naslanjajo le na delček poznanih dejstev, celovitosti pa ne obvla- dujejo, je tudi pri razvojnih dejavnostih odločilna. Če upoštevamo vse poslovne dejavnike in delujemo preračunljivo, so nam razvojni projekti prej v breme kot v korist. Uvajanje sistemov za zagotavljanje kakovosti, informacijske projekte, pravzaprav vse projekte za izboljševanje poslovanja, lahko naročimo. Nadzor- nim svetom je to pesek v oči, pravi lastniki se pa tako za takšne projekte ne odločajo. Če hočeš biti dober razvojnik, moraš biti naiven. Verjeti moraš v pozitivno naravnanost poslovnega sistema, ki bo tvoje rešitve sprejemal in ocenjeval pozitivno. Ne poznam projekta, pri katerem je bilo v ce- loti tako. Gospodarsko okolje je navadno negativno naravnano do sprememb. Spre- membe, ki prinašajo poslovno tveganje, niso dobrodošle za zaposlene pa tudi vodstvo se jih izogiba. Najlažje je razvoj kupiti. Preveriti reference dobavitelja, če se le da, dobavitelja stisniti s pogodbami v skupno tveganje in zadeva je opravljena. Ali se s tem že sistemsko ne odrekamo napredku in odličnosti, ki edina prinaša prednosti na trgu in v poslovanju? Uigran poslovni sistem mora biti sposoben generirati lasten razvojni proces. Ne vem, kako razumemo zgornji stavek. Zdi se mi, da vsak s svojega zornega kota. Pa ni tako hudo. Danes ni tiskarne in ne založbe, ki se ne bi spreminjala. Vprašanje je le, ali po inerciji in naključno ali te spremembe vodimo zavestno in demokratično. Zakaj kar naenkrat demokratično? Znanje je sposobnost zaposlenih. Njihovi učinki pa zelo občutjivo področje. Le z metodami sodelovanja bo več glav več vedelo in naredilo. Večina mojih sodelavcev to pozablja. Ivo Oman TORAY polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, torefleks) in Dantex razvijalni stroji • mešanje iz barvnih koncentratov • maksimalna pigmentacija barv • odlična kakovost • barve tipa sveže, folije, plakatne, brez vonja (tudi dc), uv • kratki roki izdelave Zastopa in prodaja PERLA, d. o. o. Motnica 2, IOC Trzin 1236 Trzin telefon 01 563 74 26 faks 01 563 74 27 elektronska pošta: perla@siol.net 4 B nn nan Trgovina na mrwW\ debelo d.o.o V SSai - SK. > ALPE PAPIR d.o.o. Letališka cesta 16 SI - 1122 LJUBLJANA Telefon: (01) 546 64 50 Telefaks:(01) 546 64 95 http: www.alpepapir.si e-mail: lnfo@alpepaplr.sl ALPE PAPIR d.o.o. - PE Maribor ©pelina ulica 1 SI - 2000 MARIBOR Telefon: (02) 426 11 16 Telefaks:(02) 426 11 17 http: www.alpepapir.si e-mail: info@alpepapir.si NOVI BARVNI PROFILI ISO/ECI2007 Posodobljene barvne profile za standardiziran ofsetni tisk lahko uporabljate od začetka tega leta. V akcidenčnem ofsetnem tisku se je za izdelavo barvnih izvleč- kov (RGB v CMYK) za preizku- sni predogled tiskovine na ekra- nu (simulacija tiskanja) ali za iz- delavo barvno obvezujočih preiz- kusnih natisov po standardu ISO 12647-2 uveljavil barvni profil ISOcoated.icc. Pripravila ga je evropska barvna pobuda ECI (European Colour Initiative) na podlagi Fogrinih barvnometrič- nih podatkov za standardiziran ofsetni tisk v tabeli FOGRA27. Pri namestitvi programskega pa- keta Adobe Creative Suite 2 (Photoshop CS2, InDesign CS2, Illustrator CS2, Acrobat, GoLi- ve, Cue) se ta barvni profil pod imenom Europe ISOcoated Fo- gra27.icc samodejno namesti v okno barvne nastavitve (Color Settings). Kako so ta in druge barvne profile za standardiziran ofsetni tisk pripravili, opisuje članek [1]. Četudi barvni profil ISOcoa- ted.icc že tri leta uspešno upora- bljamo, pa so izkušnje pokazale, da ga je treba posodobiti. Sep- tembra 2006 je zasedal tehnični odbor ISO TC 130 za grafično Slika 1. Kromatični diagram s primerjavo novih želenih vrednosti za barvni obseg na premazanih papirjih po standardu ISO 12647-2:2004 DAM 1 (rdeča barva) in tistih, ki so jih dosegli v karakteristični tabeli FOGRA39 (zelena barva). Primarne barve popolnoma ustrezajo standardu, sekundarni zeleno in modro pa so»premaknili«nekoliko bolj proti barvam, kijih dosegajo ti- skalniki za preizkusni tisk; ta lahko s tem mnogo bolj precizno ponazori proizvodnega. Tiskarski gradaciji (prehodni krivulji tiska oz. povečanje rastrskih tonov) so obdržali nespremenjeni, in sicer A za primarne barve CMY in B za črno barvo K. dejavnost in priporočil nekoliko spremenjene barvnometrične vrednosti primarnih in sekun- darnih procesnih barv na prema- zanih papirjih. Navaja jih dopol- nilo standarda ISO 12647-2 DAM 1, grafično pa prikazuje slika 1. Fogra je na tej podlagi pripravila nove karakteristične podatke FOGRA39, ECI pa dva nova barvna profila: ISOcoated_v2_ECI.icc in ISOcoated_v2_300_ECI.icc. Tiskanje barvnih tablic za ka- rakteristične podatke je Fogra izvedla tako, da so dosegli tiskar- sko gradacijo A za primarne bar- ve CMY in B za črno barvo K. Opomba: tako so ravnali tudi že pri tabeli FOGRA27, kar pa v bistvu ne ustreza standardu ISO 12647-2:2004, ki v nobenem primeru ne predpisuje 15-odsto- tnega povečanja 50-odstotnega rastrskega tona (to je gradacija A), pač pa 17-odstotno pri 52-, 20-odstotno pri 60- in 22-odsto- tno pri 70-linijskem rastru. Za revijalni tisk na super glaje- nih papirjih SC (super calande- red papers) je Fogra pripravila karakteristične podatke v tabeli FOGRA40, ECI pa ustrezen barvni profil ISOsc_ECI.icc. Za optimalno tiskovno kako- vost v akcidenčnem ofsetnem ti- STANDARDIZACIJA PREGLEDNICA 1. ISOcoated_v2_ECI PREGLEDNICA 2. ISOcoated_v2_300_ECI Barvni profil ISOcoated_v2_ ECI.icc temelji na datoteki FOGRA39L.txt in velja za ofsetne odtise po dopolnjenem standardu ISO 12647-2:2004/Amd 1: akciden ni ofsetni tisk, papir tipa 1 in 2 (sijajno in mat premazani papirji), pozitivni kopirni postopek, tiskarski gradaciji A (CMY) in B (K), bela merilna podlaga. Profil so izdelali s programom Heidelberg PrintOpen 5.2 pri naslednjih nastavitvah: skupna pokritost 330 %, najve ja pokritost rne 95 %. Pri preslikavi barvnega prostora (Gamut Mapping) so izbrali nastavitev 2 - temneje v rubriki »globalno temneje/svetleje«. Uporabljali so modificirano izvedenko programa PrintOpen 5.2. Registrirani uporabniki jo lahko za lastno izdelavo profilov dobijo na Heidelbergovem servisu. Barvni profil ISOcoated_v2_ ECI.icc temelji na datoteki FOGRA39L.txt in velja za ofsetne odtise po dopolnjenem standardu ISO 12647-2:2004/Amd 1: akciden ni ofsetni tisk, papir tipa 1 in 2 (sijajno in mat premazani papirji), pozitivni kopirni postopek, tiskarski gradaciji A (CMY) in B (K), bela merilna podlaga. Profil so izdelali s programom Heidelberg PrintOpen 5.2 pri naslednjih nastavitvah: skupna pokritost 300 %, najve ja pokritost rne 95 %. Pri preslikavi barvnega prostora (Gamut Mapping) so izbrali nastavitev 2 - temneje v rubriki »globalno temneje/svetleje«. Uporabljali so modificirano izvedenko programa PrintOpen 5.2. Registrirani uporabniki jo lahko za lastno izdelavo profilov dobijo na Heidelbergovem servisu. sku na pole, a tudi v revijalnem rotacijskem tisku z vročim suše- njem, so na podlagi karakteristič- nih podatkov FOGRA39 ECI pripravili dva barvna profila. ISOcoated_v2_ECI. icc temelji na 350-odstotni vsoti rastrskih površin CMYK pri barvnem opi- su RGB 0/0/0 oziroma približno 335-odstotni pri barvnem opisu RGB 8/8/8. Za tisk premazanih papirjev na rotacijah je namenjen profil ISOcoated_v2_300_ECI.icc z vsoto rastrskih površin CMYK 300 odstotkov pri barvnem opi- su RGB 0/0/0. To je v resnici manj kot doslej, saj stari barvni profil ISOcoated.icc temelji na vsoti rastrskih površin 350 od- stotkov. Tudi največji rastrski ton v črnem barvnem izvlečku ni več 100-odstoten kot doslej, marveč pet odstotkov manj. Iz- delavi preizkusnih natisov z digi- talnimi tiskalniki je namenjen prvi profil. Proizvajalci teh na- prav mu morajo prilagoditi svojo strojno in programsko opremo, tiskarska črnila ter tiskovne ma- teriale za zagotovitev barvno ob- vezujočega upodabljanja barvnih učinkov. Pri običajnih barvnokontra- stnih slikah dobimo s starim pro- filom FOGRA27/ISOcoated.icc in novim FOGRA39/ISOcoa- ted_v2_ECI.icc skoraj enake re- zultate. Razlike postanejo očitne pri barvno enoličnih reprodukci- jah, še zlasti če sodijo v plavo- modro območje. Te barve se z novim profilom upodobijo bolj vijoličasto kot s starim. Tudi zelo temno sive barve se sedaj upodo- bijo bolj rdečkasto kot prej. V re- snici so te upodobitve veliko bolj skladne s prakso, kjer ni takih modrih barv, kot jih je pri predo- gledu na zaslonu ali v preizku- snem tisku upodabljal stari pro- fil. Z drugimi besedami, zaslon- ski predogled in preizkusni natisi barvno niso dovolj precizno si- mulirali proizvodnega tiska. Za- radi teh sprememb je Fogra pri- pravila tudi nove želene vredno- sti za svoj medijski klin (Medien- keil CMYK), ki jim mora ustre- zati standardiziran in certificiran preizkusni tisk. Karakteristični podatki FOGRA39 in želene vrednosti za medijski klin sedaj precizno ustrezajo standardu ISO 12647-2, medtem koje stari profil barvne učinke sicer upoda- bljal v okviru toleranc, a bolj v zeleno-modrem območju. Za reševanje reklamacij in spo- rov je tudi nemško združenje BVDM (Bundesverband Druck und Medien) na svoji spletni stra- ni (www.bvdm.org) objavilo z novimi profili posodobljeno ra- zličico priporočil, ki jih lahko vsakdo brezplačno pridobi. Karakteristični podatki z barv- nim profilom FOGRA39/ISO- coated_v2_ECI.icc so primerni povsod po svetu svetu, kjer so ali še vedno uporabljajo pozitivne kopirne predloge. Nasprotno so v ZDA prevladovali negativni procesi, kjer imamo po standar- du ISO 12647-2 opravka z večji- mi povečanji rastrskih tonov. Za izdelavo preizkusnih odtisov so zato tam pripravili korigirane ti- skarske gradacije in barvni profil Gracol2006coated1, ki je uskla- jen z evropsko prakso. Značilnosti obeh profilov za si- jajno in motno premazane papir- je ISO tip 1 in 2 so tabelirane v preglednicah 1 in 2. Tretji nov barvni profil ISOsc_ECI.icc je nastal na po- budo številnih revijalnih tiskarn, ki tiskajo na super kalandrirane papirje, a so morale zasilno upo- rabljati barvni profil ISOwebco- ated.icc za tiskanje na papirjih LWC (Light Weight Coated) ISO tip 3. Na podlagi tega barv- nega profila so izvedli številna preizkusna tiskanja z različnimi papirji SC (štirje proizvajalci in štiri evropske rotacijske tiskar- ne), skrbno pripravili karakteri- stične podatke, ki jih najdemo v tabeli FOGRA40L, potem pa še pripadajoč barvni profil. Po- drobnosti o tem barvnem profilu so v preglednici 3. 7 m PREGLEDNICA 3. SC_paper_ECI Barvni profil SC_paper_ ECI.icc temelji na datoteki FOGRA40L.txt in velja za ofsetne odtise po standardu ISO 12647-2:2004/Amd 1: akcidenčni ofsetni tisk, super kalandrirani (satinirani) papir SC (super calandered), pozitivni kopirni postopek, tiskarski gradaciji B (CMY) in C (K), bela merilna podlaga. Profil so izdelali s programom Heidelberg PrintOpen 5.2 pri naslednjih nastavitvah: skupna pokritost 270 %, največja pokritost črne 100 %. V standardu ISO 12647-2:2004/Amd 1 še ni navodil in želenih vrednosti za tiskanje papirjev SC. Zato so pri tiskanju barvnih tablic za določanje karakterističnih vrednosti, kolikor se je le dalo, uporabljali obstoječa priporočila za papirje tip 3 (LWC), zlasti povečanja rastrskih tonov oziroma tiskarske gradacije (TVI: Tone Value Increase Curves). Barvni profili ISOweb coa- ted.icc, ISOuncoated.icc in ISO- uncoated yellowish.icc, ki so jih izdelali na podlagi karakteristič- nih podatkov FOGRA28, FO- GRA29 ter FOGRA30, so ne- spremenjeni in za zdaj še vedno veljavni. Za zdaj zato, ker so na začetku leta 2007 začeli preizku- šati njihovo skladnost z želenimi vrednostmi po standardu. Po skrbno izvedenih testih v preiz- kusnem in proizvodnem tisku, analizah ter praktični uporabi jih bodo po potrebi predelali. ECI, Fogra in bvdm priporoča- jo, da začnete nove profile čim prej uporabljati, najkasneje pa do začetka aprila 2007. Zato lah- ko praktičen učinek novosti pre- učujete že v tej številki Grafičar- ja, ki smo jo reproducirali z barv- nim profilom ISOcoated_v2_ ECI.icc. Za lažjo uporabo novih profilov v Adobovih aplikacijah najdete na Grafičarjevi spletni strani v rubriki VZEMI.SI poleg izvirnih profilov *.icc tudi barv- ne nastavitve (Color Settings) v formatu *.csf. Tam smo v rubriki Working Spaces/CMYK/Gray uporabili enega izmed novih barvnih profilov. Marko KUMAR VIRI [1] Marko Kumar Barvni profili ECI/ISO 12647 za ofsetni tisk Grafičar 4/2005, str. 6-11 [2] Andreas Kraushaar FOGRA 39 substitutes FOGRA 27 Fogra News No. 1, januar 2007-03-05 [3] Jan-Peter Homann ISOcoated v2 ECI: Ein Update für standardisierte Druckproduktion Publishing Praxis 1-2/2007 [4] bvdm. Neue Fogra-Charakterisierungsdaten und ECI-Profile fuer den Offsetdruck gemäß ISO 12647-2 Bundesverband Druck und Medien T+F 39/2006, 20. december 2006 Heidelberger Druckmaschinen AG ponuja cenovno najučinko- vitejšo možnost za upodabljanje termičnih tiskarskih plošč za majhne in srednje komercialne tiskarne - nove modele Supra- setter A52 in A74. Ti odlično dopolnjujejo izbor Heidelbergo- vih CTP-naprav in zapolnjujejo vrzel v ponudbi osnovnih na- prav. Družina Suprasetter pred- stavlja širok, modularen izbor upodobljevalnikov plošč, ki po- nuja različne možnosti konfigu- racij in avtomatizacije za zadovo- ljitev potreb v malih, srednjih in velikih formatih. Novi Supraset- ter je na voljo od januarja 2007. Novorazviti upodobljevalnik uporablja enake laserske glave kot visokozmogljivi modeli dru- žine Suprasetter. To tehnologijo upodabljanja je razvil Heidel- berg sam in jo predstavil na Dru- pi 2004. Kot rezultat novi upo- dobljevalnik ne pozna zadreg pri izpolnjevanju najzahtevnejših nalog, kot so izpisovanje visoko- ločljivih rastrov ali Prinect AM, FM in hibridnih rastrov. Upo- dobljevalnik omogoča izjemno zanesljivo proizvodnjo pri upo- rabi sistema za nadzor delovanja laserske glave (IDS - Intelligent Diode System). Naprave dosega- jo najboljše rezultate z uporabo originalnih Heidelbergovih po- trošnih materialov. S svojstvenim konceptom avto- matizacije je Suprasetter A52/A74 najmanjša naprava v svojem razredu. Ob instalaciji samodejnega podajalnika plošč (ATL - Auto Top Loader) se stroj z ročnim podajanjem prele- vi v popolnoma avtomatskega, vključno z razdvajanjem in od- stranjevanjem papirja med plo- ščami. Kljub dodatni opremi ima še vedno izjemno majhno delovno površino. Kaseta, inte- grirana v ATL, ima kapaciteto med 50 in 100 plošč, odvisno od Poleg tiskarskih strojev se v Wieslochu izdelujejo CTP-enote Suprasetter. TISKOVNO SPOROČILO NOVI SUPRASETTER ZA MALE IN SREDNJE FORMATE Heidelberg Slovenija vas vabi, da si ga ogledate na sejmu GRAF&PACK v Celju, od 17. do 20. aprila 2007. Suprasetter A52 v polavtomatski in avtomatski izvedbi. njihove debeline. Zamenjava ka- sete omogoča uporabo različnih formatov plošč. Vmesni listi pa- pirja se samodejno odstranijo in zbirajo v žepu in so pripravljeni za odstranitev ali ponovno upo- rabo. Posledično se investicija v ATL - lahko ga kasneje namestimo na ročni model - povrne v zelo kratkem času, saj odpade potreba po operaterju, ki bi vlagal plošče v stroj. Osnovna programska oprema RIP-a in integracija v Prinect Heidelberg je posebej za Supra- setter A52 razvil osnovno verzijo programske opreme za zaslonsko montažo ter interpretiranje po- datkov Prinect MetaDimension 52i, ki se uporablja v kombinaci- ji s programom Prinect Impositi- on Editor. Ta programska opre- ma omogoča funkcije, kot sta procesiranje PostScriptovih in PDF-datotek ter zaslonska mon- taža standardnih zgibalnih shem. Prinect Imposition Editor, na voljo kot vtičnik za Adobe Acro- bat, omogoča kreiranje tiskarske in knjigoveške pole v WY- SIWYG (kar-vidiš-to-dobiš) pre- dogledu, vse spremembe se vidi- jo neposredno v PDF. Dodatne funkcije, kot sta povezava s ti- skalniki za poskusni odtis in pre- krivanje (trapping), se lahko do- dajajo kot opcije. Če je potrebna višja kapaciteta in več funkcij, je smiselna investicija v zadnjo ge- neracijo Prinect MetaDimensi- on in Prinect Signa Station. Fleksibilnost v formatih plošč in okoljskih razmerah Obseg formatov plošč je zelo ši- rok: od 240 x 240 do 670 x 750 milimetrov. Upodabljajo se lah- ko konvencionalne, brezkemij- ske in brezprocesne termične plošče. Po upodabljanju stroj lahko izvrže ploščo na podajalni strani ali na nasprotni strani v izlagalec plošč, povezan online razvijalni stroj ali v enoto za či- ščenje plošč, potrebno za razvija- nje brezkemijskih plošč. Supra- setter je načrtovan za delovanje v temperaturnem območju 17-30 °C ob nespremenjeni zanesljivo- sti proizvodnje. Integrirani perforirni sistem Kot možnost sta na voljo dva perforirna para, tako v ročni kot avtomatizirani verziji. Perforira- nje plošč znotraj stroja omogoča visoko stopnjo barvnega skladja na tiskarskih strojih Heidelberg ali drugih proizvajalcev. Upora- ba perforiranih plošč pospeši pri- pravo na tiskarskem stroju in zmanjša porabo papirja kot tudi zmanjšuje napake, ki bi nastale pri ročnem perforiranju plošč. Izčrpna servisna podpora Odvisno od države in regije, Heidelberg ponuja modele pod- pore in servisne pakete, ki vklju- čujejo dobavo potrebnih nado- mestnih delov, skupaj z lasersko glavo, v petih letih. Tako lahko kupec daljnoročno zavaruje svo- jo investicijo in ima natančne podatke o stroških obratovanja. Janez LOVŠIN 9 O Oddelek za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani organizira simpozij o novostih v grafiki www.ot.ntf.uni-lj.si/simpozij2007 Novi materiali in tehnologije, zagotavljanje kakovosti, elektronski mediji, oblikovanje grafičnih izdelkov, trženje in ekologija. Simpozij bo potekal na Snežniški 5 v Ljubljani (stavba Oddelka za tekstilstvo), 21. junija 2007. 3. CINKARNA metalurško kemična industrija Celje, d.d. OFSETNI TISK KLASIČNO KAKŠNO PLOŠČO IZBRATI? CTP KEMOLIT® PCP Informacije: +386 (0)3 427 62 22 +386 (0)3 427 62 23 +386 (0)3 427 63 87 i 16.3.2007, 11:16 CTcP CINKARNE CELJE Digitalno kopiranje s konvencionalnimi ofsetnimi tiskarskimi ploščami Cinkarne Celje V zadnjem desetletju je bil naj- večji premik v tiskarstvu na po- dročju izdelave tiskovnih form in sistemov za njihovo pripravo. Pri vseh vrstah tiska je na tem področju dolga leta prevladoval sistem preslikav na film in nato s filma na tiskarsko formo. Za of- setni tisk se pri tem uporabljajo klasične oziroma »konvencional- ne« plošče, ki za osvetlitev filma na ploščo potrebujejo UV-sve- tlobo v območju 350-450 nm. Z vstopom računalnikov v predpripravo in ob uporabi laser- skih tiskalnikov pa je prišlo do možnosti neposrednega osvetlje- vanja filma in samo stopnja na- prej je osvetljevanje plošč brez vmesne faze izdelave filma. Pri tem je bila največja ovira svetlobna občutljivost materia- lov. Film, narejen na osnovi sre- brovih halogenidov, potrebuje za iniciacijo do tisočkrat manj sve- tlobne energije kot pozitivna of- setna plošča, pri kateri je svetlob- no občutljivi dejavnik kinon-di- azid. Zato so v poznih devetdesetih in na začetku tretjega tisočletja razvili in izdelali nove tipe ofse- tnih plošč, ki potrebujejo precej manj svetlobne energije za inicia- cijo in jih je možno uporabno osvetliti tudi s kratkotrajnimi la- serskimi impulzi. Glede na vrsto svetlobe, ki je potrebna za inicia- cijo, sta se uveljavila dva tipa plošč, in sicer »termo« plošče, ki jih osvetljujemo z bližnjo IR-sve- tlobo, in »violet« plošče, ki upo- rabljajo vijoličasti laser. Slaba stran teh plošč, namenje- nih za sisteme CTP (Computer to Plate), je visoka cena. CTP- plošče so bistveno dražje od »konvencionalnih«, prav tako tu- di razvijalci in druge kemikalije, ki sodijo k pripravi teh plošč. Kljub temu pa CTP-sistem pri- naša veliko prednosti, zato so za- čeli razmišljati o uporabi kon- vencionalne plošče v CTP-siste- mih. Švicarsko podjetje Lüscher je eno od prvih, ki je razvilo XPo- se UV-osvetljevalnik, v katerem se tudi klasična ofsetna plošča osvetli brez filma. V CTP-osve- tljevalniku za termoplošče so za- menjali IR-laserske diode z moč- nimi UV-laserji pri 405 nm in proizvedli napravo, ki je sposob- na osvetliti konvencionalno plo- ščo v času, ki ga dosežemo s CTP-sistemi. Za izdelavo forme v XPose UV-osvetljevalniku se seveda uporabljajo klasične, ce- nejše kemikalije. Ta plošča je tu- di mnogo bolj vzdržljiva pri ti- sku. Cinkarna Celje zaradi majhno- sti svojega trga doslej ni imela možnosti razviti CTP-plošč in je zato jeseni 2006 izkoristila po- nujeno priložnost. Konvencionalno pozitivno of- setno ploščo KEMOLIT® PO7 smo priredili zahtevam po manj- ši porabi energije za osvetljevanje in izdelali novo konvencionalno ploščo KEMOLIT® PCP. Ra- zvili smo tudi ustrezen razvijalec, ki v celoti podpira uporabo nove plošče v Lüscherjevih napravah. Že lani pozimi smo izvedli prve teste, februarja letos pa tudi ob- sežno testiranje plošče in ustre- znega razvijalca v Švici. Po končanih testih smo od podjetja Lüscher AG, Švica, pri- dobili certifikat, ki potrjuje ustreznost plošče KEMOLIT® PCP za uporabo v XPose UV- osvetljevalnikih. Testi so pokazali, da naša plo- šča potrebuje od 50 do 80 mJ/cm2 svetlobne energije, odvi- sno od uporabljenega razvijalca. Ob uporabi Cinkarninega razvi- jalca je potrebno manj energije in krajši čas. Končni rezultat je pokazal, da lahko tako osvetljeno ploščo dobro razvijemo in obde- lamo tako z uporabo lastne ke- mije kot tudi s preparati vseh drugih proizvajalcev. Zato lahko pričakujemo, da je pri uporabi plošč drugih proizva- jalcev prav tako možna uporaba Cinkarninih kemikalij. Prednosti digitalnega osvetlje- vanja: 2 ni potreben film, 2 (zato) ni podkopiranja, 2 kopija FM-rastrov tja do veli- kosti 16 |Jm je zelo kakovostna, čeprav so za tisk uporabni od 20 |Jm navzgor; glej slike. Prednosti analognega osvetlje- vanja: i nižja cena plošč in kemikalij, i večja vzdržljivost, i lažja in hitrejša vzpostavitev ravnovesja voda-barva. Nova plošča je prišla iz proizvo- dnje konec marca 2007. Ne smemo pa spregledati, da je KEMOLIT® PCP odlično upo- rabna tudi pri klasični izdelavi ti- skovne forme, z analognim kopi- ranjem v osvetljevalnih okvirjih in metalhalogenidnimi svetili. Xeikon 6000 Zanesljivo presega vse Roki: če ne morete dobaviti tiskovin do roka, jih dajte pred njim! Zagotavljanje rokov je v digitalnem tisku resnično posebna »znanost«. Krajši dobavni čas, hitrost, produktivnost in kakovost - stranke po njih iz minute v minuto bolj povprašujejo. Če torej ne morete zagotoviti želenega dobavnega roka, tiskovino preprosto dobavite prej. Novi Xeikon 6000 postavlja s tiskovno hitrostjo 160 strani na minuto nove mejnike digitalnega tiska. To ne omogoča samo bolj učinkovitega oblikovanja delovnega procesa, marveč lahko na tej podlagi potolčete svojo konkurenco, sami optimirate delovne operacije in s tem dosežete večjo donosnost. dream, dare. do. Odkrijte družino strojev Xeikon Xeikon ponuja popolno paleto prvovrstnih digitalnih tiskarskih strojev, ki prepro- sto in učinkovito izvedejo vse tiskarske storitve. Družini pripadajo Xeikon 6000, Xeikon 5000plus, Xeikon 4000 in Xeikon 330. XEIKON XEIKON XEIKON XEIKON 4000 5000 OOOO 330 rus Punch Graphix Austria GmbH, Eastern Europe Predstavništvo v Sloveniji tel. 01 423 31 67, GSM 041 628 601 www.xeikon.com a PUNCH graphix brand DRUŽINA XEIKON Digitalizacija je že zdavnaj osvojila svet grafične stroke tako v pripravi kot tudi v tisku in do- delavi. Lahko rečemo, da si ana- lognega načina priprave skoraj ne predstavljamo več oziroma le v tisku in dodelavi. Iz dneva v dan tudi ti dve stopnji stremita k vse večji, tako rekoč popolni di- gitalizaciji oziroma avtomatizaci- ji. Pojavlja se vse več digitalnih - računalniških tehnoloških reši- tev, tiskarskih in dodelavnih si- stemov. Razvoj digitalnih novosti ti- skarske industrije je napredoval do zavidljive stopnje kakovosti, konsistentnosti in zanesljivosti produkcije celotnega repertoarja grafičnih izdelkov. Zato smo za vas obiskali praktično predstavi- tev delovanja avtomatiziranih si- stemov digitalnih strojev in ne- odvisnih in-line dodelavnih stro- jev proizvajalca Xeikon. Drugega februarja 2007 se je namreč s prireditvijo Punch Graphix v Bruslju predstavilo Sistem za upravljanje delovnega procesa X-800 DFE na digitalnem tiskarskem stroju Xeikon 5000plus. podjetje Xeikon s štirimi novimi tehnološkimi rešitvami svojega digitalnega razvoja: • Xeikon 330, • Xeikon 4000, • Xeikon 5000plus, • Xeikon 6000. Vsi štirje produkti predstavljajo digitalne tiskarske stroje, ki pa uporabljajo nanovo dodane reši- tve kot: • FA-tonerji, • X-800 upravljalni sistem, • IPDS upravljalni sistem ipd. Xeikon 330 Del družine Xeikon je model digitalne tiskarske rotacije za tisk zvitkov, ki je namenjen izdelavi različnih samolepilnih etiket in embalaž. Več kot primeren je za manjše naklade, podpira pa tudi tisk variabilnih podatkov. Sistem je toliko prilagodljiv, da lahko ti- ska na različne formate kot tudi materiale brez potrebe predpre- mazovanja ali predobdelave. Omogoča enostransko tiskanje v petih barvah, za kar uporablja to- ner V3, ki omogoča tisk na ra- zlične materiale (samolepilne fo- lije, papir, sintetične materiale) gramature 60-250 g/m2 in hi- trosti 7,35- 14,7 m/min. Xeikon 4000 Nov sistem za digitalni tisk po- nuja ob konkurenčni ceni visoko kakovostno produkcijo. Omo- goča tisk na različne vrste materi- alov širine do 50 cm in gramatu- re 40-250 g/m2. Predstavlja edinstveno obojestransko digi- talno tehnologijo tiska v štirih barvah, ki odlično sovpada s pri- lagodljivim, zanesljivim in fleksi- bilnim sistemom nadzora X-800 DFE in zato omogoča različne funkcije priprave, vključno z im- presivno hitrim rastriranjem va- riabilnih podatkov. Tiskamo lahko zvitke pri hitrosti do 9,6 m/min. oziroma na pole s hitro- stjo 100-130 strani/min., odvi- sno od gramature tiskovnega materiala. Omenjeni stroj upo- rablja na novo razvite FA-toner- je, ki zagotavljajo posebno kako- vost tiskovin. Xeikon 5000 plus Predstavlja prenovljen model Xeikona 5000. Prav tako podpi- ra obojestranski štiri- ali petbarv- ni tisk pri hitrosti 9,6 m/min. za zvitke oziroma 70-130 stra- ni/min., odvisno od gramature papirja oziroma tiskovnega ma- teriala, ki je lahko 40-350 g/m2. Podprta širina tiskovnega mate- riala pa je lahko od 320 do 508 mm. Tako kot omenjeni model tudi ta podpira novo generacijo tonerjev FA, kar pomeni, da so vrste materialov, primernih za tisk, enake kot pri modelu 4000. Omembe vredna pa je možnost nadgradnje tega modela na mo- del Xeikon 6000. Serijsko je opremljen tudi z in-line nadzor- nim sistemom optične gostote obarvanih polj in nadzornim si- stemom skladja. Xeikon 6000 Na trgu je od septembra 2006 in je glavni izdelek družine Xei- kon, saj omogoča produkcijo vseh vrst grafičnih izdelkov, ki so ELEKTROFOTOGRAFSKI TISK Na novo razviti tonerji FA omogočajo tudi učinkovito zaščito vrednostnih tiskovin. na trgu več kot konkurenčni ta- ko po ceni kot tudi kakovosti. Omogoča zavidljivo produktiv- nost in prilagodljivost stroja, ka- kršno si težko predstavljamo, po- sebna pa je tudi njegova razpolo- žljivost, ki omogoča izdelavo pe- tih milijonov tiskovin formata A4 na mesec in operativnost se- dem dni na teden. Seveda je pod- prt tudi z generacijo tonerjev FA, poleg tega pa je serijsko opre- mljen z vhodnim modulom vari- abilnih podatkov. Razvojna rešitev Xeikon 6000, lahko rečemo, združuje vse pre- dnosti produktov Xeikon, ki se kažejo v visoki barvni kakovosti, fleksibilnosti produkcije, varia- bilnosti in produktivnosti siste- ma. Kar pa se tiče dejanskih teh- ničnih vrednosti, pa omogoča štiri- ali petbarvni obojestranski tisk na materiale, kot so papir, le- penka, sintetični in samolepilni materiali oziroma folije. Hitrosti produkcije so 12 m/min. pri zvitkih oziroma 70-160 strani na min. pri polah, odvisno od gramature, ki je lahko 40-350 g/m2. Tudi ta model je serijsko opre- mljen z in-line nadzornim siste- mom optične gostote obarvanih polj in nadzornim sistemom skladja. FA-toneji Glede na to, da so vsi izdelki v smislu produkcije podprti z FA- tonerjem, ki je novost, je vredno reči nekaj besed še tem. FA (Form Adapted) pomeni prila- godljiv tiskovni površini, saj je z njimi moč potiskati materiale, kot sta papir, lepenka, in tudi sintetične materiale, folije in sa- molepilne folije. S pomočjo omenjene barve so stroji, ki smo jih opisali, zagotovo dobili večjo uporabno vrednost. Poleg različ- nih vrst materialov pa barva ozi- roma toner ponuja tudi druge prednosti: visoko kakovost, lažje in konsistentno, okolju prijazno in zdravju neškodljivo delo. Omembe vredni so tudi tonerji, ki ustrezajo barvni zbirki oziro- ma barvnemu sistemu Pantone in omogočajo tisk standardizira- nih dodatnih ali posebnih barv. Sistem X-800 Je tako strojna kot tudi pro- gramska rešitev. Je upravljani de- lokrožni sistem strojev, podprt s procesorjem dual Xeon 3.4 GHz, 6 GB RAM-a v osnovi, 73 GB + 2x 146 GB diskovnim spo- minom in dvema 19-palčnima monitorjema. Moduli, ki ga se- stavljajo, pa omogočajo preverja- nje dokumentov po standardih PDF, ripanje, prekrivanje in po- krivanje elementov dokumentov v okviru ripa, generiranje črtaste kode, predogled, PDF-komenti- ranje, monitorski preskusni pre- dogled (soft-proof), arhiviranje PDF-dokumentov, impozicioni- ranje strani v že ripanih doku- mentih, poljubno konfiguriranje modulnih delokrogov. Sistem je obvezen del vsakega Xeikonove- ga stroja, saj podpira vodenje ne samo stroja, ampak tudi doda- tnih priključenih dodelavnih na- prav, omogoča pa tudi odlično zanesljivo produkcijo v okvirih variabilnih podatkov. S predstavitvijo je podjetje Xei- kon zagotovo dokazalo, da ima digitalni tisk prihodnost, tudi kar zadeva kakovost, konsisten- tnost in zanesljivost. Prav tako se je za dobrodošlo izkazala njihova strategija razvoja, ki ponuja pro- dukte z nekakšno zakasnitvijo, vendar pa jih je več kot vredno počakati, saj so njihove tehnolo- ške rešitve dokazano razpoložlji- ve sedem dni na teden in 24 ur na dan. Matic STEFAN Dodelava na digitalnem tiskarskem stroju Xeikon 330. VELIKI FORMATI, VELIKE ZAMISLI Svet širokoformatnih tiskalni- kov ni več nekaj novega, je pa s tovrstnega področja mogoče vsa- kodnevno spoznati kaj inovativ- nega. Prav zato se je v torek, 13. marca 2007, v prostorih hotela Mons javnosti predstavil eden vodilnih proizvajalcev širokofor- matnih tiskalnikov, podjetje HP (Hewlett-Packard). Nekaj svojih razvojnih rešitev je pokazalo v okviru razstave velikih zamisli in velikih formatov. Podjetje HP se je predstavilo ob podpori podjetja CGS plus, ki je eno izmed njegovih partnerjev za razvoj nove programske in stroj- ne opreme. Podjetje HP je znano po raču- nalniški opremi za osebno, pisar- niško in profesionalno uporabo, tiskalniški opremi v laserski ali inkjet tehniki, ploterjih, strežni- ških, brezžičnih mrežnih rešitvah idr. Na prireditvi je podjetje predstavilo svoje nove modele fotografskih in solventnih tiskal- nikov ob razstavi fotografij Ciri- la Mlinarja in Igorja Pustovrha. S povečavami fotografskih pre- Tisk panojev na širokoformatnem tiskalniku Designjet 9000s s solventnimi tiskarski- mi barvami. Tiskovni material mora biti prirejen, ker ga tiskalnik pred in med tiskom segreva, da se poveča vpijanje in adhezivnost tiskarske barve. Ko se po tisku ohla- di, zakrkne in dobimo zelo površinsko trden in trajen odtis. dlog so skušali prikazati, da nji- hove naprave zanesljivo ponujajo visoko kakovost izpisa. Enako so se potrudili prikazati tudi na po- dročju širokoformatnega inkjet solventnega tiska, pri katerem so v ospredje postavili konsisten- tnost in enakomernost odtisa, kar je bila do nedavnega glavna težava na tem področju. Predsta- vili so šest tehnoloških rešitev (štiri tiskalnike, skener in pro- gramsko upravljanje ripa Onyx). Designjet 9000s Printer Series Najhitrejši 64-palčni tiskalnik v svojem razredu - na uro lahko- natisne 16,35 kvadratnega metra (pri ločljivosti 720 x 720 točk na palec) ali 20,4 kvadratnega metra (pri ločljivosti 540 x 720 točk na palec). HP-jeva črnila z nizko vsebnostjo topil, ki poskrbijo za živ in trajen barvni tisk, so del ce- lovite rešitve, ki vključujejo smernice za namestitev in upora- bo, s katerimi je tiskanje varno, storilno in enostavno. Pri pro- dukciji si pomaga s solventno tehnologijo, kar pomeni, da uporablja tri grelne linije, ki pred, med fazo tiska in po njej ustrezno pripravijo tiskovni ma- terial za nanos solventne barve, in s tem skrbi za ustrezne oz. ide- alne razmere oprijema barve na tiskovno površino, kar pripomo- re k površinski trdnosti tiskovi- ne. HP Designjet 4000 Tehnologija dveh glav omogo- ča visoko hitrost tiskanja v širini do 1067 mm. Pri tem zagotavlja izredno natančnost izrisa črt, vi- soko kakovost slike ter možnost oddaljenega upravljanja. Designjet Z3100 Z 12 črnili zagotavlja visoko kakovost natisnjenih barvnih in črno-belih materialov. Gre za pr- vi tiskalnik z vključenim spektro- fotometrom z barvno tehnologi- jo i1, kar omogoča izredno na- tančnost in doslednost pri tiska- nju na različnih vrstah papirja. Designjet Z2100 Photo Printer Z osmimi novimi pigmentnimi črnili Vivera je namenjen tiska- nju formatov širine do 610 ali 1117 mm z veliko barvno na- tančnostjo in doslednostjo. Za to skrbi prvi vgrajeni spektrofoto- meter. Samodejno nastavljanje profila ICC ter enostavno in na- tančno kalibriranje tiskalnika za- gotavljata predvidljive rezultate tiskanja. Designjet 4500 skener Je zmogljiv barvni optični sne- malnik velikega formata, s kate- rim lahko uporabniki dopolnijo svoje zmogljivosti za tiskanje na medije velikega formata. Skener ima tudi napredno programsko opremo za integracijo v produk- cijsko okolje. S prireditvijo oziroma razstavo in prikazom konsistentne kako- vosti videnih tehnoloških novo- sti je podjetje HP dokazalo, da si kot proizvajalec profesionalne opreme za digitalni tisk širokega formata zasluži ugledno mesto med konkurenti. Matic STEFAN Dv>BE INDESIGN C52 UVOD Adobe InDesign je pro- gram za d:gitalno grafično pripravo (DTP). Upora- bljamo ga za oblikovanje, stavljenje in prelom revij, akcidenčnih in drugih tis- kovin. Program je nastal kot konkurenca programu QuarkXPress. Prav tako je InDesign kakovost- nejša alternativa pro- gramu PageMaker. Prva verzija InDesign 1.0 je prišla na trg leta 2000, danes imamo že peto različico InDesign CS2. V programu je zajetih veliko pripomočkov, oro- dij, ki nam olajšajo delo pri pripravi različno zah- tevnih tiskovin, prav tako tudi veliko orodij, ki jih potrebujemo pri stavljenju po določenih tipografskih zakonitostih. Nekatere od možnosti, ki nam jih ponuja program, so: - podpora plastem Adobe Photoshop in Adobe PDF; selektivno prika- žemo plasti iz Photo- shopovih ali Adobe PDF datotek; - prosojnost; padajoče se- nce ali drugi efekti pro- sojnosti; - ohranjanje mehkih robov pri uvozu prosojnih Pho- toshopovih datotek; - podpora pisavi Open- Type z večjezikovno pod- poro in posebnimi znaki, vključno s starimi števil- kami, ulomki, vezaji in drugimi; usidrani objekti; eno- stavno usidramo nave- dke, obrobne opombe, izvlečke in grafiko v besedilo; tabele; uvoz tabele iz Microsoft Worda ali Excela, stavljenje tabele z uvozom teksta, loče- nega s tabulatorji, ali izdelava v InDesignu. Kasneje tabele stavimo z oblikovalskimi možno- stmi, kot sta barvna zapolnitev v izmeničnih stolpcih in avtomatsko dodajanje glave in noge; stavljenje besedila; ve- lika paleta možnosti stavljenja in oblikovanja besedila, z vgrajenim urejevalnikom teksta za hitrejše urejanje; direkten izvoz v Adobe PDF; izvoz v datoteke Adobe Acrobat 4.0-7.0 direktno iz InDesigna; izvažanje objektov ali celoten InDesignov do- kument za lažji zače- tek oblikovanja spletnih strani; - združljivost s formatom InDesign CS; dokumente shranimo v format InDe- sign Interchange (INX) in jih odpremo v InDesign CS za lažjo izmenjavo s tistimi, ki še vedno upo- rabljajo prejšnjo verzijo InDesigna. Delovno okolje Kot večina drugih pro- gramov za prelom je tudi InDesign zasnovan na Programsko okno konceptu klasične monta- žne mize. Ko odpremo ali naredimo nov dokument za delo, uporabljamo ene- ga ali več pogledov. Osnovni elementi prgram- skega okna so: vrstica z meniji na vrhu, na levi je paleta z orodji, na desni plavajoče palete, na vrhu je paleta Control. Palete Palete imajo dva namena, in sicer prikaz potrebne informacije o dokumentu oziroma izbranem objektu ter upravljanje objektov in dokumentov. Program ima na voljo množico palet, nekatere upora- bljamo pogosteje, zato ni treba, da imamo vse palete odprte, lahko jih tudi družimo v skupine. S pritiskom tipke TAB na tipkovnici skrijemo vse palete, če pa želimo, da nam ostane paleta z orodji, pa kombinacijo tipk SHIFT in TAB. V uvodnem članku bodo opisane palete, ki jih naj- pogosteje uporabljamo, in sicer paleta z orodji, plavajoče palete ter pri- ročni meniji, v prihodnjih številkah pa bo predsta- vljena njihova uporaba pri prelomu, stavljenju in oblikovanju. S klikom na metulja se nam odpre spletna stran^ na kateri dobimo množico podatkov in novosti programa |/www.adobe.com/products/indesign/|. Orodje za označevanje uporabljamo za označevanje in premikanje objektov. Pero je orodje, ki ga uporabljamo pri risanju Bezierjevih krivulj. Druga orodja, kijih najdemo"^" v sklopu, pa so orodja za dodajanje, brisanje in pretvarjanje vozlov. Svinčnik uporabljamo za prostoročno risanje. . Dodatni orodji v tem sklopu pa sta še orodje za glajenje ostrih robov in radirka. Orodje za pravokotnike uporabljamo za risanje pravokotnih slikovnih okvirjev. Tu najdemo še orodji za risanje eliptičnih in šestkotnih okvirjev. Pri risanju si pomagamo s tipko ALT, okvir se bo risal iz sredine, in tipko SHIFT, okvir bo pravilne oblike. Orodje za rotacijo objektov nam vrti objekte pod ^ poljubnim kotom glede na izbrano središčno točko na delovni površini. Orodje za popačenje objektov. Orodje za vzorčenje barv (jemanje barvnih vzorcev) uporabljamo za vzorčenje barv z objektov, v tem sklopu pa najdemo še merilo za" merjenje razdalj, ki jih odčitamo v paleti Info. Orodje za risanje interaktivnih gumbov. Orodje za ročno premikanje dokumenta pri različnih pogledih, do orodja pridemo tudi, če na tipkovnici držimo presledek, če pa dvakrat"* pritisnemo ikono na paleti, bomo dobili prikaz celotne strani. Orodje, s katerim izbiramo trenutno aktivni barvi za polnilo. Orodje, s katerim vrnemo privzeti barvi polnila in obrisa. Orodja, s katerim hitro določimo barvo, preliv ali pa oboje odstranimo. Navaden prikaz vseh elementov programskega okna. Orodje za neposredno označevanje je namenjeno označevanju delov objektov. V tem sklopu pa najdemo še orodje Position, ki ga uporabljamo za obrezovanje slike s prilagajanjem okvirja ter ogled slike zunaj okvirja. Orodje za besedilo, namenjeno je za vnašanje in urejanje besedila. V tem sklopu najdemo še orodje za stavljenje besedila vzdolž krivulje. ^ Orodje za risanje ravnih linij. Če držimo tipko SHIFT, se bodo linije risale pod koti 0, 45 in 90 stopinj. Orodje za risanje pravokotnika, elipse in ^sestkotnika. Pri risanju si pomagamo s tipko ALT, okvir se bo risal iz sredine, in tipko SHIFT, okvir bo pravilne oblike. Orodje za spreminjanje velikosti okvirjev, kjer ' lahko določimo središčno točko, ki bo vedno pri miru. Če pa držimo tipko SHIFT, bodo razmerja objektov ostala enaka tudi po spremembi razmerja velikosti robov. . Orodje za prosto preoblikovanje okvirjev oz. popačenje objektov. Orodje za prelive uporabljamo za izdelavo prelivov. ^ Škarje so orodje, s katerim prekinemo krivuljo, z miško izberemo del objekta in program samodejno razdvaja objekt, krivuljo. Orodje za povečavo. Orodje, s katerim med seboj zamenjamo barvi. Orodje, s katerim izbiramo trenutno aktivni barvi za obris predmetov. Predogled dokumentov. Paleta z orodji Paleta z orodji Paleta je v zgornjem le- vem vogalu delovne povr- šine. Novost v paleti z orodji CS2 je orodje Posi- tion. Za vsako orodje iz palete obstaja tudi bli- žnjica s tipkovnice, ki se prikaže v oblačku, ko se z miško postavimo nad orodje (npr. Pencil Tool (N), N je bližnjica). Paleto imamo lahko prikazano v dveh kolonah, v eni koloni ali v eni vrstici (nastavi- tve najdemo: Edit-»Pre- ferences-»General-»Floa- ting Tool Palette). Paleto z orodji lahko razdelimo v šest skupin; orodje za izbor, orodja za risanje okvirjev, orodja za risanje in urejanje krivulj, orodja za transformacije, orodje za besedilo, orodje za pre- mikanje in pogled doku- menta. Plavajoče palete Programsko okno vsebuje množico plavajočih palet; tako se imenujejo zato, ker jih lahko poljubno premi- kamo po oknu. Narejene so tako, da se lepijo druga na drugo, vse pa lahko pri- lepimo tudi na robove pro- gramskega okna oziroma jih shranimo v shrambo palet. Palete si lahko tudi pomanjšamo, tako da so na zaslonu vidne samo njihove naslovne vrstice, ali pa jih združujemo v logične skupine. Palete se tudi razlikujejo v tem, da imajo nekatere še svoje podmenije. Do njih pridemo s klikom puščice na zgornjem levem ali desnem vogalu plavajoče palete (odvisno od posta- vitve palete). Bližnjice s tipkovnice za hitrejše delo si lahko prilagodimo po svojem izboru ali upora- bljamo programske nas- tavitve. Lahko pa si pri- lagodimo bližnjice, kot jih uporabljata programa QuarkXPress ali PageMa- ker. Bližnjice najdemo na Ed it-» Keyboard Shortcuts. Paleta Align označitve. Ko se z miško približamo nad orodje, se nam prikaže napis o možnostih poravnave (Align) in razmiku (Distri- bute), lahko pa določimo tudi razmik med objekti v polju Use Spacing. Paleta Character Paleti Paragraph Styles in Character Styles Paleta Gradient TCturacnr ''i DINCE-R&giirii-' v RfegiJar v T v «P - £ i iflpl v tyibl 9IM S H - IT i l(Kt v J = LD0% : op' 7* S 11* ..M.U.^: -k'VUd.M s Paleta je namenjena po- ravnavi in razporejanju objektov glede na druge objekte. Pri razporejanju se objekti enakmerno raz- poredijo na obeh straneh Lastnosti pisave, kot so vrsta pisave, njena raz- ličica, stopnja pisave, razmik med vrsticami (leading), razpiranje, de- formacije, vrsta jezika, določamo v paleti Cha- racter. Ker pa se večina teh možnosti pojavi tudi v paleti Control, jo upora- bljamo redko. Paleta Colour InDesign nam ponuja dva načina mešanja in upo- rabe barv. Eden je upo- raba barv s paleto Colour. Ta postopek je primeren, če uporabljamo eno barvo. Za mešanje in večkratno spreminjanje barv upora- bljamo Paleto Swatches. S pomočjo palete Gra- dient lahko izdelamo in urejamo različne prelive, ki se shranijo v paleti Swatches. Paleta Info Za izdelavo odstavčnih in znakovnih slogov besedila uporabljamo ti dve paleti. Kadar želimo izdelati nov slog, izberemo možnost New Paragraph ali Cha- racter Style in določimo značilnosti, ki jih želimo. Paleta Paragraph Styles ima zelo obsežen pod- meni. 0 slogih besedila in njegovi izdelavi bo napi- sanega več v eni od priho- dnjih številk Grafičarja. Paleta Glyphs Paleta nam prikazuje po- datke o izbranem objektu, položaj na X- in Y-osi, višino in širino objekta. Če je izbrani objekt slika, so prikazani podatki o sliki, kot so vrsta datoteke, gra- fični format, ločljivost, barvni model in ICC- profil. Ob izbranem tekstovnemu okvirju nam paleta ponuja podatke o številu znakov, besed, vrstic in odstavkov. Pri izbrani liniji ali okvirju nam prikaže tudi podatke o barvi polnila in obrisa. Paleta Links Glyphs je paleta poseb- nih znakov; prej smo za to uporabljali Character Map. Paleta nam ponuja znake vseh vrst pisav. Ko v njej najdemo želeni znak, samo dvakrat pritisnemo nanj in znak je na mestu, kjer je kazalec. Paleta spremlja vse spre- membe pri uvažanju raz- ličnih grafičnih elementov (slik, znakov) v dokument. Zelo je uporabna, kadar imamo v dokumentu ve- liko slik, kajti na njej so poleg imena slike napisani tudi njen format, stran, na kateri je naša slika, prav tako pa nas opozarja, če nam slika manjka ali je bila zamenjana. Paleta Pages — - ■ ii 1IÜ D mm ä. £ D mm Omm =v * £'mm Omm s m. £ D mm it 0 0 S £ B [7] Hyphenate 5 i» večina teh možnosti pojavi tudi v paleti Control, jo uporabljamo redko. Paleta Swatches Paleto lahko uporabljamo za izdelavo, prerazpore- janje in brisanje strani. S pomočjo palete se lahko premikamo po različnih straneh, jih dodajamo in brišemo. Prav tako jo uporabljamo za izdelavo, spreminjanje in aktivi- ranje vzorčnih (master) strani. Paleta Paragraph V paleti Paragraph dolo- čamo lastnosti odstav- kov, lahko izbiramo vrste naslonil, odmike, umike, inicialke, možnosti delje- nja besed. Ker pa se Lastnosti obrisov, kot so debelina črte, njeni zaključki, oblika črte, zaključki črte in barva, določamo v paleti Stroke. Vrsto črte si lahko izbe- remo iz padajočega se- znama Type oziroma si sami oblikujemo in prire- dimo črte, če v podmeniju izberemo možnost Stroke Style. Paleta Table Paleta Swatches je še ena od možnost, v kateri lahko naredimo ali zame- njamo barvo. S pomočjo te palete lahko poimenu- jemo in shranjujemo raz- lične barvne vzorce, ki jih shranimo. Uporabljamo jo za barvanje besedila, okvirjev, črt in barvnih prelivov. Omogoča nam tudi shranjevanje podat- kov iz palet Colour in Gradient. Na paleti je prikazanih zelo veliko pomembnih podatkov o uporabljeni barvi, kot sta barvni model izbranega vzorca in barvna sestava. Paleta Stroke ličnih objektov, tudi pro- stostoječih slik. Paleta Transform Paleta nam omogoča natančno, hitro in prepro- sto tansformacijo objek- tov, ker pa so opcije iz te palete v paleti Control, jo redko odpiramo. Paleta Transparency Za stavljenje in ureja- nje tabele uporabljamo paleto Table, ki vsebuje veliko zelo pomembnih funkcij. V njej določamo število in širino stolpcev in kolon, naslonilo bese- dila v stolpcih, vrtimo besedilo znotraj stolpcev, ima pa tudi zelo obsežen podmeni. Paleta Text Wrap Transparentne objekte, besedilo in grafične ele- mente izdelamo s pomo- čjo palete Transparency. Paleta Separation Paleta nam omogoča pet načinov oblivanja besedila okrog okvirjev, s pomočjo nje lahko različno usme- rimo besedilo okrog raz- Paleta nam omogoča pregled barvnih izvlečkov procesnih in posebnih barv. Umik prve vrstice odstavka od levega roba Umik zadnje vrstice odstavka od levega roba V Odmik odstavka od desnega roba Število vrstic, ki jih obsega inicialka V Določanje razmika pred odstavkom Število znakov, ki bodo v obsegu inicialke Določanje razmika za odstavkom Vključeno deljenje besed V Določanje in pregled odstavčnih slogov besedila Poravnava besedila po osnovni liniji V Določanje števila stolpcev Označevanje in oštevilčenje odstavkov V Določanje: velikih črk, nadpisanega (eksponent), podčrtavanja besedila, elektronskih kapitelk, podpisanega (indeksi) Navpični odmik črk od črkovne črte l Določanje in pregled znakovnega sloga besedila V _ t Širina (W) izhodiščne Horizontalna (X) in višina (H) Vključena točke in vertikalna izbranega aLi (X) koordinata objekta izključena izbranega proporcija objekta V. t ¥ Horizontalna y Rotacija M M Slogi in vertikalna Zvracanje objekta Določanje Oblike okvirjev povečava objekta ali debeline objekta ali označenih ali okvirja oz. obrisa okvirja objektov okvirja objekta ali okvirja Poravnava besedila po osnovni liniji Določanje števila stolpcev Poravnava besedila v stolpcih Palete Control Paleta Control Paleta je podobna pale- tama Measurements v Quark XPressu ali Control v PageMakerju. V njej je veliko zelo pogostih funk- cij, ki jih uporabljamo. Dobra lastnost pa je, da reagira na funkcijo upo- rabe, to pomeni, da se paleta spreminja s tem, ko mi spreminjamo objekte ali besedilo. Na voljo so tri različne palete. Paleta je na delu program- skega okna pod menijsko vrstico, lahko pa jo tudi premikamo oz. postavimo na zgornji ali spodnji del programskega okna. Priročni meniji voljo sta dva menija: prvi, kadar je izbrana slika, in drugi, kadar je izbrano besedilo. Meni se nam pri- kaže, če pritisnemo desno tipko miške (Windows). Iva Molek Srednja medijska in grafična šola Ljubljana Priročni meniji se poja- vljajo na mestih, kjer je kazalec, in se menjajo glede na položaj kazalca in izbranega objekta. Na VIRI Kvern, 0. M., Blatner, D. Stvarni svet: ADOBE INDESIGN CS Mikro knjiga, Beograd 2005 Šuler, A. ADOBE ILUSTRATOR 9.0 Flamingo Založba 2000 Wood, B. ADOBE INDESIGN CS Kompjuter biblioteka, Beograd 2006 www.medija.si/adobe februar 2007 FLASH 9. NADALJEVANJE IZ ST. 1/2007, STR. 26 SCENE IN AKCIJE ime scerie - Slika 1. Okno za urejanje scen. Ä Näslounica (H Nov« mb er 2005-osno un* ^ November 2005-1 ga November 2005-2 Nousmlwi 2005-3 + Ü Spodaj desno slika 2. Izbiranje scen. V prejšnjem članku smo obrav- navali izdelavo gumbov, ki pa so bili neuporabni, saj se ob klika- nju nanje ni nič zgodilo. Zato jih moramo uporabiti v kombinaciji z akcijami. Akcije so osnovni ele- ment actionscripta, ki je Flashev programski jezik. V njem pišemo ukaze, s katerimi nadzorujemo izvajanje filma, predvsem pa omogoča interakcijo z vsebino filma. Pri uporabi akcij niti ne potrebujemo poglobljenega zna- nja o njih, saj nam Flash v tej ver- ziji omogoča njihovo preprosto uporabo in nastavljanje lastnosti. V tem članku bomo spoznali uporabo akcij v ključnih sličicah in akcij v gumbih. Pred tem pa bomo spoznali uporabo scen v Flashu, saj se akcije precej nana- šajo tudi na njih. Uporaba scen Uporabo scen v Flashu lahko razumemo enako kot uporabo kadrov v filmu. Tako kot film posnamemo v kadrih in jih nato skupaj zmontiramo, tako tudi animacijo učinkoviteje izdelamo v več scenah, ki jih nato med sa- bo poljubno povezujemo z akci- jami. Če akcij ne uporabimo, se scene v animaciji izvedejo zapo- kopiranje scen nova scena — brisanje scene V FLASHU redno od prve do zadnje (kot ka- dri v filmu), potem pa se celotna animacija začne ponavljati (s konca zadnje scene skoči na zače- tek prve). Brez uporabe scen učinkovitega projekta v Flashu praktično ne moremo narediti. Po načelu scen deluje tudi prikaz primerov mojih člankov na sple- tni strani Grafičarja. Vsaka pove- zava pomeni novo sceno. Z upo- rabo scen sta nadzor in izdelava obsežnih projektov precej lažja. Novo sceno izdelamo z ukazom Insert Scene. Takrat se nam pokaže prazno prizorišče v barvi ozadja, kot smo jo določili na za- četku in je enaka v vseh scenah. Urejanje scen pa nam je omogo- čeno z ukazom Modify Sce- ne. Takrat se nam pojavi okno, ki je prikazano na sliki 1. Na njej vidimo tudi vrstni red izvajanja scen, če jih ne nadzorujemo z ak- cijami. Vrstni red lahko poljub- no zamenjamo, tako da posame- zno sceno primemo in jo prene- semo na drugo mesto seznama. Scene za urejanje pa izberemo s pomočjo gumba v naslovni vrsti- ci, ki je zraven gumba za urejanje simbolov in izbiro povečave po- gleda. Primer hitrega izbiranja scen prikazuje slika 2. Uporaba akcij Pri uporabi akcij imamo tudi precejšnjo »svobodo«. Lahko jih postavljamo v poljubnem vr- stnem redu, in če pri tem ne de- lamo nelogičnih ali protislovnih napak, dobimo zelo zanimive re- zultate. Celotna uporaba akcij poteka v oknu Actions. Prikaže- mo ga z Window Actions ali bližnjico F9. Sliko in opis najpo- membnejših elementov v oknu z akcijami prikazuje slika 3. Naj- pomembnejši elementi tam so: 7 Orodjarna akcij. Tu so v ma- pah in podmapah vse akcije, ki jih lahko uporabimo v tej verziji Flasha. Akcije lahko dodajamo tako, da naredimo dvojni klik na akcijo v seznamu ali pa jo prime- mo in prenesemo v okno za pri- kaz programskega skripta; 7 okno za prikaz programskega skripta vsebuje programsko ko- do, kjer so akcije in njihovi para- metri; 7 okno s parametri akcij; tu lahko preprosto nastavljamo pa- rametre dogodkov in akcij. Do- godke bomo spoznali malce ka- sneje pri uporabi akcij v gumbih. Vse parametre tu nastavljamo s pomočjo izbir in spustnih sezna- mov, zato je »programiranje« v actionscriptu načeloma zelo pre- prosto, saj nam ni treba poznati programske sintakse. A&HOM for |Na innjnip rutr» jispjfiodj |Ris«s*.i fitfci] fjij] Actiaäi [jjj] OP««ors [D] Ob|«(s Otpr«cwt4 fjjfl FlMhWCompoflfrts Line 2: gotöAndPJi yfMovcmbw 2005-1", I)j goto i Go to the specified Frame of the movie Go to «>d PUs QGotoandStop T»* Fr»m»; + - m (release) { gctoAndPlay("November 2005-1", 1); orodjarna akcij -brisanje akcije - dodajanje akcije - paletni meni - pomoč za aKdje - oKno s parametri akcij -možnosti pogleda _ zamenjava vrstnega ledaatcdj Slika 3. Okno z akcijami. okno za prikaz programskega skripta MEDIJSKO OBLIKOVANJE Slika 4. Prikaz uporabe akcije v ključni sličici. Najpogostejša je uporaba akcij v ključnih sličicah in gumbih. Bolj redke so akcije v animiranih izrezkih, zato jih v tem članku ne bomo obravnavali. Akcije v ključnih sličicah Kadar je akcija vstavljena v ključno sličico, interaktivnosti z uporabnikom ni. V tem primeru se akcija v ključni sličici brezpo- gojno izvede, ko med izvajanjem animacije ta ključna sličica pride na vrsto. Največkrat te akcije uporabimo, kadar animacije zan- kamo (ponavljanje določenega dela) ali kadar jih ustavljamo (ustavljanje scen in »čakanje« na uporabnika, da kaj izbere). Primer animacije, ko napis naj- prej potuje od levega dela ekrana proti desnemu in se potem pona- vljajoče vrti, je na spletni strani Grafičarja. Narejena je v dveh delih, napis najprej od 1. do 15. celice potuje proti desnemu delu ekrana, nato pa od 15. do 25. ce- lice naredi krog. V zadnji celici na tej sceni je v ključno sličico vstavljena akcija, ki vsebuje ukaz, da naj se animacija vrne v 15. ce- lico. Tako se kroženje napisa stalno ponavlja. Na sliki 4 sta prikazani okno s časovnim trakom in okno z akci- jami za opisani primer. Na prvem delu slike vidimo, da je v zadnji celici v ključni sličici napisana oznaka "a", kar pome- ni, da je vanjo vstavljena akcija. V drugem delu slike pa je prika- zano okno z akcijami. Za primer zankanja smo uporabili akcijo "goto", kot parameter pa smo ji nastavili "Frame 15", kar pome- ni, da se animacija vrne v 15. ce- lico. Ta akcija je pod Actions Movie Control. V praksi se pri enostavnih pro- jektih akcije v ključnih sličicah uporabljajo predvsem za ustavi- tev scen v animacijah. Tako je tudi celotna spletna stran prime- rov iz člankov Grafičarja nareje- na s pomočjo scen, ki so na kon- cu praviloma ustavljene, in upo- rabnik nato z gumbi izbira vsebi- no. Analogija temu so spletne strani in uporaba njihovih pove- zav. Akcije v gumbih V tem primeru akcijo vstavimo v primerek gumba na prizorišču in se bo izvedla recimo ob priti- sku na gumb. Poleg akcij mora- mo upoštevati še pomemben po- jem, to je dogodek miške. To je način uporabnikovega odzivanja na gumbe. Najpogostejša dogod- ka miške sta pritisni (on press) in spusti (on release). Na spletni strani Grafičarja je prej opisani primer nadgrajen z dvema gumboma, enim za poga- njanje animacije in enim za nje- no ustavitev. Sedaj lahko krmili- mo ta napis z gumboma, v katera sta vstavljeni akciji play() in stop(). Kot primer akcij v gumbih je tudi gumb nazaj, ki je na vsaki strani. Vanj je vstavljena akcija gotoAndPlay s pravilno določe- nim ciljnim mestom premika. Okna z akcijami za zgoraj opisa- ne primere prikazuje slika 5. Iz primerov na tej sliki vidimo, da imamo lahko različne dogod- ke miške, pri čemer sta daleč naj- večkrat uporabljena prej opisana pritisni (on press) in spusti (on release). Pri tem je treba poveda- ti, da je lahko dogodkov miške več hkrati in da so to, malce para- doksalno, lahko tudi tipke na tipkovnici. Tako lahko animaci- jo na spletni strani Grafičarja po- ženemo tudi s tipko p in ustavi- mo s tipko u. Prav tako se lahko ob kakem dogodku sproži več Event: ( j Press □ Roll Over (j/j Release □ Roll Out 1_1 Release Outside 1 1 Drag Over p] Key Press: p 1 | Drag Out + - ß fi e BP ▼ * play(); } Event: 1 1 Ptess □ Roll Over [v] Release □ RollOut 1 1 Release Outside |~1 Drag Quer [71 Key Ptess: u |~1 Drag Out + - ß>fl d> i '"ÜI on irelease, fceyPress "U") < stop (J J > Ewnt: 1 j Press □ Roll Over 0 Release □ RollOut 1 1 Release Outside □ □rag Over | ] Keg Press: f 1 Drag Out + - P fi © on (release) { gatoAndPlay("Marec > 2007-osnovna", 1); akcij, recimo ustavi (stop()) in ustavi vse zvoke (stopAllSo- unds()). Akcije so v tem primeru znotraj zavitih oklepajev, ki jih lahko vidimo na sliki 5. Na koncu moramo opisati še zelo pogosto uporabljeno akcijo za povezavo na druge spletne strani. Akcija se imenuje ge- tURL, najdemo pa jo pod Acti- ons Browser/Network. Kot parameter ji podamo spletni na- slov, kamor želimo, da nas pope- lje. Na spletni strani Grafičarja sta primera povezave na spletno stran Dela in Grafičarja. Povzetek V tem članku smo najprej spo- znali pomembnost uporabe scen, s pomočjo katerih velike projekte razbijemo na manjše dele in jih nato sestavimo skupaj. Nato smo podrobno spoznali okno z akci- jami, ki je zelo pomembno, ka- dar želimo te učinkovito upora- biti. Nadalje smo si pogledali uporabo akcij v ključnih sličicah in v gumbih. Pri uporabi akcij v gumbih smo spoznali še pomem- ben pojem, dogodek miške. Na koncu smo omenili še zelo pogo- sto akcijo povezave na druge spletne strani. Primeri, povezani s tem član- kom, so na spletni strani www. delo.si/graficar (začasno v rubriki ZADNJA ŠTEVILKA, kasneje v rubriki oz. v oknu ARHIV/Grafi- čar 2007/Grafičar 2/2007). Andrej ISKRA Univerza v Ljubljani Slika 5. Akcije v gumbih. m 23 EKOLOGIJA RECIKLIRANJE PAPIRJA 1 UVOD Recikliranje je proces predelave že uporabljenih in odpadnih ma- terialov v nove proizvode. Pora- ba papirja je že dosegla oz. celo presegla svoj vrh. V Združenih državah Amerike porabijo dnev- no toliko papirja, da bi lahko z njim kar 40-krat obkrožili Ze- mljo. Večino papirja, ki ga dnev- no porabimo, zelo kmalu tudi zavržemo, kar poveča povpraše- vanje po novih in svežih surovi- nah. Odpadni papir, odložen na deponijah, ustvarja med dekom- pozicijo toplogredni plin, metan. Drevesa, iz katerih se še vedno proizvede največ papirja, imajo ključno vlogo v našem okolju. Ne samo, da nas oskrbujejo s hrano, gorivom in surovino za proizvodnjo papirja ter pohištva, temveč je njihova glavna naloga ohranjanje ravnovesja ekosiste- ma. Ogljikov dioksid predstavlja več kot polovico toplogrednih plinov in ti negativno vplivajo na temperaturo ozračja, ki se iz leta v leto znatno zvišuje. 2 OBSEG RECIKLIRANJA V zadnjih 25 letih se je pogled na upravljanje odpadkov znatno spremenil. V začetku osemdese- tih so se na podlagi strogo dolo- čenih meril direktiv EPA (Envi- ronmental Protection Agency) dajatve na odlaganje odpadkov v okolju (deponijah) opazno zviša- le. Vsesplošno je znano, da depo- nije postajajo prenasičene, med- tem ko nove lokacije ne morejo slediti potrebam in povpraševa- nju. Pojavil se je program recikli- ranja, najprej v industriji in nato v gospodinjstvih. Industrije ra- zvitega sveta imajo že precej do- bro pokrito okoljevarstveno pro- blematiko. Predvsem je to odraz strogih direktiv in zakonodaje ter 24~ ozaveščanja javnosti. Slabše je problematika regulirana v gospo- dinjstvih. Še vedno je preveč pri- marnih odpadkov. Verjamem, da smo vsi dnevno v precepu, ali naj odpadno embalažo odvrže- mo z drugimi odpadki ali naj jo shranimo in odvržemo kasneje v zato namenjen zabojnik, ki je morda nekaj metrov stran. V izo- gib temu so strokovnjaki razvili dva sistema ločenega zbiranja odpadkov. Prvega z zabojniki, postavljenimi na t. i. ekoloških otokih, in drugega, nekoliko manj prodornega in pri nas ne tako uveljavljenega, obračunava- nje odvoza odpadkov glede na količino oz. prostornino. Slednji bi lahko pripomogel k večjemu obsegu ločevanja odpadkov, saj bi neločevanje pomenilo višjo mesečno obvezo do podjetja, ki z odpadki upravlja. Prednost prve- ga (zabojniki) je, daje bolj priro- čen, medtem ko drugi (obračun na prostornino) s smotrnim rav- nanjem z odpadki omogoča var- čevanje denarja. Ekonomski po- gled na predlagana programa pravi, da imata programa po- vsem drugačen vpliv na reciklira- nje in porabo različnih vrst reci- kliranih materialov. Drugi si- stem zbiranja odpadkov poleg nižanja mesečnih stroškov go- spodinjstva še spodbuja reciklira- nje volumsko obsežnih odpad- kov, kot je embalaža mlečnih iz- delkov, pijač ipd. Tovrstni od- padki hitro zapolnijo zabojnik, poveča se frekventnost odvoza in posledično se zvišajo mesečni stroški. 3 ZBIRANJE ODPADNIH MATERIALOV Obstajajo številni znani vidiki reciklirnih sistemov. Zasnovani so na pogostosti pobiranja, izo- braževanju, spodbujanju in de- mografskih študijah prebival- stva, ki pa ima lahko znaten vpliv na delovanje izbranega reciklir- nega sistema. Pri načrtovanju in vpeljevanju optimalne zbiralne sheme morajo lokalne oblasti omenjene parametre skrbno pre- učiti in upoštevati. Neposredno zbiranje podatkov o tem, koliko gospodinjstev dejansko ločuje odpadke in jih odlaga v za to na- menjene zabojnike, poda najre- alnejšo sliko o ekološki ozavešče- nosti prebivalstva. Številne lokal- ne oblasti za presojo o tem, koli- ko ljudi je udeleženih v ponujeni reciklirni sistem, uporabljajo vprašalnike, poslane bodisi po pošti bodisi prek anketirancev in ciljnih (fokusnih) skupin. Obse- žne študije kažejo, da prebivalci vedno ne podajo oz. odražajo de- janskega stanja. V Resource Re- covery Forumu lahko najdemo podatek, ki pravi, da 72-82 od- stotkov vprašanih odgovori pozi- tivno, tj. da reciklirajo vsaj en- krat mesečno, kar pa ni opaziti v tonah zbranih odpadkov. Meto- da, ki bi bila zasnovana izključno na zbrani in izmerjeni masi reci- kliranih odpadkov, je predvsem delovno intenzivno naravnana in nima praktičnega pomena, saj primerja vso zbrano količino od- padkov z recikliranimi, za preu- čevanje navad ravnanja z odpad- ki določene populacije pa je predvsem preprostejša in povsem zadovoljiva. 3.1 Pogostost recikliranja Obseg udeležbe v sheme reci- kliranja je povsem uporabno orodje za ocenjevanje, toda ne upošteva nivoja, kako pogosto prebivalci urbanega naselja reci- klirajo. Narejene so bile številne študije, v katerih so prebivalce spraševali, kako pogosto recikli- rajo. V študiji Corral-Verdugo je uporabljena štirinivojska le- stvica, od »venomer« do »nikdar ne recikliram«, medtem ko je Knaussen uporabil sedemsto- penjsko lestvico, od »nimam na- mena« do »trdno prepričan« v re- cikliranje. Interpretacija rezulta- tov anket obeh avtorjev zahteva določeno mero pazljivosti, saj so pri ocenjevanju obsega negoto- vosti, kajti upošteva se le sklice- vanje na recikliranje in ne dejan- skega stanja. Pogosto ljudje trdi- jo, da naredijo kaj, kar je sicer v korist okolja, ker jim tako nare- kuje vest, a dejansko stanje izka- zuje povsem drugačno situacijo, npr. uporaba javnega prevoznega sredstva, ločevanje odpadkov, odlaganje strupenih snovi (mo- torna olja, barve, laki, pnevmati- ke). Oskamp je objavil rezultate dveh različno zastavljenih reci- klažnih shem. Kot ugotovitev podaja, da v povprečju le 13-22 odstotkov gospodinjstev skrbno ločuje odpadke. Nadaljevanje na strani 34. E 300 VSAK DAN... VEČ KOT 300 SUN CHEMICALOVIH LOKACIJ SlROM SVETA DELA SKUPAJ, ZATO DA VI LAHKO DELATE TAKO LOKALNO KOT GLOBALNO. Samo številka, ampak za njo stoji Sun Chemical - največji svetovni proizvajalec tiskarskih barv, pigmentov, barvil in lakov. Toda mi ne ostajamo pri tem. Z neutrudnimi raziskavami, razvojem in inovacijami ter tesnimi odnosi z nasimi kupci, Sun Chemical zagotavlja kakovostne proizvode in storitve najsirsemu krogu tiskarjev. Neglede na aplikacijo smo ponosni ponuditi prave resitve v pravem času. WWW.SUNEUROPE.COM SunChemicaT Sun Chemical - Hartmann d.o.o. • Brnciceva ulica 31 • Tel: 01 563 37 02 • Fax: 01 563 37 03 • Mail: info@sunchemical.si Kdor išče navdih, izbere Color Copy. Color Copy - the leading paper. Super ostry tisk, brilantnf barvy, perfektnf zobrazenf nätisku po celem papfiu, Papir vam zagotavlja izredno ostre odtise,sijajne barve in izjemen nanos le-teh. Prehodnost papirja skozi naprave je odlična in bistveno zmanjšuje obrabo tiskalnikov. Vibmo vas, da si oblikujete lasten vtis o izjemnem papirju, primernem za laserske tiskalnike. Pišite nam na: mondibpscp@mondibp.com FSC © By buyfrig products wtlh the FSC label you are aupporthg the syowtti of responsible forest management worldwide Forest Stewardship Council A.C. A member of the Anglo American pic group NADALJEVANJE IZ ST. 1/2007, STR. 27 PAPIRJI, LEPILA IN KAKOVOST BROŠURE TABELA 4. KLIMATSKE RAZMERE SHRANJEVANJA BROŠUR OZNAKA LOKACIJA, TRAJANJE K1 Standardne klimatske razmere preskušanja, 20 dni (IS0187) K 2 Klimatske razmere v knjigoveznici pri izdelavi brošure, 24 ur K 3 Klimatske razmere v hladilnici, hladno in vlažno okolje, 22 dni 2.1.4 Klimatske razmere Ker deluje na kakovost lepljene vezave veliko zunanjih dejavni- kov (vlaga, temperatura, svetlo- ba, bralci), smo jakost zlepljenja brošure ugotavljali tudi v odvi- snosti od različnih klimatskih razmer, ki smo jih označili z oznakami K1, K2 in K3, kot je prikazano v tabeli 4. 2.2 METODE PRESKUŠANJA 2.2.1 Vzorci papirja Vzorce papirja Papir 1, Papir 2 in Papir 3, ki smo jih uporabili za izdelavo vzorcev brošur B1, B2 inB3, smo preizkušali v standar- dnih klimatskih razmerah pri T=23 ±1 °C in relativni vlagi 50 ±2% (ISO 187). Na vseh vzor- cih papirja smo preizkušali osnovne fizikalno-kemijske la- stnosti, mehansko odpornost, la- stnosti površine in optične la- stnosti na osnovi standardnih metod ISO in ICP metod preiz- kušanja: ♦ osnovne lastnosti - gramatu- ra (ISO 536), debelina, specifič- ni volumen (ISO 534), vsebnost pepela v papirju pri 500 in 900 °C (ISO 2144), pH površine (TAPPI 529); ♦ mehanska odpornost - razslo- jevanje IBT (TAPI 569) in to- gost Clark (TAPPI 451); ♦ lastnosti površine - gladkost Bekk (ISO 5627), prepustnost zraka Gurley (ISO 5636-5), po- vršinska absorpcija vode Cobb (ISO 535), kontaktni kot (TAP- PI 558) in površinska energija (FibroDAT-ICP); ♦ optične lastnosti - sijaj Leh- mann (ISO 8254-1), belina ISO (ISO 2470), opaciteta (ISO 2471). Dosežene vrednosti za posame- zne lastnosti, ki so prikazane v ta- beli 5, smo primerjali s certifikati proizvajalcev papirja in med se- boj. 2.2.2 Vzorci brošur Pri lepljeni vezavi je lepilo osnova povezave med platnico in knjižnim blokom. Zato je za nadzor kakovosti vezave treba določiti mehansko odpornost oziroma jakost zlepljenja knji- žnega bloka. TEMPERATURA, RELATIVNA VLAGA 23 ± 1 °C in 50 ± 2 % RV 24 °C in 46 % RV 9 °C in 72 % RV Metoda določanja jakosti zlepljenja knjižnega bloka Jakost zlepljenja KB smo preiz- kusili s statično metodo na na- pravi Müller-Martini, tip VA (območje merjenja je od 0 do 40 kp), ki ni namenjena za preizku- šanje šivanih knjig. Jakost zle- pljenja KB smo merili na brošu- rah B1, B2 in B3, iz treh različ- nih papirjev (P1, P2, P3), pri šti- rih temperaturah lepila (T1, T2, T3, T4) in v treh klimatskih raz- merah (K1, K2, K3). Prve meri- tve na napravi smo izvedli na skupini brošur, ki smo jih po iz- delavi 24 ur skladiščili v knjigo- veznici. Drugo skupino smo skladiščili v standardnih klimat- skih razmerah in preizkušali po 20 dneh. Tretjo skupino smo preizkušali po 22 dneh skladišče- nja v hladilnici. Shema delovanja naprave Müller-Martini, tip VA, je prikazana na sliki 1. Za statično preverjanje zleplje- nja KB vpnemo odprto brošuro med knjižno prižemo (4) in sre- dinsko čeljust (z) s platnicami navzgor in izbranim testnim li- stom navzdol. List vpnemo v pri- žemo za izbrani list (6). Sila delu- je na posamezni list pravokotno na hrbet KB. Z vklopom napra- ve se sila enakomerno povečuje do trenutka, ko list izpade iz knjige. V trenutku izpada se apa- rat izključi, na merilni skali pa odčitamo vrednost sile (F) v kp. Da dobimo rezultat, ki nam pove, kolikšna sila/cm je potreb- na za iztrg lista iz KB, povprečno silo (x prečno) delimo z višino KB v centimetrih, ki je v našem primeru 28, po enačbi: F(kp/cm) = x/h (cm) Ker enota kilopond (kp) ni več veljavna, je treba rezultate pre- tvoriti v standardno enoto, in si- cer newton (N): F (kp/cm) x 9,81= F (N/cm) Dosežene vrednosti jakosti zle- pljenja knjižnega bloka za vzorce brošur B1, B2 in B3 so prikazane v diagramih 2, 3, 4, in 5. Slika 1. Shematski prikaz delovanja naprave Müller-Martini, tip VA (z - sredinska čeljust, 4 - knjižna prižema, 6 - prižema za izbrani list). 4 4 t Ti PAP VI PAP VIDEM KRŠKO d.d. • ČASOPISNI PAPIR • GRAFIČNI PAPIRJI • EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI «• Tovarniška 18,8270 Krško, SLOVENIJA Tel.:+386(0)7 48 11 100 Fax: +386(0)7 49 21 115,4922077 E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si MEHKA VEZAVA 2.3 REZULTATI IN KOMENTAR 2.3.1 Lastnosti papirja Primerjalna analiza kakovosti treh izbranih vzorcev tiskovnega papirja z oznakami Papir 1, Papir 2 in Papir 3 je bila izvedena na osnovi poznanih lastnosti, ki jih zagotavlja proizvajalec papirja, in izkušenj, ki se zahtevajo za tisk v ofsetni tehniki pri izdelavi brošu- re in pri lepljenju s talilnimi lepi- li. Dosežene vrednosti posame- znih lastnosti na vseh treh vzor- cih papirja ne odstopajo od žele- nih, ki jih zagotavlja proizvajalec papirja. Rezultati meritev posa- meznih analiz papirja so prikaza- ni v tabeli 5. Osnovne fizikalno-kemijske lastnosti Gramatura, debelina in specifič- ni volumen so pri vseh vzorcih v okviru vrednosti, ki jih predpisu- je proizvajalec. Vzorca Papir 1 in Papir 2, ki sta specialna premaza- na brezlesna papirja, dosegata gramaturo 90 g/m2 in specifični volumen 0,70 in 0,90 cm3/g, medtem ko je gramatura pri bre- zlesnem nepremazanem vzorcu Papir 3 nižja, dosega vrednost 80 g/m2 in ima nekoliko večjo debe- lino, ter s tem tudi volumino- znost, vrednosti so okoli 1,25 cm3/g. Razlika v osnovnih strukturnih lastnostih vpliva na število pol papirja pri izdelavi KB, na teh- nološke razmere pri lepljenju in na kakovost izdelane brošure. Za izdelavo KB smo pri vseh vzorcih papirja uporabili enako število knjižnih pol. Vzorca 1 in 2 imata večjo gra- maturo in manjšo volumino- znost, medtem ko ima vzorec 3 manjšo gramaturo in večjo volu- TABELA 5. LASTNOSTI VZORCEV PAPIRJA ZA IZDELAVO KNJIŽNEGA BLOKA (KB) LASTNOSTI PAPIR 1 PAPIR 2 PAPIR 3 sijajno premazan mat premazan nepremazan Gramatura (g/m2) 89,6 89,9 80,0 Debelina (|jm) 65 76 101 Specifični volumen (cm3/g) 0,72 0,85 1,27 Vsebnost pepela (%) - 500 °C 42,0 44,9 22,7 - 700 °C 26,0 25,8 13,2 pH površine - zgoraj A 7,6 7,6 7,3 - spodaj B 7,6 7,4 7,3 Razslojevanje IBT (J/m2) - vzdolžno M 507 700 164 - prečno C 493 700 176 Togost Clark - vzdolžno M 43 49 87 - prečno C 22 25 43 Gladkost Bekk (s) - zgoraj A 1850 358 35 - spodaj B 1914 347 41 Prepustnost Gurley (s) >300, neprepusten >300, neprepusten 12 Površinska absorpcija vode - zgoraj A Cobb 60 (g/m2) 19 19 22 - spodaj B Cobb 60 (g/m2) 20 21 22 Kontaktni kot Fibro DAT, 2s (°) - zgoraj A 79,9 83,2 79,2 - spodaj B 79,3 83,7 106,6 Površinska energija Fibro DAT - zgoraj A (mJ/m2) 31,1 26,5 44,0 - spoda B (mJ/m2) 31,1 26,5 70,2 Sijaj Lehmann (%) 63,9 20,4 4,2 Belina ISO (%) - UV 0, zgoraj/spodaj 89,4/89,3 92,6/92,6 92,2/92,2 - UV 100, zgoraj/spodaj 101,5/101,4 104,5/104,5 103,3/103,6 - A UV, zgoraj/spodaj 12,1/12,1 11,9/11,9 11,1/11,4 Opaciteta (%) - zgoraj A 88,6 89,9 93,2 - spodaj B 88,5 89,6 93,1 minoznost, tako da je debelina knjižnega bloka pri izdelavi vseh brošur ostala enaka. Vzorca 1 in 2 imata do 26 od- stotkov vsebnosti pepela v primer- javi z vzorcem 3, ki ima okoli 13 odstotkov pepela v papirju - kot polnilo oziroma premazni pi- gment je pri vseh vzorcih upora- bljen kalcijev karbonat. Pri vseh vzorcih papirja je vrednost pH površine papirja v nevtralno-al- kalnem območju od 7,3 do 7,6, kar ustreza uporabi katere koli vrste lepila pri izdelavi KB. Mehanska odpornost Za tiskovne papirje, ki se upo- rabljajo za izdelavo kakovostnih grafičnih izdelkov (knjige, bro- šure), se zahtevajo optimalne la- stnosti mehanske odpornosti, predvsem zaradi tiskarske preho- dnosti in lastnosti končnega iz- delka - med najbolj pomembne prištevamo ustrezno togost in odpornost proti razslojevanju. Rezultati meritev togost papirja, izmerjene po metodi Clark, ka- žejo ustrezne vrednosti za tiskov- ne papirje pri vzorcu 3, medtem ko so pri vzorcih 1 in 2 precej nižje, kar za tiskanje in izdelavo KB ni najbolj primerno. Doseže- ne vrednosti v vzdolžni (M) in prečni (C) smeri so pri vseh vzor- cih v razmerju M/C = 1: 2, kar je za uporabo ustrezno. KDMDRII freedom of impression LITHR@N@ S 40 S PROSYSTEM PRINT industrijska cesta 1k • SI-1290 Grosuplje • Tel.: +386 (0) 1 78 11 200 • Fax: +386 (0) 1 78 11 220 • E-mail: info@prosystem-print.si • http://www.prosystem-print.si PAPIRJI ZA TISK BROŠUR Odpornost proti razslojevanju opredeljuje medvlakensko pove- zavo v papirju in je odvisna od la- stnosti surovin in tehnološkega postopka izdelave. Dosežene vre- dnosti, izmerjene na IBT-apara- tu, so ustrezne pri vzorcih 1 in 2. Precej slabšo odpornost proti razslojevanju, ki je nižja od žele- nih vrednosti (min. 300-400 J/m2), dosega vzorec 3, zato se lahko pojavijo težave pri leplje- nju KB zaradi razslojevanja pa- pirja in odlepljanja. Lastnosti površine Tiskanje v ofsetni tehniki zah- teva optimalne lastnosti površin- ske absorpcije vode in ustrezno gladko površino za čim boljši od- tis na papirju. Za dobro lepljenje se zahteva ustrezna poroznost in gladkost površine ter optimalna sposobnost omočenja z lepilom. Vrednostiprepustnosti papirja za zrak, merjene po metodi Gur- ley, kažejo, da sta vzorca 1 in 2 popolnoma neprepustna za zrak, medtem ko ima vzorec 3 zelo porozno površino. Vrednosti za gladkost, izmerjene po metodi Bekk, kažejo, da ima vzorec 1 ze- lo gladko površino, nekoliko manj vzorec 2 - oba papirja pri- števamo v skupino visokoglaje- nih tiskovnih papirjev. Vzorec 3 ima nizke vrednosti, ki so običaj- ne za strojno gladke tiskovne pa- pirje. Vrednosti površinske absorpcije vode po metodi Cobb-60 kažejo, da vsi vzorci dosegajo vrednosti od 19 do 22 g/m2, kar pomeni, da so ustrezno klejeni in primer- ni za tisk v ofsetni tehniki tiska. Pri vseh vzorcih opazimo manjšo dvostranost papirja. Površinska energija papirja je merilo za adhezivnost oziroma sorpcijske lastnosti površine (omočenje, penetracija). Izraču- namo jo iz podatkov, izmerjenih kontaktnih kotov dveh ali treh tekočin različnih polarnosti ozi- roma površinskih napetosti. V praksi velja, da pride do dobrega omakanja površine substrata s te- kočino, če je površinska energija substrata vsaj za 10 mJ/m2 večja, kot je površinska napetost lepila, ki pride v stik s papirjem. Litera- tura navaja, da so želene vredno- sti površinske napetosti papirja za ofsetni tisk okoli 45 mJ/m2. Izmerili smo kontaktni kot in izračunali površinsko energijo z vodo in s formamidom. Rezulta- ti meritev kontaktnega kota po dveh sekundah in izračun povr- šinske energije so pokazali, da vzorca papirja 1 in 2 dosegata na obeh straneh kontaktne kote od 80 do 87 stopinj, kar ustreza of- setni tehniki. Površinske napeto- sti so v območju od 26 do 31 mJ/m2. Dosežene vrednosti so predvsem pri vzorcu 2 zelo nizke, kar v daljšem obdobju lahko po- vzroča težave oziroma odleplja- nje knjižnega bloka. Vzorec 3 dosega na zgornji strani kontak- tni kot 97, na spodnji strani pa 107 stopinj, kar kaže, daje povr- šina bolj hidrofobna v primerjavi z vzorcema 1 in 2, vendar še ustrezna za tisk v ofsetni tehniki. Na zgornji strani so vrednosti površinske napetosti 44 mJ/m2, kar ustreza izkustvenim vredno- stim. Na spodnji strani je doseže- na zelo visoka površinska energi- ja, okoli 70 mJ/m2, kar lahko vpliva na slabšo sposobnost zle- pljenja KB. Optične lastnosti Dosežene vrednosti meritev si- jaja (metoda Lehmann) so naj- višje pri vzorcu 1, ki je sijajno premazan papir (več kot 60 od- stotkov). Vzorec 2 je mat prema- zan papir, zato so tudi dosežene vrednosti precej nižje, okrog 20 odstotkov. Vzorec 3 dosega zelo nizko vrednost, kot je to običaj- no za površinsko neoplemenite- ne vrste papirje. Na vseh vzorcih papirja smo določili ISO belino, brez učinko- vanja UV-svetlobe in z njim, ter opaciteto. Dosežene vrednosti za belino in opaciteto na vseh treh tiskovnih papirjih ustrezajo žele- nim glede na specifikacijo proi- zvajalca. Rezultati meritev beline so pokazali, da vsi vzorci papirja vsebujejo optična belila. Vzorec 1 dosega primerjalno glede na vzorca 2 in 3 nekoliko nižjo beli- no. Dosežene vrednosti za opacite- to so pri vzorcu 3 najvišje (93 od- sotkov) v primerjavi z vzorcema 1 in 2, ki kljub višji gramaturi dosegata nekoliko nižje vredno- sti, od 88 do 90 odstotkov, kar za papirje za izdelavo knjižnega bloka ni najbolj primerno. Diagram 2. Vpliv klimatskih razmer na jakost zlepljenja KB pri vzorcu brošure B1. Diagram 3. Vpliv klimatskih razmer na jakost zlepljenja KB pri vzorcu brošure B2. Diagram 4. Vpliv klimatskih razmer na jakost zlepljenja KB pri vzorcu brošure B3. 2.3.2 Jakost zlepljenja knjižnega bloka Oceno kakovosti brošure smo opredelili na podlagi izmerjenih vrednosti jakosti zlepljenja KB, glede na vrsto papirja, tempera- turo lepila in klimatske razmere. Primerjali smo jih z želenimi vre- dnostmi, ki so jih za oceno kako- vosti lepljenja na podlagi prak- tičnih rezultatov v obliki pripo- ročil pripravili na inštitutu Fo- gra- Pri vzorcu brošure B1 (diagram 2) je pri vseh temperaturah lepila dosežena želena jakost zlepljenja, ki je višja od 7,5 N/cm, kar Fo- grina priporočila označujejo kot zelo dobro vezavo. S povišano temperaturo lepila jakost nekoli- ko raste in dosega pri T1, T2 in T3 vrednosti od 8 do 10 N/cm, najvišje pa so dosežene pri 190 °C (okoli 11 N/cm). Rezultati kažejo podobne vre- dnosti takoj po izdelavi, po kon- dicioniranju in pri hranjenju v specifičnih razmerah hladilnice, razlikujejo se največ do 1 N/cm. Pri vzorcu brošure B2 (diagram 3) so pri vseh temperaturah le- pljenja dosežene od 10 do 20 od- stotkov višje jakosti glede na vzo- rec brošure B1 in dosegajo vre- dnosti od 10 do 12 N/cm, kar na podlagi želenih vrednosti pripo- ročila Fogra pomeni zelo dobro vezavo. Najvišje vrednosti so do- sežene pri temperaturi 165 in 175 °C. Klimatske razmere bi- stveno ne vplivajo na jakost zle- pljenja. Najslabša jakost zlepljenja je pri vseh temperaturah dosežena pri vzorcu brošure B3 (diagram 4). Dosežene vrednosti so od 6 do 11 N/cm. Pri nižjih temperatu- rah T1 in T2 je kakovost vezave slaba, pri T3 je nekoliko boljša in dosega želene vrednosti. Najvišje vrednosti so dosežene pri najvišji temperaturi lepljenja, ki pa se ze- lo spreminja s klimatskimi raz- merami shranjevanja brošure, ki so najslabše v hladilnici, najbolj- še pa v standardnih razmerah. Na podlagi doseženih rezulta- tov kakovosti zlepljenja vseh vzorcev brošure, ki so prikazani v diagramu 5, lahko ugotovimo, da je uporaba brezlesnih nepre- mazanih papirjev pri lepljenju s talilnim lepilom manj primerna. Vzrok za doseganje slabše kako- vosti vezave je verjetno tudi PROIZVAJALEC SAMOLEPILNIH OVOJNIN MILANU SAMOLEPILNE OVOJNICE ZA CD/DVD-PLOŠČE 25 MODELOV ZA CD/DVD. OVOJNICE Z ENOSTAVNIM, SAMOLEPILNIM ALI VARNOSTNIM ZAVI- HKOM. SAMOLEPILNE ALI PP OVOJ- NICE ZA NEPREPLETENE TKANINE. SAMOLEPILNE OVOJNICE ZA REGISTRATORJE, KATALOGE, KNJIGE, ZGIBANKE ZA PONUDBE, knjiZice, NAVODILA. TR 17 17 x 17 cm TR 13 13 x 13 cm TR 10 10 x 10 cm TR 22 10 x 22 cm k f' — SAMOLEPILNE ETIKETNE OVOJNICE 40 STANDARDNIH VELIKOSTI ZA RAZLIČNE NAMENE. PROZORNE ALI S SIVO PODLAGO. SAMOLEPILNE OVOJNICE ZA POSETNICE ZGIBANKE ZA PONUDBE, VEČSTRANSKE LETAKE KATALOGE, CENIKE. SEI Rota & C. S.r.l. Via Milano, 19/23 - 20060 Liscate (Ml) - Italy Tel.: +39 02 95420161 - Fax: +39 02 95420162 http: //www.seirota.it - E-mail: mail@seirota.it PROSIMO, DA Z NAMI KOMUNICIRATE V ANGLEŠKEM ALI ITALIJANSKEM JEZIKU. slabša kakovost papirja, ki se ka- že v zelo nizkih vrednostih od- pornosti proti razslojevanju in visoki površinski energiji papirja. V takšnih primerih je verjetno Diagram 5. Vpliv klimatskih pogojev najakost zlepljenja KB pri vzorcih brošure B1, B2 in B3. bolje uporabiti drugo vrsto lepi- la. Po podatkih iz literature so primernejša disperzijska lepila. Uporaba premazanih vrst pa- pirja je primernejša za izdelavo brošur višje kakovosti. Kot so re- zultati potrdili, je v takšnih pri- merih bolj priporočljiva uporaba mat kot sijajno premazanega pa- pirja. 3. ZAKLJUČEK Primerjalna analiza kakovosti treh izbranih vzorcev tiskovnega papirja z oznakami 1, 2 in 3 je bi- la izvedena na podlagi poznanih lastnosti, ki jih zagotavlja proi- zvajalec papirja. Ugotovljene la- stnosti ne odstopajo bistveno od želenih vrednosti, ki jih za posa- mezno vrsto papirja zagotavlja proizvajalec papirja. Vzorca 1 in 2 imata gramaturo 90 g/m2 in specifični volumen t ▼ Pokopališka 33 1 O □ □ Ljubljana Slovenija tajništvo: 01/540 46 B7 zbornica: 01/B40 B4 40 dela vn ice : 01 /540 46 BB 0,70 in 0,90 cm3/g, medtem ko je pri vzorcu 3 gramatura 80 g/m2 in voluminoznost okoli 1,25 m3/g. Vsi vzorci vsebujejo kalcijev karbonat kot polnilo ali kot premazni pigment in so izde- lani v nevtralno alkalnem podro- čju izdelave. Sposobnost upogi- banja (togost) papirja kaže pri vzorcu 3 ustrezne vrednosti za ti- skovne papirje, medtem ko so vrednosti pri vzorcih 1 in 2 pre- cej nižje. Odpornost papirja pro- ti razslojevanju dosega zelo viso- ke vrednosti pri vzorcih 1 in 2, medtem ko je pri vzorcu 3 slabša od želene, kar lahko vpliva na ja- kost zlepljenja KB pri lepljeni ve- zavi. Vzorca papirja 1 in 2 sta popol- noma neprepustna za zrak, vzo- rec 3 pa ima zelo porozno površi- no. Vzorca papirja 1 in 2 prište- vamo v skupino glajenih tiskov- nih papirjev, medtem ko vzorec 3 uvrščamo v skupino strojno gladkih tiskovnih papirjev. Vsi vzorci dosegajo vrednosti povr- šinske absorpcije vode od 19 do 22 g/m2, kar pomeni, da so ustrezno klejeni in primerni za tisk v ofsetni tehniki tiska. Rezultati meritev kontaktnega kota in izračun površinske ener- gije so pokazali, da imata vzorca 1 in 2 precej nižjo površinsko energijo (od 26 do 31 mJ/m2) kot vzorec 3, ki dosega višje vre- dnosti, in so razlike med zgornjo in spodnjo stranjo papirja velike (44/70 mJ/m2). Dosežene vre- dnosti lahko vplivajo na večjo ali manjšo sposobnost zlepljenja knjižnega bloka. Najvišje vrednosti sijaja ima vzorec 1, precej nižje vzorec 2 in zelo nizke vzorec 3. Dosežene vrednosti za belino in opaciteto na vseh treh papirjih ustrezajo želenim glede na specifikacijo proizvajalca. Rezultati meritev so pokazali, da vsi vzorci papirja vsebujejo optična belila v papir- ju. Doseženi rezultati so pokazali, da je jakost zlepljenja knjižnega bloka pri izdelavi brošur iz treh različnih papirjev najvišja pri obeh premazanih papirjih. Naj- višje vrednosti so dosežene na mat premazanem papirju, naj- nižje na nepremazanem papirju. Vzrok je lahko zelo slaba medvla- kenska povezava, merjena z od- pornostjo proti razslojevanju pri vzorcu 3, in zelo visoka površin- ska energija papirja. Temperatu- ra lepila nima vpliva na jakost zlepljenja pri mat premazanem papirju (brošura B2) v primerjavi z brošurama B1 (sijajno prema- zan papir) in B3 (nepremazan papir), kjer so najvišje vrednosti dosežene pri najvišji temperaturi 190 °C, ki je proizvajalec ne pri- poroča. Vpliv klimatskih razmer na jakost zlepljenja je največji pri brošuri B3, verjetno zaradi večje higroskopnosti papirja. Pri dru- gih papirjih je vpliv klimatskih razmer precej manjši, največ do 1 N/cm. Uporaba premazanih vrst pa- pirja je primernejša za izdelavo brošur višje kakovosti. Kot so potrdili rezultati, je v takšnih pri- merih veliko bolj priporočljiva uporaba mat kot sijajno prema- zanega papirja. Na podlagi dose- ženih rezultatov lahko ugotovi- mo, da je uporaba taljivega lepila za lepljene brošure pri uporabi brezlesnih papirjev manj primer- na. V takšnih primerih je pri- mernejša uporaba disperzijskega lepila. Marjeta CERNIC Inštitut za celulozo in papir Alenka BITENC Univerza v Ljubljani LITERATURA IN VIRI 1. Bitenc, A. Vpliv temperature taljivega lepila na kakovost lepljene vezave Diplomsko delo, Ljubljana, 2003 2. Stadler, P. at al Adhesive Techniques Developments in the printing and paper ma- king industries and their effect on adhesive techniques in the bookbinding trade Sappi, September 2000 3. Černič, M., Bitenc, A. Kakovost lepljene vezave - brošure Grafičar, 2006, št. 1, str. 24-27 4. Kipphan, H. Handbook of print media Springer Verlag, Berlin, Heidelberg, 2001 5. Novak, G. Grafični materiali NTF, Oddelek za tekstilstvo, Ljubljana, 2004 6. Thompson, B. Printing materials: Science and tehnology Surrey: Pira International, 1998 7. Černič Letnar, M. Pisalni, kopirni in tiskovni papirji - vrednotenje trajnosti in obstojnosti Papir, 1997,25, št. 1/2, str. 9-16 8.Černič, M. Vrste papirja, kartona in lepenke Lastnosti za tisk in predelavo Izobraževalni seminar Papir in tisk ICP Ljubljana, 15. september 2005 NATISNITI VTISNITI 3 GROF PACK 3. mednarodni sejem grafike in pakiranja Celje, Celjski sejem 17.-20. APRIL 2007 Novi trendi in tehnologije v grafiki in pakiranju, kjer slovenska podjetja prednjačijo v ponudbi novih informacijsko tehnoloških generacij za potrebe varnostnih zaščit in najsodobnejših embalaž. Nekaj razlogov za obisk sejma • več kot 130 razstavljavcev iz 18 držav • predstavitev novosti v stroki • 20 brezplačnih strokovnih predavanj • okrogla miza Odprt trg odpadne embalaže • vzpostavitev novih poslovnih stikov • Cetis d.d. na letošnji sejem vabi potencialne dobavitelje in kooperante • sodobno urejeno sejmišče • ugodna lega celjskega sejmišča in urejena parkirišča Več informacij o razstavljavcih in razporedu strokovnih predavanj boste po 25. marcu lahko našli na spletni strani www.ce-sejem.si Odpiralni čas: od 17. do 20. aprila, vsak dan od 9. do 18. ure. Cena dnevne vstopnice je 6 EUR za odrasle, za dijake, študente 3,5 EUR. Sejemsko dogajanje na celjskem sejmišču bodo dopolnjevali: 9.sejem FORMO TOOL 7. sejem PLflGKEM 2.sejem LIVARSTVO www.ce-sejem.si CELJSKI SEJEM d.d. Dečfcva 1.3102 Celje.T: 03 54 33 000. R03 54 19 164 () CBJXSiEU Nadaljevanje s strani 24. 4 SIMBOLI RECIKLIRANJA Simbol za recikliranje papirja je bil oblikovan ločeno od simbola za reciklirano plastiko. Simbol je izpeljanka v osnovi univerzalno zasnovanega reciklirnega simbo- la, ki ga je ameriško združenje za gozdarstvo in papirništvo (Ame- rican Forest and Paper Associati- on (AF&PA)) prilagodilo svojim potrebam. Za označevanje papir- nih proizvodov obstajajo štiri ra- zličice (a, b, c in d) simbola, pri- kazane na sliki 1. Simbola a in b na sliki 1 sta ra- zličici splošne reliefne figure uni- verzalnega reciklirnega simbola, ki ponazarjata, da je material, v tem primeru papir, recikliran. Običajno se uporablja belo obli- ko različice simbola. Domneva a b ti pa se, da zaradi tankih zunanjih robov puščic ta ne omogoča do- bre reprodukcije in jo v tem pri- meru nadomesti simbol črnih puščic (b na sliki 1). Preostala simbola (c in d) se uporabljata za natančnejši opis, ali je material možno reciklirati ali je narejen iz recikliranih vlaken. 4.1 Avtor reciklirnirnega simbola d Slika 1. Izpeljanke simbola za reciklirni papir: a) bele puščice brez kroga (mo- žno reciklirati), b) črne puščice brez kro- ga (možno reciklirati), c) bel krog s črni- mi puščicami (določen delež recikliranih vlaken) in d) črn krog z belimi puščicami 100-odstotno reciklirana vlakna. Slika 2. Reciklirni simbol Garyja Andersona. Vsem dobro znani simbol, ki ga lahko opazimo domala že na vsa- ki embalaži proizvoda iz trgovi- ne, ima znanega avtorja. Zgodbe še nisem zasledil v slovenski lite- raturi in jo iz tega razloga nava- jam v tem članku. V proces reci- kliranja je vključenih na tisoče inštitucij, od podjetij, vladnih organizacij do okoljevarstvenih skupin. Za prepoznavnost dejav- nosti pa ima zagotovo največ za- slug avtor globalno prepoznav- nega simbola, tj. Gary Anderson. Pri 23 letih je kot študent zmagal na natečaju, ki ga je razpisalo podjetje za izdelavo reciklirnih materialov in tako znatno pripo- mogel k uveljavitvi reciklirnih programov. V letih 1969 in 1970 je bilo recikliranje v pora- stu. Na prvem dnevu Zemlje (Earth Day) je takratno čikaško podjetje Container Corporation of America, sedaj v lasti Stone- Smurfit Corporation iz St. Loui- sa, razpisalo natečaj na umetni- ških in oblikovalskih fakultetah po vseh državah ZDA. Na kali- fornijski univerzi umetnosti (Ca- lifornia College of Arts - CCA) je projekt vodil Bill Llyod. K so- delovanju je povabil študente pod sloganom »za ljubitelje Ze- mlje«, naj predstavijo skice, ki simbolizirajo proces recikliranja. Ponujene so bile tri nagrade v obliki šolnin za izbrane študijske programe. CCA je bila v tistem obdobju ena večjih porabnic re- cikliranega papirja. Letno so po- rabili več kot 750.000 ton sekun- darnih vlaknin, kar leta 2006 marsikatera evropska šola ne do- sega, kaj šele, da bi presegla. Na natečaj se je odzvalo več kot 500 avtorjev. Komisija za presojo pri- spelih predlogov je bila sestavlje- na iz uglednih presojevalcev, uveljavljenih na področju obli- kovanja, in je septembra leta 1970 na mednarodni oblikoval- ski konferenci v Aspnu, Kolora- du, podelila prvo nagrado v viši- ni 2500 dolarjev za predlagani reciklirni simbol (slika 2) štu- dentu zadnjega letnika, Garyju Andersonu, ki je denar porabil za nadaljevanje študija na Šved- skem. Simbol je bil tri loveče se puščice Mobiusove* zanke (*Au- gust Ferdinand Mobius (1790- 1868), matematik in astronom- ski teoretik 19. stoletja, je odkril, da trak papirja, enkrat zavit in spojen na vrhu, tvori nepretrga- no, enorobno in enostransko po- vršino), v katerem se puščice med seboj spiralasto zvijajo in vr- tijo. Anderson je pri zasnovi sim- bola hotel prikazati dinamičnost (stvari okoli nas se nenehno spre- minjajo) in statičnost (ravnoves- je med stalnim). Zaradi prepro- stosti in jasnosti simbola se je ta hitro uveljevil po vsem svetu in je sedaj tako običajen, kot sta Nike puščica ali Coca-Cola pisava. NADALJEVANJE V ŠTEVILKI 3/2007 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 2/2007 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Danilo Slivnik Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Gregor Franken Iva Molek Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Matic Štefan Naslov uredništva Delo - GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +38614737 424 F. +38614737 427 internet www.delo.si/graficar TRR: 02922-0012208609 Letna naročnina je 20,04 EUR (4802,39 SIT). Posamezne številke po ceni 4,15 EUR (994,51 SIT) dobite na našem naslovu. Preračun v tolarje je in- formativen. Zanj smo uporabili centralni paritetni tečaj 1 EUR = 239,640 SIT. Revija izide šestkrat letno. Grafična podoba Ivo Sekne> Naslovnica oblikovanje Iva Molek Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je- zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri- pravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se od- govorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definicijami v objavljenih pri- spevkih. c J_L J_L t m K __ i Ste prepričani o naslednji potezi ? Kodak Kodak ima eiroko ponudbo CTP sistemov za vse vrste in velikosti tiskarn. Kodak CTP enote so modularne z veliko izbiro opcij in nadgradenj, s katerimi boste v prihodnosti povečali vrednost vace investicije in sledili vedno večjim zahtevam trga. □e celite izvedeti veE obiCEite spletno stran www.graphics.kodak.com oziroma se nam pridrudte na srečanju s Kodak-om, ki bo 23. in 24. maja v poslovnih prostorih podjetja Grafik d.o.o., LetaliCka cesta 32, 1000 Ljubljana. Za podrobnejCe informacije in rezervacijo udelecbe na srečanju smo dosegljivi na e-poCto: grafi k@grafik.si ali tel.: 01/548 32 00. Kodak CTP recitve Kodak Graphic Communications Solutions URADNI DISlRIBirTER ©Kodak, 2007. Kodak is a trademark of Kodak. Kodak-ove reCitve distribuira: Grafik d.o.o., LetaliCka c. 32, 1000 Ljubljana Tel.: + 386 1 54 832 00 Fax.: + 386 1 54 832 10 E-poCta: grafik@grafik.si www.grafik.si K 14927_l@d_chess_slo.indd 1 m 28/03/07 9:25:23 People & Print Genialno preprosto Pri Geniusu 52 je vse drugače kot pri drugih strojih formata A3+, in sicer zaradi kompaktne zgradbe, tiskovnih členov z barvnimi sistemi aniLoks brez conskega upravljanja in vLažiLnega sistema, zato tudi brez šabLoniranja. Dolgotrajno nastavljanje barvnega skLadja je preteklost in Le malo makuLatur je potrebnih, da dosežemo vrhunsko kakovost tiska na papirju, kartonu aLi umetnih masah pri tiskovni hitrosti 8000 odtisov na uro. Genius 52 pri tem zavzame zgoLj devet kvadratnih metrov prostora in tiska z digitaLnimi aLi anaLognimi tiskovnimi formami. Ste postaLi radovedni? Z veseLjem vam pošLjemo ustrezen informacijski materiaL. ALois Carmine KG, teLefon ++43 1 982 0151-0 E-pošta: office@carmine.at, www.kba-print.com Koenig & Bauer AG