rnm***- > iaily tf-P* ^»W HoUisJ*- PRO GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ^ m 1 ==» UraCaUki la upr»rilèkl prt» •Hrti SSST B. LaneaCaU at. Offte* if puWJcAUon- fear s«. Umtek it«. Ttltphoae: Lawndal» 4SM. V ■ I ■ I - • Usta Ent»r#r" projrram «ta republikan "i demokratska narodna kon r* odklonile in odbile delav wht. ve, in sicer republikan »tranka nn aroganten način, *»'kratska pa izbegljivo, kar •'"''aj-n /11 h k neiskrenosti." analizira potem neod * molilno listo ter provi o IJol"; "Sedaj nam preosta-f kandidaturi La Folletta in 4'rJ«- 1'rvi kandidira kot ,u"> republikanec, drugi pa *odvu.-„ demokrat. Ta kan 1,1 m» deželi predložila plat i" bližja delavskemu od vsake druge. P*'» Ameriike delavske fede-; " w'Ism takole: Ameriške delavske fede-' " < vdHežuje dejansko l"" politike, je bila ; To nestrsnkar " stališč« je stremilo J" T• kih kandidatov, ''Tt 'n cilje delavskega porazom takih, proti delavski prav- Pregled dnevnih dogodkov. Amerika. Ameriška delavska federacija je oatro obsodila obe stari stranki. Republikanska garda je v skrbeh rn^« «liHkn»">*ir« škanda-a, katerega je začel razkrivati La Follette. Ljut boj med državo in zdravniškimi zvedcnci v Loeb-Leopol-dovem proccsu. Pravi namen "mobilizacijskega dneva" prihaja na dan. Samo dva ameriška letalca sta prišla v Icelandijo; tretji jo imel nezgodo. Inozemstvo. Homatije na Balkanu se od-pletajo dalje. Nemška delegacija jc na potu v London. Komunisti razbili patrijotične demonstracije v Berlinu od desetletnici napovedi vojne Franciji. __ Zakaj je odrejen 'mobilizacijski da*'. SLADKORNA TA-RIFA POVZROČA GLAVOBOL » p u >1 It. konvencija je "Mats, ki nists 11 delavstvo. I*t /a podpre< " "»jhujših dela T »n ustanovite 1 i*' (»osvečala vse • pravo unijake de ki je tudi podpirala bang '•d. tiaper-irJ*ra po ielea l4* ^ »t rini. i REPUBLIKANSKI POLITIÖAR JI OA 2Z DOBRO OBÖUTIJO, Washington, D. Federa ted Press. — Če kdo natančneje pregleda podrobnosti načrta za 'Mobilizacijski dan', kakor si ga je zasnoval armadni generalni ntab in kakor je bil priobčen v tukajšnem časopisju starih go sjakov, pride prav lahko do zak jučka, da je to drzen poizkus iz ničiti vtis mirovnih izjav narod nih konvencij, ki so. jih imeli me todisti, preabiterijanci in severni baptisti, in pripraviti ameriško judatvo k poveličevanju vojne Ja se tista nakana ni obnesla, ae je treba predvsem zahvaliti odpo ru vzgojnih in delavskih sil, ki so bile v stran zbuditi odpor širom Združenih držav. "Ta atvar je'takale," jo rekel eksekutivni tajnik protivojne organizacije Frederick J. Libby "Tiste cerkvene konvencije «o sc izrekle za svetovni mir s koopera cijo. Militarist so jim odgovorili s tem, da se pripravljajo a pomo ifjo vladne mašine za nasodno po veličevanje vojne. Poslužitl so se sklenili vseh sredstev, ki so vladi na razpolago v vojni, da bilo priailjeno učiteljstvo, delodajal ci, uslužbenci in vse ljudstvo sploh k tistemu poveličevanju. Vsi tisti, ki bi sc vdeležili tistega praznovanja in poveličevanja, b bili hvaljeni kot najboljši patri jotje. Tisti, ki bi sc ne marali vde-ležiti tistih ceremonij, bi veljal za izdajalcc in nepatrijotc. Vse to bi naj bilo natanko zapisano. V resnici je bilo to čisto navadna grožnja, in očrnjeni bi bili vsi tisti, ki bi sc no vdali." Razredno razlikovanjc-primer no za militaristlčni pomp — bi bilo uvedeno. Delodajalci bi naj gledali na to, dl bi ae njihni u službenci "prostovoljno*' vdeleži li praznovanja "Mobilizacijskega dne". Vse tiste, ki bi tega ne sto rili, bi naj prijavili oblastim. Ali bosi bi sc smeli obnašati in zadržati kakor običajno. Obrat ne sine biti paraliciran. Predvsem je tre ba naučiti priproato ljudstvo, ka ko je korakati "drug za drugim" Bryan-8weet-I)avisova opozicija proti tej nakani je dala smer zadržanju domala vseh demokrat skih govemerjev. Kakor izgleda, da no le trije ali štirje governerji pripravljeni izvesti program, če prav je izdal tozadevno povabilo vojni department v mesecu aprilu. Prvi protest proti tej vojaški pretiranosti je prišel ne dan na elevelandaki konvenciji, ki je i-menovala La Folletta za predsedniškega kandidata. Zastopnik U Follettovega kluba a čikaške univerze Max H wire n je stavil tozadevni predlog. Odsek za plat for-mo je poročal, ali ni pa sprejel v platformo protesta proti nameravanemu mobilUaeijskemu dnevu. Hwiren je potem stavil poseben predlog ca protest. Veliko število delegatov je podpiralo predlog Konventai predsednik Johnston ga je dal na glasovanje, in delegat je ao ga sprejeli skoro aogla ano. dva zdravniška zve- denca boete pričala. » _ Darrow je naznanil, da namerava poklicati še dva moiganaka sdrav-nika sa pričo v sadovi rranksove-ga umora. Odpraviti ga šele i maaaškimi sredstvi. Chicago, 111. — Starinski repub ikanci ao protekcijonisti v uvoz ninski politiki. To pomeni, da za govarjajo visoko coluino na uvo ženo blago, da imajo privatni biz tiifiki interesi višje profito. Pre den je bil aprejet Fordney-Mc Cumberjev obramtmi tarif, jo ppo zicija vodila neizprosen boj prot njemu in dokazovala, da škoduje ljudstvu in koristi privatnim biz niškim interesom. Republikansk politicarji so bili gluhi za ta ke besede, kajti takrat nismo bili v volilnem lotu in bati ac ni bilo da bodo imeli škodo nu politič nem polju, ako uvedejo visoko col nino na uvoženo blago. Letos jo položaj spremenjen Letina aladk. trsta je dobra privatni bizniškl interesi »o ne morejo izgovarjati, da ima slad kor zaradi tega visoko ceno, ker ga jc malo na trgu. Funt sladkor ja bi se prav lahko prodajal po pet centov in še bi imeli tisti velik profit, ki ga ne proizvajajo ampak samo prodajajo in ki ima jo še za to delo najete ljudi, tako da nimajo drugega dela, kakor da spravijo profit. Ampak tu jo eolnina na slac kor, ki brani, da se ne znižajo cene. To colnmo na sladkor je pa iz rabil La Follette, neodvieni pro gresivni predsedniški kandidat da pokaže, kako republikanci interesu privatnih bizniških inte resov obešajo ljudstvu košaro kruhom vedno višje in višje. Zdaj so nekateri republikanski političarji spoznali, da jo bil z u voznino na aladkor ustreljen velik kozel. Ako se ne odpravi col-nina na sladkor, ima La follette v rokah orožje, s katerim zada republikancem prav težke rane. In tako so ae tudi med republikanci našli političarji, ki so začeli upiti, da je treba znižati eolnino na aladkor. Ampak njim nasproti je stala skupina političarjev, ki podpira sladkorne intereac. In tako se jo stvari lotila komiaija, ki pa tudi ni prišla do soglasnega zaključka. Komisija se jc razdelila v večino in manjšino, večina je" priporočila znižanje eolnine, manjšina jc pa proti znižanju, Htvar je bila predložena predsedniku, ki jc prejel od kongresa moč, da poviša, zniža ali pa po-polnoma odpravi eolnino. Pred-aednik ae še ni odločil. Colninarji v republikanski stranki pravijo, da se je del njih tovarišev zaradi politike izrekel za znižanje eolnine. To je seveda res. Ampak ljudstvo ni zaradi po-litike proti colniui, vzrok jc drugi. Ljudstvo namreč občuti v svo-jih žepih, kako draga reč je zanj eolninska politika in zato odločno zahteva, da sc eolnina odpravi na vsa živila, ki ao važna in potreb-na za ljudsko prehranitev. KAKO BO ENTEN* veetl o homatl TA KOLEKTALA1 ,ah Bl ODŠKODNINO. Bolgarija mobilisira, Orôlja sa grozila i invazijo, Jugoslavija pa proUntira. Chicago, HI. — Do važne izpre-membe v načrtih zagovornikov v zadevi llicharda A. Loeba in Na-thana F. Leopolda je prišlo a tem, da bosta poklicana pričat dr. James Whitney Hall iu dr. William J. Hickson. Naznanjeno je bilo, da bo za-iljučeno pričanje zdravniških izvedencev z drjem. Williamom J. Healyjem iz Boatona in drjem. Bernardom Glueekom iz New Vorka. Dr, Healy je imel pričati Včeraj dopoldne. Za njim je imel priti dr. Glueck. Sklep, da bosta drja. Hali in Hickson dodana k aeznamu zago vorniških prič, ni obrazložil niti Clarence Darrow, niti ne Ben Bachrach. Splošno pa prevliduje mnenje, da bo dr. nall, ki je snan po avpjih pričanjih v raznifi kriminalnih zadevah, podal celoten pregled zdravniških izpovedb v Franksovi zadevi. Za zdravniškimi izvedenei pri do Še kakih petnajst prič na za slišan je. Med prvimi bo najbrž profesor A. Puttkpmer, ki" je bil Leopoldov profesor na čikaškn u-niverzi. Ves sistem bodočih terjatev od Nemčije temelji na prlneipu razsodišča. Amerika bo Ifra la veliko vlogo. Dunaj, 4, avg. — Is Belgrads javljajo, da jc bolgarska vlada kljub protestu Jugoslavije poava- __In pod orošje 3000 rezervistov. Ju- .rimf minul« v I goslovanekl poslanik v Sofiji je DRŽAVNI ™fJ5fTHU0HM V ¡¡aglo odpotoval v Uelgrnd, mini-_ ' "ter ""»"jih "llev MariukoviČ S .. , u .. J jc pa poslal protestno noto Fran- Bsrlin. 4 avg. - :dde-K.» Angliji in Italiji proti pove-gac.ja je danes zjutraj odpotjf«- ' bolgir*o armade, Kvident-a s posebnim vlakom v London ^ ^ ln (rino0i. Na čelu delegacije, ki š eje 45 ^^ ||orW trt,bnn kftril. Polet okoli evota. potrebne ko za preprečenjc uove vojne na Balkanu. ----------------------------------Dunaj, 4. avg, — Iz Aten je ther. Delegacija pride v London vegt u gr4kl gent). olete| 2. avgusta iz Petropavlov-ska v Sibiriji na otok Komandor-ski, kjer je imel insjhno nezgodo pri spustitvi na tla. Karachi, Indija, 3. avg. Argentinski letalec Pedro Zannl, ki sledi MaeLarenu, je včeraj dospel semksj iz Perzije, ho oddahnili, odkar so ao scšliL,^ VpMdajo v grško Macc-pred malo manj ko dvema t««*»0' donijo. Urški minister za zunanje ina. Zavezniki so s« sporazumeli W(jtvo j0 obvestil velesilo o tem med aeboj in zdaj le še ČakajoLorttjlUi Nemcev in končnih formalnoati. ^^^ poslanik v Sofiji jc po Nemci pridejo v London ,dancsLarofij|u BVOje vlado informiral zvečer in jutri ae sestauejo z se-Ljt(j0 Cankova, da grške «ete zavezniškimi delegati. Konferenca| ino g operacijami, ako takoj ne bo vsekakor zaključena še ta te-1 prenehajo macodonskl vpadi na Jen. , . , grško ozemljo. Istočasno jo bol« Zavezniški sporazum glede i**LftPtka vlada poslala protestno vajanja Daweaovega, reparselj- no4o y Atena glcde ek™kuelj uje-skega načrta pomeni novo dobo zal ^ B0|^trov. ententno diplomacijo, če ne pride yc|t ^ Ho|unt i0 ffUa»I, da e* ksj vmes, Vca uatroj terjanja od;Laeedonekl «vtonomleti izvršili škodnine od Nemčije temelji adaj v^ertj nov vpad Čea mejo, toda na principu razaodišča. Val apori fr|ke ?<}le M jih nftpt(\ift |n ubile med zavezniki in Nemčijo ae V bo- Lj m0| pri)(jno go roogu Macedou-doče prepusto razaodišču, ki ima ^ pobegniti nazaj čez mejo. zadnjo boaedo, Amerika bo igrala y tukajftnjih balkanakih diplo-v tem uatroju precej vallko vlogo. I mfttakHl krogih se ponsvlja govo-Načrt določs, da v slučaju, če nI ri0I> ¿a je Moskva financirsls soglasnega sporszums v repsra- „^cedonsko vstajo, Cijski Uorolsiji, se sporna «adeva 4> ivgt _ Ks temelju In- poveri reasodišču treh mol in •• I forsnsaeij, ki sta jih danes prejeli don teh, ki predseduje, mora possIanUItvi Jugoslavijo in Grške Američan, V slučaju, da Ameri-L pir|gu# .ituaclja v MaoedonU čah, ki bo imel odločilno beeedo.Lj w!o j,r|t^nil. Komitašl nadalju-apozna Nomčijo krivo krionja ka-h y de v gr4kfl jn BrhBke VMi. terekoli točke I)awesovega načr- gofij^ 4 „vg, — Na zahtevo to, ae morajo vsi zavezniki P°fv«'| bolgarako vlsd« so Jo danes odpo- —. — w - . nuiairiMn »" ••»"- - "-r- tovati in zaključiti, kakšna kasen ^ m#|AnA komisija v Maeedo-se naloži Nemčiji, u|j0( „dovo grških ok- Berlin, 4. avg. - Charles K. IIu-Lekuo|j v (Jornjem brodu. Bolgar-ghea, državni tajnik Združenih ikft v|ld|| dolii (Jrkjl nkov je 0(|redil drastično ko-v avtomobilu v Wilhalmstrasse, ^ u komunu»om. Vsi olvllnl kjer je bil gost predsednika Kber- urid||ni|( po.ebno na železnicah, ta, ministrskega predsednika Mar- |U ,|( v tl,|egrafski ter telefon-xa in zunanjega ministra Strese-1 k[ gjufb| kJ w m „umi|( (iu M mana. Snoči j« bila Hnghesu ns ko|Bl|nlltl §|| »impatičarjl komu-čast velika diplomatska pojedins,\niuioy >0 „dslovljeni. Dva voja-pri kateri so bili navzoči vsi nem- |kj| |ki k| gU ,ji|<( prf|(.u » ko-ški ministri in drugi velikašl, Ilu-1 ' ghes je imel dolg privaten rszgo vor z Kbcrtom. Velike protivojne demonstracije v Berlinu. munistično propagando, sta bila zadnji teden razpuščena. Berlin, 4. avg, — Balkanski vulkan kale znamenja nove eksplozije, Bolgarija in Jugoslavija sta poslali protestne note v Atene proti masakriranju Bolgarov in Srbov. Sofija javlja, da s«. Orki Berlin, 4. avg - Is ofioijelnihI'"¿"UU I» Bolgarov v (iornjem spmninskili slsvnosti, ki so SC v^b-luIMgrad sepritu/oje, daje šUe včeraj o,H,ld.,e pred zbornič-hilo ubitih približno enako štev I-no palačo v B-rlinu ob priliki de »« «rbov v nekem druge«, kraju, setletnice napovedi vojne Franci-I (M^edonijs v kater m. je po- ji, so he i zel mile velike protivojne J^U- vstsjs j« razdeljena ... rl dimonstraeije, v katerih je bil e-M"«e. Kns pHina Jc H IV.*ar Jo, den vojak ubit, Vfčjc število oseb *na petin, pod Urško i» tri peti-ranjenih in mnogo aretiranih. <1 !'»• I»' Um NmImmI Cbi<»vo 8u»«rrintion >gf> »440, »1 th« »1——U N>U—I »—S-iiy. JAdv»rtirazbo na ta-le način; V bližini Šotlarja in Zadravca se je valjalo ščene, klatil pes in s tem psom je začel akademik Orubešič aka demični razgovor, akademično debato. "Kaj, ai ti tudi komunist!" tako je ogovarjal pseta akademik GrubeŠič in debatiral a ščenetom "znanstveno" o socialnih in poli tičnih strujah in smereh. Po debati, ki se je končala se veda s popolno smago akademika Grubešiča nad psetom, je hotel nadaljevati Grubčiič znanstveno in in akademično defcati tudi a Šot-larjem. Mimogrede bodi povedano, da je Grubeiič Šotlarja dobro poznal. S psom ae je Grubeiič rasgova rjal sato, da bi osdravil ičeneta morebitnih komunističnih tendene in komunističnega prepričanja, o-benem pa, da bi to prepričanje o komunistični nevarnoeti žalilo in jezilo Šotlarja» Pa, neiolani mehanik dotlar je bil bolj pameten in bolj akademi čen kot akademik Grubeiič. Kljub isslvanju a strani Grube šiča je Šotlar Grubešiču mirno* in brez odlašanja pokazal kavarno Rmono.ticfr ca jo Grubeiič vprašal, kje ae kavarna ^mona nahaja. Naravno, daje vpraial Gru bešič Šotlarja po kavarni Emona samo, d* b! «a izzival. Vaaj je bi Grubešič ie ponovno v kavarni Emoni Ker ae torej Šotlar ni da spraviti iz ravnotežja, ga je aka demik Grubeiič, dosleden svoj skademični čuti in pokoren na cionalni misli in ideji, udsril obraz. Nato je padel atrel in padel mla^ di Alojzij Zadravee. Tako se je odigrsl krvavi dogo dek pred poito. Povdarjamo: Zadravee je pa del, Zadravee je bil ubit, ne da bi se bil prerekenja sploh udele žil. Ko je policija preiskala mrt vemu Zadravou žepe, je našla v žepu legitimacijo UDR, zato ni našla pri pokojnem Zadravcu ni ti revolverja, niti noža ali pipca Pač pa je imel revolver akade mik Grubešič, imeli ao orožje njegovi spremljevalci, sami akademi ki, učenci Znanosti, Vede in po-borniki nacionalne ideje. Pokojni Alojzij Zadravee torej ni prišel pred pošto, da bi se pretepal. Vssj se je še zsdnji večer pred smrtjo rszgovarjal, da bo nsprsvil v nedeljo z UDR izlet k Savi in da bo tam užival, tam se odpočil, rszvedril in poveselil. Pa je že tako. Proletaree, dela vec se ne sme razveaeliti, se ne sme odpočiti. Zsto tudi Alojziju Zsdrsveu to ni bilo usojeno, oble žal je pred pošto, naslednji dsn pa čskal v mrtvašnici eodne ob dukcije, rastelesenjs. Policiji se je Šotlar takoj javil sam, ni pa bil aretiran isprva no-beder gospodov akademikov. In ko je odredil preiskovalni sodni ogled na lieu mesta, so pripeljs policaji k ogledu Šotlarja v veri-gal vklenjenega, gospode akade mike pa so pismeno povabili, da se blagovolijo aodnega ogleda sebno udeležiti. To se je zgodilo daai je dognano, da Šotlar ni etre-Ijal ni imel revolverja, niti ni storil ničesar gospodom akademikom in d asi je nasprotno ugotovljeno, da je Grubeiič udari Šotlarja a pestjo v obrss. IVlavei, razmišljajte o sili pra vieet Premislite, kako bi ae godilo delaven, če bi delavee počenjal take stvari, kot jih počenjajo gotovi ljudje v imenu naeionalisma in dr Šavnega edinstva! Komunistična stranka (Neodvisna delavska straaka) v Jugo- lujše Kartinjhrib, Blckova vu ia Skoda je ogromna na ¡»oslonnkTI na poljskih pridelkih. M» je udarila v ponedeljki dne 7. jnlija v hiiio po*eimiki7 Sitarja v Ugovski pri Slov £ strici in ubila posestnikov« ¿«ao Hiša je zgorela. Strela je v Skril je vu pri Babi I udarila v neko kmeiko hišo m u. bila tri ženske. Ii Novega mesta poročajo, fcl je umrla Draga Mntko v 41. ]«t| svoje starosti, soproga ,T»«jJ Matka, posestnike, gostilničarja in trgovca v Gotni vasi. Zapušča | 4 otroke. Mnogo nesreč se je letos ie i|o.| dilo pri kopanju. Skoraj v»ak dti se poroča o novih utopljencih. vadno so ponesrečenci sami kriti nesreče, ker se v svoji neprevid. nosti spuščajo v pregloboke vode. | Boljševiško odlikovanj« ča. — Listi jsvljajo, ds je ob pri. I iki poseta,/Vojaške akademije v Moskvi bil podeljen Radiju častati naslov pionirja 4. pionirskega^ ca rdeče armade; dobor materi-l jal za naše humoristične «aiopi. se, pa tudi dober material ta ru f pletajočo se vlsdno kriio. Ra) le bil v Mongoliji? Kobe, Japonska. — Hoy Chip I man Andrews, nsjditelj miljcal et starih dinozavrovih jajec, asi ni da je bil rajski vrt v Mongelij ji, v bližini tam, kjer je on dragocena jajea. On je tske tr ¡»epričan o tem, da se jo pot na Kitajsko v svrho nadaljnib] raziskovanj. Mr. Andrews ni zadovoljen || dokazovanjem, da je večina seait cev na evetu imela svoj poitaMkl v Mongoliji, ampak tudi upa oi kriti fosil, ostsnke predhutoril nega človeka, ki je potoval preki teh planjav pred miljoni let. Ni potu v Sangaj in Peking, j« d* spevši v to pristsnišže govoril i bodočih rasiskovsnjih in odkop* van jih sledeče: 44To je velika igrs. Pri «vojen prvotnem pohodu smo prvič hot* Ii ugotoviti dejstvo, da je prro Živalsko življenje nastalo i deželi. Sedsj mesto da bi br»W» po 7,000,000 let stari strati, borne kopali tla, da raskrijemo l,je « evetopisemski P^V*?* verjamem, da je eploh M» etojal, ampak dežeUmoinoeMiJ lika do razvoja. veekakor ni bilo lahko h^ težak. Kajti sgodofins je do^ la, da se človeško in ijvsl k £ Ijenje ni jslo v tropičnih krtJ'h; '¿V bila posebna teisvs ohrsn^ Ijenje. Le borba & obstaaea r vplivala na razvoj. ¡¿J Mr. Andrews», del nikskejr ve s ozirom na ^ „ in spor med fundsmen.el*i modernisti, kakor to, ds da znanstvenik ne more M» stjan, ali ja« Nisem steint, vendsr ^ da je bilo sveto P»»»o ^ Dsnes **imo otroke s * alegorijsmi, tsko se fi 2000 leti, ksterik mišljesje bilo Uko visoke. življenje poetalo v »°/ krSjt J, bila ta 4jfchpt^S na, kjer se je pnčel ^ amo se podsi. ns tretje južni meji bili pred kratkia.^ meti if ksmenjs. Ke^^, snje. da je U- eke««« • 5Ä? ^ di v grem itlivttojovice. (Federtted Pre».) D 000 jaklariTdelovoev brez delo. York. - Več ko 60,000 ¿veerr jeklenki industriji Amerike je v tem momentu -» delt dočim so »e mezde onih, i k dflzjo, skrčile z« 12 odstot T Kljubtemu je Gary, prodsod-ikjeklsrskegs trusts, naznanil „d nekaj dnevi ,da bo dclnicar-tm trusts izplačana ne le običaj-, fe(rtletna dlvidenda $1.96 od rinite, temveč dobe šc 50e od ,lnice i* sklada lanskega uro- U liiaranj« mezda v New Yoriru. Albany, N. Y. - Državni komi-p. u delo Shicntag poroča, da se »»kupna vsota tedenskih mezd v ,virnsh države New York zniža-, mwfca junija za okrog poldru-milijon dolarjev. Padec na cidah v pretečenem letu znoša 00,000. /nižanje predstavlja „jnjiano število uposlenih de-vcev in ponekod utrgano mezdo. Najbolj so prizadete industrije u jn jekla, avtomobilov, pa--j» in tekstilov. Kov boj z Yellow Oab v St. Louisu. H. Louis. — Yellow Cab kam-»ija, ki je v drugih velikih itih iiotorieno protiunijaka, jc orala tukaj priznati unijo šofer-lv po dolgem boju. Zdaj je v ►ju i unijo strojnikov, ki zahte-ijo uprte garale. Družbe je polila pol milijone dolarjev za [litje šoferske organizacije, a je poražena. Strojniki upajo rnago. ■ je udarila v tri BRATE. Ova sta UU ubita. jBemidji, Minn. — Bret je El-er, Lloyd in Clifford Nelson, ri 6, 12 in 13 let, so pleli na tu. Prišle je nevihta i gromom bliskom. Bratje ao ali vedrit bližnje dievo, naonkrat je pa irila strela v drevo. Mati jc [ihitela na vrt in našla je naj ijiega in srednjega mrtve, sto-(ga pa težko ranjenega. ki SENATOR NANAOLOMA UMRL. laekson, Mich. — Bivši zvez-Irnator Chaftes E. Townsend |oanagloma umrl na domu drja. L Harrisa, pri katerem je bil [obinku. MoŽ je bil star 68 let. koncu svoje sluŽfbene dobe v «tu je zagovarjal ^svojega to i»t senatorja Ncwberryja, ki |retigniral po dolgotrajnem bo flede kampanjskih izdatkov itor Townsend je bil poražen {•22-, ko se je potegoval za zo foo izvolitev v senat. Spadal je rato reakeijonarjev. UtSTETTER, BIVfti TAJNIK •OC. STRANKI UMRL. phicago, lil. — Otto F. Bran prrjAnji tajnik aocialistič-j franke v Združenih državah, \'L «vgusta umrl v bolnišnici, »«»tetter, ki je bil štiri lete »»k «tr.nke, je podlegel težki r,r|J', ko uo mu odrezali nogo, f'r° M J" l»il poškodoval zadnjo P» J' padel na z ledom po-P* Zapušča vdovo it» fttnoieni hčeri. Pogreb ae vrli w pokopališče Grsceland. V SVETOVNI VOJNI HI. — (ieorge Presnu, j« ur bom NIZNATIN VZROK. UOlNIK FA VILIK. I Pomladi. Belopoltnik zaklan. zamoroa obtožene «mora. Ohioogo, ni. — Arthur Hen-nus, ki se preživlja kot voznik, se je peljel domov z ulično želez-nico. Bil jc že bllzo dome in pričel j« stopati preti izhodu. Pri tem ae je obregnil ob zamorc* Frank Henderson* ali mu je p* stopil ne nogo. Zemoree je zajokal. Vozniki pa niso prev vljudni ljudje in Hannua mu je zalučal psovko v obrez. Zemoree ga je u-daril s pestjo. Poleg Henderaona je stal tudi zamorec Willie llaw-kins. Tudi ob njega se je obregnil Hannua. * Ko je Hannus prejel udarce od Henderaona, ga je takoj; vrnil. V tem trenotku je nekdo rekli,-cel: "Pezitel" V rokah Hatfkin-sa je zablianH nož in se zakopal v Hannusovih prsih. Hennua je padel, zamorca ate skočila i voza ulične železnice. Tako pripovedujejo drugi potniki, dogodek ae je pa lahko odigral tudi drugače. Zamorce sta bežele, za njium jo pe tekla proeeeija preganjalcev. Po kratki gonji ao ju prijeli. Ne kdo je privlekel težko verigo, ka kršna služi sa vlečenje tovornih voz in zemoree ao privezali k dro gu ae električno avetilko. Zbrale ee je drhel, nekdo je pe viknilt "Linčajte jih I" Takoj ae je zbudila zver v ljudeh. V tem kritičnem trenutku je prihilel policaj George MoClellan. Oddal je par strelov v zrak in teko opla žil drhel, ki je hotela to zločin is ravnati z drugim zločinom. Pridrdral je polieajaki voz, na katerega so naložili zamoroe in od vedli v zepor. Hannua je umrl, preden je embulenčni voz dospel v bolnišnico. Teko ee je iz malenkostnega dogodka razvila tragedija, katere zadnje dejanje pe še ni končano. BIZONA PASJE STEKLINE, ČELJUSTNBOA KIČA ITD. JM TUKAJ. Chicago, 111, — Mestni zdrav atveni komiser Herman N. Bun deaen navaja v svojem poročilu, da se pojavljajo t tem taou pasje stekline, čeljustni krč in detinsks pereliza. V Angliji je pasja steklina ne« poznana reč, ker morajo vsi psi ob tem času nositi torbe ne gobcu. Nihče ae ne more izgovarjati, da ni odpomoči proti čeljustnemu krču, kajti proti tetanu je izdelen entitoksin (protistrup), katerega lshko vssk zdravnik veepi. Detinska paraliza ne prizanaša nobeni starosti, najbolj pogosto se pa oglaša pri otroeih pod petim letom. Ako otroku postaja vrat sli hrbet mehak, eko poste jejo udje slabotni, ko ga je več dni tresla mrzlica, če ima drizko z lahko mrzlico ali če Živi blizo osebe, ki ima detinsko perellzo, je trebe pozvati zdravnike. Teko rezlega dr. Bundesen prve zneke bolezni. Morju, ki ee nemirno dvige iu pade, je podobno življenje, le deljee je in globoke j še, velo vi pe so ljudje, ki velove tje, kamor jih žene burja. Mladenič, doreatel si in dovršil mogoče eelo visoke šole. Znane ao ti ceaerstve, keko ao se dvigal« in padala, širila In krčila mejnike svojih osemelj. Pozneš morje, jezere in sestavine semlje. V mislih še kuješ zekone. Vprašam tc, čemu? Imamo satane. ¡Sodnik hočeš biti Človeškim slabostim, učitelj, delavee bodoč nosti. Povabim to, pridi; ne isgo-verjej se s kratkim življenjem, ne | slabimi nogami. Utrdil si jih boš in spoznal življenje pod povr Šjem. Ali ni poznenje največje bo gaatvoT Ne vabim te iz kljuboval nostl eli eelo sovraštve, mlad si, keko bi te ne zenimel pisani svet. Ne ustreši se, eko ti povem, da ne pričakuj prijetnega življenja, ki si si ga naslikal v svojih mi slih. Tu ga ni. Tukaj vlada res ničen svet. Varljivo k povzročajo aolze, da T* ki j« «kozi par ■**al policiji. Pa Še x 11 »» bila stvar lahko. Osem ir4J'v J- bilo treba, preden so in naložili na voz. banditje ubili Američanko. ctt7. 4. avg. ~ Tolpe v V *oboto zvečer napa-■ * Američanko Kotalle y K»»žini njene heei«ftde y T^melueanu, drŽave lil'« » 1^ bile v vosa, L ' • ra Bri»je utlu* : * - /.»n»k* m- v bran in oddala >• -« • tematika, toda ' 'rotn- Mrar.i jo > ^ ' » )" kila vdove. »i* bil neki enrlešlii lian- Generalne stavka v Orizebi Vera Cruz, Mehika, 4. avg. — V m»»stu Orizabi je generelne stavka delavcev. Vse javno življenj« je perelizireno. Cestne železnica počiva, mesto je v temi in peksri-je ter hoteli so bres delevesv. mi ao včeraj nepadli filen Mareo* de Colon in v boj« s vladnimi totemi je bilo mnogo ssož ubitih in ranjenih na obeh straneh "Borno eat an Me fekke raad ve ji.' )# dejal MoeDonold fxmdon. 4. avg. — Pe plenarni aeji m^d zavezniške konf^renee tadnjo soboto, na kateri je bil dosežen po po len aporazum m«l zavezniki glede isveditve I)a»>eo vega reperarijftkega nečru. je Remaer nas more razdvojiti in Mkše dr« fi-" »c naslonjen mehkih sedežih. "To > pomlad." Druge nismo videli, a kdo ata vidva t" — Oglasiva se še pri umetniku pri slabi luči, ki ima slike ua prodaj. Nobena alika name ne ugeje. "Pomled, povejte nama, kje je. "Mož atopi na prste, mišičevje se mu napne t 'Kaj? Pomladi hočete, tu v tem prahu, kamor še za laž ne poaije solnčni Žarek. Kar na eesto, vun, pred no vaju ne vržem. Pa kdo sta vidva," vprašuje in ustnice se mu nabirajo kot otroku, ki ga je uda. rila mati. Pogled s« mu je zasadil v nsju, da so se nama noge poši-bilo. Ni čakal odgovora, atekel je po čopič, v lahkotni barvi je s naglico zsallkel duha pomladi, zeleno drevje, ne drevju ptice pevke In ned vsem pa solnee. Z mojster-sko roko kot še nikdsr doslej, je vlekel črte, njegov pogled nema je porok, da dovrši, ker je sačel. Vidiš, miljone še lahko obišče, va, miljone jih je še, katerim ni cveta pomlad, vidiš lukej ni drugega kot revščina in boj. Tudi pri naa doma je bilo vae to, pa glej, pod tihi mrak večerov so se slišale ubrane pesmi, hrib jih je ali-šal, je sapel in povsdignil glasove pod nočno nebo. Ned vacm tem svetom, malim in velikim, bogatim- in revnim, nad vsemi bitji pa stoji msti, ss ma in edina, revna in alabotna, a glej4 njena beseda je silnejša od granst, močnejša od širokih sldov ječ; krogla ubije le tirana, ječa le telo, uboji in kriviea ostaja, a beseda materina pa tolče krivieo, ji stops na glavo. Od revnih mater klije človeštvu pravo boga etvo, najvišja kultura, Pomlad, po kateri hrepene človeški rodovi od svojih začetkov. Pred mano stopa deček s Šop kom evetja v roki. Krepki meči glodata ispod kratkih hlač, se tre seta ob stopanju. Velik slamnik mu lese na ušesa. 2e sem ga prehitel, že sem bil od njega nekaj korakov sam ne vem sakaj in če mu"sem se osrl. Ozrem se in videč da mi sledi, postojim za hip in ga vprašam: "Komu ai nabral evet llct" "Maleri," je bil odgovor Zopet sem se pospešil on pa mi je Slmsskt Narodna U»t*MVtJ*M t. 1004. ■ prIU Ptdptrit Jedoota » Uk*rp. tr* junij« ISOT. v lllltBii« ki 10», JtkMt*«», r«.. al UjKlk ftUttke* Turk, tajalk UltUlun « Bi— N.»«k, ft Mu*)«* M* V*(rkk. urWulk fUtiU J.4. «pruviUlj (U*IU Filip (MIm. POHOTNI ODSEK, Ukm \Jm4mrwi, »rs4>adalk, 407 W. Hay ti., 9prU>rUM, lil., M«rlla t«UMlkar. I«. ITS, B.rkurlM, OU^ ft*4 A. VM*r, 140« H««lki A«*., C k !«•(•, III., J*k« t.rUll. B«b SI. H*»dUrMavUU, P«, M. G«l«k, 414 W. H*jr tU SprU.fUI4, lil. BOLNIŠKI OOSKKi OSREDNJI OKROŽJE, Blas Nevak, tosr st U. U»a*la Av., Cklaaee« lil. VZHODNO OKROEJE, J.c.W A»kM*U. In 104, H—m. Rwa, Pa. Jak« OraAalj, 14411 P«ap«r A»«., CUvaUad, a ¿APADNO OKROEJE I A«ia« š«Ur, Ba« 104, Ora««. K«««., aa ja««eaoa4. M«« Mar«. Ba« 144, B«U, Mb,., aa wwinsit Mik« t «a«. MM S. WI««k««Ur fll., M«rr«r, Uuk. leni so travniki, med selenjem so sledil v previdni daljavi, kot bi hiše, po katerih se spenja bršljan is oken visi dišeči npk, pod tih;, večer zašepeta beseg, zapoje koa 6la bova čes polja, po katerih va lovi rumena pšeniea, skozi gosde ki sdaj nežno, sdsj mogočno šu me, kjer ptice, zverine, drevje in miljoni življs bijejo svoj boj sa obstanek. Vidiš tu ptieo ujedo, slabotnejši je izkljuvala možgane. Zaviva na gladko cesto, kjer drdrajo tovori blaga. Htopiva v livarno, kjer možje sagorelih obra* sov odpirajo goreča žrela. Vprašava jih t "Mogoče imate tukaj Pomlad!" Ko sulioe ostro nama odgovore njih oči: "Pomladt Tu> kaj jo ni. Ali ata pri zdravi pameti f" Vendar govor o Pomladi na> pravi nanje utia. Zamialili ao se. Voeh narodnosti vidiva delavce, dobre delavce, vredne istega spoštovanja kot naši. Greva v rud-nik, kjer zamolklo odmevajo u« d are i kladiv in lopat. "Možje, aii imate tukej Pomled T" — Odgo-vorijo nsmst "Mnogo rovov smo le prebili, a do Pomladi še nismo prišli. Pa kaj, ali ae vama meša) v tem dimu, vročini, plinu in vodi Pomledi ni." — Oči so motne, silna si beseds. J Stopiva v ječo, kjer »e glasijo ukovane pesmi. "Možje, ali imate tu Pomlad?" — "Pojemo pesmi o Pomladi, a nje ni pri nas." U-staviva se ob delavnici izumitelje. Drugi že spe, le ta še bdi in suče velikensko krogljo, jo meri in re čuna. "Vi Pomlad f" Naglo se osrs izumitelj na stavljeno vprašanje in gleda naju kot čudo iz devete deže le. "Pri meni ni Pomladi," reče, "pri meni je ogenj in Žveplo, m>I-ze in smrt. Pa odkod sta prišls, GLAVNI STANi SOST Bt ŠO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOIE. lzvršovalni odbori UPRAVNI ODSEKi Pra4«a4«tk Vt««««t Caiohar, pe*r«4«a4aifc A«4ra« VUriak, R. F. D. T, NRcUorni odbori ik Zalla, pra4«a«lalk. MIS W. Nik ti., CkU«fa. III.. , Fraak MIT Pra««at Ar«., CUr«l««4, O, WUIU« llttor, 4404 ti CUi* Fraak faairak, ti., CUr«laa4, OkU. Združitveni odbori Fra4««4aiki Fraak A1«L »t M Ba. Crawfar4 Ara., CkU«««, III. Ora., MM W. Mik >IH Oil««««. Ilk J««. Skak, 4404 On«« Cl., Cl«r«laa4, Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr, P. J. Kar«, 4MB Bi Ciato Ave. CI«raWa4, a POZOR I—Kmtmhs^m« a |l. *4k«r«lkl, M delaj« v «lav««« ar«4«, VBA FISMA, M m aaaaiaia aa ya«la |l. »r«4«e4eSk* m m Fra4«a4aUlra B. N. F. J., SSST S ta, U»a4aU U, CkUa«a, III. VBB ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE tB NAtLOVEi B«laUka »aj-aUtra t. N. P. J.. MtT-M ta. U»«4ala Ar«., Chlea«^ III. DENARNE POMUATVB IN tTVARL ki s« lM«)a (I. Urrlral.a«« •4kur« I« ja4aal« rak4a «a «*«l«v«i TajaUlra t. N. F. JN MtT-M ta. Uv» 4ala Ar«H Cki««V«, IU. VBB ZADEVE V ZVE I Z BLAGAJNItKIMI POBU se auAUjaj« oa ««•lun Bl«vajalilv« B. N. F. U MBT-Bt S«. Uw«4aU Ara. CkM«««, IM. Vh arliuSk« al«4« ua*lur««j« r §L l«rrl«ralaaas «4k«r« m aaj f«llj«J« Fresk Zalu«, pr«4>»4«lku u«4a*ra«t« a4kara, «Iga« aaslev h sgoraj. Val prUrl aa |L ^uralal «4««k m aaj ^aiMJaJe ss a asi« rt Jaka Uatar w.u4, 40T W. Hay Bi, Berta«fUI< IU, K V«l daolil la truel »eUi, aaasaalla, ««Uil, «arašalaa la iflak ««a kar «v«el a ■l««U««a j«4a«l«, aaj •« puiUj« aa «aslavi Tróvala**» BMT*BB LawataU Ar«.. CkUfO, III. se bsl. Tsko prideva v mesto. Kar saslišim krik za eeboj. Krdelo dečkov njegove velikosti je na valilo nanj, oboroženi s lesenim puškami in križi, s katerimi so gontTi kolesa. Prišel si nam v ro ke, so vzklikali! Zdsj to imsmo. Deček se je poizkušal preriti a videč, da ni rešitve, je začel jokati. A krdelo ae ni omečilo. Pritiskali ao vanj, dva sta gs stresala, koteč ge pripraviti ns to, da bi priznal svoje napake in obljubil, da bo boljši. A iz dečka ni bilo glaau. Obatal aam in Is bližnje daljave sem ga zagovarjal, a vpe skup nI izdalo. Deček ee je epuatil v glasen jek. že mi je prišla misel vpo« rabiti ailo, vendar eem jo odgnal v upu, da ee mi a ponovnim pois-kusom posreči oteti ga islapa. 'Pustite," sem dejsl in stfpU bil. žje, "poznam tega dečka, ni hudoben. Njegove napake se potope v njegovi vrlini." V tem glasu so čutili neksj močnega, kajti oetr* meli ao, in deček je odtekel v os-ke ulice. — Pri oknu sedi njegova mati, roke so ji pri delu, poje pesem —• ga čaka. Prinesel bo evetke, solzen jih bo dal materi. Mati se bo sklonila gs dvignila od tal, obrisala mu bo solsc, rs-dujoč se prvegs dsru svojega otroka, ki gs je brsnll prod tolpo, ae boril zanj, Mati postavi evetje v kozarec. Zelije. Nov duh se rssŠi-ri po hiši. Oče prit« is dnevnega dela domov. Velik je in močan, tam, ali imate tukej;Oče tako je bilo. Oče po«luže. V dolgem samišljenju sre čes okno na ulico, gleda preteklost in njene boje, čez praznino hiti pogled do pozabljenih elik mladosti. Milke Še žive ni jih ubil metežni boj. Z očetom hodi na polj*. Orje kje je vaju dom T" — Poslušava t< oto obseje. Povlečete z breno. Končeno. Oče se sklone, vrže poet polno preti po njivi, kot stvsrnik zapova: "Rasti!" Trd j« In nels- rar.prave na sodnijl, kjer se bo. dijo uboji in Išče reeniea. "Ali je k vem prišla Pomledf" — "Kaj Pomled. tu j" nI. Pa oh, ali ata pro90ni t vendar čuti de ga Ijo-nedolžne " Piaerji imajo mokre HtPOfr j« |n 0b njegovih oči, še sem sodnik je uprl katale* in britovlh napekeh. Tudi meti tje pod oko čez nos. Piaerji zda-J^j t# „apake, svet jih je ranil. Nova rovolta v Bondvaau Managna, Mloaragna, 4. avg. — Trije hondurenaki generali so za- . čeli vstajo proti vladi. M 400 »oš-iJ'. '1* ^^tfi,'""Sfft V,ako °!r0vestniea. Kjer dela Rsnim /msje Is svo Ji h zakonov in jih spuk^e v srak i« OBvobojuje H*«!»« vseh spon. DELAVSTVO OBSODILO ŠTABI STBANKX. OBB (Nsdsljcvanjs s prve strsni.) "Delavski aeatopnlki so predložili demokrstski kouveBclJi siiš-na poročila kakor republikanski. "Demokratska platforma obvezuje demokratsko stranko delovati za legislsoljo, po kaleri bi naj bili ursjsvanl delavniki in rezine-rc vsega dela. To je predlog, pro« ti kateremu ss ja Ameriška dslsv* sks federselja borila eel čas svo* jega obstsoks, "Glede sodne prepovedi uc rečem nobene besede, želesnišksgs vprašanja ni rešila. V rnl točki je celo teko izrasita, da morejo biti sovražniki organiziranega delavstva popolnoma zadovoljni. Nadalje I udi ne priporoča drža vem ratifikacije otroškega ustavnega amendmenta, "Demokratska konvencije je imenovala kandidata, ki ela nesprejemljiva za dslsvstvo, "Preostaja nam še kandidatu» to Kober te M. U Kollstta in liur-tona K Wheeterjs. Prvi kaudidi-ra kot neodvisen republiksnac, drugi ps kot neodvisen demokrat. "Ta ksndldtta sts predložila ljudstvu plstformo, v ksteri so ekonomske vprsšanja pojmovana in tolmačena tako blisu delavskih smotrov in ciljev kakor v nobeni drugi. "Hlušiti ljudstvu ja plemenito delo, ki zslitevs iskreno (»žrtve-velnoat, in Ameriške delevske f»-daraelje sa)iteva, da morete biti kandidata, ki ju (»odpira, iskrena in požrtvo\alns "Nsšs smernles j« Jasna. Ca odobravamo platformo in zaslug« neodvisnega kandidate, drlamo to tako, kur se ¿evedamo, da ne moremo drugače postopati, če hočemo, da ostanemo tvesti svojemu mišljenju in avojim tradleijem, Tistim,\ki so sovražni delavstvu in ljudstvu sploh, In ki posvečajo svoj« mo*i službi ze reakcijo in privilegirane interes«, ae moram" upreti in postevitl po robu. "Obrszsmo se do vseh mezdnih d«le%eev in velikih ljudskih maa, ki «e potegujejo za svobodo, pravično«!, demokracijo in napredek, naj se kakor en mol ss-vzemejo v tej kampanji, da bodo zeatopniki reakeij« in posebni Interesov poraženi, a izvoljeni ps prijatelji in slulebniki ljudskih mas <;eear Karel V. je posle! I. 1*»l, k snltenu Mulimen« kot poelenee iplimkega pl< mi/a. Ker poelaneu v avdljenei na turškem dvoru niso ponudili Btola: je vrg*l ponosni Hpsner na tla avoj dragoceni plošč in aedel nanj Po končam avdljenei koča oditi, o aullan ga prijazno opomnit "Pozabili ste svoj pleš/- ' A po^tenee se obrn« k sullen» in mu odgovori s pro va špansko grandezsot "Poelenci mojega go«poda in kralja nima De Jen je, jo navad« jemale sadežev seboj," in ie odšel. Ivan Vuk : Adapa. (Hum^rijuko-babilonska pravlji-ci — l«'g*nl preplahi «inaknili m vodnika. Homo on, vodnik nai, Marec Kadam Kni,, kar je toliko, kakor: "širok korak", h*i ni «begal, m-go poklo-nil se kači moli«, kakor K°»P®du. Onspa je izginjala v razpokah razvalin avetišča boga Nanarja, ki je bilo nekoč ponosen tempelj finega iz najstarejši! raeat Babi-lonije, ki ao ga imenovali Ur. Ko je izginila kača, ogromna in bela, kakoršne še nismo videli, se je starec Kaog in prijatelj njegov, kako je aedel zamiiljen pod drevesom. Nekoč gs je vpralal: "Zakaj je zamiiljen tvoj obraz, o Adapa in zakaj je zsnenČeno tvoje oko?" Odgovoril pa mu je Adapa: "Glej, o Es, zakaj je zamiiljen moj obraz. Hpoznanje si mi dal in odo mi je pokazalo zagrinjalo, ki je pred menoj. Kaj je za tem za-grinjalom, o Eat" Tedaj je bog Ea rekel Adapu: "Ne apraiuj, o Adapa. Nemir in hrepenenje ti prinese, Če ga od-grneš. Živi in se veseli spoznanja in ne misli na zagrinjalo." Adapa je silil. "Vedeti hočem, kaj se akriva za njim. Morda se skriva za njim tisto, kar je mojega T P "Vsakega je, kdor doseže," je odvrnil z reanim glasom Bog Ea. "Gorje mu pa, kdor poakuia doseči, a omahne. Zato posluiaj moj naavet: Ne spraiuj več!* "Daj ,odgrni tisto zagrinjalo," je vzkliknil Adapa in odločnost je bila v njegovem glasu. "Hočem videti in hočem doseči t" "Laat bogov je, kar uvidii," je rekel Ea in odgmil zaveso. "Poglej akrivnost življenja, ki se ji pravi neamrtnost." Adapa je videl. Ixf od tiatega di pa, da bogovi ne dovolijo, da dne je zahrepenel po pijači, ki ai jim enak; boje se za svojo so jo pili bogovi in l(i jik je lo oblast." čila od njega. Rek ti je in puatil Adapo v mi- " Doseči hočem tisto pijačo," je t]j zatopljenega, rekel Adapa in njegova odločnost | Zaglobil M je Adspa v globoke je bila trdna. Ea, njegov prijatelj in aveto-valee, mu je odavetoval stremljenje po nesmrtnosti. "Utrudil se boi in ne dosežeš: Zato pozabi" Ali Adapa mu je odgovoril: "Ko si mi prinesel jod spozna nja, ki je znanost, z mize bogov, ai rekel: 'JejT misli. Kje je pot, da stopi na njo in pride pred bogove in poreče: "Glejte, priiel sem, žejen nesmrtnosti. Adapa mi je ime, kar pomeni človek. Hpoznanje sem okusil, jed, ki je vaša jed. Naj pijem ie nesmrtnost, ki je vaia pijača." Zaglobil se je in se zagledul v v valove Eufrata reke, ki jih je Bal sem se v svojem srca tiste v d^ao ™P<>™»"> jedi, zakaj nisi mi rekel ,kaj akri "Ne hite ti valovi tja, kjer je va. Tvoj nasvet je bil močnejii nesmrtnost," je rekel. "Ni morda od moje bolezni. Ko acm jo pa tam, kjer sc ustavijo, nesmrt okuail na troj nasvet, sem apo nost?" znal, da sem ti enak. Bedaj pa, ko si mi odgrnil zaveso skrivnosti življenja, ki je nesmrtnost. In glej, moje hrepenenje je močne j-ie od tvojega naaveta. Zato me lene, da pridobim neamrtnost in da aedem za mizo z bom jim enak."* Bog Ea, prijatelj in svetovalec njegov pa je odvrnil: Ko je to izrekel, se je odločil. "Na to pot bom stopil in videl bom." Dolgo je sedel Adapa v čolnu . . na valovih Eufrata reke. Nekega bogovi, da dne pa >o yalovi zavm y |iroko ustje. Zagledal je pred seboj obrežje nepoznane dežele, ki ga je umivala voda. Obrnil je čoln k "Spoznanje sem ti dal, o Ada-|b AU tedaj je iaiutil da mu pa, zak€J nisem mogel dopustiti, qMq ^ y obrju da M vtlovi da bi poatal suženj. Kriil sem pravila bogov. In ni mi lat. Zakaj, vreden si, da ae povzdigne! nad navadne živali, ki žive a teboj. Ne morem pa kršiti . pravil v drugič. Ker j>ogubil bi tebe in sebe, če bi Vtel pijačo, ki stoji na mizah bogov in ti po prinesel. Ako pa je tvoja volj« močna in hrepenenje silno, da hoče! nesmrtnost, išči jo, vpjuj. Težka bo pot do nje in mnogo boi trpel, če sc nc bojiš trpljenja in nezgod, poskusi! Ve- JOSIP STRITAR: SODNIKOVI. >jOMMIUNHIMiaWK«« "Meni aa zdi, da sem te Je predolgo poslušal." "KakoT Saj ti nisem ie povedal, pokaj sem 0zrl. In glej, na skali, ki je stala kupičijo in vzpenjajo, kakor konj ali žirafa, če nenadoma zagleda zapreko. Čoln se mu je zibal pre plaieno na preplaienih valovih in ae umikal od brega, kakor da je tam nekaj, kar mu vzbuja grozo. Krepko je pogreznil Adapa vesla v valove, da ukroti čoln. Ubogal ga je za trenutek, plul k bre gu, a tam je čoln zopet, kakor zbesnel, šinil nazaj od brega. Va lovi pa so Adapu v pršnih kapljah obrizgali lice. "Kakor da jih kdo pretepava, tako »e penijo," jc rekel in se (Dalja.) Hodnik debelo gloda; imel je pred očmi čisto nov atotak. 1 "Odkod ti to?" vpraša ter ga oatro pogleda. "Ta ni sam, ie več ti jih lahko pokažem; taki smo z dolgo tega, slino požirali; rdaj žive kakor \rabec v prosu. Hvoju ractrgane koče so ]>o potika po deželi in se skriva pri usmiljenih ljudeh. Večkrat so mu tuli že na sledu, ali dobili (ra niso in na ne bodo. Srečen, pri komur potrka on na duri, da naj ga viamo pod »trrho. Cesar ali kralj nr vem če plačuje tako kakor on vso, kar v mu da; bogastvo puira povsod ra aabn." "To je," aežo mu Hodnik . ki mu jo to boae-. dovanje že predolgo trpelo, v besedo; "ta človek denar dela." "Ne tako glasno, aaj ni trcl»a, da bi »smJl ali* Ul, kar govoriva. Tako jo, kakor pratiš, Hodnik; bankovee dela." "In kaj to meni pripoveduješ?" reče Hodnik ter vstane nemiren. "Ostani, nu, ostani, kam se ti tako mudit Uawi<» tebi to pripovedujem m u|*am, da mi boš S* kdaj hvaieien, da arm pnšrl ravno k tebi." "Kaj hočeš od »ene*" "Ne bodi kakor vikar če koi nič.ne vedel) za drugo bom ie jaz skrbel/' Zdaj je Hodnik molčali na obrazu se mn je videlo, da se mu je vnel v prsih hud boj. Čez nekaj časa mu reče z resnim glasom: "Nosan, ali vei, kaj mi evetujeit Htar si, menim, dovolj; tebi ni treba praviti, da je to veliko hudodelstvo in ostro prepovedano." "Ostro prepovedano je res, in to tudi mora biti; kaj bi bilo, ko bi vsak smel kaj takega t Ali je pa to tudi hudodelstvo, pregreha, krivica, to je drugo vprašanje. Ako grči v hudi vročini lačen in iejen in spehan mimo velikega vinograda, kjer visi tiaoč in tisoč lepih arelih grozdov; sline se ti cede, ako se ti niso le popolnoma posuli-le; Žive duše ni videti blisu; prepovedano je res, ali če aežeš po grozdu, če ga odtrgaš in pozobljei, da si duio pri ve žel — prepovedano jo res, kakor pravim, ostro prepovedano; mol s puško v roki hodi po vinogrsdu —• vendar te vprašam: Ali si storil kaj hudega! AJi.se bo možu, ki ims toliko grozdja, kaj porhšlbt In tebi je vendar pomaga-no. Država, lepa reč, ali pa driava tudi skrbi zate T Ali gane ssuio i mezincem, da bi ti pomagala T V državi ima vsak Človek pravico, mirno, da ga nihče ne moti, umreti od glada 1 Koliko si storil ti zanjo, dokler ai mogel! Koliko si ji plačal davkov! Kaj je ona storila zste? Ali bi ne bila njena dolžnost, |»omagati ti zdaj, ko ai oalabel; in če tega noče, kakor je dolžna, ali nimaš pravice, vzeti si sam, ksr jo tskorekoč tvoje po božji in človeški pravici? Če si prisvojil toliko, da si pomagal sopet na nog«, vprašam te, komu boš storil krivico t Ali bo to tvojeg« soseda bolelo T Vem. kaj mi hočeš na to odvrniti t Kaj bi pa bilo, ko U vsak to storil T Prijatelj, da se to ne sgodi, zato je ie skrbljeno, nič m ne boj. Vsak toga ne mora; kdor pa moro, ta jo netttnen. sko tega ne stori. To je samo kakor neko posojilo; saj tudi država jemlje tako na poaodo od avojih državljanov, kadar je sils; kadar ai opomoreŠ, kdo ti pa brani povrniti zopet ačsson. kar ai vzel na posodo, ako bi te pekla veat. Hodi torej pameten. Sodnik, in ne odganjaj sreče, ki se ti ponuja, morebiti zdaj aadnjikrat." Mirno je poslušal Hodnik te krive nauka; pač bi bil lahko mnogokaj na to odgovoril izkui* njaveui vendar je bil v takem stanju, da se mu ni vsa, kar jo aliial. zdelo tako nlčevo, kakor je bilo v reaniei. Ogibajoč se pravega vprašanj« začne g« strašiti: "Ali si pa prav premislil. Nosan. kaj delal, da meni take stvari pripoveduješ? Ali ne vel, da te ima» tdaj v svoji pesti!" "Sodnik izdajale«, ovaduh! Ne. dobro tem, kaj dela». Uhko bi ti bil dejal, da »i daj roko in besedo, da ostane »ed nama. kar ti bo» povedal; pri tebi tega nI treba; predobro te potna». Četudi se un n< pridmlil. ve», da so nam tebe ni treba bati. (1ft\tk mora vedeti, a kom govorit mol ostane »oš. naj se »u ie tako hudo godi. Torej, Sodnik, nič p*»iaaika. odloči ae. udsn »i v roko, kakor mož »ola. in troj« stiske j« konec." (Dalj« prihodnji*.) "To je tisti, ki vojuje z menoj," je rekel v svojih mialih. "Tisti, ki hoče sedeti poleg mene in piti pijačo nesmrtnoati?! Tisti iz bitij v Edinnu, ki misli in se hoče osvoboditi iz našega go-spodatva." Ozrl se j« na ala, ki je ie atal pred njim. Ukazal mu je z glasom, ki je bil od gnjeva grmeč: "Naj se onemogoči 'puntarju vstop pred bogove!" Hel je šel. Bog Anu pa je za-mrmral: "Da ni morda kdo, ki je član bogov in sam bog, dal Adapu jed z naše mize, ki se ji pravi spoznanje f! Zakaj, gorje mu, kdor se je izneveril^našim pravilom." • e Adapom, ki je befc.1 pr, j seboj. • •Kvo, tako je napisa Xfl-na glinenih dokum.-utih «Z davnega mesta Ur, ki so dali Humerijci," jè končal Kad» Km. "Sedaj veste, nkij poklonil kači." nad ustjem, zagledal veliko ptico, kako je mahala s peruti. "To je Veter," je reklo nekaj in Adapa je vedel, da govori bog Ea. "Eden iz mnogih slug, ki strežejo pri miši bogov. Poslali so ga, da te ovira na potu. Tedaj je Adapa, zavedaje se, da mu klubujejo bogovi, ves srdit ukazal čolnu, da mora k bregu. In čoln, začutivii silo v rokah Adape, je zdrčal čez peneče in vzpenjajoče se valove. Ali silnej-ia je bila moč slfug« bogov, Vetra Zgrabil je njegov pii čoln in ga prevrnil. Ali Adapa nI utonil. Vzplava ja na breg in stopil k Vetru. "Glej, čoln si mi prevrnil. Jaz sem ga ustvaril in njegov sem go apodar. Kako si mogel, da si za del v njega, ki ni tvoj?" "Ukaz, ki mi je dan, je močnejii od tvojega vpraianja. Zakaj, vse je nič pred gospodom, ki mi daje ukaze." "Nepoznan je meni tvoj gospod in njegovega obličja nisem videl. Kako se je mogel njegov ukaz zadeti v moj čoln?" »"Njegov ukaz zadeno vse, kar mu atopi na pot. Zakaj .gospod je on in vae ae mora umakniti pred njim." "Jaz ae nc umaknem," je grozečo vzkliknil Adapa. "Lc sužnji ae umikajo, ker ao kakor bitja četirinoŽna. Jaz sem pa Adapa, kar je toliko, kakor tvoj gospod. In nič ne ostane nekaznovano, ki se zsleti v me. Prevrnil ai moj čoln in oviral mojo pot. Jaz pa, glej, polomim tvoja krila, zakaj nisem suženj, tvojega gospoda." Ko je to izrekel, je polomil kri la Vetru, slugi bogov. Veter pa jo vzkliknil: "Kdo si, da bom vedel tvoje ime pred obličjem mojega gospoda?" "Adapa, kakor sem ie rekel," je odvrnil Človek in šel. Težka je naatajala pot, po kateri je šel Adapa. Ukaz glavarja bogov se je izvrieval s vsemi močmi in t vsemi sredstvi. Koral je čez brezdna. dna katerih ni iz merilo njegovo oko. Njegova no ga jih je izmerila z velikim tru dom. Moral je čez gozdove, skozi katere ie ni iel nikdo radi silne goičave in noči, ki je vladala v njih. Njegova znanoet je posvetila v tiste noči in goičava se je redčila pred njegovimi rokami. Goljufive lnčl so ga zvabljale s poti. On ae ni dal zvabiti. Ugasnil je goljufive luči. — prižgal resnične in stopal dalje. Zakaj, silna je bila njegova volja in žrtev se ni ustraiil. Hrepenenje po nesmrtnosti je bila njegova moč. Vode rek je izpeljal v dru gi tok, da je lahko prekoračil njih strurfo. In tako je nekega dne stopil pred sobano, kjer so sedeli bogovi. Sel, ki je pridrvel v dvorano, se je ves tresel strahu. "Gospod," je dejal in se na klonil glavarju bogov, Anu. "Pred vrati sto jI. on, ki je polomil krila Vetru in zahteva vatojp." Anu je vskočil. Vsi bogovi so se zmedli. "Zakaj se ni izpolnil moj ukaz?" "Odolel mu je, o gospod," je rekel sel. "Vse, kar je bilo na razpolago, se mu je postavilo na sproti. A on je v svoji moči odo lel vse in sedaj zahteva vstop." Bog Ea, prijatelj in svetovalec Adape, edini iz vseh, ki se ni zme del, je reke?: ; "Dovoli mu, da vstopi. S svojo voljo in ztianostjo, ki mu je daja la' moč, je dokazal, da lahko vstopi." Bog Anu ga jc mrko pogledal Ko jc to izgovoril, so pristo pili nižji bogovi, ki so jim pravili angeli in ki so stregli bogovom, k Adapu ter mu ponudili pijačo bogov, nesmrtnost. Bog Ea, ki ni mogel razumeti nenadne spremembe prej tako se ardečega poglavarja, se je zbal za svojega varovanca in prijatelja in mu rekel na tihem: "Karkoli ti ponudijo, o Adapa ne jej in ne pij. Zakaj, jed smrti je in pijača smrti." Adapa je poslušal svarilo svojega prijatelja in svetovalca in ni vzel pijače, ki so mu jo' nudili angeli, na ukaz boga Anu. Bog Anu ja pogladil dolgo bdo brado in rekel: "Zakaj, o Adapa, niai vzel pijače, ki aem ti jo nudil? Glej, ne boš večno živeli Oklonil si nesmrtnoat. Pogum tvoj je velik ali tvoja znanost — spoznanje jc še majhna. Da bi bila velika, ne poslušal bi nasveta in so po lijem ravnal, nego delal bi po svoji volji. Po tisti neomahljivi, ki tc je pripeljala sem." Znamenje (July M^ pomeni, da vam naroči« poteče na U dan. Ponovi jo pravočasno, da vam lia ne ustavimo. Ako lista i prejmete, je mogoče vtU ljen, ker ni bil plačan. Al jo Tal liat plačan in ga prejmete, je mogoče usta ljen, filed napačnega natl ▼a, pilite nam dopisnico navedite atari in novi našlo Naši zastopniki so vti dr Ibreni tajniki in drugi stopniki, pri ksterih laki plačate naročnino. Naročnina z« celo leto $5.00 in za pol letapa*2J člani S. N. P. J. plačajo i pol leta $1.90 in za celo U 13.80. Za meato Chicago in C cero za leto $6.50, pol l« $3.25, za člane $5.30. Za Evropo atane za pol ta $4.00, za vse leto pa $8.(1 Tednik atane za Ene $1.70. Člani doplačajo mi 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi m pošljete na naslov: UPRAVN1STV0 "PROSVETA 2057 S. Lawn^ale Are, CHICAGO, ILL POTOVALNI ZASTOPNIK LIST PROSVETO 'Ti pa," se je obrnil vrhovni glavar bogov k bogu umetnosti, ko je Adapa zapuatil dvorano bogov ves zmeden in poraien. "Prelomil si poatsvo bogov, ker ai dsl človeku od jedi spoznsnjs. Pre- Zgodilo p. se je, d. je Veter,! I®»11/* *> kir ¡T*?.1 ker ao mu bila polomljena krila. ^ Naša članica, Mrs. CkM Omahne, je na potovanju u Prosveta in Književno n*ti«o južnem delu države Uinoi», pot pa gre v državo Kansa», k bode obiakala naše «tire n»r nike in ob enim tadi druge ro ke in člane, da *c naro.V m Proveta in naroče nui«' knji Apeliramo, da ji gredo rojaki člani na roke, ter pomagaj« agitaciji ,kar je v korist u Naš sobrat, Jernej Kokelj, tuje v državi I'e»n»yh»B1> obiakuje narolnike, ter ttm člane za naročnino na hrt «veta. Naš sobrat, Anton Jank bira naročnino, v Clevel.ndi okolici in isto d«a A J-čaaa do čaau. V državi Virginiji ii» M«? dn, ter pozneje tudi v tiiji bodo obiskal naro. nik/ jakc za naročnino n«* Frank Ahlin. Upravn¡štvo toplo r«fa K« ve* v dvorani, priplavsl je na vatovih »odoč i — — — — — Men.*' Tam doli, po Kdinnu dožoli, pa Rn* Anu «o je naračil \ n je ptazil« k«ča in dar pa naj tudi nn odsihdob vojuje z zemljo, zakaj, na cilju svojega hrepenenja s« je ustrsšil aa-mega sebe. V potu svojoga obraza naj jI jed njonoga sadu. dokler se zopet ne ohrabri In ojonači ter sopet na potrka na naša vrata. Deiela Kdinnu pa naj arfu bo do tistega dne odvzeta *' Tedaj ae je «temnilo in za grmelo. Noč jr nastala v dvorani. Ko FARMA NA PRODA • Prodam farmo in dve m dvema in tremi sobami.^ 11, dv« kokošnjaka, dvalj ji za koruzo, le pa shram" mrvo; 400 kok« potrebni farmar«*, -troj» Vi, lep ograjen vrt breskvami in vinsko tm. vsaki hiši je Pitna d »«J Vae zasejano ru*a, krompir. ^ 3 selje in drugo. ker aem sam in ne morej delovati. (>na ja $6,000. Vzponu*. •»•ti n« «OJ_n»aJov^u Matek, box 53, M»; M (Ai DA SKUHAS DJJJJ VO. PI3IPONA* PRODUKTE- ^ » soi Off! rl kifcani rréne h w IStMWCIf «•< , FRANK OGl*