Leto LXXm, »t 69 f KBtovtol - *»<»bn> OradnUtvo ta npravai LJubljana Kopitarjeva l Telefon iS-61-SJ-M. Ueaočna naročnina U Ur. — Cek. ra6. Ljubljana 10.650 u naročnino la 10.ia Interate. Izključno ta •topttvo ta oglate lt Italija to tnozomaUai DPI 8. A. Mllano Bok« SLOVENEC Prets - Cena L 2 Feindliche Grossangriffe an der West- und Ostfront Starker feiadllcher Druck ia Ungarn und im slowakischea Gebirge — Grossangrift aui Gotenhaien und Danzig auigeiangea — AbwehrerIolge ia der grossen Schacht am Niederrhein — Scharie Bewegungskampie am unteren Maia und den nordlichen Auslaufern des Odenwaides DNB. Aus dem Fiihrerhnuptquartier, 26. Mar*. Das Oberkommando der Wehr-marht gibt bekannt: In Ungarn setzen unsero Verbiinde den vordringenden feindlichen An-gritfslruppen in der Linio Bal al o n-liired-Papa hartuackigen Widor-stand entgegen. Zwischeu K i s b o r und Donau sowie am unteren G r a u ge-f Li h rt e Angriiie der Sowjets wurden bis aui einzelne Einbriiche abgeschlagen. Auch im sloivakischen Gebirge hiolt der Gegner seinen starken Druck iin Raum von N e u s o b I aulrecht. In Schlesien dauerten die Ab-wehrkampio zwischen S o b r a u und S t r e h 1 e n an. Im Schvverpunkt dieser Kampfe bei Leobschlitz vvurden 101 Pamer abgeschossen. Die Besatzung von Breslau behauptete den Festungsbereich bis aui geringe Einbriiche in verbisse-nen Hiiuserkamplon gegen den verslarkt anrennenden Feind. Vor der Festung Kustrin zer-sehlug unsere Artillerie bolschewiatische Vorstosse. Unternehmungen gogen unsere OderbriiekenkBpIe beiderseiu Stettin blieben erlolglos. Unter starker Steigo-rung ihres Kralte- und Materialeinsatzes setzten die Sowjets ihren Grossangrill aui Gotenhaien, Danzig und die Kiiste siidlich des Fr'ischen Hal I s lort. Sie ivurden nach anlanglichem Ge-landeverlust in sehwerem Ringen aul-gelangen. Die feindlichen Aulmarschrauine vor Gotenhaien, Zoppot und Dan-»i g liegen unter anhaltendein Feuer schwerer und leichter Seestreikriilte. Erneute Angriiie des Gegners ostlich L i b a u hatten keinen Erlolg. Nordost-lich Frauenburg und nordvvestlich D o b I e n errangen unsere taplcren Truppen einen vollen Abwehrerlolg und brachten den Sonjets hohe Verluste bei. In Fultkiiniplen schossen unsere Jii-ger iiber der Ostlrnnt 45 Flugzeuge ab. In der grossen Schlacht am Niederrhein verteidigten unsere Truppen die Tiele des Hauptkamplfeldes «ah und setzten gleichzeitig ihre Angriiie gegen die aus dw Lutt gelandelen Knglander und Amerikaner tort, die sich gestern welter verstarkten. Truppen des Iieeres vemichteten 60 Lastensegler. Flakartil-lerie der Luftwalfe schoss am 24. Mart bei der Bekiimplung der Lultlandung 149 anglo-amerikanische Flugzeuge, da-runter 75 vollbeladene Lastensegler ab. Die 18. Flakbrigade unter Fiihrung von Generalmajor Halbcrstadt hatte an die-sem Erlolg mit 135 Abschussen hervor-ragenden Anteil. An der unteren Lippe und bei D i n s I a k e n gelangen dem Feind nach erbitterten Kampfen tiefere Einbriiche Naraščajoči sovražni napori na bojiščih bis an die Ostriinder des 11 ii n x e r W a I d e s. Auch von der unteren Sieg bis zor Rheinsehleile nordlich Koblenz toht dic Schlacht in unverininderter Hcltlg-keit. Im froiitalen Angrili drlickten dio Amerikaner unsere Stellungen siidostlich II c n n e f zuriick, ostlich der Wied und niirillirh Bendorl kamen sie mehrere Kilometer vorwiirts. Bei B r a u b a c h und B o n p a r d haben unsero Truppen dic orllichen Brilcken-kiiple des Feindes aui dem ostlichen Rheinuler abgeriegelt, vviihrend sie den Gegner bei St Goarshausen wie-der iiber den Strom zuriickvvarlen. Aus dem Briickenkopf Oppenheim sind amerikanisehe Panierkralto nach Osten durchgebrochen und haben mit Spilzen den litin bei H a n a u und Aschallenburg erreicht Zwischen den nordlichen Ausliiuleni des Oden-waldes und dein untereu Main sind da-her heltige Bewegungsgefechte ent-brannt. Zwischen Wo r m s nnd L u d w i g s • h a I e n hal der Feind den R h e i n iiberschritten. Dagegcn scheiterten seine Uebersetzversuche bei S p e y e r. An der Front siidlich davon haben sich unsere Truppen auf das ostlichc Flussuler zu-riickgekiinipft. Jagd- nnd Schlaehtllugzeuee grillen bei Tag und Nacht gegen starke Abvvehr die anglo-amerikanischen Rhein-iibergiinge mit Bomben und BordwaIIcn an. In Mittelitalien erlilten die Amerikaner und Brlten bei tahlreichen vergebllrhen Vorstbsscn an der I i g n -ri seli en Kiiste, in den Bergen siidlich Bologna, sowie ini A d r i a - Absehnitt emplindliche Verluste. Im Umkreis von B i h a č in West-kroatien bchaupteteu sich unsere Truppen gegen deu Druck starker Banden und lestigten ihre Stellungen. Die Siiu-berungsunternehmen im D r i n a - S a -ve-Dreieck werden unter harten Kampfen lortgesetit. Durch Terrorangrilfo brilisrher Bom-berverbiinde erlitten besonders die Wnhnviertel Ton Hannover, M ii n -s t e r und OsnabrUck schvvere Schiiden. Orte im nor d deutschen Raum, sovvie E g e r und Prag waren das Ziel amerikaniseher Kampfllugzeuge. In der Nacht war die Tatigkeit des Feindes iiber dein Reichsgebiet gering. Der Gegner verlor in Lultkiimpfen und durch Flakartillerie der Luftvvalfo 33 meist viermotorige Bomber. Sicherungsfahrzenge eines Geleits schossen vor der westnorwegisclier Kiiste 2 britisehe Sehnellboote in Brand. Sovražnikovi velenapadi na zahodnem in vzhodnem bojišču Močan sovražni pritisk na Madžarskem in v slovaškem pogorju — Velenapad na Gotenhaien ia Danzig prestrežen. Obrambni uspehi v veliki bitki ob spodnjem Renu — Ostri premikalni boji ob spodnjem Maiau in severnih obronkih Odenwalda Fiihrerjev glavni stan, 26. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na Madžarskem so nudili nasi oddelki prodirajočim sovražnim napadalnim skupinam trdovraten odpor na črti Balatonliired —Papa. Sovjetske napade nied Kisborjcm in Donavo ter ob spodnjem G r a n n smo odbili razen posameznih vdorov. Tudi v slovaškem pogorju nasprotnik nadalje močno pritiska na področju B a n s k e Bistrice. . V šlezi ji se nadaljujejo obrambni boji med Sohrauom in Strehi e-nom. Na težiščih teh bojev pri L e obse hit t zu smo uničili 101 oklepnik. Trdnjava Breslau je v zagrizenih hišnih bojih obdržala trdnjnvsko področje razen majhnih vdorov kljub oja-čenim napadom sovražnika. Pred trdnjavo Kustrin je razbilo naše topništvo boljševiške sunke. Napadi proti našim mostiščem ob Odri na obeh straneh Stettina so bili brezuspešni Z močno ojačeno uporabo sil in gradiva so nadaljevali Sovjeti s svojim velenapadom proti G o t e n -h a f e n u , D a n z i g u m obali južno od zaliva Frisches Haff. Napade smo po pričetni izgubi ozemlja pre-atregli po težkih bojih. Težke in lahke pomorske sile neprestano obstreljujejo sovražna zbirališča pred Gotenhafenom, Z op-flot o m in Danzigom. Ponovni nasprotnikovi napadi vzhodno od L i b a u a so bili brezuspešni. Severnovzhodno od Frauenburga in severnozapadno odDoblena so izvojevale naše hrabre čete popolen obramben uspeh ter zadale Sovjetom visoke izgube. V letalskih bojih so sestrelili naši lovci nad vzhodnim bojiščem 45 letal. V veliki bitki ob spodnjem Renu ao naše čete žilavo branile globino glavnega bojišča ter Istočasno nadaljevale s svojimi napadi proti Angležem ia Amerikancem, ki so pristali w zra- ka. Napadi so se včeraj nadalje ojačili. Čete vojske so uničile 60 tovornih jadralnih letal. Protiletalsko topništvo v sestavu letalstva jc sestrelilo 24. marca v borbi s silami, pripeljanimi po zraku 149 angloameriških letal, od teh 75 polno nntovorjenih tovornih jadralnih letal. Odličen delež nn tem uspehu je imela s 155 odstreli 18. protiletalska brigada, ki ji poveljuje generalni major Halbcrstadt. Ob spodnji L i p p i in pri D i n s I a-k e n u so se posrečili sovražniku po ogorčenih bojih globlji vdori do vzhodnega roba gozda pri H ii n x n. Tudi od spodnje Siege do kolena Rena severno od K o bi e n z a divja bitka z nezmanjšano silovitostjo. S čelnim napadom so potisnili Amerikanci naše postojanke jugovzhodno od H e n-n c f n nazaj ter so vzhodno od W i e d a in severno od Bcndorin napredovali več kilometrov. Pri Braubachu in Boppardu so naše čete zajezile krajevna sovražna mostišča na vzhodnem obre/.ju Rena, medtem ko so pri S t. Goarshauscnu vrgle nasprotnika zopet nazaj preko reke. Iz mostišča O p e n h e i m so prodrle ameriške oklepniške sile proti vzhodu ter so dosegle z ostmi Ma i n pri Honou in Asehaffenburgu. Zaradi tega so se razplamteli med severnimi obronki Odenvralda in spodnjim M n i 11 o m silni premikalni spopadi. Sovražnik jje prekoračil Ren med Wormsom in Ludvigshnfenom. Nasprotno pa so se izjalovili njegovi poskusi za prekoračenje pri S p c -y o r j n. Na bojišču južno od tod so sc prebile naše čete nazaj nn vzhodno obrežje reke. Lovska in borbena letala so podne vi in ponoči kljub močni obrambi z bombami in strojnicami napadala angloameriškc prehode preko Rena. V srednji Italiji so utrpeli Ame rikanci in Britanci občutne izgube pri številnih brezuspešnih s sinkih ob !i- Berlin, 20. marca. V bitki ob spodnjem Renu, kjer napadak« močni deli 9. ameriške armado in 2. britanska armada, skuša sovražnik z najmočnejšo uporabo gradiva, ki se da primerjali le z uporal>o gradiva v invazijskili dneh, razbiti nemške obrambne črle med Iteesom in \Veso-lom. Kljub močnemu topniškemu ognju in neprestanim bombardiranjem je dosegel sovražnik z visokimi izgubami le nekatere vdore v nemško glavno bojišče. Pri NVeselu in Roesu so vrgle nemške čete prvotno prodrlegu nasprotnika z odločnimi protisunki nazaj. Za ojačenje čelnega napada je izkrca! sovražnik za hrlv-tom nemških Črt močne sile iz zraka, kl so jih v ta namen pripravljene nemške sile udarno napadle ter potisnile nazaj-Prav tako napadajo Nemci čete, Izkrcane iz zraku med spodnjo Lippo in Renom-Ob srednjem Renu so prodrli Severnoamerikanci iz svojega mostišča pri Re-magenu dalje proti severu in jugovzhodu ler so dosegli krajevne vdore. Tudi z napadi napadalnih 6kupin južno od Koblcn-za skušajo Amerikanci razbremenili na mostišču pri Remagenu težko se boreče lastne čete. Istočasno se z vsemi silami trudijo, da bi razširili svoje mostišče južno od Mainza. Na jugu zapadnega bojišča se je prelrila posadka I.udwigshafena po obrambi vseli napadov na vzhodno obrežje Rena in tudi med Speyerjein in Lau-terburgom so so obdržale nemške čete na korakoma skrajšanih črtab ter uničile številno oklepnike. V nasprotju z zapadnim bojiščem, kjer skuša sovražnik združiti svoje številne posamezne akcijo v enoten naval, so bili boji na vzhodu, kot doslej, krajevno omejeni. Na Madžarskem so ojačili boljševiki svoje napade z uporabo močnejših oklepniških sil. V Bakony gozdu <o načel šibko mesto za ustvaritev novega mostišča. Na višinah neposredno ob Renu so Nemci napadli ter zajezili sovražno napadalne skupine, ki so prekoračile roko. Boji so v večernih urah šo trajali. Kot ob spodnjem Renu in na mostišču ob Remagenu je ojačil nasprotnik svoj pritisk tudi na področju Oppenliei-. ina. Tukaj je hilro izgradil nekaj vojnih mostov, od katerih so hrabri nemški bojni plavalci enega težko poškodovali. Pod varstvom lovcev in zapornega ognja protiletalskega topništva jo prepeljal nasprotnik močne sile preko reke ter pričel napadati z oklepniškimi oddelki na ravnini med Reinagenom in Odenwaldom. Po izgub {K>lnih bojih so ca prestregle nemško čete severno od Gross-Geraua in pri Oriesheimti. Ker sovražnik ni mogel napredovati proli severu in vzbodu, je združil močne oklepniške oddelke za napad proti vzhodu in jugovzhodu. Pri Pfungstadtii je skušal prebiti nemške črte, vpndar se je tudi tam ustavil ob nemških zapornih postojankah. Pri tem pa je vendar dosegel avtomobilsko cesto rrankfurt—Mannlieim, po kateri pritiska 6odaj proti jugu. Sovražna oklepniška krdela so se zapletla na področju Gornshei-ma v težke šo ponoči trajajoče oklepniške dvoboje. Dalje južno oStockholms Tidningen« javlja iz Londona, da je j»o-vzročila odpoved nevtralnostnega pakta s Turčijo, ki ji je prednjačila sovjetska gonja proti turškim političnim vodjem, v Ankari splošno nervoznost. Turčija je upala, da bo doprinesla vojna napoved Nemčiji do boljšega razumevanja med Sovjeti in Turki. Po mnenju londonskih diplomatskih krogov je Moskva sicer pripravljena skleniti s Turčijo nov dogovor, vendar pa bo zahtevala vistosmer-jenje turške zunanje politiko s sovjetsko, odgovarjajoče moskovski iz.javi, da hočejo imeti kot sosede prijateljsko usmerjene države, to se pravi državo, ki plešejo v svoji zunanji politiki po moskovski piščalki. Kot javlja nodalje >Dagens Nyheter« je nastal po londonskem mnenju zaradi odpovedi dogovora, o katerem 11 i bil g u r s k i obali, v gorah južno od Bo- 1 o g n e ter na jadranskem odseku. Na širšem področju Bihača v zapadni Hrvaški so vzdržale naše čete pritisk močnih tolp ter ntrdile svoje postojanke, čiščenje v trikotniku med Drino in Savo se nadaljuje med trdimi boji. Pri steahovalnih napadih britanskih bombniških oddelkov so utrpeli posebno stanovanjski okraji Ilannovra, Miinstra in Osnabriicka težko škodo. Kroji v severni Nemčiji ter C h e b in Proga so bili cilj ameriških bojnih letal. Nasprotnik je izgubil v letalskih bojih in zaradi letalskega topništva v sestavu letalstvo 33 večinoma štirimotornih bombnikov. Zaščitna vozila neke spremljave so zažgala pred zapadno norveško obalo dva britanska hitra bojna čolna. London prej nič. poučen, v jugovzhodnem evropskem |>o!ožaju nov faktor negotovosti. Vznemirjenost vlada predvsem nad načinom pisanja sovjetskega časopisja proti Turčiji. Stockholm, 25. 3. »Stockholms Tidningen« domneva v uvodniku pod naslovom »Sredozemska politika Sovjetske zveze«, dn je bila Anglija prisiljena popustiti v Jalti sovjetskim zahtevam glede vzhodnega Sredozemlja. Radikalna sprememba mednarodne politike Turčije mora dovesti do radikalne spremembe britanske sredozemske politike. Če bo Turčija nadomestila odpovedano pogodbo ?. ožjo priključitvijo v sovjetsko politiko, potem bo nadaljnji turški odpor proti sovjetskemu pritisku težaven. Prav tako pa bo Angfija težko tehtno ugovarjala turškemu popuš^nrtjii napram Sovjetom. S tem ko je pričdln Sovjetska zveza izvajati svojo sredozemsko politiko, Sredozemlje ni več britanska idila. Ženeva, 25. marca. Poluradni francoski list »Le Monde« obravnava željo Sovjetske zveze po reviziji konvencije iz Motreuxa ter želio po uporabi Dardanel. List piše med ostalim: Sedaj, ko je Turčija vojskujoča se dežela. je edino od nje odvisno ali po konvenciji i/. Montreuxn dovoli prehod vojnih ladij skozi Dardanele; Iz teh razlogov je »razumljivo«, dn Sovjetska zveza ne more biti nadalje sporazumna s takšnim dogovorom ter da zahteva revizijo v smislu, ki bolje odgovarja vlogi, ki jo namerava odslej igrati Sovjetsko zveza v vzhodni Evropi in v Sredozemlju. Varčuite z vodo! Uvedba poletnega časa Berlin, 25. marca. Tudi letos bodo uvedli v Nemčiji poletni čas. Za eno uro naprej bodo pomaknili uro 2. aprila ob drugi uri ponoči. Japonska ljudska vojska Tokio, 25. marca. Namestnik vojnega ministra generalni poročnik Shibayamu je sporočil v parlamentu, da bo za primer sovražnega vdora na .!a|»ousko uslii-liovljena »Ljudska vojska«. Tej ljudski vojaki ne IkkIo pripadali samo rezervisti vseli vrsl orožja, marveč tudi vse narodne zveze, policija itd. Ljudsko vojsko l>odo vodili visoki rezervni Častniki. Razen tega so predvideni' posebno mere, dn bodo po*umezne province in prefekture neodvisne glede obrambnih mer od osrednje oblasti. ,la|>onskn se torej ne snmo moralno in duhovno, marveč tudi matorlalno pi pravlja na bodočo dogodke, kot je razvidno iz najnovejših odredb za Izgraditev obrambnih naprav. Na Japonskem so r i-vedajo, da je nastopilo s padcem majhnega toda strateško važnega fcveplenega otok« nova faza vojne na Pacifiku. »Idiotska« politika Stockholm. Britanski list »Catholii Herald« ugotavlja, du je angloameriška politika na* ram Sovjetski zvc/i popolnoma idiotska. Ta politiko je odgovorna za to, dn se je lahko boljševizem razširil preko vzhodne in jugovzhodne Evrope. Postopanje z. Belgijo. Nizozemsko. Italijo in Španijo je ustvarilo tako labilne razmere, da bo Moskva z lahkoto dosegla prednost. Anglija odbija deželo zu deželo, samo tla lii ustrcglu Sovjetski zvezi. »čakajo nas še težki boji« Slorkholm, 20- marra. Angloamertfki podvigi ob spodnjem Renu so vzbudili v Londonu in Washinglonu zopet običajen optimizem, ki so pa kol kaže izkušnja, po gotovem času precej polete Tudi «e-daj je že slišati glasove niiglo.uneriškili vojaških strokovnjakov, ki svarijo pred prevelikim optimizmom, da bi obvarovali Angleže in Amerikanro pred velikimi razočaranji. Tako opozarja previdno ameriški vojaški komentator Baldwin, da čakajo britanske in ameriške čete na m-padnem bojišču »še težki boji«. Opozarja, da jo razvoj vojaških operacij »odvisen od strateških načrtov Nemcev.« Tudi vvashinglonskl dopisnik polnrnd-ne ameriške poročevalske agetifije Associated Press odločno svari pred pretiranimi upanji. Nezadovoljstvo Amerikmi-cev med tem, da ti izgub poliri boji v doglednem času Se ne bodo končani, izraža dopisnik agencije AP z ugotovitvijo, da govorijo uradni wa»liingtonski krogi, od Bele hišo do Capitola, od vojnega do mornariškega ministra vedno le eno: »Tudi nadaljo lionio prisiljeni Izvoali ogromne napore.« Terorističen režim Lublina na Poljskem Stockholm. 20. marca. l'o londonski poročevalski službi objavlja >CV»iorvator<' Romano« realistično poročilo o trenutnem položaju na Poljskem, v katerem pravi: >Delovanje lublinskega komiteja se odlikuje s številnimi strogimi merami in odredbami, ki v veliki meri omejujejo osebno svobodo poljskega prebivalstva. Oblasti so zaplenile vse radijske aparate ter tudi vse pisalne stroje. Prav tako bodo morali oddati vsi telefonske aparati' tor motorizirana vozila. Poljske tiskarne, ki so delale za poljsko podtalno gibanji', so zaprli. Močno je bila omejena možnost potovanja iz enega jx>ljskegn predela v drugi. Za vsako najmanjše potovanje je potrebno polno dovoljenje, ki se ga le zelo težko dobi. Na deželi kljub odporu poljskih kmetov nasilno izvajajo boljševi-zaeijo. Zaradi uvedbe nove ''alute ie izgubilo poljsko prebivalstvo vse svoje prihranke, ker lahko vsakoo zamenja samo do 5000 zlotov. časopisna »svoboda« v Romuniji Dunaj. Knkor javlja npencija »Tass-iz Bukarešte, je prepovedalo romunsko propagandno ministrstvo izhajanje lista »Tiimpul«, ker je objavil nn pr\i strani neko poročilo, da sta glavni odbor delavskih združenj državnih nameščencev ter generalna deluvsko federacija zahtevala razlastitev nepremičnin v romunskih mestih. Buknre-štanski listi so mornli objaviti kategoričen demanti generalne delavske federacije, ki pravi, da je članek lista »Tinipul« golu iznajdba reakcionarjev. ki hočejo kompromitirati delavsku združenja. Dva lista sta bila ustavljena zn en dan, ker sta ponatisnila la članek lista »Timpul«. Stockholm. Kukor javlja sovjetska agencija »Tass«, je prepovedulo romunsko propagandno ministrstvo razen lista »Timpul« še rfevet nadaljnji h provincijskih listov, med temi »Aviu-tul«. Prepovedali so tudi izhajanje lista »Romania novne v Sibiu. čignr izdajatelj je bil Maniujev sorodnik. Madrid. Norman Armour, rovi veleposlanik Združenih držav v Španiji, je izročil generalu Francu ovoje poverilnire y narodni palači, v prisotnosti španskega zunanjega ministra Lequerica. Milan. »Corricre clella Sera« javlja, da je bil Bonomijev zastopnik v IJn karešti Rova Scopa odpoklical nn 1110 slinvcki mamii*. >XTMVENEC*f.topeš*, S&.jm&ca 1945 - št. 60 Grobove žrtev komunistične strahovlade odkrivajo tudi na Gorenjskem — I f trupel v grobovih nad Goričanami V bližnji in daljni medvodsbi okolid jo bila javna tajnost, da so nad Goričanami pod Tehovcem skriti grobovi žrtev, ki so jih komunisti odvedli predlansko zimo v decembru. Tedaj je komuni-lična strahovlada na Gorenjskem bila najsilnejša in je hotela 6treti tudi sleherni odpor pošteno mislečih Gorenjcev. Zato je začela z »likvidacijami«, ki naj bi u plaši le prav vse, ki se niso hoteli ukloniti OF. Kljub temu, da je bilo med ljudstvom znano, da leže grobovi nekje nad Gori-i anami se o tem dolgo časa nihče ni upal U'>voriti, ker se je bal, da bodo morda priSll še po njega. LetoSnja pomlad pa je začela odkrivati grobove žrtev na kaj svojaki način. Radi suhega vremena ljudje pridno grabijo po gozdovih 6teljo, •/lasti otroci morajo pri tem opravku pomagati. Skupinski grob, v katerem so kasneje našli štiri Vižtnarčane, je tako odkrila neka deklica. Grablje so se ji zapletle v cunjo in ko je bolj krepko Iztegnila, jo videla, da je to kos zakopane obleke, takoj nato pa ji je že nos povedal, da je nad grolx>m. Nek drug grob je odkrila lisica, ki je izkopala rov ilo njega; smrad, ki je skozi rov udarjat, pa je opozoril mimoidoče. V soboto 17. marca so začeli nad Goričanami z uradnim odkopavanjem. Naloge se je lotilo orožništvo, varnostna liolicija, gorenjsko domobranstvo in do-aačini, ki so prihiteli tudi zato, da bodo I omagali ugotavljati mrkče. V prvem grobu so odkopali nad ozko dolino, od koder je lep raizgled na cerkev sv. Jakoba, 80 om globoko jamo, v kateri sta ležala Novak Anton in Duhovnik Avgust. Novak Anton je bil svojčas delavec v Tobačni tovarni ter je bil doma iz Tac.na l>od Šmarno goro. Rodil se je leta 1884. Zadnje čase je živel v vasici Vaše pri Medvodah s svojo ženo. Duhovnik Avgust je bil doma i i Gorenje vasi, rodil -o je 1886 in je stanoval v Vašah kot i'pokojen orožnik. Oba se nista brigala za nič drugega kot za svoje delo, kar je razumljivo, 6aj sta bila že skoraj 60 let -tara. — V naslednjem grobu eo odkrili itiirt VižmarSane. Te so odpeljali od doma v dneh od 13. do 17. decembra 1!M3. r.ill so to Kregar Pepe, Kregar Jožef, Cvertnik Martin in Duhovnik Mihael. — Kake četrt ure naprej proti sv. Florjanu na lakozvanih 1'upečvih.- Mrlah je, ka- kor smo £e omenili, lisica odkrila grob, v katerem so našli ostanke Janka Sinka iz Sp. sv. Marjete. Njega in njegovo ženo so odpeljali nasilno komunistični morilci lansko spomlad. Nekaj mesecev star otrok je ostal doma in so za njega nato začeli skrbeti sosedje. 6ink je bil zaposlen pri cestnem nadzorstvu. Medtem ko so bili drugi umorjenci lc zvezani, je bil ta po vseh znakih hudo mučen. Dosna roka mu jo bila odbita ter je ležala pod truplom. Na nogah je imel seveda vezi. Groba Vsakdanja LJubljana... Cvetna nedelja in Marijin praznik Cvotna nedeljo, v naAih krajih peta v času vojne vihre, je bita letos združena s praznikom Marijinega oznanjenju, ko »o v deželi pojavijo prve lastovico, znauilke pomladi. Tu In tam eo že ljudje zapozili prve lastovico, ki obletuvojo posamezna gospodarska poslopja in si urejujo svoja gnezda. Na letošnjo cveitno nedeljo so ljudje nosili k blagoslovitvi skromne oljčno vejice in skromno bntarioe, ki niso bilo obložene z jabolki in pomarančami. Corkveni blagoslovi oljk eo bili po vseh ljubljanskih cerkvah izvršeni še nekam v redu in brez večjih ovir. Nedelja je bila na zunaj, kakor vso njegove ženo niso našli. — Nedaleč od ' lotoSnje, eončna, vedra. Šilikovega groba so sred; gabrovega gozdiča našli Erjavca Karla in Erjavca Franca. Oba sta bila zgledna družinska očeta in Kari je bil oče desetih otiok. V bližini Erjavčevih so po golem naključju našli še drug grob. 1'oaornost sta vzbudili dve odmirajoči smrečici. Bili sta le zataknjeni kakor božično drevesce v zemljo. Ker je poznano, da so komunistični morilci grobove navadno zakrivali na ta način, da so jih na biitro >posadili< s smrečicami, no delavci poskusili z odko-pav«ijeni in takoj ugotovili, da so nnd groliom. Ta grob je bil izredno globofa, namreč 1 in pol metra, kaT je dokaz, da sta obe žrtvi Skalar Knrl in njegova sestra Skalar Marija iz Mednega morala saina sebi kopati grob. • Odkriti grobovi na Gorenjskem gotovo niso edini, so le žalostno potrdilo, da je bila komunistična strahovlada na naši zemlji povsod čisto enaka in da je povsod skušala svoje zločinsko početje previdno utajiti in prikriti. Toda nič ni tako skrito... Kakor so se odprli grobovi na raznih krajih na Dolenjskem, tako se sedaj odpirajo na Gorenjskem in dopri-našujo dokaze o tem, da ao komunisti povsod pobijali ne samo svoje odločne m načelne nasprotnike, ampak tudi taike, ki niso hoteli trobiti v njihov rog. Če so tudi na Gorenjskem morali pod rdečim zločinom pasti zavedni Slovenci in Slovenke, zato da bodo spregledali zapeljanci, ki se dane« upravičeno zgražajo nad strašnimi grobovi, potem te žrtve niso bile zastonj. Medtem ko jih ljudstvo s spoštovanjem spremlja na zadnji poti v blagoslovljeno zemljo, jim daje tudi zadnjo čast in priznanje za njihovo največjo žrtev, ki bo mnogo doprinesla, da se raztrgajo rdeče mreže nad našim narodom. Nadporočnik Drago Furlan — J »Oran« — podlegel ranam 21. marca je bil v boju s komunističnimi tolovaji nevarno ranjen domobranski nadporočnik Drago Furlan - »Oran«. Njegovi lantje so ga kljub nevarnosti takoj odnosli /. bojišča in prepeljali v novomeško bolnišnico. Na žaloat tudi zdravniki niso mogli Miirtno nevarno ranjenemu rešiti življenja. Minuli četrtek je izdihnil. Rajni nadporočnik je bil že večkrat ranjen in je pred nedavnim prejel ranjensko značko in odliko, vanjo teloznoga križca druge stopnje. Bil je znan zaradi svoje osebne hrabrosti in udarnosti. Njegovi domobranci so mu bilt lirodno vdani. Sedaj žalujejo z« njim mnogi drugI soborci, prijatelji ln znanci. Od nje-srovih svojcev živi samo bratec, ki je edini preživel pokolj, kl »o ga uprizorili komuni, nični kolovajl v njegovi družini, ko so pobili mater in očeta.. Naj junak p»5iva v miru, ko je doprinesel največjo žrtev za 1 ]>Ao bodočnost svoje domovine, ki ji je Milili zvesto in požrtvovalno. KULTURNI OBZORNIK K literarnemu večeru v Drami Spored »Večeru slovenske lirike« Jože Peteri ln: Beseda za uvod; Oton Zupančič: V brezglasje; Joža lovrenčič: Ob vrnitvi: recitira Slavko Jan. Anton Vod. nik: Sveti Doroteji: Jože Dular: Zvestoba, Mlin; Fran Gerbic: Kami; poje Franc. Lan. gus, pri klavirju Joie Osana. Vinko Žitnik: Naši zemlji, Na Orlovom vrhu: Stanko llračko: Kopalke. Iskrena pesem. Ljubezen, .-ka pesem v večeru Velikega petka; Sevc-rin Sali: Prošnja za mrtvega pesnika, lz Speva rodni zemlji«; recitira Marija Vera. Odmor. — Alojzij Gradnik: Pojoča kri; Obisk v tnborlšču na Rabu; Pavle Karlin: Izpoved: recitira Marija Vera. Cvetko Oo-Inr: Molitev; Vinko Beličič: Zora pomladi, oktober; Ante Deheljak: Pomladna vihra; Ilušan Ludvik: Deklo z vrčem, Padlemu bratrancu; recitira Slavko Jan. Anton Ln-invlo: Iskal sem tvojih mladih dni ...: poje Frane Langus, pri klavirja .Toze J>sn"a; Mitja Sarahon: Prvo srečanje, Dez. Sončni ■Hi; Leopold Stanek: Večer pred pomladjo. Pesem kmečkega doma; Severln fiali: Pozdravljam te, zemlja...: recitira Marija Vera. — Začetek ob 17 in ne ob 19, kot jn bilo prvotno javljcno.___ Zatemnitveni čas od 19.15 do 5.35 Sodobno letalsko orožje: lov-1 ski bombnik Krlegsberichter Gerhard Meycr-Wildau je te dni v »Tagcspostic objavil članek o novem tipu letala-samoborca. fle leta 1940. se je dozdevalo naravnost nemogoče, da bi bilo kako lovsko letalo oboroženo tudi z bombami. Bojna letala, ki so postala tako urna kot lovska letala, so nosila po več ton težke bombe, česar ni zmoglo nobeno lovsko letalo. Tedaj se jc govorilo o nekakšni »krizi lovskega letala«, ki nI bilo nič več dosti hitrejše od bombnika ln je bil bombnik tudi že skoraj tako okreten kot lovsko letalo. A zaradi proti, letalskih topov ln balonskih ovir so morali bombniki letati v vedno višjih višinah in se ni dalo z bombami nič več smotrno rav. natt. Mimo tega je lovsko letalo kaj hitro prebolelo svojo krizo. Zgrajonl so bili novi lovci, ki so postali zaradi svoje gradnjo In smožnostl tudi v obstreljevanju nevarni tekmeci bombnikov, kateri so se morali edetl z oklepi ln opremiti s težkim orožjom. A navzlic oklepu ln oborožitvi je bombnik venuarie ^zaostajal za uGvim lovccns. Nc saški inženirji so prvi spoznali, da se bo nemara »kriza lovskega letala« spremenila v •krizo bombnika«. Dve poti sta vodili U te GOSPODARSTVO Nova mezdna ureditev za trgovino Vrhovni komisar je izdal po zeledn drugih mezdnih ureditev sodal tudi novo mozd-no ureditev za trgovino, trgovske pomožue obrti, kakor tudi za prevozništvo, transport, špodicijo ln posredovalno obrt. Nova ureditev mezd ln plač je stopila v veljavo dne 1. marca t. 1. Splošno določila o delovnem času itd. no ostala noizpremenjena. Določene mesečne plače za nnmcščenco so nekoliko drugačne kot za one Industrijsko in obrtne stroke, za katere je že izdana, odn. že objavljena nova uroditev mezd in plač. Nameščenci so razdeljeni v S skupin kot v industrij! in obrti. V prvi skupini so namcAčenei, ki opravljajo preproalo ali shematično delo ali kl delajo po navodilu (nova mezdna ureditev podaje tudi primere nameščencev te skupine. Za te nameščence eo določene plače r>o letih poklicnega dela (ne v istem podjetju) od 1.700 do 2.610 lir v Ljubljani in 1.400 do 2.310 lir izven Ljubljane. V drugo akupino spadajo nameščenci. ki opravljajo težavna dela po splošnih navodilih samostojno. Za njtn znaša določena plača v Ljubljani po letih poklicnega služ-bovanja od 2.500 do 3.800 lir, izven Ljubljane Živilski trg na cvetni teden V deželo je prišla lepa evetna nedelja, obdana s tradicijami in narodnimi običaji košatih in velikih butar ln povezana z olj. kaml. Prejšnja leta je bil cvotnl teden, ki je letos prav sončen, veder ln topel, na živilskem trgu bogato okrašen z oljčnimi vejicami. Povsod so oljke prodajalL V petem letu vojno vihre je izostal večji dovoz oljk, brez katerih si unš človek ne more misliti cvetne nedolje. Gospodinje so se že spraševale, da li bo kdo prinesel kako oljko na trg. In v soboto zgodaj se je pojavila pri tromostju krepka žena, ki je začela prodajati oljčne vejice. Z velikimi težavami je prinesla v Ljubljano večjo butaro istrsko oljke. Gospodinje so naglo segale po oljki, ki je bila od 5 Ur naprej vejica. Na Cankarjevem nabrežju, ob Zmaj. skem mostu in tudi drugod so prodajali tudi letos male butare, prav majčkene in nekoliko večje. Prav velikih bntar, kakršne so bile druga leta postavljene na trg in ki ■o Jih radi kupovali okoliški kmetje, ni bilo naprodaj. Butarica, takšna, da jo j« človek lahko del v gumhnico, je bila po 15 lir. Nekoliko večjo butarice pa po SO lir. Vse butare so bile pokupljena. Trg je na splošno kazal na cvetno soboto običajno trino sliko kot druge prozaične dneve. od 2.020 do 3.330 lir. V tretji skupini eo na-raeSčencj s posebno strokovno izobrazbo ali s posebnim specijalnitn znanjem, če so za. poslcni uslrezne tej izobrazbi ali v okvirju svojega speci jalncgu znanja. V Ljubljani znašajo njih plače od 3.960 do 4.860. izven Ljubljane 3.220 do 4.120 lir. V četrti skupini eo nameščenci z dovršene visokošolsko Izobrazbo, če so zaposleni ustrezno svoji iz obrazbl ali nameščenci z delom iz skupine 3 s nadpovprečno kvalifikacijo na posebno odličnih ali posebno zaupnih mestih. Njili mesečne plače so v Ljubljani določene nn 4 950 do 6.250 lir, lzvon Ljubljano od 4.026 do 5.320 lir. Nadalje določa nova mezdna ureditev tudi tedenske plače šoferjev, pisarniških slug, čuva'ev itd. Mladoletni delavci prejemajo nekoliko nitje mezde In plače, ravno-tako tudi ženske. Nameščenke iz skupin 2. 3. In 4. prejemajo B0% plače določene za t« skupine. Veljavnost oblatllnlb Izkunlc za dojenčke la noseče ženske Prezident pokrsjlnake uprave div. general Rupnik je predpisal nekatere spremembe IzvrSilnib določb k narodbl za zagotovitev tekstilne oskrbe delovnega ljudstva, in sicer glede veljavnosti oblačilnih izkaznio za do-joučke in oblačilnih izkaznio za noseč« žnne. Trotji in četrti odstavek čl. 6 teb izvršilnih določb objavljenih v »Službenem listu« 16. septembra 1944) se odslej glasita takole: Oblačilna izkaznica za dojenčke preneha veljati po preteku enega leta od dneva izdaje; izkaznico za novorojenčke stare Izdaje. kl eo bile izdane pred septembrom 1944 (doelej pred 1. julijem 1944). izgubijo veljav, nost 81. marca 1945 (doslej 81 deeemnra 1944), kolikor no bi njibova veljavnost glede na datum izdaje Je prej potekla. Oblačilna izkaznica za noseče žene se izda v čotrtem mesecu nosečn«-sti in preneha veljati po preteka štirih mesecev (doslej treh mesooev) od dneva izdaje. Varčujte z elektriko! Izplačevanje pristojbin pri Pokrajinskem vojaškem uradu za april 1945 Vojaški urad Pokrajinske nprave (Poljanska cesta 2) objavlja izplačevanje pristojbin dosedanjim upravičencem po nas njem rodu: 1. Začasna pokojnina! aktivnim častnikom, vojaškim uradnikom ir podčastnikom in preživnina svojcem vojnih ujetnikov aktivne jugoslovanske vojske od 28. do Sl. marca 1945 — na dosedanji način. 2. Preživnina svojccm vojnih ujetnikov rezervno jugoslovanske vojske od 3. do 7. aprila 1945. 3. Podpora svojcem eivllnih lnterniran-cev po sledečem redu: za Ljubljano: 24. aprili 1945: črke A—>T, 25. oprila 1945: črke K-O, 26. aprila 1945: črk® P—Z, za okolico: 27.. 28. ln 30 aprila 1945. 4. Vzdržovalnlna svojcem Slovencev, ki služijo v nemški vojski: od 24. do 28. aprila. 5. Posmrtnina vdovam padlih pripadnikov vaških straž, čim prejmejo odlok o priznani posmrtninl, sicer pa v čnsu Izplačevanja pristojbin za vojno ujetnike. Pristojbine se izplačujejo v gornjih dno bombnem napadu ln koliko. — Združenje javnih uslužbencev. Dr. Itožena Merljak. Miklošičeva e. 18. telef 29-89, ordinira od 1. aprila dalje od V44 do Vi5 popoldne. Der Konzcrtabend des Senders Laibach Entgegen der nrspriinglichen Ver-lautbarung findet der itonzertabend des Senders Laibach am Dienstag, 27.Marz, nicht um 19 Uhr 30, sondern schon um 18,00 Uhr im grossen Unionsaal statt. Mitvvirkend sind: der Gast der Lai-bacher Staatsoper Kammersiinger Dr. Julius PBlzer, der Geiger Miran Viher und der Pianist Marijan LipovSek. Das Programm bietet eine erlesene Ansvvnhl aus dem Liedschaffen von Franz Schubert, Robert Schumann, Hugo Wolf, Ilans Pfitzner und Richard Strauss, sovvie eine Violinsonate von Johannes Brahms. Restliche Karten sind in der Bnch-handlung Glasbena matica ab ? Uhr friih und an der Abendkasse zu haben. Koncertni večer Radia Ljubljana Opozarjamo naše čitatelje, da priredi Radio Ljubljana Koncertni večer v veliki Unionski dvorani v torek dne 27. marca ob 18. uri in ne ob 19.30 uri kot je bilo objavljeno v j>etek 23. t. m. Nastopili bodo: gost ljubljanske dr-iavne opere komorni pevec dr. Juliu« Pol zor. violinist Miran Viher in pianist Marjan LipovSek. Spored bo obsegal zbrane pesmi Franza Schuberta, Roberta Schumanna, Huga Wolla, Ilansa Ptitznerja, Biharda Straussa in violinsko sonato, ki jo je zložil Johannes Brahms. 8e preostale vstopnice se prodajajo v knjigarni Glasbene Matice od 7. ure zjutraj in v lorek »večer pri blagajni Un ionske dvorane. Operno gledaiiiče Torek, 27. marca ob 17: Berahord 81iow: »Pjgmollon«. Red C. Sreda, 28. marca ob 1.: Bernard Shaw: »Pygmallon«. Red Sreda. Kinematografi KINO UNION — Zaradi koncerta danes obe predstavi odpadeta. Tel. 22-2t KINO MATICA - »Germanin« - P"«1«'"« ob 17 in 1». Tel. 22-41 KINO SLOGA — »Fllhannon4kl« - Pred-stave ob 17 la 19. Tel. 27-30 Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretežko vest, da nas ie v 40. letu starosti zapustil kot žrtev letalskega napada noš najboljši, preskrbi« mm, očka, brat itd., gospod j Službe I | doba | SOBARICO pridno in pošteno takoj »prej-mem. Naslov v upravi * Siov^ p txi_š t e v. 2014. Dobro KUHARICO takoj sprejmem. Naslov v upr. »Slov.c št. 2013. | Kupimo 1 SLIKE naših starejših in mlajših mojstrov kn- Rim. Pridem aa dom. aslova pustiti * npr. »Slov.« pod »Slike« it. m?. KANTE (ročke), ploče vtnaste, kupuje »Pe-tronsfta«, A. Hmelak Ijnbl jona. CirilMeto dova SS a. Ik zagate in sicer »leteče spremstvo«, torej bombniki pod zaščito lovcev, ali pa tvorba povsom novega letala, ki je bito prav za prav lovsko letalo, pa se je udcjstvovalo kot bombnik, torej lovski bombnik. Zamisel novega letala je bila jako drzna, saj je lov. sko letalo že sploh preveč obremenjono, kar se pravi, da ima spričo svoja teže tako majhna krila, do je njegova nosilnost te povsem izčrpana. Zatorej se je dozdevalo voč ko tvegano, da bi obosili nanj 8e kako težko bombo, kako »razbijalko bunkerjev«. Zamisel za novo letalo so je porodila ondi, odkoder je izšlo prvo nemško hitro lovsko letalo, torej pri profesorju Mcssersehmittu iu pri njegovih sodelavcih. Inžonirjl pri prof. Mcsserschmittu so tvegali, da so na lovsko letalo Me 109 kar obesili težko bombo. Tako je bil iznajden lovski bombnik. Nemška tehnika je kot bi trenil iznašla tisto, kar je bilo takrat nujno potrebno: bombnik, ki je moral sam broniti svojo kožo. Hkrati pa je bila s tem tudi v vojni z bombniki nakazana tista pot, ki jo vodila k najdrznejšim činom nemškega vojaštva — pot k samoborcem. Zakaj lovski bombnik, tak, kakršnega je graditelj videl ta dovršil, jo bil »aamoborec«, kl nt mogel tn tudi ne hotel pregnati bojno letalo. Koder je i zaželen učlosk širine in gmot«, bodo splet- na bojna letala zmeraj potrebna. Kjor pa morajo letala prodreti globoko v sovražni kovo zaledje in obvladati zapore najhujše sovražnikove obrambe, ali kjer hrumi ognjeni orkan ljutih bitk, ondi mora bombno letalo liki sulica bliskovito in za las natančno zadeti. V »urnih bojnih švadronih« se je takti, ka napadanja lovskih bombnikov, ki je taktika vdora in napada, razvila do popolne učinkovitosti. Pri tem se je izkazalo, i da lovski bombnik zmore več, kot eo graditelji od njega pričakovali; izkezolo se je, da more napadati, kot ne zna nolien strmo-glavec, da uničuje in razdira kolone tovor-nikov in oklepnikov, da je prav za prav sinteza strmoglavca in bojnega letala. Skoraj nobeno drugo letala ne more tako kot lovski bombnik napasti in razpršiti kako letalsko armado ln odmetavati svoje bombe točno na ollj tudi tskrat, ko zemlja ogenj kar bljuva in je vse nebo polno samih žs-rečih, plamtečih prog. Hkrati s tem novim letalom jo nastala osobnost novega letalca. Letalci iz najtršega jekla, kl so ie vodili strmoglavca in krmarili ssd ognjenim vrtincem pehotnih ln oklepniških bitk, so postali zdaj ie lovci. Toko so našli torišče, kl njih osobnost črpa do poslednjega vlakenca. 5 kg MODRE GALICE in elektromotor 5'/» KS kupim ali zamenjam za protivrednost. Na-siov v upravi »Slov.« pod St. 21II. cl. | 1 SAMA GOSPA — ves dan odsotna, išče prazno sobo. Najraje v predmestju. Naslov v upravi »Slov.« pod »Snažna« št. 2111. j Prodamo 1 PERJE-PUH, 3 kg prodam. Ogled od 8-11. Naslov v upi. »Slov.« pod JH. 2070.___0 LIMONO v čaju do" bro nadomešča limo. nin ekslrakt »Cltrol«. Stekleničko prinesite s seboj. Drogerija Ant, Kane, Židovska UGODNO PRODAM: železen štedilnik, brr šeno stensko ogledalo H8X71, žlmnnlo žimni-eo . dobro ohranjeno, lepo pregrinjalo za k »v*, Momano. 2 kapnl in preprogo. Ogleda sc lahko od f) zjutraj do 6 zvečer. Naslov v upr. »Sh>v.< pod H. 2112. | Zamenjamo! MOŠKO OBLEKO, po-nošeno. čevlje St. 40 in 5 m blaga za pernice (inlet), predvojna roba, zamenjam. Boršt-nar, VerovSkova 22-L, fiiška._ SUKNJO zamenjam za " It. 41—44 ali i. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2102. Albert Killer Pogreb perdragega pokojnika bo v sredo 2S. t m. ob 9 z Zal, kamela sv. Nikolaja, k bv. kruu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 26. marca 1945. žalujoča žena . hčerkama in ostalo sorodstvo. MOšKE ČEVLJE St. 42 Srodam ali zamenjam, aslov v upr. »Slov.« pod št. 2068. j Poizvedbe B OSEBA, ki ie v nedeljo odpeljala izpred Splošne bolnišnice kolo znamke »Stiria« št. 95471, evid. št. 38634. je bila poznana ter je naprošena, naj ga vrne na isto mesto, da se izogne posledicam. OSEBA, kl ji je bila izročena krušna karta pred Krlžcvniško cerkvijo pred vrati - jc naprsilena, da jo vrne na naslov, ki je na karli ali pa jo odda v upravi »Slovenca«. PS1CA, ki sliši na ime Gida, se je zgubita v četrtek dopoldne. Je rjava • črnimi lisami na vratu, ima nov pas na zadrgo. Najditelj naj jo odda proti nagradi 500 lir: Ciglar-jeva 1, Matlas Ludvik. POTNO DOVOLJENJE za bloke 33. 27 in 24, na ime Petrič Gabrijel v Dev. Mar. Polju 29, sem zgubil v soboto dopoldn« od Dev. M. Polja do Hrastja. Poštenega najditelja prosim, naj gn odda na gornji naslov ali pa v spravo »Slovenca«. t Tvrdko A. Goreč »poroča žalostno vest, da je pri zračnem napadu pri Postojni tragično amrl njen proknrist, gospod Albert Killer Rajnega, ki je posvetil vse svoje sposobnosti procvitn našega podjetja, bomo ohranili v traj. nom spomina! Ljubljana, dne 24. marca 1945. tN« cvelno nedeljo je v starosti 78 let za-tisnil svoje blage oči naš dobri očka, tast in dedek, goepod Frane K oko I.v K večnemu počitka ga bomo spremili damas 27. t. m. z Žal, kapela sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. marca 1945. Žalujoči: Slavko, Franjo, sinova; Marija, hčerka; Iva, Marija, sinahi; Alijs, Matjaž, Peter, vnuki in ostalo sorodstvo. t stara 66 let mama Utrujena od trpljenja io odšla, star« uživat vefni pokoj v Gospodu naša Marija Jalen Pogreb bo v torek 27. i. m. ob 9 dop. z Žal, kapela sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. marca 1945. Slavka in Anico, hčerki; Jnlijo Klsnčer, seslra. + Javljamo vsem znancem, da smo položili k večnemu počitku 6. marca 1945 v Pod gradu našo dobro mamo, gospo Ivano 2gur roj. Doles Podgrad, Milano, Borovnic., 26. marca Mff. Emilija por. Dobner, Elizabeta In Alojzli, otroci. Zs »Ljudske tiskarno«! Soft Kramar!« -Tzdo