Dopisnikom ob obletnici Pred leiom dni je kolektiv velenjskih rudarjev po iniciativi svojega direktorja tov. 2ganka in sekretarja OKZKS tov. Zena začel izdajati mesečnik »Velenjski rudar«. Osnovni namen novega časopisa je bil obravnavati problematiko proizvodnje in tržišč, pojasnjevati in razglabljati probleme delavskega samoupravljanja; tolmačiti delovnemu človeku vlogo, pomen in delo sindikatov, registrirati in podpirati kulturno-prosvetno in telesno-vzgojno delo ter' zaznamovati najraznovrstnejšo kroniko velenjske občine. To svojo osnovno nalogo je »Velenjski rudar« v svojem enoletnem obstoju v danih pogojih še kar dobro izpolnil. Uredniški odbor je imel pri svojem delu ogromne težave, katerih največja je vsekakor bila nerazumevanje ljudi, ki bi bili sposobni za dopisovanje, pa se dopisništvu odtegujejo ter nezainteresiranost sindikalnih organizacij v podjetjih, ki niso doumele ogromne važnosti takega glasila za posredovanje svojih problemov članstvu. Kljub vsem navedenim težavam pa se je »Velenjski rudar« v okviru naše občine, pa tudi že izven nje, kar dobro uveljavil in vsekakor opravičil svoj obstoj. Dosedanji, čeprav relativno skromni uspehi, pa so nas ohrabrili, da bi radi korak naprej. Želeli bi, da bi »Rudar« postal glasilo vseh delovnih ljudi našega okraja ter kronika političnega, ekonomskega ter ostalega javnega življenja in dogodkov vseh občin našega okraja, ki bi s tem dobil svoje glasilo. Če bomo pri vseh podjetjih, ustanovah, organizacijah in posameznikih v našem okraju našli potrebno razumevanje, bomo postavljeni cilj kaj lahko dosegli in — kar je naša najbližja želja — začeli izdajati »Rudarja« polmesečno. Nakazana perspektiva je vsekakor zelo lepa in koristna, vendar pa izvedljiva le s široko dopisniško mrežo, ki mora biti razpredena po vsem našem okraju in imeti svoje niti v slehernem občinskem uradu, šoli, ustanovi in podjetju. Vsekakor je potrebno, da to iniciativo povsod temeljito pretresete! Predlagamo, da bi se na sedežu vsake občine ustanovil štiričlanski dopisniški odbor, ki naj bi ga sestavljali predsednik občinskega odbora SZDL, tajnik občine, šolski upravitelj in predstavnik najmočnejše gospodarske panoge ali predsednik občinskega gospodarskega svefa. Ta odbor naj bi potem zajel in obdelal po panogah vso najširšo problematiko svoje občine in jo poslal Uredništvu Velenjskega rudarja, Velenje — rudnik. Prosimo, da nam prve prispevke pošljete že do 20. decembra da bi jih mogli urediti in objaviti že v novoletni številki. Istočasno prosimo dopisniške odbore, da pridobijo za Velenjskega rudarja čim več naročnikov, kar nam bo zagotovilo potrebna finančna sredstva in s tem večji obseg in pestrost našega — da ga že sedaj tako imenujemo — okrajnega glasila. Torej tovariši — na delo! Uredništvo Uetikisld IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE VELENJE, 15. DECEMBRA 1953 LETO I. — STEV. 12 — CENA 10 DIN UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRANJO _ UREDNIŠTVO- RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. STEV. 622-T-4 PRI N. 11. ŠOŠTANJ. TISK CELJSKE TISKARNE V CELJU Ob dnevu Jugoslovanske ljudske armade Samoupra^an,'e Ijuujnv UMIIUUC , ma]yifgospodarskih podjetjih... 22. decembra praznuje naša armada in z njo vse ljudstvo dvanajsto obletnico svoje ustanovitve. Poleg vseh ostalih velikih jubilejev je tudi ta dan največjega zgodovinskega pomena, ker je rojstni dan naše ljudske armade. Iz malih skupinic, čet in bataljonov, v katerih so se nahajali najboljši in najnaprednejši sinovi naših narodov so se formirale prve večje regularne enote, ki so 22. decembra 1941 z ukazom tov. Tita postale organizacijsko in politično močan temelj naše nove armade. Ta armada, ki se je v nadčloveških naporih rodila, razvijala in borila proti okupatorjem in domačim izdajalcem, četnikom, ustašem in belogardistom ter v tej herojski borbi tudi zmagala, je sedaj v naši svobodni socialistični domovini dosegla tako visoko stopnjo razvoja in izpopolnitve, da nam absolutno garantira nedotakljivost naših meja in nujno predstavlja najresnejši faktor pri vseh vojnih in političnih kombinacijah velesil v našem delu Evrope. Ena najvažnejših komponent sedanje moči naše JLA je nedvomno njena jeklena morala, ki rezultira iz neomajene patrio-tične in socialistične zavesti, za kar gre glavna zasluga njenemu' poveljujočemu kadru z vrhovnim komandantom tovarišem Titom na čelu. Ti kadri so izšli iz vrst najboljših borcev v NOV ter so se razvijali, jeklenili in vzgajali vzporedno s svojo armado v krvavih borbah naše vseljudske vstaje pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije. se vsi naši narodi borili ne le za svojo nacionalno osvoboditev, temveč za nekaj novega kar je bila želja nas vseh, za^ novo državo v kateri bodo ustavno rešene vse nacionalitetne diferenciacije, za državo delovnega ljudstva kjer brlog čakajoč, kdaj se bodo oblaki razpršili in kake šanse ji bo prinesla prihodnost. Če Londftnu, Washingtonu:, Pelli in »svetemu očetu« Pacelliju perspektiva še ni jasna, jih ponovno opominjamo, da je za nas nespremenjena Ni edini pogoj zmagovitosii armade le tehnika, važnejša je zavest borcev in cilj za katerega se borijo. Naša borba je bila tako zmagovita zato, ker so Tudi za najstarejše je preskrbljeno Prebivalci Velenja smo v nedeljo, dne 29. novembra 1953 poleg 10. obletnice ustanovitve nove lugoslavije proslavljali še drug pomemben dogodek. Ljudska oblasl stremi za tem, da bi izboljšala delovnim ljudem življenjske pogoje, skrbi za pravilno vzgojo naše mladine, ne pozablja pa tudi na naše starčke in starke, ki so po truda polnem delu potrebni počitka. Lokalni organi oblasti so se že nekaj let ukvarjali z vprašanjem kako in na kakšen način bi najbolje preskrbeli naše stare ljudi-brezdomce, da bi poslednje dni svojega življenja preživeli kolikor je mogoče udobno. Končno so se odločili za ustanovitev »Doma počitka« kamor naj bi se zatekli počitka potrebni ljudje. Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Šoštanj se je odločil, da bo »Dom počitka« v vili »Herberstein«, ki je za to najbolj primerna. Odveč bi bilo govorili o iež-kočah, ki jih je imel ustanovitelj glede adaptacije stavbe in opreme iste. Poleg finančnih težkoč je naletel tudi na nerazumevanje nekaterih lokalnih podjetij, kot je bivše podjetje »Remont« Velenje, ki niso pravočasno izvršila svojega dela. Z druge strani pa zaslužijo pohvalo nekatera podjetja kot je Rudnik lignita Velenje in še nekatera, ki so znatno prispevala, da je dom kolikor mogoče opremljen, tako da že lahko služi svojemu namenu. V nedeljo 29. novembra 1953 dopoldne se je pred poslopjem zbralo precejšnje število občanov, zastopnikov vseh množičnih organizacij zlasti mladine, da prisostvujejo otvoritvi doma. V imenu Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj je govoril predsednik Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, ki je med ostalim omenil tudi znanega Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, ki je »kal pravico in dom, pa ga ni našel. V naši družbeni ureditvi pa je preskrb- ljeno tudi za takšne od dela onemogle ljudi. Tov. Kurnik Tone je v svojem govoru naglasil, da bo »Dom počitka« postal pravi dom šele takrat, ko si ga bodo oskrbovanci sami ustvarili, če bo v domu vladala sloga, spoštovanje in skrb do sooskrbovanca potem bo dom postal takšen kot si zamišljamo in želimo ustvariti. Oskrbovanci, ki so že tako rekoč v jeseni svojega življenja, bodo del svojega življenja preživeli ugodno le takrat, če bodo sami med seboj živeli v slogi. Predsednik LOMO Velenje tov. Hu-dobreznik Franc je ob zaključku apeliral na prisotne naj bi predstavniki množičnih organizacij večkrat organizirali obiske oskrbovancev in jih s tem razvedrili. Od oskrbovancev pa se je tov. Lambizer Franc zahvalil ustanovitelju in ostalim, ki so pripomogli, da so starčki dobili svoje zavetje. Med odmori je pevski zbor osnovne sole Velenje in mešani zbor zapel nekaj pesmi, rudarska godba pa je zaigrala nekaj koračnic. Po končanem sporedu so si vsi prisotni ogledali prostore in oskrbovance, katerih je že okrog 40 v domu. Vsi so se čudili nad zelo lepo urejenimi prostori in opremo. Dom bo sprejel do 60 oskrbovancev. V razgovoru z oskrbovanci, ki so nekaj dni preživeli v domu smo ugotovili, da so zelo zadovoljni ter da se v lepih toplih prostorih in ob izdatni hrani zelo dobro počutijo. S lem, ko je »Dom počitka« pričel služiti svojemu namenu, pa naših skrbi še ni konec. Marsikaj bo še treba storiti, da bo dom popolnoma urejen. Potrebno bo urediti okoliški park, ki bo oskrbovancem služil za sprehode, domu pa dajal lep zunanji videz. K. r. ne bo več izkoriščanja človeka po človeku. Vzvišeni cilji in iz njih porojena morala naše NOV je nemškim in italijanskim fašistom — kljub najmodernejši oborožitvi — preprečila, da bi podjarmili naše narode ali zajezili razvoj mlade JLA in uničili njene enote. Osem let je že minilo, odkar so naši narodi in armada enkrat za vselej pregnali okupatorje in likvidirali stari kapitalistični, v mnogih najzaostalejših predelih naše domovine še celo fevdalni družbeni red. Vsako leto slavi vse naše ljudstvo skupaj s svojo armado 22. december, še z globljimi občutki in večjo ljubeznijo pa letos, ko stoji JLA trdno odločena in pripravljena — kot leta 1948, ko nam je grozil oborožen napad Inform-biroja — da brani pridobitve NOB in ustvaritve naše povojne borbe za izgradnjo socializma pred imperialističnimi apetiti povampirjenega italijanskega fašizma, ki se v svojih agresivnih tendencah v ničemer ne loči od Mussolini-jevih idealov obnovitve Cezarjevega imperija. Italijanski neofašizem, poosebljen v vatikanskem eksekutorju Pelli, hoče dosledno morali in politiki »naj-kulturnejše in najsvetejše zemlje« od Angležev in Amerikancev, katerim smo bili v obeh vojnah zvesti zavezniki, izsiliti kos našega živega slovenskega telesa kot plačilo za pristop k evropski obrambni skupnosti. Ves svet se s posmehom vprašuje, kako vlogo bi oper-jeni in s kompletnim registrom papeževih blagoslovov opremljeni italijanski »brzotekači« odigrali v eventualni vojni? Naše ljudstvo pa se ogorčeno vprašuje, če niso Italijani morda zaslužili te velikodušne nagrade v naši zemlji in naši krvi, ker so morili, ropali in poži-gali po naši domovini in ker smo se — dosledni svoji morali in svobodoljubnim tradicijam — borili z Angleži in Amerikanci ramo ob rami proti italijanskim fašistom? Naj bodo motivi kra-marske zapadne politike kakršni koli, njeni tvorci so — verjetno slučajno — pozabili na faktor, ki ga ni bilo pametno prezreti — na jugoslovanske narode, njihov patriotizem in monolitnost. In ta činitelj je nenadoma vstal pred očmi vsega sveta s svojim spontanim, mogočnim in kategoričnim: »Ne! Nikdar!«, ki mu je ves svobodoljubni svet s simpatijami prisluhnil, Zapad se mu je začudil, rimska volkulja pa je potegnila rep med noge in se zavlekla v svoj in konkretno formulirana v govorih našega Maršala na Okroglici, Leskovcu, Skoplju in Jajcu. Skoraj dva milijona Jugoslovanov je darovalo svoja življenja pod geslom »Smrt fašizmu — svobodo narodu« in »Tujega nočemo — svojega ne damo«, zaradi česar so te , __________________ parole postale naše nacionalno vodilo, Natakarice imajo iste prejemke pri mi- Z zakonom o samoupravljanju naših gospodarskih podjetij je bila široko-potezno dana možnost vsem članom kolektiva, da se politično in gospodar-stveno udejstvujejo v samoupravljanju svojih podjetij. Vendar se to udejstvo-vanje odraža v naši občini le pri večjih podjetjih, kot so rudnik, elektrarna in še nekatera manjša podjetja. Pri večini naših manjših lokalnih podjetjih pa teo.i ne moremo trditi. Če se ozremo nekoliko na gostinstvo naše občine, vidimo da tam ni vse v skladu z zakonom o samoupravljanju. To pa iz razloga, ker si nekateri predstavljajo, to samoupravljanje na ta način, da mora upravnik pač sam upravljati s podjetjem, brez ozira na delavski svet in upravni odbor podjetja, čeprav sta bili ti dve ustanovi v podjetjih formalno vzpostavljeni. Zaradi takšnih mišljeni o upravljanju v gospodarskih podjetjih pa se godijo seveda nepravilnosti, ki nikakor niso v korist, temveč v škodo skupnosti, pa tudi posameznikom. Večkrat se čudimo, zakaj postrežba v naših gostinskih obratih ni na takšni višini, kot bi morala biti. Premalo se gleda na kvaliteto pijač, čistoča v lokalih pa je poglavje za sebe. Na godrnjanje gostov se postrežno osebje navadno izgovarja, da pač točijo to, kar jim je dostavil v obrat upravnik, ki gleda v večji meri na dobiček, kot pa na postrežbo in zadovoljitev gostov. zapečateno s potoki krvi naših najboljših sinov in hčera in prav zato so svete in nespremenljive, za kar jamči vsem našim narodom JLA, mogočno orožje v rokah nove, močne, prerojene domovine. Z velikanskimi napori in žrlvami gradijo in vzdržujejo delovni ljudje Jugoslavije svojo armado, ker vedo, da je le ona v svoji popolni koncepciji absolutni garant nedotakljivosti naših svetih meja, ki se jih nihče — pa naj pride od koder hoče, z Zapada ali Vzhoda, ne bo in ne sme dotakniti nekaznovan. Zato s ponosom zremo na našo JLA ter trdno zaupamo v njeno moč in komandni kader z vrhovnim poveljnikom tovarišem Titom na čelu. Brez bojazni lahko delamo in izgrajujemo našo svobodno socialistično domovino pod varstvom svoje armade, ki tudi nikdar ne bo dovolila, da bi Pelline horde ponovno za-sužnile naš slovenski živelj v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja, ki se slej ko prej mora vrniti v meje svoje domovine, Federativne ljudske republike Jugoslavije. nimalnem, kot pri maksimalnem prometu, zaradi česar pri njih odpade interes, da bi z vljudno in sodobno postrežbo pridobili čim več gostov in na ta način sebi in podjetju ustvarjali večje dohodke. Upravnik je navadno absolutni gospodar ter nakupuje in odreja sam po svojem občutku, brez predhodnega posvetovanja z upravnim odborom, katerega smatra le kot nadležno zakonito nujnosf, ki je bila postavljena na papirju, kjer naj po njegovem mnenju tudi ostane. Takšni upravniki tudi večkrat ne ločijo svojih lastninskih pravic od lastninskih pravic kolektiva ter vse skupaj pomešajo, da se na ta način zakrijejo njihovi pravi osebni dohodki. Mislim, da bi morale dati sindikalne in praktične organizacije več podpore delavskim svetom in upravnim odborom majhnih podjetij. Gospodarski svet občine pa naj bi večkrat kontroliral poslovanje v svojih podjetjih, da bi se na ta način preprečevale in odpravljale mnogoštevilne napake, ki škodujejo njihovemu ugledu in gospodarskemu napredku. v. J ... socialnega zavarovanja Naj živi 22. december, dan Jugoslovanske ljudske armade! Naj živi vrhovni komandant JLA tovariš Tito! Naj živi naša socialistična domovina Federativna ljudska republika Jugoslavija! 31. DECEMBRA PRAZNUJEJO VELENJSKI RUDARJI SVOJO NAJVEČJO DELOVNO ZMAGO — OTVORITEV NOVEGA JAŠKA, VELIČASTNEGA KLJUČNEGA OBJEKTA SOCIALISTIČNE IZGRADNJE V NAŠI DOMOVINI! — VSI DELOVNI LJUDJE ISKRENO VABLJENI NA SVEČANOST, KI BO 31. DECEMBRA OB 2 POP. PRI NOVEM JAŠKU! Poteklo je leto dni, od kar so se okrajni zavodi za socialno zavarovanje osamosvojili. Kratek pregled dosedanjega dela nam pove isto, kot pri samoupravljanju podjetij. Okrajni zavodi so začeli bolj šfediti in to na račun zavarovanca. Problemi se obravnavajo bolj življenjsko in ne več na tako birokratski način. Ugotavljamo pa, da se samoupravi socialnega zavarovanja pušča premalo svobode in pravic glede odločanja o posameznih primerih. Današnja zakonodaja ni v skladu z razvojem samouprav in upravni odbori smejo danes praktično odločati samo to, kar je prej odločal birokratski upravni aparat, zato obstoja nevarnost, da se upravni odbori zbriokrafizirajo. Druga slaba stran pri sedanjem stanju samouprave je, da se okrajnim skupščinam ne dajo možnosti sodelovanja pri diskusijah ob izdaji novih zakonov in uredb iz socialnega zavarovanja. Če se dajejo v javno diskusijo vsi gospodarski zakoni in uredbe, naj velja isto tudi za zakone iz socialnega zavarovanja. O problematiki socialnega zavarovanja naj razpravljajo ne samo okrajne skupščine, iemveč vsi zavarovanci. Pred kratkim smo čilali v dnevnem časopisju, da je Zvezni izvršni svet izglasoval, da se rudarjem skrajša delovna doba, in sicer se šteje 9 mesecev za leto dni. Ko je pa izšla tozadevna uredba smo žal ugotovili, da rudarji niso upoštevani, kar pa se tolmači s tem, da bi bilo po tej uredbi prav sedaj, ko je največje povpraševanje po premogu, upokojenih mnogo starejših izkušenih rudarjev, s čimer bi v proizvodnji nedvomno nastala vrzel, ki bi jo bilo težko premostiti. Iz tega vzroka bo ta uredba uveljavljena pomladi, ko problem preskrbe s premogom ne bo več iako pereč. žani Izid volitev za republiški zbor Obratne poškodbe Koi je znano sla v volilni enoti 113, ki obsega celoten teritorij velenjske občine, kandidirala za ljudskega poslanca v republiškem zboru ljudske skupščine LRS, 2 kandidata, in sicer Ulrih Tone-Kristl iz Šoštanja in Turnšek Jože iz Pake pri Velenju. Volilni rezultati s posameznih volišč in skupni rezultati za vso volilno enoto (vso občino), so naslednji: Velenje Štev. volišč Volilo Ulrih 1. Turnšek 11. 1. 2. 502 216 264 548 289 262 3. 423 251 176 4. 217 194 23 5. 87 38 42 6. 283 209 83 7. 315 249 53 8. 121 57 55 9. 240 176 53 10. 175 50 121 M. 152 67 74 12. 71 26 45 13. 126 46 81 14. 316 79 223 15. 236 54 177 16. 89 27 62 17. 131 27 101 18. 137 29 100 19. 220 « 142 20. 193 59 112 21. 221 68 140 4.803 2.274 2.389 Za ljudskega poslanca v republiški zbor ljudske skupščine republike Slovenije je bil torej s 115 glasovi večine izvoljen tov. Turnšek Jože V volilni enoti št. 114, ki je obsegala občine Šoštanj, Šmartno ob Paki in Mozirje, sta kandidirala tov. Tekavc Jože iz Šoštanja in Podvratnik Franc iz Šoštanja. Izvoljen je bil s 459 glasovi večine tov. Podvratnik Franc. Volilo pa se )e takole: Občina Mozirje Tekavc Podvratnik II. 1 422 136 261 ? 75 25 45 3 175 53 116 4. 232 42 178 5. 141 42 93 6. 115 38 61 7. 91 21_71 1.298 368 856 Občina Šoštanj 1. 172 42 165 2. 278 66 165 3. 353 117 218 4. 365 203 146 5. 189 104 81 6. 142 93 68 7. 473 224 227 8. 317 171 143 9. 81 42 38 10. 201 102 97 11. 240 151 91 12. 413 269 128 13. 92 51 40 14. 316 123 162 15. 117 33 83 16. 147 244 60 17. 225 180 46 4.121 2.215 1.918 Šmartno ob Paki 1. 254 86 157 2. 454 176 273 3. 189 69 119 4. 176 61 111 1.073 392 660 yek*ie- Ko bo v mesecu januarju 1954 puščen v pogon novi jašek našega rudnika z vso pripadajočo jamsko-prevozno mehanizacijo, bomo z gotovostjo lahko trdili, da je naša jama najbolj mehanizirana v državi, kljub temu, da bo to šele polovično stanje njene dokončno predvidene izgradnje. Obstoja cela vrsta gospodarsko-političnih in tehničnih razlogov, ki ne-le, da omogočajo, temveč zahtevajo tako nagel in obsežen razvoj našega rudnika. Pred obravnavanjem same mehanizacije in mehanizi-ranja jame bomo te razloge nekoliko obravnavali. Bogata nahajališča manjvrednih premogov — kakor včasih po krivici imenujemo lignitne in druge vrste slabših rjavih premogov zaradi njihove manjše kalorične vrednosti v primerjavi z rjavim in črnim premogom — so pred zadnjo svetovno vojno pri nas ležala neizkoriščena, ali kvečjemu' le deloma izkoriščevana. Rudniki, ki so se bavili z eksploatacijo teh nahajališč, so bili zaradi nejasnih perspektiv gospodarskega in industrijskega razvoja države stalno v velikih ekonomskih in finančnih težavah. Večje investicije so bile nemogoče in z ozirom na obstoječe ekonomsko stanje neupravičene, razvoj rudnikov počasen, procentualna udeležba lignitnih premogov v skupni pre- V občinah Gornji grad, Ljubno, Luče, Nazarje, Rečica ob Savinji in Solčava, ki so bile združene v 115 volilni enoti, pa sta kandidirala: 2en )akob iz Šoštanja in Zupane Franc iz Ljubnega. Volivci so izbrali tov. Zena, ki je dobil 240 glasov več kot njegov sokan-didat. Po voliščih pa so bili rezultati naslednji: Gornji grad, Ljubno, Luče, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava: Gornji grad Stev. volišč Volilo Zen Zupane 1. 315 87 190 2. 366 218 139 3. 182 95 78 4. 219 157 52 5. 179 121 47 1.261 678 506 Ljubno 1. 664 312 322 2. 225 70 145 3. 269 88 151 4. 230 100 127 5 99 31 51 1.487 601 796 Luče 1. 170 71 88 2. 556 339 203 3. 120 53 65 846 463 356 Nazarje 1. 395 186 197 2. 343 134 182 3. 386 192 176 1.124 512 555 Rečica ob Savinji 1. 441 289 151 2 219 109 97 3. 126 52 55 4. 168 112 54 5. 206 74 127 1.160 636 484 Sindikat V 11. številki »Velenjskega rudarja« je bil objavljen članek s tem naslovom, ki je nekoliko ostro obdelal razmere v sindikalni podružnici velenjskega rudnika in v upravnem odboru te podružnice. Kljub najboljši volji, da bi bil članek popolnoma objektiven, se je v predzadnjem odstavku vrinila neljuba pomota. Nesrečni odstavek se glasi takole: »Naš sindikat so torej vodili ljudje, ki so hladnokrvno pokopali neprecenljivo važno poslanstvo sindikata in le tega uporabili kot instrument za razna stre-muštva in osebna obračunavanja na škodo enotnosti in ugleda celega kolektiva, ki pa je nato na masovnih sestankih odločno postavil svoj »dovolj« in prisilil UO sindikalne podružnice, da je odstopil.« Pravilno pa bi se moral glasiti: »V vodstvu našega sindikata so bili nekateri tovariši, ki so hladnokrvno pokopali neprecenljivo važno poslanstvo sindikata in le tega uporabili kot instrument za razna stremuštva in osebna obračunavanja na škodo enotnosti in ugleda celega kolektiva, ki pa je nato na masovnih sestankih odločno postavil svoj .dovolj' ter prisilil k odstopu predsednika upravnega odbora sindikalne podružnice.« S tem popravljamo navedeni odstavek in prosimo prizadete tovariše, da piscu pomoto oprostijo. mehanizirana Jugoslaviji mogovni proizvodnji države pa zelo majhna — le približno 25%. Istočasno pa je bil lignitni premog in slab rjavi premog v industrijsko razvitih državah srednje in zahodne Evrope že cenjeno pogonsko gorivo in važna industrijska surovina. Eksploatacija je presegla vsa pričakovanja. Zahteve, ki jih je industrija postavljala rudnikom slabših premogovnih vrst so bile tolike, da jih je bilo mogoče rešiti samo z uvajanjem najmodernejših strojev, kar jih je dala kdaj strojna industrija rudarstvu. Do sličnega preokreta v rudarstvu je prišlo pri nas po drugi svetovni vojni vzporedno s hitrim tempom industrializacije naše države. Ze doseženo povečanje proizvodnje premoga za več kot 100% v primerjavi s predvojno proizvodnjo, in še nadaljnja predvidena povečanja, je v veliki meri pripisati povečanju proizvodnje lignitnih premogov in to predvsem v rudnikih Kolubara, Kostolac in Kosovo v LR Srbiji, Kreka v Bosni in pa Velenje. To so naši najmočnejši predstavniki lignitnih rudnikov in so vsi v izgradnji za dosego svojih maksimalnih proizvodnih kapacitet. Način odkopavanja bogalih lignitnih slojišč v teh rudnikih, njih izgradnja in oprema s stroji pa je odvisna od geoloških prilik posameznih ležišč. Naša republika je zabeležila v letu 1950 — 11.429 obratnih nezgod, od tega je bilo 121 smrtnih. V letu 1951 pa 31.394 obratnih poškodb, ali 678.192 izgubljenih delovnih dnin. Povprečno zdravljenje v tem letu je trajalo 19 dni. Smrtnih poškodb je bilo v naši republiki od leta 1947 do 1951 povprečno 123 na leto. Te številke smrtnih ali običajnih obratnih poškodb nas mora navdati z resnično skrbjo, kako zaščititi našega človega pri delu. Istočasno moramo pogledali na gospodarsko stran in na ekonomsko škodo, ki nastane zaradi obratnih poškodb. Poglejmo samo leto 19511 V tem letu je bilo izgubljenih 678.192 delovnih dni, če računamo vsak izgubljen delovni dan samo 200 din, dobimo 135,638.000 izgubljenih dinarjev. Če temu prištejemo približno 5-kratno akumulacijo, dobimo že 813,830.400 din. Če pa vzamemo še stroške zdravljenja, in ostale izdatke, ki nastanejo pri poškodbah vidimo, da nam obratne nezgode precej obremenjujejo naše gospodarstvo. Analiza smrtne ali težke obratne nezgode nam pokaže, da delavec, ki zasluži mesečno 10.000 dinarjev obremeni gospodarski proračun po 10 letih prejemanja rente za 1,200.000 din. V naši republiki znašajo povprečno direktni nezgodni stroški 1.000,000.000 din na leto, indirektni pa vsekakor 4 do 5-krat več. Ugotovljeno je, da se delavci od 18 do 25 let starosti največkrat poškodujejo. Vemo pa, da človek do 15. leta starosti predstavlja za gospodarstvo izgubo. Dokazano je, da, če človek ostane zdrav oziroma nepoškodovan do svojega 45. leta, že enkratno povrne svoj dolg družbi. Dvakrat pa ga povrne delavec, ki ostane nepoškodovan do 65. leta starosti. Država, katere delavci postanejo zgodaj invalidi, ali za delo nesposobni, je v gospodarskem pogledu nenapredna, kar je eden vzrokov nizkega življenjskega standarda. Vse te številke, katere sem navedel, nam morajo dati misliti, oziroma nam vsiljujejo vprašanje, kje tičijo vzroki tako pogostih obratnih nezgod. Delni odgovor na to vprašanje bomo našli V maju leta 1951 je bila poraba jamskega lesa v avstrijskih in nemških premogovnikih naslednja: Rudnik rjavega premoga Fohnsdorf (Avstrija) 400 m3/1000 ton Rudnik rjavega premoga Seegraben (Avstrija) 60m3/1000ton Rudnik lignita Kdtlach (Avstrija) 200 ms/1000 ton Rudniki črnega premoga Zap. Nemčije 380 m3/1000 ton Rudniki črnega premoga Francije in Anglije 250 m3/1000 ton Iz tega je razvidno, da se povprečna poraba v naših rudnikih rjavega premoga giblje v mejah porabe rudnika v Fohnsdorfu, je pa znatno nižja od porabe v Seegraben-u. Tudi povprečna poraba naših rudnikov rjavega premoga je manjša od povprečne porabe navedenih dveh rudnikov v Avstriji. V rudnikih BiH je celo za 50% nižja, kar kaže na znatno povoljnejše prilike v rudnikih rjavega premoga v BiH. Tudi povprečna poraba v naših rudnikih lignita je nižja od porabe v avstrijskem rudniku Koflaeh, in sicer nekako za 10%. V odnosu na ta avstrijski rudnik je posebno povoljna poraba v rudnikih lignita NR Srbije. Pri nas edino rudniki lignita na Hrvatskem porabijo mnogo več od navedenega rudnika (ca. 80%), kar je rezultat zelo neugodnih Tako bodo ležišča lignita v Kostolcu, Kolubari in Kosovu odkopavana pretežno z dnevnimi kopi pri zelo ugodnih razmerjih med prekrivko in premogom, dočim bo Kreka pretežno in Velenje v F i i m i v celoti odkopavano jamskim potom. Tehnika dnevnih kopov in njihova strojna oprema pa je že sedaj na nesorazmerno višji stopnji kot tehnika jamskega odkopavanja v debelih lignitnih slojih. Na dnevnih kopih je mogoče upo- v spodnji tabeli, ki predstavlja analizo obratnih nezgod cele republike v letu 1950. OBRATNE NEZGODE PRIJAVLJENE V LETU 1950 LRS Vzrok nesreče Vsega smrtnih 1. Pomanjkanje ali nepravilnost zaščitnih naprav ali ukrepov 282 6 OBRATNE NEZGODE PRIJAVLJENE NA RUDNIKU VELENJE DO POLOVICE LETA 1953 Vzroki poškodbe Vsega smrtne 1. Razni primeri 83 2. Padec premoga 2 3. Udarec z vozičkom 45 4. Udarec z zasekačem 27 5. Stroji na splošno 27 6. Pri izvozu 22 1 7. Na poli v službo 19 8. Udarec z drug. orod. 14 9. Dviganje predmeta 10 10. Pri zidanju 6 11. Elektr. tok in stroji 1 12. Zarušenje 1 Skupaj 355 1 2. Pomanjkanje, neurejenost ali neuporaba naprav osebnih zaščitnih sredstev 204 1 3. Zatrpanost ali neurejenost pohodnih poti 306 4. neurejenost tehničnih naprav in pomožnih sredstev 510 4 5. Neurejenost ročnega orodja 92 1 6. Pomanjkljivost v organizaciji dela 412 3 7. Namerno nepravilno ravnanje posameznika pri delu 128 11 8. Namerno nepravilno ravnanje posameznika v skupini 17 3 9. Gibanje in zadrževanje na eksploatacijskih prilik v hrvatskih rudnikih (tanki sloji, pojav tekočega peska, večji pritiski) in je dejstvo, da so ti rudniki v mnogo večji meri kot rudniki v drugih naših republikah, vezani na porabo bukovine. Naši rudniki črnega premoga porabljajo povprečno 15% več jamskega lesa kakor rudniki črnega premoga Zapadne Nemčije ter okoli 70% več kakor rudniki črnega premoga Francije in Anglije. Toda relativna visoka poraba v naših rudnikih črnega premoga rezultira iz nenormalno velike porabe v rudnikih Srbije, kjer se je poraba po vojni znatno povečala, v glavnem zaradi večje globine jam. Ako pa vzamemo v poštev samo porabo našega največjega rudnika črnega premoga Raša, vidimo, da je poraba v tem rudniku nižja od porabe v rudnikih Zap. Nemčije, je pa kljub temu za 40—50% večja kot porabe v rudnikih Francije in Anglije. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da se v teh državah v veliki meri uporablja jeklena tesarba, kar zmanjšuje porabo jamskega lesa za več kot 20%. Z ozirom na vse zgoraj omenjeno je odnos porabe jamskega lesa v naših rudnikih črnega premoga, posebno še Raše, v primerjavi z Zah. Nemčijo, Francijo, in Anglijo, mnogo boljši kot bi se dalo zaključiti na prvi pogled. rabljati največje pomične stroje, kar jih je zgradila strojna tehnika. Preko 6.000 ton težki bagri niso več redkost, njihove storitve preko 3.000 kubičnih metrov na uro so že presežene, transport- .j • ttm na sredstva na dnevnih kopih pa presegajo storitve normalnih železniških prevozov — in naši dnevni kopi se opremljajo z najmodernejšimi stroji. Rudniške storitve na dnevnih kopih v teh rudnikih bodo gotovo prekoračeni. nedovoljenem kraju in samovoljno delo na drugem delovišču 15 10. Oseb. neprevidnost 2749 18 11. Neprevidnost druge osebe 574 11 12. Neurejena in spolzka javna cesta 411 2 13. Preutrujenost pri delu 18 1 14. Ostali vzroki 5711 60 Ako pa preidemo iz republiškega merila konkretno na naše podjetje, ugo-iovimo naslednje: Nezgode, katere nastanejo vsakodnevno na našem rudniku, so povečini lahkega značaja. Število nezgod je zelo visoko. Največkrat nastanejo pri nas poškodbe zaradi neprevidnosti delavca samega, 7aradi nepravilnega postopka pri delu, kakor tudi nerodnosti ali pa neprevidnosti druge osebe. . Pri točnejši analizi ugotovimo, da ponesrečenec v mnogih primerih ni bil dovolj poučen o načinu dela, ali pa se ni držal navodil. Večkrat nastanejo poškodbe tudi zaradi slabe organizacije dela ali nevarne delovne okolice. Spodnja tabela predstavlja delno statistiko poškodb v našem podjetju. Če primerjamo vsoto gospodarske škode cele republike z našim podjetjem vidimo, da precejšen del odpade na naše podjetje. To žalostno dejstvo naj bo v opomin vsakemu delavcu v borbi proti obratnim nezgodam. Borba pa bo uspešna le takrat, ko bo vsak delavec vestno izpolnjeval pogoje varnostnih predpisov. Kopač na delovišču mora skrbeti, da bo pravilno zatesaril in da bo strop obtrkan. Svoje sodelavce na delovišču, za katere je odgovoren, mora poučiti o vseh nevarnostih, jih stalno uvajati v pravilno in varno delo, kakor to predvidevajo rudarsko-varnostni predpisi. Nadzorniki morajo posebno paziti na novince. Poučevati jih morajo o vseh malenkostnih prekrških, ki bi mogli biti vzrok za poškodbe. Posebno skrb morajo tehnični organi polagati na individualna zaščitna sredstva. Opozarjali morajo delavce, da so ista potrebna in koristna za posameznika, kakor tudi za celotno podjetje. Seveda morajo biti ta zaščitna sredstva primerna in lahko uporabna. Neprestano je treba kontrolirali, če so stroji pravilno zaščiteni. Vse (Nadaljevanje na 3. strani) Brez. dvoma so naši rudniki po osvoboditvi poleg vseh motenj dosegli lepe uspehe v pogledu zmanjšanja porabe jamskega lesa na tono proizvedenega premoga, gotovo pa je, da je poraba še vedno večja kakor bi morala biti in da se v sedanjih prilikah da še marsikaj izboljšati in prihraniti. S podrobno analizo pridemo do zaključka, da so na višino porabe jamskega lesa v naših premogovnikih, brez razlike, neugodno vplivali naslednji či-nitelji: 1. Rudniki so prevzemali in uporabljali dober del nezdravega jamskega lesa (nagnitega itd.). 2. Dostikrat se zaradi nepravočasne dostave mora za tesarenje uporabiti surov les. 3. Jamski les je nabavljen v neodgo-varjajočih dolžinskih in debelinskih dimenzijah. Iz spodnje razpredelnice je razvidno, katere dimenzije jamskega lesa so uporabljali rudniki v letu 1950: Debelina v cm Porabljene mere izražene v odstotkih Srbija 1,0 16,0 42,0 30,0 11,0 Hrvatska 1.5 8,5 58,5 30,0 1,7 Slovenija 8,0 8,5 47,0 32,0 4,5 BiH 0,5 7,5 45,0 46,5 0.7 FNRJ 3,5 10,0 47,5 34,5 4.5 Na drugi strani se pri jamskem od-kopavanju v primerjavi z dnevnim kopom pojavljajo neprimerno težji problemi. Ne samo pri nas, temveč povsod v svetu, z velikimi napori in stroški iščejo primerne odkopne metode za čim rentabilnejše odkopavanje debelih slojev lignita, oz. slabega rjavega premoga. Tako n. pr. v Zapadni Nemčiji v posebnem revirju preizkušajo najrazličnejše metode odkopavanja, ki bi prišle v poštev potem, ko se bodo izčrpala ležišča za odkopavanje v dnevnih kopih. Tukaj preizkušajo najnovejše prototipe rudarskih strojev, ki so bili izdelani posebej za te poizkuse. Najti je namreč treba stroje in načine odkopavanja, ki bodo enakovredni metodam na dnevnih kopih z visokimi učinki in veliko proizvodnjo. Tudi mi iščemo primerno odkopno metodo, ki bi lahko zadostila istim zahtevam v okviru naše premogovne industrije. Nerešeno vprašanje najprimernejše odkopne metode pa se odraža tudi v načinu in postopku pri uvajanju mehanizacije v jami. Če govorimo o mehanizaciji v jami, jo moramo po njenem namenu deliti v dve skupini: a) mehanizacija, oziroma stroji za pridobitna dela na pripravah in odkopih in b) mehanizacija in stroji za transporte. Ker je druga skupina nekako sploš- nejša in tudi pri nas že v večji meri uvedena, se bomo prihodnjič najprej seznanili s transportno mehanizacijo. Inž. Kovačič Jamski les in štednja (nadaljevanje)' SPOMIN NA ROJSTVO VELIKEGA PESNIKA Dne 3. decembra se spominjamo rojstva največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Izšel je iz kmet-ske družine, ki je dala že več duhovnikov. Domači so hoteli, da sc France posveti iemu stanu — pa ni hotel. Zelja po »spoznanju« ga je gnala v širni svet za nečim novim, koi da bi že tedaj hotel spoznati gibalne sile takratnega družbenega in političnega življenja. Vsa Prešernova poezija, vsaka njegova pesem, je služila slovenstvu, tudi tedaj, ko je zlival vanje najbolj osebno bolečino. To notranjo vez med svojo pesmijo in svojim narodom ie sam izrazil v Sonetnem vencu: »Zelje rodile so prehrepeneče da s Tvojim moje bi ime slovelo domače pesmi milo se glaseče«. Prešeren je vzgled narodne zvestobe. V življenju je bil nesrečen, kakor more biti le kdo na zemlji. Toda njegovo poslansivo je bilo: vse potrpeti, odreči se vsej osebni sreči ter se preko vsega pozemskega dvigniti do najvišjih spoznanj za sebe in svoj narod. To moško dolžno?), ki mu jo je zadal njegov pesniški poklic, je z vso neizprosnostjo izpovedal v Pevcu. Bil je žarišče slovenske misli. Pri njem se je utrjevalo vse naše slovenstvo. Nobena resnična slovenska misel ni mogla mimo njega — bil je posredni duh slovenstva. Ril je pesnik ljubezni, a tudi to kol domovinski pesnik. Prešeren ni samo vzgled narodne zvestobe, opominja nas tudi na narodno slogo in skupnost. V njegovi duši se je vedno bolj krepilo hrepenenje po takem bajnem pevcu, ki bi imel za usodo slovenske zemlje in slovenskega ljudstva dobrodejno moč. kakor je bila Or-fejeva za tračansko. Hoče biti nov Or-fej, slovenski Orfej — skrivnostni ze-dinjevalec src. Majhni nasveti — velika pomoč Nogavice so irpežnejše, če se ...gumijasta zaponka prevleče s tanko tkanino, s čimer se ohrani nogavica, da se ne spuščajo zanke; ...oblačijo 7. rokavicami, ker zadostuje najmanjša hrapavost, da se spusti zanka; ... po vsaki uporabi splahnejo z mlačno vodo, da se s tem odstrani l prah, s čimer se podaljša frpežnost; | ...ne sušijo na soncu ali v bližini [ognja in tudi ne na vetru; ...na mestu, kjer se nogavica zapc-nia, pnšije .kos stare nogavice. Da se volna ne skrči pri pranju, jo namoči pred pletenjem v mlačno milnico, v kateri jo pusti 10 minut. Nato jO splakni v mlačni vodi in jo osuši. Če pride srž v kruh, postopaj z njim takole: namazi skorjo z vodo, postavi ga takoj v toplo peč, kruh bo čez 10 | minut svež. Umazane ovratnike na plaščih čisti ! takole: v 1 liter vode daj 1 žlico sal-mijaka in 1 žlico špirita. S to tekočino dobro drgni ovratnik. Mravlje odstraniš tako, če na mesto, kjer so se pojavile naložiš paradižnikovo listje. Odstraniš jih tudi, če potrosiš na mesto vse luknje, od koder na (talin. Zamaši vse luknje, od koder se pojavljajo s kitom ali malto. Če si pri likanju perilo orumenela s prevročim likalnikom, ga očisti na ta način: v skodelico vode zmešaj 1 žličko boraksa, v to tekočino namoči kos belega platna ter s tem drgni orumenelo mesto, nato ga splakni s čisto vodo in ko je suho ga zlikaj. Če želiš, da bo meso mehko, ga ne soli pred pečenjem — temveč 10 minut t pred serviranjem. Ogledala najbolje očistimo z zdrobljeno kredo, ki smo ji pridali nekaj kapljic alkohola. S to zmesjo bomo odstranili še fafto trdovratne madeže. Suha orehova jedrca postanejo zopet sveža, če jih polijemo s slano vročo vodo, ali pa če jih damo za 24 ur v mrzlo vodo. i Ce damo v vodo žlico boraksa, bomo laže umili kozarce, posodo, porcelan in kuhinjske predmete. Tudi preproge se dobro očistijo z boraksom, raztopljenim v topli vodi. Mnogim ni po volji okus jeter. Preden jih zrežemo, jih namočimo v mleko, pa ne bodo prav nič grenila. \ Če rabiš samo beljak od jajca, napravi na obeh koncih luknjo z debelo iglo. Beljak se bo zlil iz jaica, rumenjak pa bo ostal in se za nekaj dni ohranil svež. Mara Mnogo delovnih uspehov kolektivu in iskrene čestitke k 29. novembru želita tovariša Zrimšek Sandi in Hajsinger Tine, ki sta na odstuženju kadrovskega roka v enoti Vojne pošte 5590 v Sarajevu. Nismo bili Slovenci brez. vsake časti, nedvomno pa smo bili narod brez slave. Čut za narodno čast je bil pri Slovencih premalo razvit in premalo trajen. Naši dedje niso slovenili, ker niso imeli za humanizmom: »Ljubi svobodo, a ne krati je nikomur!« Geslo mu je enakost med narodi. V tem oziru nam je zapusiil oporoko v Zdravljici: Živo naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Ko rojak prost bo vsak, ne vrag le sosed bo mejak«. seboj slave vrednih ce!, niso poka/ali dovoli jeklene volje za svobodo. Slo-» vensko narodno časi in slavo jc dokazalo naše ljudsivo v herojski NOB in poneslo našo čast in slavo po vsem svetu. V Prešernovi domovinski ljubezni pa ni nič sebičnega, nič pretiranega čuta, nič pretirane domovinske ljubezni — prav to je znak Prešernovega plemenitega srca in duha. Njegova domovinska ljubezen je prežeta s plemenilim Nelcoj o Druga svetovna vojna, pravzaprav njena zadnja faza v Evropi — borba za Nemčijo — pomeni važno prelomnico v razvoju, delovanju in uporabi lovskega letalstva. 2e v obdobju med obema velikima vojnama je lovsko letalstvo začelo izgubljati svoj osnovni, da se tako izrazim klasični pomen — lov na sovražne bombnike in spremljajoča lovska letala — ter je bolj in boli postajala izredno efikasno orožje pri izvrševanju vseh mogočih strateških in taktičnih, pa tudi kombiniranih operacij. S sijajnimi konstrukcijskimi spremembami in izpopolnitvami, iz katerih sla rezul-tirali predvsem mnogo večja brzina in nosilnost, ki je dovoljevala večjo oborožitev in akcijski radij, je bilo omogočeno lovskim letalom vršiti samostojne taktične napade na fiksne in mobilne cilje daleč v sovražnem zaledju. Tipični predstavniki teh letal so bili v zadnjih predvojnih in prvih medvojnih letih znani Messerschmitt-109, ki je do konca vojne doživel več izboljšanj, nato Havvker-Huricane, Spitfire, Focke-Wulf, Mustang in drugi. Zadnje leto vojne, ko so se zavezniške čete že borile za pristope k Renu in Odri, pa so konvoji ameriških letečih trdnjav pri napadu na nemško industrijsko središče Schweinfurt bili nenadoma napadeni od nemških lovcev z. velikansko brzino in udarno močjo, ki so presenečenim Američanom v nekaj kratkih minutah prizadeli ogromne izgube. Spremljajoči ameriški lovci so zaradi svoje premajhne brzine bili proti napadalcem praktično brez moči. To je bil prvi napad reakcijskih lovcev v zgodovini letalstva, ki ga pa Nemci zaradi totalnega uničenja zelo občutljive letalske industrije in preskrbovalnih baz po ameriškem taktičnem letalstvu niso več mogli ponoviti v omembe vrednem obsegui Prišel je konec vojne in zmagovalci so razgrabili vojni plen, med katerim je bilo tudi ogromno načrtov, konstrukcijskih in eksperimentalnih analiz ter ostalega gradiva o novih, reaktivnih letalih. V 'razbitem »Tretjem Reichu« so ostali tudi konstruktorji in poskusni piloti, ki so jih zmagovalci z zapada in vzhoda, brez vprašanja o privolitvi, angažirali v svojih letalskih industrijah, kjer so nadalje razvijali svoje že začeto delo. Nemških strokovnjakov so se predvsem poslužili Sovjeti, ki so jih z družinami nasilno odselili v ZSSR, z nalogo, da zgradijo moderno sovjetsko letalstvo. V svetu je sicer vladal navidezni mir oziroma zatišje, kar pa so bile le kulise za kolosalne oborožitvene napore Zapada in Vzhoda. Poleg atomskih, hidrogenskih in drugih bomb V Prešernovi poeziji se skladno ujemala narodnostna in človečanska misel. Za Prešerna, ki je bil iskren humanist in prepričan demokrat je skladnost naj-višji ideal v osebnem javnem življenju. Njegov patriolizem zato ni šovinističen in reakcionaren, ampak napreden in še danes aktualen. Iz Slovesa od mladosti vemo, da je pesnik plemenite človečnosti. Do dna si ca na je bolel egoizem sveta in družbe v kateri je živel, pa ne samo zato, tolstvu ter orožij, sta obe strani mrzlično delali tudi na razvoju modernega, reaktivnega letalstva, vendar pa je svet o konkretnih rezultatih tega gigantskega tekmovanja izvedel bore malo, v glavnem le iz Amerike in Anglije, skoraj nič pa iz Sovjetske zveze, ki je svojo letalsko industrijo in poskusne centre znala her-metično ograditi. Leta 1950 pa je smatral Stalin, da je napočil čas za preizkušnjo sil v malem, hotel je preizkusiti trdnost OZN in v skrajni konsekvenei pripraviti na Koreji odskočno desko za Japonsko in ostali Pacifik. Na njegovo povelje so Severni prekoračili 33. vzporednik in nastopili svoj pohod proti jugu. OZN je z vsem svojim aparatom takoj reagirala in nesrečna Koreja se je preko noči znašla v eni najbolj krvavih bratomornih vojn v zgodovini človeštva. Po začetnih uspehih so se Severni morali umakniti in enote ZN so prodrle globoko v ozemlje Severne Koreje. Vse je že kazalo, da se bodo vsak čas pokazale na mejah Mandžurije, s čemer bi ta agresorski eksperiment Kremlja bil praktično končan. Toda nenadoma so se v ogromnem številu pojavili Mao Tce Tungovi »prostovoljci« in pričeli potiskati čete OZN nazaj proti jugu. Skupaj s kitajskimi »prostovoljci« se je na korejskem nebu pojavilo v velikem številu novo, popolnoma neznano lovsko letalo odličnih sposobnosti, kar je za OZN — letalstvo pomenilo ogromne presenečenje. Ko se je namreč 25. junija pričela korejska tragedija so imeli Severni v svojem sestavu kakih 150 do 200 letal sovjetske proizvodnje, v glavnem lovce JAK-3 in jurišnike IL-2, ki so že prve dni vojne uničili številčno zelo šibko in nepripravljeno južno aviacijo. Ko pa je poseglo v borbo ameriško letalstvo s svojih oporišč na Japonskem in ko so prispela ojačenja iz ZDA, pa se je razmerje močno spremenilo v korist Južnih. V bistvu zelo maloštevilno severno letalstvo je bilo kaj kmalu izločeno iz borbe in nastopila je doba absolutne dominacije letalskih sil OZN na korejskem nebu. Letalstvo OZN je bilo takrat sestavljeno izključno le iz tipov, ki so bili uporabljeni v drugi svetovni vojni, ki pa so takrat — do pojava novega, skrivnostnega- letala — predstavljali elito lovskega letalstva. Kmalu so ugotoviti, da je tajinstveni nasprotnik sovjetski lovec MIG-15, ki so ga prvič — menda prototip, ali prvo poskusno serijo — prikazali ob letalskem dnevu, julija 1947 v Moskvi. Le z največjimi napori je letalstvu ZN uspelo obdržati ravnovesje v zraku, oziroma nadalje uspešno uporabljati lovsko aviacijo za ker je na lastni koži doživljal njene krivice, ampak zlasti zato, ker je egoizem sodobne družbe nasprotoval njegovi zamisli lepega in pravičnega sveta. Skladno temu svojemu čutu za narodno čast je bil tudi borec za narodno čast in svobodo. Zavedal se je, da nam svobode nihče ne bo dal sam od sebe, da si jo bomo morali priboriti z lastno voljo in močjo. V tem oziru je zanj značilen že prevod Kornerjeve pesmi »Litzovi strelci«, ki jo je objavil leta 1830. V tej pesmi proslavlja nemški pesnik borbo nemških upornikov proti Napoleonu, kjer sla njemu in Prešernu bojni gesli: Preminja smrt lica — zapira oko junaško srce ne trepeče pred njo, Saj prostost iz smrti izvira. Neprecenljive so njegove zasluge za slovenski narod. Vsa njegova osebna nesreča in okoliščine v katerih je živel, so pripomogle, da je proti koncu leta 1848 vedno bolj in bolj bolehal, tako rta je naposled moral leči. 8. februarja 1849 pa je utrujenega pesnika rešila smrt »Življenja ječe«. Pokopali so ga v Kranju, kjer so mu 3. julija 1852 postaviti nagrobni spomenik z napisom iz njegove elegije »V spomin Andreja Smoleta«: »Ena .se tebi je želja spolnila v zemlji domači da truplo leži«. Tinka (Nadaljevanje z 2. strani) Obratne poškodbe zaščitne naprave je treba čuvati in negovati. Vsak delavec naj se zaveda, da zaščitna sredstva čuvajo njegovo življenje, ki bi bilo neprestano ogroženo, če te naprave ne bi bile v redu ali če bi bile zanemarjene. Za zaščito delavca in analizo vzrokov poškodb bo v našem podjetju verjetno postavljena varnostna komisija, ki se bo brigala za varnost pri delu in za vse varnostne predpise ter ugotavljala vzroke poškodb. Posebno evidenco bo vodita o članih kolektiva, ki se pogosto poškodujejo. Za take večkratne ne-zgodnike se bo vodila posebna statistika, kje in kako so bili poškodovani, kakor tudi, zakaj se poškodba tolikokrat ponavlja. Torej tovariši, še enkrat — boj proti obratnim poškodbam bo uspešen le takrat, če bomo v tem sodelovali vsi člani kolektiva. S tem bomo najbolje za-šči'ili vsakega poedinca in postavili vse pogoje za zmanjšanje obratnih nezgod na minimum. Dosegli bomo tudi, da bodo podjetju in skupnosti ostala prihranjena ogromna finančna sredstva, ki jih direktno ali indirektno pogoltnejo nepotrebne' obratne nezgode, s čimer bomo neposredno prispevali k čimprejšnji izgradnji socializma in dvigu življenjskega standarda v naši domovini. Loize podporo zemeljskim četam in to predvsem z uničevanjem pokreinih ciljev v sovražnem zaledju, kar je bil tudi dotlej glavni namen združenega lovskega letalstva. t e'ala, ki so se jih posluževali ZN, so bili predvsem lovci na vijačni pogon Mustang in Leiting — junaki zadnje velike vojne — ki so se jim naknadno priključila prva serijska reakcijska lovska Ie!a'a Shooting Star, ki pa se niso preveč obnesla, zato so jih nadomesti reakcijski lovci Thunderjet, ki so pokazali sijajne lastnosti za kooperativne akcije z zemeljskimi če'ami. To le'alo namreč lahko ponese veliko š!e-vito raketnih izstrelkov, bomb — tudi proslulih nnpalm — in ima velik akcijski radii, čeprav nekatere — čisto lovske lastnosti Thunderjeta, koi n. pr. hitrost dviganja, okretnosti itd., sploh pa pri polni obremeni'vi, niso bile vedno najboljše. Maksimalna hitrost tega le-tala ie 900 km na uro. Ker pa ima v trupu ze;o malo prostora in razmeroma tanka krila, tukaj ni bilo mogoče namestiti dodatnih orožij (bomb, raket itd.), so ta nameščena pod krili, kar pa povzroča velik dodatni zračni upor, ki zmanjša brzino letata za približno 100 kilometrov na uro. Na ta način je bito MIG-15 kot letalo, ki je bilo grajeno izključno le za zračne borbe, daleč nadmočno nad razmeroma neokretnimi ameriškimi lovci, ki so bili predvsem namenjeni za kooperativne naloge, od katerih je bita najvažnejša kot sem že prej omenil, uničevanje žive sovražne sile ter komunikacij v zaledju. Poveljstvo Združenih narodov je tako uvidelo, da je njihova letalska premoč, in končno letalstvo samo, v veliki nevarnosti, deloma tudi zato, ker se je severno protiletalsko topništvo iz sovjetskih izvorov kvalitativno in kvantitativno močno ojačalo. Amerikanci so takoj ukrenili vse potrebno, da so na bojišče prispela njihova najmodernejša serijska reakcijska lovska letala North American F-86 z imenom »Sabre«. Ta letala so bila najnovejši proizvod ameriških konstruktorjev in letalske industrije ter še niso bili stacionirani v nobeni izvenameriški bazi. Prototip Sabre (sablje) je bil preizkušen oktobra leta 1947, prvo serijsko letalo pa je bilo zgrajeno v maju 1948. Do danes so to letalo neprestano izpopolnjevali in nosi sedaj že oznako F-86 E (bistvene konstrukcijske spremembe, oziroma izpopolnitve, navadno označujejo z zapo-vrstno uporabo črk po abecednem redu ali pa tudi številk). Najprej so F-86 gradili le v eni tovarni, sedaj pa ga zaradi njegovih odličnih sposobnosti gradijo že v mnogih ameriških tovarnah in celo v Kanadi. Oborožitev Sabre sestoji iz šestih strojnic kalibra 12,7 mm, nameščenih v srednjem delu trupa. Razen tega je mogoče pod krilom namestiti dve bombi po 400 kg ali 16 raket premera 12,7 cm. Maksimalna hitrost znaša 1.140 km/h, akcijski radij (dole') pa ie z dvema pomožnima, pod kriti priVjenima rezervoarjema za gorivo, 3.800 km. Torej letalo visokih kvatfet za zračne borbe, ki r-a ga je mogoče odlično uporabili tudi za zemeljske operacije. Poda'ki o letalu MIG-15 so mnogo botj skopi. Iz oznake le*a!a MIG se da sklepaH, da s'a uradno označena kot konstruktorja sovietska inženirja Miko-jan in Gurevič (Ml-kojan — G-urevič), kar ie pa le en akt sovjetskega hvali-sanja več, ker so v svet že prodrle avtentične vesti, do je MIG konstrukcija iz Vzhodne Nemčije v SZ deportiranih nemških qradi'e!jev letal, ki • o ji Sovje'i udarili le pečat svoie firme. -15 je vsekakor številka konstrukcije, ki pa verjetno ne označuje 15. zaporedne konstrukcije teh dveh konstruktorjev, ker Sovje'i označujejo svoje lovce 'e z lihimi zaporednimi števili (n. pr. JAK-3, JAK-9, LA-17 itd.). Vsekakor pa je MIG-15 odlično lovsko letalo, majhno, lahko in okretno z brzino, ki je zelo blizu zvočne meje. Oborožitev tega letala ie zelo učinkovita, namreč letalski topovi večiega kalibra, ki nadomeščajo strojnice. Ta način oborožitve se ie začet uvajati že v drugi svetovni vojni in sicer so ga uporaHiali Nemci in Angleži. NeHostatek MIG je pa, da zaradi majhnih dimenzij in teže ne more nositi mnogo goriva, kar občutno reducira njegov akcijski ra^ij. 7ato se ta legala uporabljajo v glavnem le za borbe proti bombnikom in »premlinjočim lovcem blizu svojih oporišč, s čimer se je MIG, seveda le no svoji osnovni Hejavnosti, močno približal svojim klasičnim prednikom. Po izjavah ameriških pilotov pa imajo ti napram MIG-om v zračnih borbah vendarle prednost, ker bolj obvladajo tehniko pilotiranja, kar pa je zelo subjektivna postavka, ki jo je konkretno v korejskem spopadu zelo verje(no pripisati le prehitremu in pomanjkljivemu šolanju severnokorejskih in kitajskih Di-totov. Obiektjvnj fa[Wed nami in Indijo je cela vrsta dežel popolnoma vseeno je, iz katere bom boji firmi telegrafiral: ,Kot sem že rnaprej povedal, polet prekinjen, ker letalo zanič'«. Ubil se pa pri tem ne bom, to vem prav zagotovo; gospa Genovefa, tista namreč, ki zna tako nezmotljivo prerokovati iz kart in kavne usedline, mi je pred kratkim povedala, da bom uča-kal šestinosemdeset let — torej imam še skoraj šestdeset let časa, da se ubijem. Razumljivo je, da sem lahko bil brez skrbi, da tokrat pri svojem pogrebu še ne bom navzoč. Prišlo je seveda vse tako, kot sem ■stvar videl priti. Nenadoma je odpovedal motor, letalo se je postavilo na [glavo kot nalašč so tudi krmila odpo-jvedala poslušnost — zakaj, nisem mogel ugotoviti — in ko sem se znašel na materi zemlji, je bilo moje letalo Te še baotičen kup kovine, lesa in usnja h katerega sem se komaj izkopal. Kar se mene tiče, je imela gospa j Genovefa popolnoma prav. Iz cele afere sem izvlekel le komaj omembe vredno prakso na levem licu. Imena dežele, ki sem jo na ta način obiskal, ne boste nikdar izvedeli. Po-■vem vam samo toliko, da sem treščil •v bližini velikega mesta, ki se samo imenuje — ker tega drugi nočejo storili — mesto pesmi in plesa. Nato se je zgodilo vse tako, kot se ponavadi dogaja, če se raztrešči letalo. Najprej so prišli okoliški kmetje ter •mi dajali nasvete, kako bi mogel leteti