Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celolelno 240 Din
za Inozemstvo
noeseCno 33 Din ■«del|ska Izdata ceioie no v Jugoslaviji »O Din. za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
■ stolp, petit-vrsta mali oglasi po 130 In 2 D, ve£|l oglasi nad 43 mm vlilno po Din 2'so, velllcl po 3 in 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Dlo n Pn vežiem g n&rožtlu popust
Izide ob 4 zlulraf
rožen pondeDKo ln dneva po prozniku
Uredništvo /e v Kopitar le vi ulici »t. 9 111 tekooljl se ne vračalo, nefranltlrana plmma se ne aprelemafo * Uredništva telefon štev. SO. upravnlštva štev. 329
Političen list sca slovenski narod
Uprava le vKopllarlevI ul.it. 6 * Čekovni račun: C/iibl/ana štev. 10.650 ln tO.349 xa 1 nserate, Saralevošt. 756J, Zagreb št. 39.011, Vraga In Vunal št. 24.797
K neuspehu v Ženevi.
Po desetdnevnih razpravah in pogajanjih so zastopniki držav v Ženevi uvideli, da položaj še ni dozorel, da je treba še razčistiti veliko vprašanj, preden bo mogoče govoriti o sprejemu Nemčije v Društvo narodov in ugoditi željam drugih držav, ki so smatrale ta trenotek za najbolj pripraven, da dobe tudi odločilna mesta v svetu Društva, ali pa si vsaj zagolove druge koncesije.
Nemški zastopnika so se držali mrtvih črk lokarnskih pogodb in z njimi združenih zagotovil, da Nemčija takoj po sprejemu Društva dobi mesto v svetu in to brezpogojno. Nemčija je v Locarnu dobila to brezpogojno zagotovilo. V Ženevi pa so se oglasile države, ki jih lrcarnske pogodbe malo ali pa nič ne brigajo in so rekle: »Glasujemo za Nemčijo, če vsi drugi glasujejo za nas.« Poljska se je postavila na stališče, da je v Locarnu sicer obljubil Nemčiji svoj glas, toda nič se ni zavezala da zase ne bo v Ženevi zahtevala iste ugodnosti, kakršno dobi Nemčija.
Dolga posvetovanja »o imela namen še v tem zasedrniu dobiti most, ki naj združi nasprotujoči stališči. Francija in Anglija sta dosegli v pogaaniih z raznimi državami že lepe uspehe. Najodločnejši nasprotnik razširjenja sveta Društva narodov, švedski delegat Un-den, ki so ga dolžili, da je v zvezi z Nemčijo, je principijelnemu stališču hotel žrtvovati svo. je lastno mesto v prid kaki drugi državi. Poljska se je zadovoljila z nestalnim sedežem meslo stalnega. Španija, Kitajska in v eni fazi pogajanj ž« tudi Brazilija so popolnoma opustile svoje zahteve. Nemčija bi se morala še zavezati, da bo vsaj za izpremembe v prid Poljski in pri volitvah v prihodnjem zasedanju v duhu dosedanje sestave Društva narodov oddala svoj glas, pa bi bila kriza rešena. Toda Nemca sta izjavljala zadnji dan prav tako kakor prvi dan, da je njuna država v Locarnu dobila pravico in s to pravioo noče trgovati z nikomer. Nemčija se bo kot član Društva narodov udejstvovala kot važen čini-telj miru, toda vezati se radi vstopa noče in ne more.
Nemci so vztrajali in v zadnjem trenotku je — na bogve čigav migljaj še Brazilija ponovno privlekla na dan svojo zahtevo, da je bila vsaka nada na uspešno rešitev izključena.
Tako izgleda zunanji potek in žalostni konec zadnje ženevske konference. Malo tišje pa se pripoveduje, da so bili še drugi vzroki, da so se diplomati sicer »v najlepši slogi« pa vendar brez uspeha razšli. V Locarnu je Briand obljubil Nemcem, da bodo dobili tudi del svojih kolonij nazaj. Ne sicer v last kot kolonije, pač pa mandat nad delom bivših afriških nemških kolonij. Luther in Stresemann sta opozorila v Ženevi utdi na to obljubo. Tedaj je vstali Italija proti. Italija, ki ima s svojimi kolonijami samo križe in izgube in je v Ver-saillesu odšla v tem vprašanju praznih rok, je poudarila, da je ona sedaj prva na vrsti, da dobi mandat nad kolonijami, ki bi se morebiti ponovno dodelile.
Vprašanje mandatov seveda ni tako, da bi moglo priti v ofioijelna poročila o ženevskih pogajanjih. In takih vprašanj je bilo še dolga vrsta. Vse te okolščine so ustvarile za-dušno ozračje nezaupanja, ki je rodilo spletke, prav tiste ogabne, ki smo jih bili vajeni pred Locarnom, zaupanje, odkritosrčnost in dobra volja sta kopnela. Države so se razšle.
Kriza v Ženevi je kriza evropskega miru. Kriza je veliko ponižanje Društva narodov, neprecenljiva škoda za Evropo. Zopet so pri-klicani duhovi, ki so bili že potisnjeni v kot. Nemčija se je v Ženevi vedla kot bi ne imela nad seboj strašnega greha, ki ga mednarodna politika ne bo pozabila, čeprav ga bo odpustila. Dejstvo, da so Nemci v začeti;u svetovne vojne pogazili vse mednarodne dogovore, da so kot roparji in banditski pokončevalci vdrli v neoboroženo, nepripravljeno nevtralno Belgijo, da so brezobzirno s tem poteptali tudi vsako obzirnost napram njim samim, na to dejstvo hočejo Nemci pozabiti. Toda od tedaj do danes je preteklo še premalo let in rane, ki jih je to tolovajstvo zasekalo človeštvu ln evropski kulturi, še uro pozabljene. Zato ni čudno, da so zlasti države, ki so nastale na bivšem nemškem in avstrijskem teritoriju skrajno previdne, ko vstopa Nemčija v krog narodov. Kako si upa trditi Nemčija, da so poljske zahteve po garancijah neupravičene, če pa Nemčija še do zadnjega časa niti pod-p' anih pogedb ni spoštovala, ainpak se ravnala po Bismarkoveni evangeliju: »Macht geht »ur dem Rechlek Nemčija bi v Ženevi mo-
rala doprinesti nov dokaz za svojo popolno Spreobrnitev in lojalno upoštevati zahteve slovanskih držav, ki so že toliko pretrpele pod prusko knuto.
Gotovo je na drugi strani, da tudi angleška in francoska diplomacija nista odšli iz Ženeve brez krivde. Vprašanje reorganizacije Društva nar. je na dnevnem redu že, odkar Društvo obstoja. Poljska je že neštetokrat prosila za stalni sedež. Pa ga ni dobila. Tudi tedaj ga ni dobila, ko v Ženevi ni bilo Nemcev, da bi ugovarjali. Isto je 8 Špansko in ameriškimi državami. Vsa ta vprašanja bi bila že zdavnaj lahko rešena in ne bi sedaj bila kamen podtike. Toda Anglija in Francija sta hoteli dominirati v Ženevi, sta hoteli imeti v Društvu narodov le modernejšo formo za na-
daljevanje svoje politike. Sedaj so se pokazalo škodljive posledice te politike.
Hvala Bogu v Ženevi ni prišlo do preloma. Nemčija ni umaknila prošnje za vstop, zastopniki velesil so še pred razhodom v posebnem komunikeju poudarili, da hočejo vsi j. združenimi močmi nadaljevati mirovno politiko in odstranili zapreke, ki so bile sedaj na potu. Dr. Beneš, Huther, Briand, Chamberlain, Skrzynski, Scialoia in Vandervelde so izjavili, da bodo našli rešitev iz krize.
Za slovanske države je ta ženevska konferenca dober nauk. Latinci in Germani so grešili na račun naše nemoči. Hitimo ustvarjati lesno skupn st vseh slovanskih držav, da bomo pri bodočem tehtanju narodov več odtehtali.
Nesocialno postopanje TPD pred narodno skupščino.
Govor narodnega poslanca Fr. Kremžarja.
Belgrad, 17. marca. (Izv.) Plenum narodne skupščine je danes pričel razpravo o proračunu ministrstva za gozdove in rudnike. To ministrstvo je uživalo v javnosti najslabši sloves. Znano je, da so se v njem dogajale razne nekorektnosti. Radi teh nekorektnosti je poslanec dr. H o d ž a r vložil več vprašanj radi raznih afer. Zato se je pričakovalo, da bo ob priliki razprave o tem ministrstvu prišlo na dan še več jako kočljivih stvari o poslovanju tega ministrstva.
Za Slovence pa je razprava posebno važna raditega, ker je bilo pričakovati razprave o postopanju TPD. Na današnji seji je v začetku minister za šume in rude dr. Nikola N i k i č dal obširen ekspoze o delu tega ministrstva. Najprej je govoril o gozdovih, posebno o pogozdovanju. Govoril je obširno o svoji politiki v rudnikih. Poskušal je opravičiti postopanje posebno glede poslednjih dogodkov v Trbovljah.
Musliman B e h m e n je govoril o razmerah v Bosni in o malverzacijah, ki se delajo pri tamkajšnjih gozdnih in rudniških podjetjih, posebno v Steinbeisovem podjetju.
Nato je dobil besedo poslanec Jugoslovanskega kluba France K r e m ž a r. Najprej je govoril o gozdovih, dalje pa obširno o rudnikih. V tem oddelku je dokazal polrebo sprememb pravilnika o bratovskih skladnicah v smislu delavskih zahtev. Nato se je bavil z gospodarstvom v državnih rudnikih in z razmerami v njih. Končno je prešel na TPD.
TPD do ^nacionalizacije«.
Predvsem je poslanec ugotovil, da je TPD največji premogarski producent v Sloveniji in v državi. Zato je dolžnost državnega gospodarstva, da posveča tem faktorjem posebno pozornost. Opisal je razvoj TPD, katere akcijski kapital je prvotno znašal 3 milijone zlatih kron. Pozneje se je ta delniška glavnica neprestano povečavala do nacionalizacije. Poslanec je navedel vse potrebne podatke in dokazal, da je izgovor TPD, da so njeni delničarji vložili zlat kapital in da morajo dobiti zlat dobiček, popolnoma neopravičen. Vlada, oziroma minister za šume in rude ne bi smel nikdar pristati na to, kar želi TPD in kar ona počenja z delavstvom. (Gosar: >G. minister podpira brezposelnost!«) Poslanec obširno govori o nacionalizaciji, ki se je predvsem izvršila na ta način, da je v vodstvo prišlo par ljudi z jugoslovanskimi imeni, ki so dobili nekaj akcij, to je bilo tudi vse. Leta 1924 je imela družba čistega dobička 38,530.792 Din. izplačala je 70 odstotno dividendo.
Nepopustljivost TPD.
Poslanec preide nato na postopanje TPD in na redukcije delavstva, ki so se izvršile, češ, da je produkcija prevelika in konsum manjši. S to redukcijo je pričela TPD meseca januarja 1926. Ko so se prvi reduciranci pahnili na cesto, je slovenska javnost vstala eno-dušno proti temu in protestirala. Pod pritiskom javnega mnenja se je v Ljubljani vršilo posvetovanje, katerega so se udeležili zastopniki delavstva in zastopniki TPD. Pri teh pogajanjih je celokupno delavstvo po svojih zaupnikih izjavilo, da je pripravljeno delati v dve' skupinah, da je ena tretjina pripravljena počivati na izmeno, samo da se redukcije ustavijo. TPD tega ni hotela sprejeti.
Znižanje plač.
Pripravljena nI bila niti na najmanjše žrtve, marveč je kljub temu zvišala plače za akordno delo za 20 odstotkov in svojevoljno reducirala delavstvo in znižala niihove olače.
Plače za akordno delo je zvišala za 20 odstotkov. Popolnoma jasno je, da to ne pomeni poviška, ker ga je deležna le ena tretjina delavstva. Tako bo delavec z ženo brez otrok imel pol dinarja dnevno manj plače kakor dosedaj, ožeujen delavec s tremi otroci pa po 1 Din manj. Razmerje med novimi in starimi plačami je zelo veliko. Poslanec navaja nekatere tipične primere, ki so posledica svojevoljnega znižanja delavskih plač. Na ta način se je delavstvo premogokopne družbe pahnilo v veliko siromaštvo. Raditega bi iz socialnih in političnih razlogov moralo ostati pri tem, da bi tisti delavci, ki so oženjeni ali so bolje urejeni in bolj pametni, imeli stalno eksistenco v Trbovljah. Dočim se vlada bori proti komunizmu s policijskimi sredstvi, ga s takim postopanjem napram delavstvu samo vzgaja. (Gosar: »Naša vlada misli, da se delavcu ni treba ženiti in da so otroci zanj luksus!«) Od te plače morajo plačevati še 2 odstotno takso na ročno delo in 20 Din za bratovsko sklad-nico in Delavsko zbornico.
Neutemeljenost redukcije.
Redukcije niso bile potrebne. Poslanec navaja primer, da je dobil neko pismo, da je trgovec v Celju pred novim letom pismeno naročil večjo množino premoga. Od družbe pa je dobil odgovor, da premoga nimajo in da radi tega naro^la ne morejo izvršiti. Ta odgovor je dobil ob istem času, ko je bilo 50 tisoč vagonov premoga v skladišču. Ta premog je bil pripravljen, da bi ga družba pokazala komisiji ministrstva, če bi prišla gledat, da ima toliko premoga v zalogi in da ne gre kupč ja naprej, radi česar se morajo izvršiti redukcije. Toda pri tem je še drug moment. TPD je že lani vedela za svoj položaj in bi morala slutiti položaj, oziroma naprej vedeti, kaj mora priti. Ker je šla TPD preko vseh ukrepov in preko javnega mnenja, je skoro dokazano, da je TPD vse to namenoma storila in da se je to pripravljalo že od meseca oktobra lanskega leta.
Zveze med TPD in SDS.
Že dne 16. decembra 1925 je poslanec stavil na ministra za šume in rude vprašanje, v katerem ga v eni točki vprašuje, ali je ministru znano, da hoče TPD znižati plače za 15%. To je bilo znano oktobra lanskega leta. Vlada je pristala na 10%. Rezultat take priprave redukcije je bilo novo društvo »Internacionalno d. d. za prodajo trboveljskega premoga«. TPD je preje sama prodajala svoj premog. Po nacionalizaciji se je ustanovila privatna drožba Prometni zavod za premog v Ljubljani, v Belgradu »Ugalj-% na Hrvatskem se je prodaja premoga poverila podjetju Wei(3. Te institucijo so bile strankarske institucije samostojnih demokratov, ki so financirali to stranko iz svojih dobičkov. (Valerijan Pribičevič: »To je sumnok) Jasno je, g Pribičevič, da je bila TPD v najožji zvez.i s to stranko, katere načelnik je sedel v ministrstvu za šume in rude. Na ta način se, kakor se pri nas v Sloveniji pravi, roka roko umiva. (Smodej: »Tihotapci so bili!«) Brez dvoma, da jc TPD na račun delavcev ustvarila fonde.
TPD se jc obrnilo k radikalom in radičcvcem.
Ko je prišel nov kurz, tedaj je TPD j>o starem receptu, katerega neženirano izvaja in priznava, da je z vsako vlado in vsakim režimom v dobrih odnošajih, uaenkiat prelomila s samostojnimi demokrati in prešla k radi-čevcem in med radikale. (Ugovori med Radi-Čevimi poslanci. Klici: »Čujmo, čujmo!« Valerijan Pribičevič in dr. Pernar se prepirata.
Pemar Val. Pribičeviču: »Kaj se Vi razumete na premog! Vi se razumete na vino in na ra-kijo!«) Ko je prišel pri nas nov kurz, je prišel koncem meseca oktobra v Belgrad g. ravnatelj De Ses, ki se je pogajal z merodajnimi krogi in pripravil vse potrebno za ustanovi-lev take družbe, kakor se je ustanovila pozneje, »Internacionalno d. d.«. Poleg tega se je govorilo, da se bo prodaja premoga poverila samo tvrdki Kaufmann. Toda pozneje, najbrž pod vtisom javnega mnenja, se je ustanovilo delniško društvo. Iz načelnega stališča moramo biti proti takim družbam, kakor je Prometni zavod za premog, »Ugalj« in »Internacionalno d. d.«. To je nezdravo, ker se ustvarjajo posredovalci med konsumentom in producentom, kar ima za posledico povišanje cen in omogoča korupcijo. TPD je tej »Internacionalni d. d.«, katere delnice imajo upravni svetniki TPD, znižala za 450 Din, dočim je to društvo znižalo cene za 150 Din pri vagonu, torej zaslužilo na račun tega 300 Din pri vagonu. Delnice te nove družbe bodo v rokah privatnih oseb, ki so udeležene pri TPD in ki imajo vodstvo tega podjetja. Francoski delničarji se že pritožujejo, da jih pri Lan-derbanki oškodujejo in plačkajo. (Klic na levici: »Čujmo, čujmo!« Dr. Korošec: »Tudi minister Gjuričič plačka. On je v upravnem svetu v delniški družbi za trboveljski premog. Sedaj je Uzunovič liferant za seno, Gjuričič pa liferant za premog. Imamo torej dva life-rantak)
Kako je TPD pri sedanji »krizi« zopet profitirala.
TPD jc objavila celemu svetu, da bo znižala cene premogu. Cene so sc res znižale, to pa samo raditega, ker je družba vrgla toliko delavcev na cesto in ker je plače znižala. Cene so nižje, debiček je pa večji. Poslanec navaja nekatere tipične slučaje in primerja produkcijo IPD s produkcijo drž. rudnikov, ker iz tega jasno sledi, da je pos oanje TPD napram delavstvu in javnosti nesocialno, nehumano in dobičkarsko.
Krivda vlade.
To nehumano, nečloveško in nesocialno postopane jc bilo pa samo raditega, ker je to vlada dopustila. TPD je sama izjavila, da mora biti z vsako vlado dobra. Nikar naj se minister ne izgovarja, da nima sredstev in možnosti TPD prisiliti, da drugače postopa. Trboveljski pre-mogokopni družbi je vsaka ministrova želja zapoved, ker hoče z ministrom živeti v dobrih odnošajih. Zato ima minister možnost take ne-socialne in nehumane ukrepe preprečiti. Iz vprašanja, ki ga je poslanec vložil, se jasno vidi, da je bila stvar že prejšnje leto pripravljena. Ker je vlada že preje pristala na zahteve TPD, zato je bila ta družba napram delavstvu in celi javnosti nepopustljiva. Vladi, ki kaj takega tolerira in izpostavlja delavske mase na milost in nemilost tujim kapitalistom, ki molče odobrava tako postopanje, ne moremo dati zaupanja.
Poslancc je žel za svoj govor, v katerem se je zavzemal za dclavce in za konzumente, živahno pritrjevanje. Nato je govoril sam. demokrat Brankovi č.
Samostojni demokrati in radičevci si očitajo korupcijo.
Tekom njegovega govora je prišlo do živahnih spopadov in prerekanj med radičevci in samostojnimi demokrati. Drug drugemu so očitali najgrše stvari v najslabših izrazih. Bran-kovič je našteval celo vrsto činov radičevskin ministrov, ki jih je označeval kot korupcijo. Našteval je, kako se razsipljc državni denar za nagrade raznim visokim osebam iz Radičeve stranke. Vsled tega so radičcvci dvignili tak hrup, da govornika niso mogli slišati.
Na poslanski seji jc govoril radikalni poslanec Branko S t a k i č. Kritiziral jc razne pomanjkljivosti. Ostro je kritiziral delovanje ministra Nikiča sam. demokrat B o ž o v i č , zlasti glede gospodarstva z gozdovi v Južni Srbiji. Hrvatski federalist U r o i č je kritiziral plačkanjc hrvatskih kmetov in upropaščanjc hrvatskih gozdov, ki sc dajejo v cksploatacijo tujim kapitalistom, ponajveč Židom. Črnogorski federalist Vuletič jc govoril o korupciji z gozdovi v Črni gori. Demokrat N i k o 1 i č je naslikal delovanje tega ministrstva v Srcmu. Poslednji je govoril radikal Alcksa Zujevič v znanem dcinagoškem žargonu. Nato se je seja prekinila. Na jutrišnji seji se bo razprava o tem ministrstvu nadaljevala.
Somišljeniki! Ne pozabite na prispevek za Liud. sklad SLS!
Vprašan!e konkordata.
Belgrad, 17. marca. (Izv.) Papežev nuncij Pellegrinetti je danes obiskal pomočnika zunanjega ministra M rkoviča. Pri njem se je informiral, kdaj bodo naši delegati odšli v Rim da se nadaljujejo pogajanja z Vatikanom za sklenitev konkordata. Pomočnik zun. ministra MarkOvič je odgovoril, da je trenutno to vprašnje osklo nerešeno, ker je bil Ninčič zaposlen z varnimi mednarodnimi vprašanji in je bil radi njih odsoten iz Belgrada. Takoj po Nin ičevi vrn.tvi se bodo tozadevno storili poirebni koraki.
i£ m n ster
Belgrad, 17. marca. (Izv.) V resnih političnih krogih se govori, da bo moral notranji mnister Boža Maksimovič v najkrajšem času odstopiti od svojega mesta in sicer radi tega, ker želi Pašič imeti ua tem mestu zanesljivega človeka. Za Maksimoviča se namreč ve, da je uslužen gotovim krogom. Kot njegovi nasledniki se imenujejo med drugimi bivši drž. podtajnik Ranko Trifuriovič, poslanec iz Južne Srbije. Proti njemu se je v radikalnem klubu takoj pojavila opozicija. Sedaj se ime-nuje tudi Srskič, katerega imenovanje na mesto notranjega ministra naj bi pomenilo politiko močne roke, posebno proti radičevcem v arečanskih krajih.
DR. KOROŠEC ODPOTOVAL V MARIBOR.
Belgrad, 17. marca. (Izv.) Dr. Anton Korošec se je nocoj odpeljal v Maribor, da se udeleži mladinskega dneva v Mariboru, kjsr bo govoril o temi: Danes mladina — jutri narod. Takoj po zborovanju se bo dr. Korošec ?opet vrnil v Belgrad.
POSVETOVANJE OPOZICIJE.
Belgrad, 17. marca. (Izv.) Danes so se sestali dr. Korošec, Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič. Posvetovali so se o tem, kaj naj opozicija pripravi za nastopanje v parlamentu po velikonočnih praznikih.
Vprašanje vel. županov.
Belgrad, 17. marca. (Izv.) V zadnjem času se precej govori o tem, da bi se imeli nekateri veliki župani upokojili, oziroma odpoklicati s svojih mest. Kakor smo izvedeli iz zanesljivih virov, so te vesti zasedaj še prezgodnje. Vprašanje bo postalo aktualno šele po sprejetju proračuna. Zasedaj se pripravljajo samo p^remembe okrožnih načelnikov. Notranje ministrstvo namerava prihodnje dni poklicati v Belgrad vse velike župane in jim dati potrebna navodila za ravnanje in nastopanje v sedanjem novem političnem položaju.
Podpora za članice praškega Verbasida.
Belgrad, 17. marca. (Izv.) Glavna kontrola je na današnji seji odobrila kredit 1 milijon Din za državno podporo za štajerske po-soj^nice, ki so bile članice graškega Verban-da. Krediti so bili določeni že v dvanajstinah december-marc, partija 1363-d. Za rešitev tega vprašanja so se potegovali edino poslinci H o d ž a r, Ž eb o t, V e s e n j a k in Pušenjak. Njihova zasluga je, da se je ta zadeva končno v toliko rešila.
V isti zadevi je poslanec Zebot takoj danes interveniral pri ministrstvu za finance, ki je danes pod DR. št. 31.814 nakazala delegaciji za finance v Ljubljani 500.000 Din kot prvi obrok v dvanajstinah 1925-26 odobrene podpore za zndruge, ki so bile članice Ver-banda v Gradcu. Drugi obrok 500.000 Din je že pripravljen za izplačilo. Tako bodo prizadete zadruge na Štajerskem dobile vsaj dve tretjini izgubljenih vlog. Denar bo nakazala fin. delegacija v Ljubljani Zadružni zvezi v Celju in Mariboru.
Ob prvi ohEetn d reške arceks^je.
Dne 16 marca 1926 so na Reki praznovali prvo obletnico, odkar je mesto pripadlo Italiji. Posebnih slovesnostih ni bilo, ker glavno proslavo so odgodili na 28. t. m. Izobesili so zastave, šole niso imele pouka in trgovine so bile odprte samo dopoldne. Zvečer so bila javna poslopja razsvetljena. Občinski komisar in fašij sta izdala vsak svoj manifest. Najbolj zgovoren pa je bil članek Host-Venturija v tamkajšnjem fašistovskem glasilu, v katerem pravi, da reško prebivalstvo nestrpno pričakuje ratifikacije in aplikacije pogodb, ki so se sklenile z Jugoslavijo. Šele potem, pravi Člankar, bo mogoče končno veljavno urediti gospodarsko-frgovske razmere Reke. Že verjamemo, da Rečani komaj čakajo, da se zlijejo v njihovo luko bogati viri jugoslovanskega trgovinskega prometa odnosno da Jugoslavija na stežaj odpre svoja vrala italijanski trgovini. Tako bi mogli Rečani na jugoslovanski račun kar najboljše urediti svoje gospodarske razmere in tvoriti krepko oporišče za italijansko prodiranje na Balkan — z,aenkrat gospodarsko in politično, ob >primernem trenutku« pa tudi vojaško, kakor jo zadnjič tako odkrito povedal Ezio Garibaldi Skromni ti naši italijanski »prijatelji« v resnici niso in za zelo pametne nas očividno tudi ne smatrajo.
Neuspelo zasedanje Društva narodov.
London, 17. marca. (Izv.) Iz Ženeve poročajo, da nosi glavno krivdo za neuspehe v Ženevi Brazilija, ki ni hotela ničesar popustiti od svojega stališča. Vendar nosi nehaj odgovornosti tudi Mala antanta.
Ženeva, 17. marca. (Izv.) Kakor izve dopisnik VVolfovega urada, so v neoficielni seji od 7 članov zastopniki Belgije, Švedske in Japonske bili proti temu, da se sprejem Nemčije na skupščini narodov odloži na septembrsko zasedanje.
London, 17. marca. (Izv.) Daily Mali poroča iz Pariza, da se v tamkajšnjih političnih krogih smatra stališče Briandovo kot omajano. Smatrajo, da bi pri ponovnem padcu Briando-vega kabineta prevzel sestavo vlade Herriot.
Zoneva, 17. marca. (Izv.) Za današnjo skupščino Društva narodov, ki je bila sklicana ob 10 dopoldne, je vladalo veliko zanimanje. Ob 1015 še ni bilo predsednika na svojem mestu. Tudi Briand in Chamberlain še nista bila v dvorani. Tudi ob 10.25 še ni bilo v dvorano nobenega člana predsedstva. V sredi dvorane pa se je že razvijala med delegati živahna debata. Šele ob polenajstih je zasedel predsedniško mesto Alfonzo da Costa, nakar sta prišla v dvorano tudi Briand in Chamberlain. Chamberlain, ki je predsednik prvega odbora, je bil pozvan da zasede svoje mesto na tribuni. Takoj zatem pa je podal izjavo Mello Franco, da se bo Brazilija prolivila vstopu Nemčije v Društvo narodov in svet, dokler tudi ona ne dobi stalnega mesta v svetu. Dotlej pa ne odstopi od svojega stališča. Na izjavo brazilijanskega zastopnika je ugotovil Chamberlain, da je odbor, ki je reševal predlog, da se Nemčija sprejme v Društvo, potrdil sprejem Nemčije in ugotovil, da je Nemčija zadostila vsem predpogojem, da se sprejme v Društvo. Lojalnost bi zahtevala, da vse države vsled tega priznajo Nemčiji pravico do vstopa. (Pritrjevanje.) Chamberlain je nadalje izrekel priznanje zastopnikom Švedske in Poljske, ki so uvideli težko situacijo in so znali položaju primerno odstopiti od svojih zahtev. Od-goditev najvažnejših vprašanj sedanjcg i zasedanja bo imelo težke posledice za razmere v vsej Evropi. — Za Chamberlainom je govoril Briand, ki je izrazil svoje obžalovanje nad tem, da ni bilo mogoče odstraniti težl oč, ki so se pojavile pri sedanjem zasedanju. Vendar ne smemo odstopiti od cilja, ki ga je hotelo doseči sedanje zasedanje in moramo storiti vse, da se do septembra položaj razčisti. Do jesenskega zasedanja mora biti vse pripravljeno za sprejem Nemuje. Predlaga vsled tega, da poseben odbor pripravi rešitev tega vprašanja da bo Nemčija v je-eni gotovo sprejeta v Društvo. — Za Briandom se je pridružil tudi japonski delegat Išii predlogu, da se izvoli posebna študijska komisija, ki naj pripravi vse za vstop Nemčije v jeseni. — Švedski delegat Unden je obžaloval, da so pri tako važnih vprašanjih Drušiva narodov zmagali nacionalni interesi. — Capello (zastopnik Pa-raguaja) je ostro nastopil proti brazilijanski delegaciji. — Zatem sta govorila holandski in švicarski delegat. Švicarski delegat Motta se je zahvalil Undenu, Benešu, Briandu in Chamberlainu, ki so storili vse, da bi se omogočila rešitev situacije. Tudi Nemčiji gre vsa čast, da je uvidela vse težkoče in je znala odstopiti od svojih interesov. — Govorili so še zastopniki Ogrske, Estonije, Kitajske, Romunije, Danske in Albanije. Zastopnik Albanije je kot zadnji govornik zahteval, da se takoj glasuje o sprejemu Nemčije v Društvo. Ker pa ni stavil ni kakega predloga, so brez debate sprejeli Briandov predlog. — Poročilo prve komisije je tako preloženo na september.
Ženeva, 17. marca. (Izv.) Dr. Luther in Stresemann sta pred odhodom iz Ženeve sprejela zastopnike nemškega časopisja, katerim sta poiala izjavo o položaju. Izjavila sta, da bo naloga Nemčije, da tudi nadalje dela v smislu Društva narodov, ker bo razvoj gotovo pokazal potrebo, da vstopi Nemčija v Društvo nr.rodov in svet.
ODMEVI ŽENEVSKEGA NEUSPEHA.
V	Londonu so politični krogi sprejeli kompromisen sklep Društva narodov, da se sprejem Nemčije odgodi do jeseni, z največjim ogorčenjem. V spodnji zbornici se je z vseh strani poudarjalo, da je kompromis za angleški prestiž skrajno škodljiv. Parlamentarci poudarjajo, da je sedaj najlepša prilika, da se prelomi s Chamberlainom, ki ni bil zmožen, da bi izvršil naročilo zbornice in senata in zastavil svoj trud predvsem v to, da bi bila Nemčija sprejeta in bi dobila sedež v svetu Druživa. Chamberlain je uveljavljal svojo osebno politiko, mesto, da bi izvrševal voljo naroda in zbornice.
V	Parizu so sprejeli konec ženevskih pogajanj s silno razdvojenimi čuvstvi. Negativni uspeh je gotovo težak udarec za Briandov kabinet. Nekateri poudarjajo, da sta nesreče krivi izključno Nemčija in Brazilija, ki da je delala po direktivah ameriških Združenih držav. >Temps<- v uvodniku poudarja, da je Brazilija delala po navodilih predsednika Coolid-gea, ki je ravno v tem času izjavljal da hoče ustanoviti posebno zvezo narodov pod vodstvom Severnoameriških združenih držav.
W a s h i n g t o n smatra ženevski konflikt za nov dokaz, da je Društvo narodov samo evropska institucija, kj se vedno bolj oddaljuje od svojega mednarodnega programa.
Celo tisti, ki so doslej prijazno sledili delovanju Društva narodov, izražajo svoje veselje nad tem, da Amerika ni član Društva narodov. Listi poudarjajo, da ameriSki in azijski člani Društva narodov na konfliktu niso prizadeti.
Češka vlada v fežkočah.
Bolezen ministrskega predsednika Švehle se je poslabšala tako, da bo moral odpotovati na daljši dopust. Namestništvo v ministrskem svetu je prevzel socialni demokrat, minister za železnice, Bechyme. Ta izprememba je lahko usodna za koalicijo. Na dnevnem redu sta zakona o organizaciji vojaške službe in carini na poljedelske produkte. V obeh vprašanjih so socialni demokratje zavzeli kategorično odklonilno stališče napram ostalim vladnim strankam. Že Švehla je imel silne težkoče, da je vzdržal mir v vladi in da niso spori prišli v šii šo javnost. Socialni demokratje bi morali sedaj prevzeli prav vso odgovornost za ta dva zakona v potencirani meri, če bi se o zakonih glasovalo sedaj, ko vodi vlado njihov minister.
Zato je Bechyme že izrazil pomisleke in poudaril, da ni še definilivno prevzel ministrskega predsedstva. Obrazložil je predsedniku republike in ministrskemu svetu političen položaj ter si pri držal odločitev. Takoj se je sestala »šestka«, da najde izhod iz mučnega položaja. Govori se že o demisiji celega kabineta. Vladne posle naj bi do vrnitve Švehle, oziroma do razčiščen ja položaja vodil uradniški kabinet.
Kriza ima tem večji politični pomen, ker je Švehla dobro vpeljal pogajanja s Slovaki, ki so na zadnjih sejah že očitno nnstopali lojalno napram vladi. Na zadnji seji parlamenta so se Slovaki odstranili, ko so Nemci stavili nezaupnico vladi radi zadnje jezikovne odredbe. Pogajanja s Slovaki se bodo vsled Šve-
hline bolezni gotovo zavlekla, če ne prekinila. ♦ » *
Praga, 17. marca. (Izv.) Kriza, ki jc nastala v ministrskem svetu vsled bolezni predsednika Švehle, je še vedno nerešena. Minister Bechyme bo odločitev prepustil vodstvu stranice. V političnih krogih vlada prepričanje, da bo kriza dovedla do odstopa celokupnega kabineta. V četrtek upajo, da bo položaj deflnitivno razčiščen.
Aibanifa - italijanska
Kakor poročajo iz Cetinja, sta prispela tja dva Albanca, begunca iz Skadra, ki sta se črnogorskim oblastem predstavila kot politična nasprotnika današnjega režima v Albaniji. Eden, Lazar Gurakuči, je sorodnik bivšega min stra Gurakučija in je bil šef pošte v Ska-dru, drugi je Lin Kola, podporočnik pri vojnem ministrstvu. Po njunem pripovedovanju Ahmedbeg Zcgu s svojo italofilsko politiko ustvarja iz Albanije italijansko kolonijo. Zato ga tudi Italija v vsem podpira, da bi novo pozicijo čimbolj učvrstila. Zdaj so Italijani ustanovili albansko banko, ki tiska nove novčanice. Te novčauice imajo na eni strani arnavt-ski, na drugi pa italijanski tekst. Nadalje je poslala italijanska vlada k Ahmedbegu delegacijo osem častnikov z nalogom, da mu pomagajo organizirati albansko vojsko; med dri.gim je ta delegacija predlagala ustanovitev nekakšne vojne akademije, kjer bi se izobraževali višji albanski Častniki v italofil-sketn duhu. Očividno gleda Italija, kako bi svoj vpliv v Albaniji čim bolj okrepila. Nedavno je Ahmedbeg prejel posojilo 50 milijonov lir, ki ga uporablja za svoje potrebe. V prista-nšču >Potok? med San Giovann jem in Dra-čom izkrcavajo italijanske ladje municijo, topove in orožje; pripeljale so tudi več oklopnih avtomobilov. Proti Ahmedbegovemu režimu in njegovi italofilski politiki pa se je že začela pojavljati močna struja. Po zatrjevanju imenovanih beguncev utegne v Albaniji kmalu izbruhniti revolucija. Zlasti vre v skadrskem okrožju.
Proces proti flatteotijevim
moriScem.
Chieti, 17. marca. (Izv.) Danes dopoldne se je v Matteottijevem procesu pričelo zasliševanje prič. Policijski uradnik di Bernardi je , izjavil, da je bila hiša Matteottija skrbno za-! stražena, vendar policisti niso mogli videti zločina, ker sc jc izvršil zadaj na nabrežju Tibcre. Portir iz sosednje hiše in njegova žena sta izpovedala, da sta videla, ko so nekoga nr.lagali v avto. Številko avtomobila sta si zapisala. Nek doček je videl, kako jc eden napadalcev sunil poslanca v trebuh, rato pa so ga držeč ga za glavo in roke položili v avlo.
I brcetavem pral! fCEfajski.
Japonska je poslala proti Kitajski oddelek vojnih ladij z 2000 možmi, Amerika eno i divizijo s šeslimi velikimi torpednimi rušilci | in križarko »Sacramento«, Anglija pa križarki ! »Foxglowe<: in »Cnrlislec. To brodovje ima I nalogo, da varuje imetje ni življenje inozem-j cev, če treba tudi z orožjem. Združene velesile so v posebni noti zahtevale od kitajske vlade da do četrtka upostavi mir in red v . kanalu med Tientsinam in morjem, da se bo po kanalu mogla neovirano nadaljevnU mednarodna plovbo. Ce Kitajci tega ne bodo izvršili, bodo velesile izkrcale svoje moštvo in orožje in same zaslražile kanal.
Belgijska vlada v krizi.
Padec belgijskega franka je povzročil kri-zo vlade. Parlament se je sestal k izredni seji, na kateri je finančni minister Jansson ponudil svojo demisijo. Za naslednika se imenuje Franqui. Predsednik je sklical finančni odbor. Vlada je označila finančni in gospodarski položaj za izredno resen in je brzojavno pozvala v Brilssel odsotna člana kabineta Van-dervelde, ki se mudi v Ženevi, In Vauters, ki je odšel v London, kjer se pogaja za državno posojilo.
ŠAHOVSKI TURNIR.
Semmerng, 17. marca. (Izv.) Pri osmem kolu je bil Izid sledeči: Aljehin je zmagal nad Rubinsteinom, Tarrasch nad Retijem, Tarta-koper nad Grilnfeldom. Treybal nad Vaydo, Niemcovič nad Janovskim, Davidson nad Ro-sellijem. Partije Yates : Gild, dr. Vidmar : Kmoch in Michel : Spielmann so ostale remis.
Naša polifiUa
A Agitacija radičevcev na Štajerskem. Z
veliko vnemo so se vrgli radičevci na agitacijo na Slovenski Štajer. Poseben apetit imajo na Dravsko dolino, mariborsko okolico, ptujski in konjiški okraj. Radičevsko agitacijo vodijo: Roman Bende, švikaršič in Škabar, LipovSek, dr. Janirger in dr. Rosina, Emeran Stoklas in še kakih osem drugih, ki ni nobeden od njih se-ljak. Pri agitaciji radičevcev so zanimive sledeče konstatacije: V bolj skritih krajih Se vedno govorijo o republiki, proti militarizmu, čeravno je Radič v Belgradu najhujši monarhist in so radičevci glasovali za ogromne izdatke za armado, Radičevci imajo na svojih shodih silno malo udeležncev, a Ra-Iiču poročajo o »ogromni: udeležbi. V odbore določijo po ogromni večini naše, demokrate, Nemce, socialiste, kateri pa po redu vsi preklicujejo svojo izvolitev. Agitatorjem je glavno, da Radiču poročajo o »sijajnih uspehih«.
A Socialistične levite dr. Žerjavu. Takole
piše >Delavska politika« o najnovejšem pohodu dr. Žerjava na klerikalnega zmaja: »Jutro vsak dan dobiva levite od tega ali onega lista, tako, da je že sedaj jasno, da je skoro vsa naša javnost proti borbenim metodam naših demokratov in še posebej Žerjava samega. Slovenski liberalizem, katerega ostanek ic izcedek je današnja slovenska samostojna demokratska stranka, pač ni slovenskemu narodu ustvaril večnostnih del in kulturnih vrednot, da bi se mogel postavljati na tako visok piedestal, kot se postavlja sam. Povedali smo že, da hoče biti Žerjav nezmotljiv in da hoče za vsako ceno uveriti našo javnost, da je edino izveličaven nauk njegov in še par veliŽin okrog njega in da je slovenski narod samo takrat narod, in se sme nazivati narod, kadar se zdi primerno in potrebno Žerjavu. In ker Žerjav dobro ve, kako kolebavo je njegovo »kulturno« delo, se je z vso silo vrgel v boj s škofom in hoče ubiti škofa, misleč, da na ta način ubije tudi klerikalizem in klerikalce. Dela po načelu: udari po pastirju in razkropila se bo čreda. Nam se zdi, da je Žerjav v slabo zadel, kajti Žerjav ima smolo in bi se iz smole strašno rad izkopal. »Domovina« je list, ki našega kmeta nikakor ne bo vzgojila, ne poboljšala in mu ne bo nudila nobenih globljih vpogledov v njegovo dušo, pač pa bo le še bolj sfanatizirala kmeta, seveda, če se bo dal. Najbolj nesramno pa je, ko zakriva »Domovina« svojo barvo in hoče Žerjav dokazati globokovernost li3ta, ko dobro vemo, kako in kaj. Zahrbtnost, zavijanje so bile vedno odlične lastnosti demokratov in tako je tudi danes. Ljubši bi nam bili, če bi tudi »nezavedni« masi povedali odkrito, tako je. nič dru-gače, ne pa kompromisarstvo, mežikanje in cincanje. in v tem oziru nam ravni, odločni iu odkriti škof veliko bolj ugaja, kot »pobožni« Žerj av.c — Smo radovedni, kaj bo na to odgovoril sodrugom gospod minister n. r.
A Re organizacija našega časopisja, vsled katere preneha izhajati »Naša Straža«, je dala »Jutru« povod za triumfiranje »o propadanju klerikalnega tiska, ki gre paralelno z nazadovanjem klerikalne stranke«. — Mi Žerjavo-vemu glasilu to otročje veselje iz srca privoščimo. S čim pa bi moglo sicer zabavati sebe in svoje čitatelje kot s prerokovanji o koncil klerikalizma. Sedem let že piše »Jutro« ne-krologe klerikalni stranki in pohrusta vsak dan za zajutrek najmanj dva klerikalca z je-sihom in oljem. Sama sreča, da se klerikalci na Slovenskem lako hitro množe, s čim bi se sicer »Jutro« preživljalo in s čim polnilo svoje predale? Ce pri klerikalcih kdo le kihne, že prinese »Jutro« o tem uvodni članek. Res se mora človek čuditi, da se tako velikopotezen in na taki svetski višini stoječ list sploh ozira na tako brezpomembnost kot je ta siromašna klerikalna stranka in njen lisic.
A Kulturna reprezentanca od strani Zer-javovega tiska je vsekakor taka, da je na svetu nikjer enake ni. Tako le jo dokumentira »Jutro«: Da — piše — izobraženstvo se zbira okoli »Jutra«, neizobraženci, nevedneži in sploh duševno omejeni ljudje pa okoli klerikalnih listov. — V isti številki piše »Jutro« tudi o neki pokvarjenosti in posurovelosti, o revolverski žurnaPstiki in sličnem Mi ne moremo k temu drugega reči kot to, da ata izobraženost »Jutra« in tistega izobraženstva, ki se zbira okoli njega, pač na enaki kulturni stopnji. Čestitamo obema.
nevne novice
k Velika krivica za one, ki so peuzioni: ani po starem zakonu. Finančni minister Stojadinovič jc v finančni zakon, ki ga je sprejela radikalno - radičevska vladna večina za dvanaj-stine avgust—september 1925, vtihotapil v čl. 50 določilo, da noben penzionist, ki je penzioniran po starem zakonu, ne more dobivati penzije in doklade po novem zakonu. Na tisoče slučajev je samo v Sloveniji in Hrvatski, ko imajo po zakonu prizadeti pravico, da se prevedejo njih penzijski dohodki na nove. Ali vlada je preko določil veljavnega zakona z novim členom 50 finančnega zakona črtala to pravico. Ko sem te dni v ministrstvu pošte interveniral pri personalnemu referentu g. Lovriču za celo vrsto poštnih vpokojencev- kateri so penzionirani po starem zakonu, mi je referent izjavil, da vsled čl. 50 omenjenega fin. zakona propadejo sedaj vse pritožbe teh penzionistov in njih zahteve, da se jim penzijski dohodki izplačajo po novem. Sigurno je ta člen v protislovju z določili zakona o državnih uradnikih in uslužbencih (tudi železniških), a kaj mar vladinovcem proti-zakonitost! Naša člana finančnega odbora gg. dr. Kulovec in Pušenjak sta že opetovano govorila o teh protislovjih in zahtevala, da se ta kričeča krivica odpravi, a vse zaman. Tako režim čuva zakone in pravico I — Fr. Žcbot, narodni poslanec.
k Popravljena krivica. Na intervencijo g. posl. Š k u 1 j a je minister financ dr. Stojadinovič podpisal sklep fin. odbora, ki spreminja zloglasni člen 4. o dragir.jskih dokladah duh. pastirjem izpod 200 domov. S tem je zadeva končnoveljavno urejena in končno izplačilo zavisi le od hitrejšega poslovanja računskih oddelkov, kjer pa se bo tudi še urgiralo.
•k 50% popust za posernike vinske razstave v Št. Ilju. Generalna direkcija za drž. železnice, komercialni oddelek, je odobrila 50% popust na vseh železnicah v področju ljubljanske direkcije za udeležence vinske razstave za Slovenske gorice v Št. Ilju 22. in 23. marca. Vsak udeleženec kupi na odhod ni postaji celo karto, katero naj blagajnik žigosa B mekrim žigom, in ki velja za povratno vožnjo. Ljubljanska direkcija se je o tem tele-grafieno obvestila.
•k Pašičeva 80 letnica. Radikali se pripravljajo na 80 letnico Nikole Pašiča. V Belgradu pa je javna tajnost, da Pašič danes ni 80 let star, ampak 85. Radikalni vodje naglašajo, da samo radi tega govorijo o 80 letnici, ker čudno izgleda, če bi obhajali 85 letnico. Pašič ima že polnih 85 let. Rojen je bil 1. 1841 v bližini Zaje-čarja, ki sc je tedaj nahajal na bolgarski zemlji. Značilni sta njegovi besedi »ovaj« in »bidne«. Nikola Pašič je po poklicu inžener. Telesno je vkljub visoki starosti še dobro ohranjen. Mož je visoke, krepke postave, Živi zelo zmerno. — Po celi Srbiji in drugih krajih, kjer bivajo Srbi so ustanovili pripravljalne odbore za proslavo 80 letnice.
k Govor pcslanca Skcberneta, katerega je imel v narodni skupščini v nedeljo, 14. marca, ob priliki razprave o proračunu poštnega ministrstva, bomo priobčili v jutrišnji številki.
k Kadrski rok. Pravico do vštetja kadr-skega roka imajo tisti, kateri so imeli že pred 1. septembrom 1923 pravico do pokojnine in kateri so vstopili v poštno službo pred 32. letom starosti. Prizadeti naj pošljejo v ta namen prošnjo na po3tno ministrstvo s prepisom potrdila vojaške oblasti.
•k Pevski koncert zbora slov. učiteljstva je iz več tehtnih vzrokov preložen in se bo vršil nepreklicno v soboto zvečer 10. aprila in v nedeljo 11. aprila popoldne. — Odbor.
k Predavanje o Cankarju na tržaški ljudski univerzi. Dne 18. t. m. bo predaval na ljudskem vseučilišču v Trstu prof, U. Urbanaz-Ur-bani o Ivanu Cankarju.
k Priprave za interbalkansko konferenco ▼ Sofiji. V teku tega meseca prispeta v Belgrad zastopnika Mednarodne sindikalne zveze Sassenbach in Mertens, da se dogovorijo z zastopniki jugoslovanskih sindikalnih organizacij glede udeležbe na letošnji interbalkanski sindikalni konferenci v Sofiji.
k Shod posetnikov iz Krškega in okolice radi previsoke davčne obremenitve bo na praznil', 19. t. m. ob 10 dopoldne v hotelu g. Gre-goriča v Krškem. Poročevalec g. Ivan Frelih iz Ljubljane. K obilni udeležbi vabi odbor.
■k Zagrebški esperantisti so posetili Stjepana Radiča in mu poročali o gibanju esperan-tistov. Zahtevali so, da gibanje esperantistov podpre tudi prosvetni minister. Radič je obljubil, da bo esperantski jezik upeljal v najkrajšem času na vseh trgovskih šolah. Pozneje pa bo mogoče upeljati esperanto tudi v ljudske šole.
k Šibeniška katoliška katedrala, ki ima
veliko umetniško vrednost, je čezdalje bolj v slabem stanju. Cerkvena občina se je obrnila vsled tega za podporo tudi na vlado, ki pa je zelo lakonsko odgovorila, da nima kredita.
k Ne kupujte inozemskih srečk! V zadnjem času se je zopet primerilo, da po vsej državi razprodajajo razni agenti inozemske srečke med nepoučenim prebivalstvom. Opozarjamo jih na zakon od 8. julija 1919, oziroma 30. novembra 1925., čl. 13., s katerim se najstrožje zabranjuje vsako razpečavanje, kupovanje ali prodajanje katerihkoli inozemskih srečk v vsem državnem področju. Po čl. 12. istega zakona se kupcu, oziroma prodajalcu zabranjene srečke odvzamejo in se kaznujejo poleg tega z globo do 5000 Din.
k Premetena sleparica se je pojavila v Krškem in v okolici. Najraje obiskuje župni-šča, kjer skuša izvabiti večje denarne zneske pod zvitimi pretvezami. Ženska je stara okoli 26 let, srednje velika, podolgovatega obraza, črnih las, v drugem stanju, govorica jo izdaja za Gorenjko. Kjer bi se še pojavila, naj se jo izroči orožnikom, ker ima gotovo mnogo goljufij na vesti.
k Utopljenec v blejskem jezeru, V torek, 16. marca popoldne so izvlekli iz jezera ob graščinskem kopališču 60 letnega Zorka, rojenega v Vidmu pri Krškem, zadnji čas bivajo-čega v Celju. Nesrečnež si je zvezal roke in noge, da se ne bi mogel rešiti. Najbrž je skočil v jezero že v četrtek, ker so opazili njegovo vrhnjo obleko že v petek na klopi graščinskega kopališča. Kakor se je izvedelo, je poproda! zadnji čas vso zlatnino in dragocene bisere.
k Zaščita otrok pred javnim pohujšanjem. V Parizu se je pred kratkim osnovalo društvo za zaščito otroških duš. Pravila temelje na sledečih načelih: »Mi imamo pravice in tudi naši otroci imajo pravice. Mi in naši otroci imamo tudi pravico, da moremo svobodno iti po ulicah, ne da naše poglede povsodi žalijo razstave, naznanila in igre. Nobenega dvoma ni, da so ceste in javni trgi last vsakogar, toda predvsem last vseh poštenih ljudi, vseh dobrih očetov, dobrih mater in njihovih otrok. V naših hišah je snažno in naše ceste naj bodo istotako proste izpodtike kakor so naši domovi. Odločeni smo, da naše delo izvedemo in ne bomo popustili, dokler ne dosežemo, kar hočemo, dokler na naših trgih in cestah ne bo ničesar več, kar bi moglo zastrupljati duše naših otrok. Če bo treba, bomo sami nastopili, da naše ceste in trge očistimo od vseh umazanij, nc da bi se dali pri tem od kakoršnihkoli pomislekov oplašiti.« Posnemanja vrednol
k Proti oglasom in letakom v Zagrebu. Zagrebški mestni svet je že lani sklenil davek na oglase in letake, toda veliki župan tostvarnega sklepa še ni potrdil. Ker se mesto vedno bolj preplavlja z oglasi in letaki, je mestno župan-
stvo sedaj izdalo odredbo, ki deljenje letakov sploh prepoveduje,
k Les za železničarska stanovanja v Zagrebu. Ministrstvo za šume in rude je odobrilo železničarski stavbni zadrugi »Dom" v Zagrebu 10.000 kub. metrov lesa za železničarske domove.
k Avstrijski korzul v Sarajevu. Za konzula v Sarajevu je avstrijska vlada imenovala Franca Zieglcrja.
k Iz delovanja poštnih organizacij. Na VII. rednem občnem zboru »Osrednjega društva poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani je poročal blagajničar, da je znašalo čisto društveno premoženje ob koncu poslovnega leta 91.240.81 dinarjev, kar sc je vzelo z zadovoljstvom na znanje. Nato se jc prešlo na volitve v odbor Osrednjega društva. Izvoljeni so bili naslednji uslužbenci: predsednik Gruden Martin, podpredsedrik Martinšek Fran, tajnik Dvoršak Vinko, tajnikov namestnik Hauptnian Jožef, blagajničar Engelman Anton, blagajničur-jev namestnik Vogelnik Ivan, knjižničarja Ban Martin in Bavdek Vekoslav. Odborniki so: Šimenc France, Bizjak Martin, Paljevec Rudolf, Jerkič Kari, Roh Anton, Sovdah France, Klan-čar Vinko in Zaviršek Anton; v nadzorstvu pa: Jeršek Avgust, Mervič Ivan, Gliha Julij, Kozinc Anton, Apih Kari in za namestnike so bili izvoljeni: Lahovič Mihael, Cergolj Ivan in pa Glavnik Franc.
k Požar v Šoštanju. V noči od ponedeljka na torek okrog pol dvanajste ure jc zbudil naše mesto klic: Goril Ogenj je izbruhnil v znani vili Prode za hotelom »Jugoslavija« in sicer v priključenem gospodarskem poslopju. Vžgala se je slama, ki je gorela z velikanskim plamenom in ogrožala poleg stoječa poslopja. Le skrajni požrtvovalnosti mestnega gasilskega društva ter društev iz Družmirja in Velenja in pa okolščini, da ni bilo vetra, se moramo zahvaliti, da se ni požar razširil po mestu. Skrajno surovost so pa pokazali dotični temni elementi, ki so to nesrečo zlorabili za tatvino in žc itak hudo prizadetim pogorclcem kradli obleko, denar in meso. Zlasti sta oškodovana gosp. Pejovnik in Kozlevčar Naj bi tatove res strogo kaznovali! — Kako jc nastal požar še ni znano. — V nedeljo je pa bil dobro viden požar v Plcšivcu. Zgorelo je gospodarsko poslopje posestrika Volka. Baje so zažgali neprevidni fantje s cigaretami.
k Župnim uradom. Nisem sicer pisec notice v izkazu mladeničev nabornikov v enem izvodu, vendar hoSem opozoriti, da .je merodajno navodilo za naborne izpiske knjiga >Pravilo o rekrutovanju mladeničev za stalni kader«, ki jo je izdalo 1. 1921 vojno ministrstvo in ki se je dosiavila vsem župnim uradom, vsaj na štajerskem, od Komande vojnega okrožja v Mariboru. »Pravilo« govori vedno le o enem izvodu: tako na str. 3 >na izvodu duhovnikovem iz krstne knjige«, na str. 4 »Spisek mladeničev ... je dolžen vsak duhovnik predložiti vsaj do i 15. aprila: in zopet »Prepis tega izpiska mora duhovnik hraniti pri sebi « Naredbo, da se naj izročita občini dva izvoda izpiska, je izdalo menda vojno okrožje in na podlagi njegove naredbe ju tirja tudi okrajni glavar. Zato sem prošnji do sedaj vedno i ustregel in vposlal izpiske ln duplo, četudi ju »Pra-| vilo« ne omenja, in sem redno prejemal tudi zadostno število tiskovin od županov, celo in triplo. O tem vprašanju je torej težko debatirati. Opozoriti pa hočem na neko drugo vprašanje, ki je postalo pereče !. 1926 in ki pomeni veliko krivico za marsikatero župnijo, to je vprašanje o pristojbinskem na-meslku ali, kakor se zdaj imenuje, o dopolnilni taksi. Finančni zakon iz I. 1923 je določil, da naj obsega prva predhodna doba čas od 1. 1923 do 1925, druga čas od 1. 1925 do 1930, potem pa naj se začnejo redna desetletja. Letos bi se torej morala vrednost vse imovine nanovo preceniti in napovedali. Finančni minister pa je naenkrat z odlokom z dne 1. decembra 1925, br. 82921 odredil, da se naj dopolnilna taksa za dobo 1926—1930 plačuje v dosedaj določeni višini. To pa je krivica I Vrednost posestev in druge imovine je od zadnje odmere padla za dobro polovico, če no celo za dve tretjini, in vendar bi morali upravitelji plačevati davek v prejšnji višini; pa tudi davek sam se je v mnogih slučajiii odmeril krivično. Poznam dva nadarbinarja v mariborski oblasti, ki sta po zakonu za svojo osebo oproščena takse od posestva, ki jima je vraču-njeno v kongruo. Finančno ravnateljstvo v Mariboru jima je pa predpisalo davek; vložila sta pri-
Vsi,
, hočejo kupovati Sch'chi-ovo milo.
Nekateri •e dajo p. « govoriti,
da vzamejo druga pralna srcdtlva.
Velika večina pa vitraja
na tem, da uporablja Ie pravo Schlcht-ovo milo.
Kateri to pametnejši? Previdni!
Vedo namreč, da more enkratna uporaba manjvrednega mila več škoditi, kakor je mogoče v*e leto prihraniti na ceni mila.
ziv na generalno direkcijo v Belgradu, ki je odbila priziv in zahtevala plačevanje takse. Nato sta se obrnila z utemeljno vlogo na velikega župana, ki je ugodil prizivu in zaukazal, da se jima vrne predpisani davek. Letos je davčni urad zopet predpisat davek. Začne se torej zopet stari dirindaj: predpis, priziv, vrnitev plačaue takse. -— Zopet drugi »o jasno dokazali, da je posestvo pasivno, manj vredno — vse zastonj, davčni uradi so imeli predpis: Toliko se mora oral ceniti — in vsak ugovor je bil zastonj. Tudi pisec teh vrst dobivam kongniino dopolnilo, sem torej za nadarbinsko posestvo oproščen dopolnilne takse; zato sem tudi na napovedi izrecno prosil, da se mi prizna ta ugodnost. Toda davčnemu uradniku samemu zakon ni bit jasen, ugovarjal je, da velja postavka v vrednosti 20.000 kron za celo posesivo in ne samo za oproščeni del, in tako plačujem dopolnilno takso za posestvo, ki je po zakonu oproščeno takse. Najhujše je pa še to, da ne morem niti ugovarjati, ampak bi moral svojo breme mirno nositi do leta 1930 ako ne bo nove napovedi. Proti temu moramo odločno ugovarjati in zahtevati, da sp taksa razmeram primerno nanovo uredi.
k »Peko z — otroški čeveljčki prvovrstne kakovosti se prodajajo do 25. t. m. po znatno zn žanih cenah. Oglejte si cene v izložbah to-var n »Peko«, Ljubljana, Breg 20 in Aleksandrova c. 1.
tlf orna
O Janko Kessler f. Po daljšem boleha« u ju je umrl včeraj v deželni bolnici ljubljanski magistratni pisarniški ravnatelj g. Janko Kessler. Mož, ki je bil v vseh krogih znan kot vesten, jako uvidljiv, dober, uljuden in nadvse uslužen uradnik, je bil rojen 4. aprila 1874 v Šer' Jerneju na Dolenjskem. Tam je obiskoval ljudsko šolo, katero je dovršil z izvrstnim uspehom, nakar so ga starši poslali na ljubljansko gimnazijo. V Ljubljani je dovršil dva gimnazijska razreda in je šel od tod na novomeško gimnazijo. Potrjen k vojakom, je služil tri leta pri trdnjavskem topničarskem polku v Pulju, odkoder je stopil v železniško službo in je služil nekaj časa pri južni železnici in sicer na postaji v Borovnici. Ta služba pa mu ni ugajala in si je želel, da pride v Ljubljano. S pomočjo dobrih prijateljev je dobil leta 1898 praktikantsko mesto pri ljubljanskem mestnem magistratu, kjer se je povzpel do stopnje magistratnega pisarniškega ravnatelja. Več let je sestavljal volivne imenike in je določal tudi ljubljanska volišča. Delj časa
H b h b
:: V proslavo godu vseh J0ŽET0V In JOŽIC
priredim v četrtek 18. t. m. v salonu KOLODVORSKE RESTAVRACIJE
ZABAVNI VEČER
Sodeluje nmovrslni salonski orkester ..SLOGE" — D:l>r« »liu ln Uborm kuhinj«. — Za obilen obisk se priporoča BI	Josip MojdtC, reatavrater
^ 3BKR tBSmS OBEB 351KB ."SEBE SS25EB BBI
a* "i H ■S
XXVIII. evbaristi&il kongres v Chikagu.
Evharislični kongresi so se začeli po pobudi laikinje. Francoska gospa, Marije Tamis-sier je vzpodbudila škofa Gastona de Segur, da je sklical tak kongres v Lillu 21. junija 1881. Bilo je navzočih 3000 oseb, predstavlja-jočih 9 narodov. Cestitljivd škof de Segur je namen kongresa markantno označil. Dejal je: »Jasno je, da pohaja vel ko zlo naše dobe ne ; samo v Franciji nego po celem svetu iz tajenja j Jezusa Kristusa. Sekularizacija, to je geslo > sovražnikov Boga in njihov glavni smoter je, | da se vera in nadnaravnost sploh izbriše is j človeških src. Naš namen pa je odpreti pot, j da se v srca zopet vseli Jezus Kristus in to je dosepljivo samo po Presveti Evharistiji.«
Sledeči kongres je bil v Avignonu 1882 ; leta navzočih je bilo 6000 oseb. Leta 1683 je j bil kongres v Liegu že z 10 000 udeleženci s j celega sveta; četrti je bil v Fribourgu. Sedma je bil 1. 1890 v Anverzi; udeležilo se ga je nad 150.000 vernikov. Posebno ginljiv je bil kognres 1. 1893, deveti po številu, ki se je obhajal v Jeru alemu na Oljski gori. Naslednji kongresi so: 1894 v Reimsu, 1897 v Paray le Monialu. 1898 v Bruslju, 1899 v Lurdu, kjer se je udeležilo procesne samo 30.000 duhovnikov. Leta 1001 se je vršil ovharistični konjres v Angnru, 1902 v Namuru.
16. evbaristični kongres se je vršil v Rimi na željo svetega Očeta Piia X. 17. in 18.
kongres (1906 in 1907) sta bila prvi v Tournai, drugi v Metzu, 19. pa v Londonu. Temu je prisostvoval kot papežev legat kardinal Vin-cencij Vanutelli, ki je prvi papežev legat, ki je po ?00 letih zopet prestopil angleška tla. Bil je sijajno sprejet in mislilo se je, da ne bo izlepa kakšen kongres še prekosil tega. 20. kongres je bil v KOlnu leta 1909, naslednjega leta pa v Montvealu, torej vprvič izven Evrope.
Naslednja leto so se zbrali evharislični kongresi v Madridu, na Dunaju, na Malti in 1. 1914 pred vojsko zopet v Londonu. Vojska in njene posledice so prekinile te zbore do leta 1922, ko se je 26. evharistični kongres zbral zepet v Rimu.
L. 1924. je prišel na vrsto Amsterdam, zdaj leta 1926. se zbere v Chikagi.
Ko se je zbral vprvič na ameriških tleh evharistiični kongres v Montrealu v Kanadi, je bilo navzočih 715.000 vernikov. Cikaški ga bo seveda še daleč prekosil, bo uprav seku-larnn manifestacija. Cikago je največje železniško središče celega sveta, kajti tu se križa 53. prog. Kongres ki bo trajal 5 dni, bo gotovo zbral nad 1 milijon udeležencev. Ra?un Združenih držav bo največ vernikov iz Anglije, Irske, Belgije, Francije, Švice, Španije, Italije Nemčije — pridejo Poljska, Avstrija, Ogrska, Jugoslavija. Večje skupine so naznanjene iz Kanade in Mehike, dveh centralnoameriških republik, naialje Iz Kolumbije, Peru. Argen-tinije, Clle. Braulije, Paragvaja in Ekvadorja. Zastopani pa bodo tudi Kitaj, Japonska, Fili-
pini, Indija in nekatere afriške dežele. Pri-pravljavna dela že celo leto vrši 23 odborov.
Kongres se bo otvoril v nedeljo 20. junija. Opolnoči se bodo vršile sv. maše po vseh katoliških cerkvah, da bo moglo 1 milijon udeležencev sprejeti sv. obhajilo rano v jutro otvoritvenega dne. Otvoril se bo kongres for-j malno ob 9 dopoldne v katedrali Presvetega Imena. Tu bo imel nagovor papežev legat, i Drugi dan se bo kongres zbral na stadionu na Vojaši em polju v Velikem parku, kjer bo i pri sv. maši pelo 50.000 šolskih otrok. Stadion i ima prostora za 160.000 oseb. Glavna zboro-i vanj \ se bodo vršila v starem Coloseju in sicer po dva vsak dan ob 2 ln ob 5 popoldne. Za posamezne narodne sekcije je določenih 16 velikih dvoran po mestu. Tretji dan bo namenjen samo za ženske in žensko vprašanje; kongres žena se bo vršil v stadiumu, pel bo 1 kor čikaških nun. Četrti dan kongresa bo po-I svečen vprašanju višje vzgoje. Akademiki bodo peli pri sveti maši; nato so bodo vršila zborovanja katoliških univerz, profesorjev, učiteljev, študentov.
Sijajna bo evhoristična procesija. Vršila se bo na 120 aktov velikem zemljišču semenišča čiknške škofije okoli jer.era, kjer bo v čast Presv. ReŠnjemu telesu flotila prekrasno ; dekoriranih ladij.
Na pravnik sv. .ložefa ob do! 4, popoldne v Liudskem domu mladinska akademija.
Šport, morala m etika.
Dr. Hainz iz Stuttgaria je zapisal tele lepe besede: »Ce govoriš s katerimkoli nesportni-; kom o potrebi in vrednosti športa, boš kar brž presenečen; tako zunanje in površno ocenjevanje športa, brez globljega razumevanja, j Včasih motijo sodbo stari predsodki s tisočkrat prežvečenimi frazami; in če teh preasoa-kov ni, tedaj se poniža nesportnik do tele izjave: jSicer ne gojim športa, sem bolj za ! umetnost in znanstvo, priznam pa — o milost! —, da more biti šport zdravstveno ara-gocen, če ga gojimo zmerno in ne ekscentrič-no.« To je vse, to je maksimum, kar nani fi-I lister pove; večkrat še tega ne.
Taki filistri po:na.jo kvečjemu le to zunanjo plat, ma erielno. O notranji vrednosti etike, ideje in morale, o psihičnih vrednotah ' športa, ki se ne dajo ne tehtati an ne meriti, pa ti naši sodobniki nimajo prav nobenega pojma. Prav nič ne vedo, da pravilno pojmo-| vanje športa napravi človeka čistega in plemenitega. zmernega, požrtvovalnega, plemenito mislečega, drznega in po-,umnega in z;t pomaganje pripravljenega. Ne vedo, da nas iz materialislov spremeni šport v idealiste v j najlepšem pomenu besede; ne v idealiste v sm slu nepraktičnega in svetu odtujenega teoret ka, temveč v idealiste aktivnega in energi.no delujočega praktika. Ta praktik pozna re.-n;čnost; njegovo mišljenje in strem-i ljenje ne gre za materialnostjo, temveč >:a ko*
je vodil tudi zapisnike novorojenih in umrlih v Ljubljani in je imel vsled tega jako obsežno poznanje ljubljanskega domačega prebivalstva. Po dolgoletni vstrajni službi je stopil letos v pokoj iu sicer radi slabih oči. Vendar se ni mogel ločiti od svojega urada in je delal po svojih močeh, dokler ni popolnoma omagal. Poleg svojega pisarniškega dela je pisal in dajal pokojni tudi razne podatke ljubljanskim listom in je bil tudi več kot dvajset let so-trudiuk našega lista ter nam pridno pošiljal razne statistične in druge podatke ter dnevne vesti. Poleg tega se je udejstvoval pokojni Janko tudi literarno. Napisal je po mestnih arhivskih podatkih spis >0 ljubljanskem ži-dovstvu v preteklem stoletju«, dalje več krajših novel in sicer pod imenom »Podgorjanski«. Poslovenil je tudi »Spomine na dr. Franceta Prešerna in Ernestino Jelovškovo in pa več krajših iger za slovensko gledišče v Ljubljani. — Truplo pokojnega bodo prepeljali danes popoldne ob treh iz deželne bolnice do mestne meje na Dolenjski cesti in od tam z avtom mestnega pogrebnega zavoda v njegov rojstni kraj Št. Jernej, kamor pride okoli šestih zvečer. Tam ga bodo pokopali na njegovo lastno željo v skupno rodbinsko grobnico. — Zanimivo je, da je pokojnemu ravno na ta dan pred 24. leti umrla v Št. Jerneju njegova mati. — Rajniku, ki ga je moral vsak vzljubili zaradi njegovega izredno dobrega srca, bodi ohranjen med našimi meščani najlepši spomin, njegovim sorodnikom, med katerimi je se-.tra, gospodična Marija Kesslerjeva, voditeljica prodajalne Kat. tiskovnega društva (Ničman), pa naše iskreno sožalje!
0 »Dekle z biseri« na Ljudskem odru v Ljubljani. Na praznik sv. Jožefa, 19. marca ob pol 8 zvečer in v nedeljo 21. marca ob pol štirih popoldne. Dejanje se godi v času rimskega imperatorja Tita in razdejanja Jeruzalema ter v času preganjanja kristjanov. Ta krasni igrokaz, ki je dramatiziran po romanu istega imena, nadomešča letos pasijonske igre na Ljudskem odru. Okoličanom priporočamo nedeljsko popoldansko predstavo, kakor tudi, da si vstopnice preskrbe že v predprodaji ali pa pismeno. Predprodaja vstopnic v Ljudskem domu.
O Mladci z žrdjo je popolnoma nova točka mladinske akademije na praznik sv. Jožefa, 19. marca oh pol štirih popoldne v Ljudskem domu. Nastopi 5 mladcev s 5 ni dolgo žrdjo, s katero in ob kateri bodo izvajali 2 težki vaji z lepimi in učinkovitimi gibi in skupino ob stoječi žrdi. Že sama ta točka je vredna, da se udeležiš akademije,, ki ima na sporedu še druge ravnotako lepe telovadne točke.
O Nositcljicam pravo prosvete in izobrazbe, slovenskim materam, bo veljala prireditev v nedeljo 21. marca zvečer v unionski dvorani. Naše centralne organizacije tekmujejo med seboj, kako bi najlepše proslavile god onih naših mater, na katerih sloni glavni del verske in svetne kulture. Ta večer bomo slišali: Pesem o solnčnih očeh, čuli bomo, kako nežno iu sladko je Ivan Cankar občutil tihe strune materinske ljubezni v »Njenem grobu« — s kako plastiko nam je naslikal IV. postajo kri-ževega pota itd. Da bodo te točke primerno podane, bo skrbel Ljudski oder po svojih najboljših močeh. Ženski zbor »Ljubljane« bo zapel Riharjevo: Ko v jasnem pasu; mešan zbor pa Premrlovo: Z glasnim šumom s kora. Ker je na telovadni akademiji najgloblje vplival nastop Orlic: »Za materjo«, zato se bo tudi na tem večeru la točka prednašala. Mladina naša, pripelji ta večer svoje matere na materinsko prireditev.
O »Krekova mladina« Ljubljana ima kakor vsako leto tudi letos na praznik sv. Jožefa ob 7 zjutraj sv. mršo in skupno sv. obhajilo v kapelici pri sv. Jožefu. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se sigurno udeleži. — Odbor.
O Umrl je dne 17. marca Alojzij Zajec, Btrojnik hotela »Union«. Pogreb bo danes popoldne ob štirih iz Frančiškanske ulice št. 2. Pokoj njegovi duši!
0 Iz krogov bančnih uradnikov prejemamo. Na 1. redni seji novoizvoljene Delavske zbornice je predsednik Društva uradništva denarnih zavodov g. Niko Gogala, kakor znano,
tikor mogoče popolno vzgojitvijo lastne osebnosti. Šport vzgeji
cel značaj in celega človeka.
Pot do velikega in trajnega uspeha nas vodi namreč mimo pestaj samo-atajevanja, drete in odrekanja materielnim dobrinam in užitkem. Nepremaklivo je dejstvo izkustva, da
so dosegli vsi veliki športniki svoje uspehe le z discipl niranjem samih sebe, pa naj so gojili ta ali eni šport. Vsaka vrstica v zapiskih velikih športnikov nam pripoveduje, da je uresničen e klasičnega športnega uspeha preizved etičnega in idejnega načina ž'v-Ijenja. Kolikor bolj se posreči športniku odločitev od materije, toliko večji bo njegov športni uspeh. Odložitev od materije se pa more doseči le na duševnem polju, potom močne volje; izločiti moramo vse vplive, ki škodujejo, aktivno pa moramo vključiti vse vplive, ki koristijo in dvigajo. Ni zadosti, da se vzdržimo alkohola in nikotina itd., na drugi strani pa tudi ni zadesti, da samo treniramo. Samo
harmonična združitev
obeh elementov nas pripelje do velikega uspeha. Zdravi in močni abstinenti brez aktivnega tren r nja ne bodo napravili nič posebnega, prav tako pa tudi ne oni, ki sicer tre-
glasoval a socialistično večino. To je njegova osebna pravica, kot zastopnik bančnih uradnikov pa je bržč s pozabil, da le-ti n so organizirani v s cir.listični stranki. Bančni uradniki
imajo danes svoj občni zbor in čisto naravno je, da se bo to vprašanje tu razmotrlvalo.
0 Občni zbor Strokovnega društva tobačnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani.
Dne 17. marca se je vršil redni letni občni zbor Strokovnega društva tobačnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani. Občni zbor se je vršil v dvorani Rokodelskega doma. Udeležba je bila dokaj zadovoljna sicer ne kot bi bilo želeti, temu so pač krive razmere, v katerih se delavski stan vobče nahaja. Ob četrt na tri je predsednica ga Grošelj otvorila občni zbor. Imenom JSZ je pozdravil zborovalce tov. Cvikel in v kratkih potezah predočil razmere v društvu s pozivom, da se čim tesneje strnemo za boj za dosego pristoječe pokojnine. Po poročilu tajnice in blagajnice se je izvolil naslednji odbor: Bahor Valentin, Plestenjak Anton, Katauer Uršula, Simončič Ana, Maurin Cecilija, Krenžak Marija. Svetek Anton, Grošelj Uršula. Nadzorstvo: Černe Mihael, Zor Ana, Vidmajer Antonija. V delegacijo JSZ: Bahor Valentin, Katauer Uršula. — Za tem je tov. Katauer podala izčrpno poročilo o delu organizacije in neprilikah, ki jih je bilo prestati. Med slučajnostmi se je še oglasil stari borec Bahor Valentin s par besedami v podkrepitev bodočega dela. Članstvo je enodušno sprejelo sklep poprijeti se v bodoče krepkej-šega dela, tako kot je bilo vajeno v mladih letih pod vodstvom ranjkega očeta dr. Kreka. Predsednica je ob petih zaključila lepo uspelo zborovanje.
O Pet let brez stanovanja. Sem državni uslužbenec in stanujem na deželi tričetrt ure daleč z vlakom, do katerega imam dobre pol ure peš. In to trpljenje traja že pet let. Prosil sem že za skoro petdeset stanovanj, a vse brezuspešno. Na ta slučaj si dovoljujem tem potom opozoriti stanovanjsko sodišče v Ljubljani. — Državni uradnik.
O Darilo. V počaščenje spomina svoje pokojne matere je g. Jožef Luckmann izročil mestnemu magistratu 3000 Din v dobrodelne namene.
Odpuščeni okrajni sluge. Pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu se ukinejo službena mesta okrajnih slug. Dolgo vrsto let so vršili zvesto in marljivo, ne baš prijetno službo po vseh občinah okraja. Njihova plača sicer ni bila velika, a bila je vendar pripomoček za življenje v sedanjih težkih razmerah. Zato je izguba službe zanje precej občutna. S to ukinitvijo bo se sicer občine razbremenile, prizadel pa se je s tem družinam okrajnih slug težek udarec. Menimo, da bi se morale na vsak način izposlovati prizadetim druge primerne službe, če že ni mogoče izvojevati kake podpore, ali saj enkratne odpravnine. Je pač bridka usoda vseh uslužbencev, da so kar »razrešeni« svoje službe, a za njihovo eksistenco pa nikdo ne poskrbi. Uverjeni smo, da bodo poklicani faktorji storili svojo socialno dolžnost!
Mrtva novorojenčka. Na Pero vem so potegnili 13. in 14. marca 1926 na jezu reke Bistrice iz vode dve trupli popolnoma razvitih novorojenčkov. Sodna obdukcija je ugotovila, da sta bila otroka živa rojena, po porodu pa zadušena in vržena v vodo. En otrok je ležal že najmanj 14 dni v blatu. Da bi šlo za dvojčke, je izključeno. O storilcih ni sledu. Ker se je vršil dne 12. marca v Kamniku sejem, ni izključeno, da sta bila otroka od drugod prine-šena. Eventualni podatki o neznanih detemoril-kah naj se sporoče okrajnemu sodišču v Kamniku.
Žužemberk
Ogenj. V soboto, dne 6. marca ob 11 ponoči je začel nenadoma goreli Dularjev hlev v Stranski vasi, prav tik Irga. K sreči je zapazil ogenj nočni čuvaj, ki je hitro zbudil domače, kateri so kakor ljudje po drugih hišah, že vsi spali. Iz hleva so sicer rešili vso živino
j.m a. /KMmmsrjmm
nirajo, pa so vdan; alkoholu, nikotinu in drugim šk dljivim vplivom.
Za pravega in prepričanega športnika velja ena s->ma pot, ki vodi v višino, pot etiko in morale. In tu nolri je nepremagljiva vrednost športa: ne zahteva samo besed, temveč tudi dejanja zahteva življenje po zakonih etike in mor.-.lo. Šport je etična volja, ki je postala dejanje.
To je temeljna etična misel; je veliko vrnem h in razvojnih stopenj, bolj ali nrnj oddrlj-nih od idealnega cilja, a to na etični misli ne spremeni nič. Pravi športni duh nas vodi do etike in' morale. Če ne verjameš, pa vprašaj Carpentiera aH Nurmija ali kateregakoli privega ep rtni'-a hočeš.
Sp rt je najfcoljš, vzgojitelj, tako za posameznika kot za celoto. Če ga ne gledamo samo od zunaj te > več če pravilno poudarjamo tudi njegovo notranjo moč samovzgoje, bomo narodu vel ko 1 o:istili in zelo dvigni li njegovo notranjo in zunanjo odp-rno silo.«
llll=l!l=lll=lll=IIIEIIIEIli=l||
Nalvečjs loterija ?e loterija za Stadion. 456 dobitkov!
IIIEMEIIlElllElliSIIIEIIIEME
in prašiče, vendar 6e Je eden tako opekel, da so ga morali zaklati. Plat zvona je zbudil ves trg, ljudje so prihiteli v velikih množicah k požaru in ga omejili samo na hlev. Obvarovali so celo domačo hišo, ki je komaj dober korak proč. Ogenj je menda nastal vsled neprevidnega ravnanja e pepelom. Hvala Bogu, da je bilo vreme popolnoma mirno; gorje, če bi bil ogenj izbruhnil par ur prej, ko je,vlekel močan veter! Naš nočni čuvaj je ob tej priliki zopet pokazal, kako potreben je, in kako prav je storila občina, da je zopet zasedla to mesto po daljšem presledku. Seveda, vsi niso zadovoljni z njim! Nekaterim gostilničarjem se zdi nepotreben, ker ne pozna glede policijske ure nobene šale. Nekaterim fantom, kmečkim in gospodskim, pa se zdi nevljuden, ker ima premalo smisla za ganljivo-sladke podoknice ob uri duhov. Pa se bodo že tudi ti privadili nanj I
Naša požarna bramba je ob tej priliki zopet pokazala, da je potrebna temeljite reorganizacije. Saj ima samo še par delavnih članov. Ti so, kakor vedno, tako tudi ob tej priliki nastopili hitro in delali z vso vnemo in požrtvovalnostjo, ali kaj, ko ne morejo sami vsemu kaj. Vaj nima društvo po prevratu sploh nobenih. Enkrat je bila vaja napovedana, a prišli so celi štirje. Ker niso hoteli brez vaje oditi, so najeli nekaj otrok, da so gonili brizgalno, sami pa so poškropili po vrsti hiše na trgu, nakar so se vrnili v Gasilski dom. Od takrat društvo počiva razen kadar je kakšna veselica, na kateri se «delujočk člani polnoštevilno pojavijo. Zadnji čas so zanesli v društvo po nepotrebnem prepir, tako da zadnji občni zbor ni mogel izvoliti niti odbora. škoda za društvo, ki je eno najstarejših in najštevilnejših.
Umrl je 7. marca 1926 širom Dolenjske znani klobučar Janez Košiček, p. d. Jager. Bil je tržan stare sorte. Zato ga je trg tudi zelo številno spremil k večnemu počitku. Imel je zelo lep pogreb.
Samoumor. Soboto so v sosednjem Šmi-helu brez cerkvenega blagoslova pokopali mizarja Janeza Vidmarja iz Fužin pri Zagradcu. Mož je bil že 78 let star in oženjen. Zadnje čase je bil zaradi nečesa zelo potrt. V četrtek zjutraj je kupil v neki trgovini v Zagradcu pol litra špirita in nato krenil peš proti Šmihelu, češ da bo mimogrede opravil spoved. Ko je prišel do Klečeti, je legel pod neki kozolec in izpil špirit. Našli so ga mrtvega in ga prenesli v šmihelsko mrtvašnico. Obdukcija je pokazala, da mu je špirit popolnoma ožgal želodec in čreva. Bog mu bodi milostiv!
Z veliko napetostjo pričakujejo naši na-prednjaki prvo občinsko sejo novoizvoljenega odbora. Kaiti ob tej priliki se bo baje začeia, od »Jutra« in »Domovine« tako zmagovito napovedana, kontrola županovega delovanja od strani »Medvedovega kluba«. O izidu kontrole in eventualnih dolgih nosovih vam bomo pravočasno poročali.
Maribor
□	Ena najlepših akademij bo gotovo akademija našega orlovskega dijaštva, ki se bo vršila jutri ob 17. uri v Narodnem gledališču. Izvajale se bodo na njej točke, ki so dosegle vsaj velik uspeh, če ne prvo mesto na akademiji Jugoslovanske orlovske zveze. Izvajala se bo na tej akademiji »Slovanska uspavanka«, ki je bila morda najlepša točka letošnje zvezne akademije.
□	Materinski dan proslavi Maribor dne 25. t. m. dopoldne v cerkvah, kjer bodo temu primerni nagovori in molitve za matere. Popoldne ob 5 pa bo imel Orliški krožek proslavo z izbranim sporedom v dvorani Zadružne gospodarske banke. Nastopil bo tudi Ljudski oder s tremi prizori iz Meškove igre »Mati«. Ze danes opozarjamo na to vsa naša društva v Mariboru.
□	Soja širšega okrajnega odbora SLS za okraj Maribor, desni breg, se bo vršila v nedeljo, dne 28. marca 1926 ob pol 10 dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke, Alek sandrova cesta 6, s sledečim dnevnim redom: 1. Politično poročilo (posl. Falež), 2. gospodarski položaj (dekan A. Sagaj), 3. organizacija in časopisje (tajnik Kranjc), 4. volitev članov vodstva, 5. slučajnosti. Prosimo, da noben član odbora ne izostane od seje. Pripravite se tudi na debato. Pripravite svoje zahteve.
□	Katoliško izobraževalno društvo iz Laj-tersperga vprizori s sodelovanjem Ljudskega odra v nedeljo, dne 21. t. m ob pol 15 v Narodnem gledališču v Mariboru popularno Fin-žgarjevo narodno igro »Divji lovec«. Poselite!
□	Mariborski župan dr. Leskovar je na vprašanje o stanovanjski bedi v Mariboru podal pojasnilo, da je občina do sedaj storila vse, kar ji je le bilo mogoče. S svojim smo-trenim delom je zidala sama in v zvezi z Mestno hranilnico, tako da bo do zime 100 novih družinskih stanovanj na razpolago. Da bi pa dvignila tudi privatno podjetnost, je sklenil mariborski občinski svet, da bodo oproščene vse nove stavbe, ki bodo kolavdirano do konca leta 1927. za 6 let vsakega občinskega davka in ra^Trh pristojbin.
□	Slikarsko razstavo lastnih del bo priredil umetn!k-doma?in g. Anton Trstenjak. Razstavljeni bodo ra?ni akvareli, pokrajine in oljnate slike Otvoriena bn 19. t. m.
□	Tatvina na realki. Na tukajšnji realki je pred dvema dnevoma vlomil v ravnateljevo pisarno neki tat in odnesel, kar mu je prišlo
pod roke. Tatu pa so tokrat prav naglo dobili
Bil je neki vajenec.
□ Sejmgko poročilo. Na svinjski sejem dne 12. marca 1926 se je pripeljalo 203 svinje in 1 koza. Cene so bile sledeče: mladi 5—6 tednov stari prašiči Din 80—125 za kom, 7 do 9 tednov stari prašiči Din 150—200 za kom., 3—4 mesece stari prašiči Din 350—880 | za kom, 5—7 mesecev stari prašiči Din 400 ! do 450 za kom., 8—10 mesecev stari prašiči j Din 550—580 za kom., 1 leto stari Din 1600 i do 2200 za kom., 1 kg žive teže Din 10.50 do , 12.50, 1 kg mrtve teže Din 15—17; koza 100 dinarjev. Prodalo se je 98 komadov.
Celje
& Celjsko občinstvo opozarjamo, da bo začetek petkove operne predstave »Prodana nevesta« točno ob 3.15 popoldne, to pa zato, ker je opera razmeroma dolga in mora radi odho:'a vlaka končati takoj po šesti uri.
Občeslovensko obrtno društvo proslavi na Jožefovo, 19. marca t. 1., obrtniški praznik. Spored je naslednji: 1. ob osmih dopoldne slovesna s\eta maša v farni cerkvi; 2. ob devetih slavnoslno zborovanje v mali dvorani Celjskega doma s sledečim redom: a) otvoritveni nagovor, b) Pomen obrtniškega praznika, govori generalni tajnik Trgovske in obrtne zbornice v Ljublani g. dr. Fran Windischer; 8. ob 11. uri d; poldne promenadni koncert železni-čarske godbe pred kolodvorom. Popoldne se vrši izlet v Laško.
Trbovlje
Gerentski sosvet ima v soboto dne
20. marca svojo sejo s sledečim dnevnim redom: Citanje zapisnika zadnje seje, poročilo gerenta o izplačanih izrednih podporah staro-vpokojencem, poročilo g. Plavšaka o nakazanih podporah občinskim revežem, poročilo gerenta radi ureditve občinskega kamnoloma, poročilo o popravilih na občinskih cestah v Trbovljah in v Hrastniku, prošnja društva »Svobode« za odstop občinskega zemljišča za igrišče, prošnja Franca Pusta za službo obč. pomožnega uradnika, poročilo o prodaji občinskega zemljišča zadrugi »Lastni dom« in Jožetu Golouhu, poročilo radi odškodnine za zemljišče za občinski vodovod Ferd. Forteju v Lokah, uvedba sodnijsko uradnih dni v Hrastniku, prešnja Franca Gučka za stalno name-ščenje kot nadzornika obč. vodovodov, prošnja rudniškega paznika Franca Kojtna za podporo njegovemu obolelemu otroku, prošnja šolskih upraviteljev za razširjenje šolskega vrta, poročilo živinozdravnika za potnino ob priliki mesogleda v Hrastniku, prošnja obč. redarja Logarja za nakazilo bolniških stroškov za njegovo ženo, prošnja »Zveze slov. vojakov« za zgradbo spomenika na glavnem trgu v Trbovljah, prošnja pismonoše Fr Režeta, v Hrastniku za podporo, več prošenj za sprejem v občinsko zvezo in slučajnosti.
sjz Občinske volitve. Redukcija delavcev znižanje plač in drugo je prav prišlo raznim strankam, da pri sedanjih občinskih volitvah v svoj prid agitirajo. Na plakatih, s katerimi se vabijo delavci na shode, ne vidiš napisanega vzroka shoda, namreč občinske volitve, nego redukcija itd. Na shodu se kalinom, ki se vsedejo na te limanice, govori nekaj malega o tem, več pa, kaj se hoče narediti v občinskem odboru, kar se je pa do danes izkazalo vse samo kot prazna obljuba. V vseh gerenlskih sosvetih so zastopani naši socialni demokratje, neodvisni ali prejšnji komunisti, demokratje, in uspeh je viden. Proračun se je v škodo delavca in v korist rudnika znižal za dva milijona dinarjev, delavski zastopniki sedijo pri sejah kot vkopani in se ne upa nikdo črhniti besedice proti rudniku, sploh se ne ve, zakaj sede v gerentskem sosvetu. In delavstvo to vidi. Vidi tudi delo naše Slovenske ljudsko stranke. Ko so druge stranke mirno čakale, kaj se naredi z delavstvom, smo mi že naše poslance pismeno, telefonično in brzojavno obveščali, kakšne krivice se nameravajo in so se tudi naredile rudarjem. Delavstvo čuti, da edino slovenska ljudska stranka, ki je zastopnica vsega slovenskega naroda, mora rešiti našega delavca, kakor tudi kmeta in obrtnika in bo oddalo svoje kroglice v prvo skrinjico, ki je edina prava!
Salovci na Goričkom Neznani storilci so v noči od 11. na 12. marca 1926 vlomili v trgovino g. Kalmana Pressa. Odnesli so več blaga v vrednosti okrog 1500 Din in Jo popihali preko meje. Merodajne oblasti bodo pač morale nekaj ukreniti, da se prepreči sistematično uhajanje vseh vrst temnih tipov preko meje.
Tošanovci. Uprava Szaparyjevega velepo-sestva v Muski Soboti proda 93 oralov obsegajoči smrekovi in borovi nasad. Gozd je že razdeljen v male parcele, katere lahko interesenti posamič kupijo.
Inšpekcija na gimnaziji v Murski Soboti. Zadnja dva dni preteklega tedna se je mudil v Murski Soboti inšpektor za srednje in strokovne šole iz Maribora g. dr. Adolf Pečovnik. Kakor smo izvedeli iz poučenih krogov, je napravila naša gimnazija nanj v vseh ozirih najlepši vtis. — Ker nas skrbi že vnaprej, kaj bo drugo leto s VII. razredom, prosimo merodajne faktorje, da ukrenejo vse potrebno za pravočasno dovoljenje tega razreda. G. poslanec Klekl je že tudi interveniral pri prosvetnem ministrstvu, da se to uredi.
Naša mladina
Za dijaški dan v Mariboru 19. t. m.
Josip Meško:
Praški orlovski ideal.
Nikoli ne miruje človeški duh; v vednem gibanju je, saj je v tem vsa vsebina njegovega življenja. Odpočije se šele takrat, kadar se zlije z večnostjo, z Bogoni svojim, v polnem spoznanju vsega, v polni zadostitvi svojega stremljenja. Bile so dobe, ki so nosile na sebi značilno potezo iskanja, dobe nemirnih duhov in velikih duševnih pokretov Brezdvoma je naia doba ena izmed takih. Nikdar ni v splošnem življenskem vrvenju in valovanju domi-niral duh s tako močjo kakor danes. Mogoče velike mase tega ne čutijo, ker v kraljestvo duha ne prodrejo globoko, a čuti to tembolj inteligent, ki je v to duhovno valovanje zapleten.
Naši sodobni pokreti niso le individualni produkti, ki bi kot tafci tudi ostali in se udej-stvovali, ampak oni iščejo lorme, ki naj bo njih projekcija na celotno življenje. Naše novodobne smeri hočejo organizacije hočejo jo tudi tisti, ki jo negirajo, seve nedosledno. Duševni pokret brez organizacije, to je brez forme, je podoben drevesu, ki ga hočejo — vsaditi, a mu porežejo korenine. Oživotvor-jenje ideje je več ali manj navezano na neko obliko, na nek način, to je, rabi organizacijo.
Zato se naš dijaški pokret naslanja na orlovsko organizacijo.
Orlovska misel med našim dijaštvom je gotovo nekaj svojevrstnega, je gibanje, ki predstavlja neko idejno smer v vsej njeni možni univerzalnosti. To gibanje ni le del dijaškega idejnega življenja, ne, ono je njegova popolna vsebina. Kakor rečeno, to gibanje ni povsem jasno začrtano, kar tudi ne more biti, če nočemo zanikati principa o časovnem razvoju idej in njih izpopolnitvi. Vendar dijaško orlovsko gibanje nosi v sebi jamstvo za tak razmah, da se bo kdaj lahko reklo o njem, da je svojo življensko misijo prvo pojmovalo. Nam dijakom je orlovstvo nekaj velikega, zato predvsem, ker verujemo, da mora postati veliko. Veličine njegove ne merimo po tre-notnem stanju, ampak po nujnosti razvoja, ki ga bo doživelo! Naša dijaška orlovska misel ima nasprotnike, zato predvsem, ker gledajo le sedanjost, a ne znajo biti toliko psihologi, da bi razumeli življenje in bodočnost.
Če bi hoteli dijaško orlovsko gibanje in njegovo vsebino izraziti v enem geslu, ne bi tega mogli. Ideja naša je tako univerzalna, da jo moramo razčleniti, če jo hočemo pregle-idati. Dijaški orlovski ideal ni hotenje za uve-ljavljenjem posameznika, ampak je gledanje naokrog, hotenje biti vsem vse in povsod.
Mi hočemo biti univerzalni. Problemi življenja so številni. Da jih bomo obvladali, treba širokopoteznosti v prvi vrsti. Enostranost je duševna smrt, ker ima navadno premalo polje dela in je duševna letargija, njena posledica. Kot vzor velike ideje nam služi krščanstvo. V njem je univerzalizem najbolj viden. Zato je nam praktično krščanstvo temelj orlovski ideji. Ni za nas glavno, da smo katoliki-filozofi ali katoliki-apolegeti, to je nekaj drugotnega; mi hočemo biti predvsem praktični katoliki. Ne prisega na moč intelekta. Inte-lekt je akrobacija duha, v kolikor je homogena sila našega duha. On je le del v harmonični celoti duha. Zato hoče dijak-Orel verskega doživljanja, hoče z dušo in srcem priti v dotik z Bogom, njemu je Bog najvišje bitje, ljubezen, življenje, ne pa samo predmet znanstva. Nam je vsled tega Bog večni pravzor našemu delu. On, ki vse presoja, ki je v vsem in povsod, ki je v vsem vse, je vzgled, ki po njem snujemo naš univerzalizem.
Mi smo realisti ; moramo biti. V lem je del orlovskega dijaškega ideala. Kaj se pravi biti realen? Biti realen se pravi imeti življenje pred očmi. Zdravnik šele po dobri diagnozi more najti pravi način lečenja. Tukaj splošne formule, čisto matematično ali logično dobljene niso na mestu. Enako je v življenju. Človek, zdravnik duš, mora poznati življenje, da, anatomično skoraj. Zato ne moremo odobravati dela tistih, ki se visoko dvignejo nad realnost, a hočejo odločevati o realnem. Vsi njihovi duševni produkti so čisto samovoljni, okorele in šablonske življenske, nikjer uporabne formule, naziranja, ki vise v zraku. Razumljiv je ta napačen pojav v našem življenju. Človek se realnosti boji, predvsem zato, ker mu ona diktira z železno logiko. Če se pa dvigne nad realnost, potem je tega prost, potem meče svoje nazore poljubno sem in tje, on postane človek momenta.
Dijaško orlovsko gibanje ni naša povsem •amo samostojna tvorba. Orlovska misel se je rodila preje, preden jo je privzelo dijaštvo. Orlovstvo je last širših mas. Mi smo si to misel prevzeli, ker smo in še smatramo dija-Stvo za sestaven del naroda, ki mora z istim čutiti, z njim duševno zrasti v en organizem. Dijaško orlovsko gibanje ni gibanje kaste, ampak dela naroda. Naš utrip mora čutiti ves narod, kakor hočemo tudi mi čutiti njegov utrip. Dijak-Orel hoče Sivljenske šole. Življenje je skupina pojavov, povsem različnih, veselih in žalostnih, človeka dvisajočih in človeka ponižujočih, pojavov.
ki zadevajo le poedinca in takih, ki zadevajo družbo. Poznanje teh življenskih pojavov je prva kulturna naloga inteligenta, torej tudi naša dijaška. Orlovstvo samo ki smo mi njen del, nas vleče samo v to in le malo naše volje je treba, pa bomo prodrli v najskrltejše globine življenja. V sredi življenja gledamo življenje kakršno je; iz oči v oči, kakor bi lahko rekli. Posledica je, da sočustvujemo s tistimi, ki trpijo, se veselimo z onimi ki se veselijo. O b č e s t v e n i ideal, ki n"j bo danes poživitev starega zdravega duha, značilnega po svoji medsebojni ljubezni in razumevanju, je prav v tem, da razume človek svojega bližnjega. Dijaško orlovsko gibanje bo s svojim idealizmom združevalo zdrav realizem dokler bo šlo za tem, da razume one. ki jih hoče kdaj voditi. Mi se moramo ponižati do najzadnjih in najmanjših. V tem pomž"nju bo naša vePčina in ne-zlomljivost. Ideje so v nas, a okrog nas je svet. ki jih bo sprejel, kajti vzrastle so v n'em, on jih je rodil, mi jim damo popolno obliko in jih živimo.
Mi smo demokratični. Skoraj težko je Imenovati to besedo ki se ;e toliko izrabljala novejši čas in ki je toliko služila kot plašč hinavščini. neiskrenosti in demagogiji. Ustvarjali so cele sisteme, velike programe, vse pod geslom demokracije, a ostalo je le — fraza, kot korelat vsega. Kako orlovsko dijaško gibanje pojmuje demokratizem, kako ga je razumelo ko ga je priključilo svojemu dijaškemu orlovskemu idealu? — V tem je pravi demokratizem, da človek dela na tem, da postanejo širši sloji zmožni v državnem in splošno kulturnem življenju odločati. Ne, da se da človeku moč, ampak v tem, da zna moč rabiti pravilno, je skrivnost demokratične ideje. Vkljub poudarjanju demokratizma istega ni bilo. Razni kulturni krogi so živeli preveč avtonomno življenje, brez slika z realnim svetom, zato je ostalo vse na papirju. Naš sodobni demokratizem je bil znanstveni sistem, mrtva črka, brez življenja in ljubezni.
Dijaška orlovska organizacija je v položaju, da pretrga s preteklostjo, ki je demokratično idejo diskreditirala. Ona sploh ni imela resnih zvez v kolikor jih je pa imela, bo morala z njimi prelomiti. Dijaštvo irora že sedaj misliti na to, da treba v kulturnem življenju ustvariti neko gradacijo, to je, doseči, da bo v zmožnostih in v vplivu posameznikov neko enakomerno stopnjevanje, ne pa, da en del daleč nadkriljuje druge ki ostajajo v veliki razdalji za njim. Na tak način je absolutizmu in klikarstvu odprta popolnoma prosta pot. Orlovski dijaški pokret mora med ljudstvom dobiti zaupanje, ki so ga prejšnja laži-demo-kratična izgubila. Narod mora v inteligenci videti prijatelja, ki mu hoče dobro. Narod pa hoče dejanj. Znanstveni sistemi njemu niso ljubi, ker ne čuti ničesar od njih. Nam dijakom bodi pa ideal vzrasti v življenje naroda in iz življenja naroda oploditi naše ideje. To je naš demokratizem.
Mi pa se nočemo stisniti samo v meje naroda. Naš pogled gre čez meje, k bratom po krvi, k bratom po jeziku in po veri. Hrvati so nam najbližji. Bodoča naloga obeh, Hrvatov in Slovencev, je v močni jugoslovanski katoliški kulturni fronti. Trenoten položaj nas ne moti, mi verujemo v s lo ideje! Trenotna aver-zija proti temu le idejo krepi. Dijak-Orel mora tudi v to imeti obrnjen svoj pogled in na ustvaritev te fronte. Danes sile, ki bi nas vedno bolj in bolj odtujevala ni, danes delujejo sile zbližanja, nikdar nismo delili tako enake usode kakor danes. To nam vero utrjuje.
To je kratka analiza našega dijaškega orlovskega ideala. Preden se bomo ponašali z njim kot popolnoma dovršenim, bo nas stalo še mnogo in mnogo truda. Vendar prav je tako. Mi ravno v tem vidimo jamstvo za uspeh, da kujemo ideale v trudu in znoju, pa polnem radosti. Trdno pa upamo, da bo žetev obilna, saj pri vsem delu nismo in nočemo pozabiti Njega, ki je tudi naši ideji prvi početek, prvi izraz. Bog živi!
Tone K r o š 1:
Narava in katoliški dijak.
Ascendemue ad montem Domini.
Izaija.
Tako je danes v nas: Toliko besedi je v nas, kolikor pokretov. Toliko pokretov je v nas, da sploh nikal ega pokreta ni; os'ane,'o nazadnje in v začetku vse le besede, le načrti.
Da je temu tako, priča vsa naša zgodovina, vse naše ugibanje*, vsi naši »pokreti«. Vzrok temu pa je dvojen: Ne gradimo iz lastnega, iz naše slovenske zemlje — le če trdno stojimo na svojih lastnih nogah, močni iz sebe, lahko postajamo internadoaal-ni, občestveni —, drugi vzrok pa je ta, da 1 ne znamo in ne moremo še najti vstopa v sve- j tišče narave. To so dejstva. In če še dostavim, da sta oba činitelja v nujni zvezi je razumljivo, zakaj nismo še našli »velike besede«, ki bi nas vse prijela in užgala. A prvotno gibalo vsakega pokrela in najmočnejše je stik z naravo. In iega sino doslej prezrli, ali pa vsaj zanemarili.
To je bil naš pogrešek doslej. A sedaj je prišel že čas. da vsi uvidevamo, da vsi čuti-
mo, da sami ne moremo ničesar in da brez
mogočnega zaveznika pademo: Čutimo potrebo po naravi, morda podzavestno, a tem globlje in močneje. Vračamo se k viru našem plaho, posamezno, največ morda po dva, trije skupaj, da se nasrkamo ob vrelu življenja idej in sil. Naše edino in samo naše pravo je: Da smo mladi. Če smo to pravo mi mladi v svojem silnem nagonu morda tratili doslej po mestnih gostilnah, kavarnah in ulicah, če smo ga tratili v razumljivem, a vendar brezpredmetnem dopisovanju in občevanju z dekleti — vse v svojo veliko nezadovoljnost --tem jasnejša in kričeča je potreba po novem, mofuem in globokem viru, po podpori na novih potih.
Tn cerkev in vera! — Ne pride človek niti iz svojega dnevnega, malenkostnega življenja ne more se niti povzpeli do krepkih, odločnih dejanj. A vendar hodimo kot katoliški dijaki v cerkev, se veličamo, da verujemo, da smo popolnejši od drugih.
Nismo! — To je merilo: Koliko naših fantov, deklet pa hodi v naravo po moč in ideje? — Prehodil sem precej naših vrhov in gora, a, fantje — iz naših vrst sem srečal pod-I ise lo dveh treh fantov (res, voditelji so pa to bili!) v spominskih knjigah. In kogar no očistijo in dvignejo iz blatnih nižin tajne velike božje narave, ki so si postavile solnčne višave za spomin In simbol, ki imajo v teh kipečih vrhovih najsilnejše, najvišje tajne — in opom'ne, temu ostane in je vsak pokret, ki je stvaritev iz sil lastnih sr.mot, fraza, beseda.
Ker le oni čuti prihod Gospodov, ki se jc povzpel do trde samovzgoje narave; ki je prišel preko vseh temnih bojev nižin skozi vse viharje, do miru in velike harmonije med t v a r j o in d u h o m.
In to je. to mora biti edina in prava zna-čilka katoliškega dijaka, da pride do te mirne
točke. In v to služijo vsi pokreti, vsi krogi, vse organizacije, vsa zborovanja, vsi govori: Našli je Še nismo. Ker nuuuo šli še v svetišče narave, kjer je vrelo in počelo vseh gibanj kjer je najvišji mir.
Morda še to: Ros, danes nimamo še ve« likih mest, da bi bili nujno že odrezani v mestih od narave. A ra\no zato smo ji vsi, fentje z deželo morda bolj nego mestni otroci, tuji, vedno bolj tuji. Tako smo ji tuji, da je več ne poznamo. Zato je tudi pri nas tako pomanjkanje vodilnih fantov, krepkih, jeklenih delavcev in — pokretašev, resničnih, globokih katoličanov.
A mi hočemo dejanj!
V materi naravi se jih učimo!
Gospod je klical svojega izvoljenca mo* zesa, vodnika Izraela, na goro Sinai: Preden se ti razodenem, dvigni duha in telo iz mračnih, blatnih nižin, otresi prah malenkostnih dnevnih skrbi rnz sebe, da si vreden mojega prihoda; in Mozes se je svetil.
Vsakega izvoljenca je Bog klical na njegov Sinai.
Vsakega velikega duha Bog kliče in bo klicei na njegov Sinai.
Da otrese prah, da se očisti, da dvigne pogled v vsemirje.
Bog nas kliče — vse, na naš Sinai.
Zavezo hoče skleniti z nami: Čisti, močni — značaji moramo bili. Moramo prej. da stopimo skozi svojo puščavo, skozi morje v Njegovo bivališče, na Goro sveto. Solnčni vrhovi, temne globine morja, šumeči gozdovi, daljne pustinje... so preddvor v Njegovo domovanje.
Bog, vemo in verujemo. K Tvoji Gori pristopamo, še pohii pralni, n vendar — hočemo, hočemo k Tebi! — Po Gori sveti, po vrhovih solnčnih...
>Ascendemua ad monlem Domini.*
Muzikalno predavanje »Instrumentoma glasba*, ki je bilo določeno za petek dne 19 t. m ob pol 11 uri dop. v Unionski dvorani, je preloženo na nedeljo dne 21. t. m ob istem času in v isti dvorani. Spored izvaja simfonični koncert, bro.ieč okrog 60 Članov, pod vodstvom skladatelja Krnita Adamiča. Na sporedu so skladbe Mihevc: Overtura k operi Planeti, Adamič: Ljubljanski akvareli, Sanlel: Olroška suita, Čajkovski: Karakt ri-tični plesi iz baleta »Ščeljkurčik<\ Uvodno besedo k predavanju govori skladatelj Emil Adamič. Sporedi po 3 Din so v predprodaji v Matični knjigarni, sporedi ki so bili kupljeni za 19, veljajo za 21. t. 111 cs.
Včerajšnje poročilo. o konrertn nar. glasb, društva »Drava« v Mariboru je, kdtor nam piše glasbeni strokovnjak, popolnoma ponesrečeno ker: neresnično, krivično in zlohotno. 1 Neresnic-n o. Ni namreč res da je bil orkester premočan, bil je diskreten, kakor to zahteva skladba, ki polaga vso skrb na vsebino balade in daje orkestru le bolj podrejeno ulogo. Ni res, da je bil zbor ne-siguren. velikoveč so bili vs opi jako toJni. In čo I je bil nestiguren, kako je mogel on voditi dirigenta? Kes je pa. da je dirigent jnko lejx> vodil zbor in orkester in vsem da.ial migljaje o pravem času. Res je tudi, da sta se zbor iu orkester na pravem mestu dvignila do prav velikega efekta. Ni rej, da bi bil moški zbor prezrl piano, res je ravno nasprotno. — In istotako netočne so tudi druge trditve. 2. Krivično je polagati na zbor »Drave« merilo kake dvorne opere ali Glasbene Matice. Dravani niso plačrni strokovni pevci, so dileisnti, ki si s petjem in glasbo lajšajo težke svoje dolžnosti in opravljajo pravo pravca o kulturno delo, ki zasluži pohvalo ne pa grajo. Krivično je idealizem tega društva pobijali s krivično in nepremišljeno oceno Ne pobijati marveč bodriti je treba taka društva 3. z dobrohotno cceno, ki hvali trud, četudi še ni vse na višku in se tu in 'ara še poka-že'o nedostatki. To velja z'asti za so'i?tke, ki niso bile najete, marveč vzete iz društva samega, torej priprosio domače blago, ki se društvu bolj prd1. nego tuj naki'.. O ti nesrečna zavist, kn'iko gorja si že donesla Slovencem! — Dravani! Vi pa nemoteno nadaljujte lepo delo in pomnite: »Die scblechtesten Frtichte sind es nicht, an denen djo VVespen nagen.«	«•
EJuds^f e&er
v Ljubljani
V petek, na praznik sv Jožefa, dne 19. marca ob
pol osmih zvečer: »DEKLE 7. BISERI«. Nedelja, dne ?1 rna-fa. ob or,l štirih nonoldne: »DEKLE Z BISFRV. Igrokaz s petjem v petih dejanjib. Predprodaja vstopnic v Ljudskem domu, I .nadstropje.
Mariborsko gledišče
Četrtek. 18 marca ob 20. uri: »Članic. Abon. B. (Kuponi).
Petek. 19. marca ob 20. uri: »Vesela vdova-. (Kuponi.)
Sobota, 20. marca ob 20. uri: »Beneški trgovec«. Abon. A
CfuhlfansTzo gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer
Četrtek, 18. marca: »Ana Chrisiie«. Red F. Petek 19. marca ob 15. uri pop.: »Druga mladost«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri zvečer. »Deseti brat«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Sobota. 20. marca: »Pygmalion/, premijera. Izven. Nedelja, 21. marca ob 15. uri pop.: »Naša krit. Ljudska predstava po znižanih cenali. Izven. Ob 20. uri zvečer: -•Pygmalien« Izven. Pondeljek, 22. marca: »Obrt gnspe VVarrcnovet. A. Torek, 23. marca: Zaprto.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer, četrtek. 18 marca: Zaprto. Pe ek, 19. marca: Zaprto (»Prodana nevesta«, gostovanje v Celju). Soboia, 20. marca: »Večni mornnrc Rod D, Nedelja, 21. marca: »Grofica Marica«. Izven. Pondeljek 22. marca: Zaprto. Torek, 23. mnrcr: »Manon«. Gosiovanje gospe Ade Poliakove. Izven.
Današnja vprizoritev Kalmanove opereto »Grofira Marica* o 'pade in Ui to led trga, ker potrebuje naša opera za oporne novitete, ki pridejo v najkrajšem času na repertoar, mnogo vaj ceto-kipnrga arsnmbla nn odru. Prihodnja vprizoritev >Grofice Marice/ bo v nedeljo. Danes četrtek zvečer pa os ano opera vsled skušenj zaprta.
Na prazn k, v peiek, dne 19. t. m. bosta v ljubljanskem dramskem gledališču dve predstavi in sicer popoldne ob 3 velezabavnn veseloigra s Druga mladost«, zvečer ob 8 pa Jurčičev >Deseti bra'. Obe predstavi sta ljudski pri znižanih cenah. Opera bo ta dan zaprta vsled »o.-tovanja v Celju.
Poi&l na mesec.
Že marsikdo je fantaziral o tem, da bi poletel na mesec iu pogledal, kako je tam. Našim bralcem je znan roman " Prvi zemljani na mescu«; a ko so ga brali, gotovo niso mislili. da bi se romanopiščeve sanje mogle kdaj uresničiti. No, neki ameriški učenjak je drugačnega mnenja. Le da on toga fantastičnega n::črta ne namerava izvesti s tem, da bi sestavil snov, ki bi ne propuščala privlačnosti zemlje, ampak hoče poleteti na mesec v raketi.
Mož, ki misli prodreti v vsemirje, je — kakor smo žo svoj čas kratko poročali — ameriški lizik Goddard. profesor na Cark Collcgeu v VVorestru. ?.e pred tremi mescci je oznanil strmečemu in skeptičnemu svetu, da je sestavil model rakete, ki ga bo ponesla na mesec. Seveda so se mu še celo Amerikanci smejali. Goddard je nato razložil svoj načrt v letnem poročilu uglednega Smithsonian-instituta. Notranja konstrukcija njegove rakete temelji na odbojnem principu (primerjaj moderno repe-tirno strelno orožje!). Raketa sestoji iz več votlih valjev, ki so vloženi eden v drugega in ki jih med poletom močni naboji enega za drugim odstreljujejo nazaj, v smeri proti zemlji. Odboj bi pognal raketo naprej; hkrati bi se s lem zmanjšal obseg in teža ostale rakete.
Goddardove račune so drugi ameriški učenjaki prekontrolirali in izjavili, da stvar vendar ni kato nemogoča in da je treba načrt vzeti resno. Goddard je še napovedal, da bo odstrelil majhen model rakete že začetkom januarja na mesec in sicer na temni del, kjer bo eksplodiral; eksplozija da bo tako silna, da jo bo mogoče na zemlji opaziti. Seveda so strokovnjaki ugovarjali, da bi bilo treba za to naravnost fantastične množine razstreliva.
Za poizkus določeni rok je potekel — raketa je ostala na zemlji. Izumitelj je razglasil, da se je delo zavleklo in da bo napravil poizkus poleti.
Do zadnjega časa potem Goddard ni dal glasu od sebe. Sedaj pa je zaupal sotrudniku nekega velikega ameriškega strokovnega lista, da svojo raketo neprestano izpopolnjuje; za januar določeni poizkus je odložil, ker ni hotel, da bi eventuelno vsled kake pomanjkljivosti ne uspel. Sedaj je o uspehu prepričan in poleti bo raketo na vsak način odposlal.
Podjetnemu učenjaku se je ponudilo že dvainpetdeset oseb, da bi ga spremljale pri njegovem poletu. Večinoma so to Amerikanci, pa tudi osemnajst Evropejcev. Izmed teh je devet Angležev, štirje Francozi, dva Nemca, en Nizozemec, en Italijan in en Avstrijec. Pogumni kandidati za to potovanje so po večini mladi ljudje obeh spolov; po stanu je šest in-ženerjev, dva zvezdoslovca, en zdravnik in en bankir; poleg tega neki bivši učitelj, 70 let star.
Gradimo STADIOH * k&mujmo srečke I
Zanin
NAJSEVERNEJŠI UREDNIK.
Za zahodni obali Grenlandije je mesto in pristanišče Godhavn. Tam je umrl Lars M61-ler, 83 let star. Sredi med tjulenji, ribjim oljem in samoto je skoe več desetletij pisal, K&kal in raznašal svoj časopis, Eskimi so ga pa hrali, na kolncu poleti, v luči polnočnega solnca ali ribje masti pozimi. Edini je bil ta časopis tam gori, in marsikdo v Evropi se bo sočutno nasmehnil, češ, ta ča&opis pa res ni bil prida. Saj ga je pisal Eekimo, v kojega žilah je bilo le malo danske krvi. Kdor je pa sačel enkrat brati, se mu je porodilo sočutje t evropskimi in ameriškimi časniškimri proizvodi. Polarni raizskovalec Rink je bil z nekega svojega potovanja vzel M&llerja s seboj na Dansko, da se nauči tam časnikarstva. Cez leto dni je odšel mladi Grenlandec nazaj, popoln tiskar in litograf; duševnosti mu Evropa ni mogla vcepiti, to je imel sam. Nesel je s seboj majhen priročen stroj in je začel. Pisal je uvodne članke, listke, zanimivosti, znan-etvo, lov itd.; usoda mu je prizanesla pisanje »ledališčnih in umetnostnih ocen. Spopolnil je alfabet b čudnimi požiTalnlmi in pogrkovalni-mi glasovi Eskimov, natisnil je članke in dTu-go in je raznašal mokre liste okrog po kočah in lesenih hišicah severnjakov; vse zastonj. Pa tudi od daleč sem so prihajali, na saneh in na smučih, in so prejemali duševno hrano urednikovo in pisateljevo.
Tudi s stik a m i in risbami je opremil Mol-ler svoj list, večkrat z dosti boljšimi, kakor jih vidiš v evropskih ilustriranih listih. Kdor si te risbe ogleduje, tega mine zadnje pomilovalno smehljanje. Vidiš Robinsona, gledaš pravljice iz >Tisoč in ena noč«, čudiš so slikam tropskega življenja, tehniško solidnim, avto-didaktičnim sicer, a pravilnim. Oni pa, Iri jc. vse to p.i«al, risal, vodil, tiskal, urejeval in raznašal, ta je živel s svojo ženo in s svojimi otroki in vnuki v eni onih majhnih lesenih hišic severa, z običajnima dvema sobama. V eni sobi so bile vse priprave za tisk, tam je bila pisalna in risalna miza; v drugi so pa »pali, jedli in stanovali, sušili obleko ter krpali v domačem krogu mreže in ostrilii harpune. Kajti ta literat in urednik je moral loviti ribe in tjulenje, če je hotel živeti, saj za svoje duševno delo ni dobil nič; do zadnjih svojih dna je bil med najspretnejšimi ribiči in lovci, poznal je najboljša lovišča in je vodil kajak kot maloldo.
Mesto urednika je sedaj prazno. Kdor bi hotel prevzeti Mdllerjevo zapuščino, bi moral prinesti s seboj cel kup talentov in bi moral imeti smisel za idilično skromnost in nesebičnost.
ANGLEŠKA TRMA.
Leta 1920 je na Angleškem v Llandovery nmrla žena, katera je bila pred šestdesetimi leti poročena s sinom soseda, veleposestnika, ter vsa srečna po poroki nastopila ženitovanj-sko potovanje. Toda njena sreča je kaj hitro zatemnela. Predno sta z možem dospela na par milj oddaljeno železniško postajo, st je mož obregnil ob njen rdeči solnčnik, češ da ni lep in primeren. Beseda je dala besedo, jeza je naraščala in ko sta medtem dospela na postajo, je ona kratkomalo odklonila nadaljnje potovanje z možem ter se vrnila sama na svoj doni. Šestdeset let sta potem živela vsak na drugem koncu vasi ter nikdar besede spregovorila, čc sta se srečala. Žena ni nikoli zapustila hiše, ne da bi vzela seboj oni usodepolni rdeči solnčnik in ko je umrla, ga je zapustila možu kot »spomin na njegovo barbarstvo«.
Pred par leti je v Yorkshiru umrl neki Kari Robinson, o katerem se pripoveduje, da se je leta 1882 poročil z lepo deklico ter takoj po poroki odrinil z njo na potovanje. Peljala sta se v London. Toda komaj jima je domači kraj izginil izpred oči, sta se pričela prerekati, ali naj bo okno vagona zaprto ali odprto. Nobeden ni hotel odnehati in na prvi postaji je razjarjena mlada nevesta izstopila, se vrnila domov, ženina pa pustila, da se je sam odpeljal na ženitovanjsko potovanje. Od tega časa se ta dva nesrečneža niti videla nista, čeravno sta živela Ie par milj vsaksebi in štirideset let se vsej diplomaciji sorodnikov ni posrečilo, da bi ju zopet spravili!
Leta 1893 se je neki trgovski sotrudnik v Leedsu prvi dsn po poroki spri s svojo mlado ženo ter jo z besedami: »Z Bogom, čez trideset let se vidiva: prepustil samo sebi. Nevesta se je neutolažljiva vrnila na svoj dom, ženin pa se je podal v London, da bi tam našel pozabljenjc in premoženje. Medtem ko je zapuščena žena žalostno preživljala svoja leta v domači vasi, si je on v mestu priboril bogastvo. Na dan tridesete obletnice njune ločitve pa se je vrnil k njej ter jo brez be«ede pritisnil k sebi. Pravijo, da danes ni srečnejšega para na britanskem ozemlju kot sta ta dva, tako nenavadno ločena in zopet združena človeka.
TO SE PA SPLAČA.
Slavna italijanska sopranistinja madamc Galii-Curci je napravila šesttedensko turnejo po Angliji, za kar je prejela 20.000 funtov ali čez 5 miljonov dinarjev, a ko je pela za gramofon, je za eno samo ploščo dobila 10.000 funtov! Rajni Carusso je pel za 220 funtov en večer, a gori omenjena pevka pa je za eno samo pesem prejela 2000 fantov. Paderew«ki ie preiel od nekega miljonarja 400 funtov ali stotisoč dinarjev za 25 minutno igranje.
Adelina Patti je v Ameriki »zaslužila« čez 1000 funtov m v«č«r. a v enem l«tu, po od-
ii vosti
bitku vseh stroškov, ji je ostalo Se 70.000 funtov t. j. nad 18 miljonov dinarjev.
Jean Resrke je prejel v Newyorku 480 funtov vsak večer, a slavna madame Nordica pa »le« po 230.
Slavna Angležinja Melba je bila nekdaj pač najbolje plačana pevka, toda malokdaj je prejela več kot 600 funtov za en večer. Ku-belik je komaj kedaj prejel nad 100 funtov za koncert. Paderewski pa je na svoji turneji po Ameriki v šestih mesecih potegnil 40.000 funtov čistega dobička.
Najbolii angažma Kubelikov pred vojno je bil na Dunaju, kjer je za en sam komad, ki je trajal natančno dvanajst minut, dobil 120 funtov. Patti pa je v New Orleans-u nekoč pela po 60 funtov na minuto, t. j. 15.000 Din.
V KATERI DOBI JE ČLOVEŠKI RAZUM NAJBOLJ RAZVIT.
Neki Anglež se je nedavno tega pečal s statistiko, v kateri človeški dobi so se odkrile razne iznajdbe.
Tako pripoveduje med drugim, da je bilo dvajset največjih iznajdb človeka stvorjenih v 32. letu starosti. Iznajditelja parnega stroja in parne turbine sta bila stara vsak 29 let. Stroj za žetev in vezanje snopov, brezžični brzojav in vaccum-zavoro so odkrili iznajditelji v dvaindvajsetem letu starosti. Iznajditelj šivalnega stroja je bil 26, a oni, ki je iznašel aluminij, samo 23 let star. Edison je imel 30 let, ko je napravil prvo električno žarnico a W. Wrightu je bil 38 let, ko je prvikrat poletel z letalom. Slikarji in glasbeniki razmeroma zgodaj razvijejo svoje talente, pisrtclji postanejo slavni povprečno z 42 leti, finančniki in trgovci s 53 leti.
Državniki in vojskovodje so med najstarejšimi slavnimi možmi. Mnogo diplomatičnih potez je bilo izvršenih v sedemdesetih in osemdesetih letih starosti (vide Pažičl).
Generali so bili marsiktero odločilno bitko,
ko so bili ali bi lahko bili že stari očetje. • • •
IS Prepovedane besede. Praznoverja je žc vse polno pri raznih narodih, največ pa tam, kjer je malo vere. Med škotskimi ribiči ne sme nikdar pasti beseda »zajec«, a kadar so na morju, se pod nobenim pogojem ne sme omeniti beseda »sulc« in >minister«, ker bi privedlo do nesreče. Nikdo pa ne ve, kedaj je to praznoverje nastalo. V nekaterih gledališčih mesta Londona sc ne sme izpregovoriti beseda j ogenj«. V pivovarni ne smeš nikdar reči »voda«, a v nekaterih bolnicah je prepovedana beseda »bolezenStari Krupp v Essenu ni smel nikdar slišati besede »smrt« in delavstvu, kakor sploh vsem uslužbencem, je bilo prepovedano v njegovi navzočnosti to besedo izgovoriti. Dasi izdelovalec smrtnonosnega orožja, se je same besede »smrt« strašno bal. Ta njegova slabost je bila tudi povod, da je bil do smrti s svojo ženo v sporu.
E O te tašče! Med vsemi narodi ua svetu menda Angleži in Nemci najbolj črtijo tašče. Koliko zabavljic, šal, kupletov itd. imajo, ki se tičejo tašče! A tudi nekulturni narodi nič kaj nc marajo zanje. Tako pripoveduje Lole Daviš iz svojega potovanja po Zahodni Afriki, da je v rodu Bakokov nepostavno po poroki videti svojo taščo. Če mož sreča taščo, mora oni, ki je druzega prvi opazil, plačati kazen v srebru ali soli. »Šel sem z vodnikom skozi vas Bakokov,« tako pripoveduje gori imenovani Anglež, »ko ta naenkrat divje zakriči, skoči onkraj pota ter beži, kar so ga noge nesle. Seveda je kovčege in drugo pometal od sebe. Zasledoval sem ga ter ga konečno dobil pod nekim drevesom. Tresel se jc po vsem životu. Ko sem ga povprašal po vzroku njegovega bega, mi je odgovoril, da radi tašče. Pozneje sem zvedel, da sva prišla na najinem potu skoro tik taščine slamnate koče.«
SOD' Annuuziu. Angleži pišejo o njem takole: Italijanski poet, aeronaut in vojak Ga-bricle d' Annunzio ima vedno kaj samosvojega. Da je ekscentričen je ponovno dokazal, posebno s tem, da je sezidal gledališče s samo štiridesetimi sedeži, katera bi oddajal po 1000 funtov za večer, t. j. en miljon naših kron. »Dvomimo,« piše angleški časopis, »če bo imel kedaj polno gledališče!« D' Annunzio je tudi grozno prazroveren. Nekega dne sc jc zgovar-jal s prijateljem, ko d' Annunzio naenkrat potegne iglo iz svoje kravate ter prisili prijat2!ja, da jo mora sprejeti. Toda ta ga je moral preje z iglo trikrat po roki udariti predno je bila njegova. Druga taka posebnost njegova je, da mora vsakdo, ki gre preko mostu v njegovem vrtu plačati 10 centesimov mostnine. Svoje pesmi piše oblečen v z zlatom obrobljeni spalni suknji, a na njegovi desni ima akvarij z zlato ribico. Pravi, da ima potem bolj jasne domisle-ke. Ko je ena taka riba poginila, ji je napravil sijajen pogreb in nad grobom dcklainiral eno svojih pesmi. Da stanuje d' Annunzio v vili ob Gardskem jezeru, ki jo je enostavno konfisci-ral nemškemu umetniku, tega pa angleški listi ne pišejo, ker je že davno znano.
153 Mussolini v Londona. Vratar angleškega ministrskega predsedstva na Dawning Streetu ŠL 10, mr. Robert Lloyd, je služil mnogo let v tem poslu. Nihče ni videl toliko visokih oseb kot on. Vrata je odpiral kraljem in cesarjem, državnikom iz raznih delov sveta, generalom in mnogim drugim. V svojih spominih pripoveduje med drugim o italijanskem min. predsedniku Mussoliniju, ko j* ta prvikrat prispel t London. Planil je ▼ veitibul, zagrabil vratarja
za roko ter veselo vzkliknil: »Vzradoščen sem, da morem angleškemu ministrskemu predsedniku stisniti roko.« Obzirno so mu nato dopovedati, da se je zmotil.
S V vlaka ni varno spati. Ampak na nekaterih zelo prometnih progah newyorške cestne železnice pa že; vsaj tega se ti ni treba bati, da bi se v spanju predaleč zapeljal. Doslej se je na predmestnih progah često dogajalo, da so ljudje, ki so se utrujeni in zaspani vračali z dela, v kupejih zaspali in se vzbudili žele, ko bi bili morali že davno izstopiti. Sedaj ni treba takemu zdelanemu potniku drugega, kakor da nastavi nekako budilko ob sedežu na tisto postajo, kjer mora izstopiti. Na tisti postaji zazvoni nad njegovo glavo zvonec in dela tak kraval, da se zaspanec mora zbuditi. — Druga stvar je pa seveda, če je v kupeju več takih zaspanetov, ki se peljejo na različne postaje in različno uravnajo budilke. V tem slučaju pa sploh premagaš spanec, ker te vsak čas drami kaka budilka.
Posabljeno truplo. Na Švedskem se je primeril te dni originalen slučaj. V Lands-krona je umrla neka starejša gospa, ki je pr padala ta mošnji judovski občini. Pokopati »o jo nameravali na nekem bližnjem kraju. V ta namen je bil naročen avtomobil, ki naj bi oskrbel transport trupla. V bolnici mesta Landskrcna, kjer je gospa umrla, so ob krsti
opravili mrtvašike obrede, nato pa so krsto od. nesli na avtomobil. Ko je bil avtomobil že na poti, pa je prihitel vratar dotične bolnice in javil, da leži truplo umrle gospe še v mrtvašnici. Nameščenci pogrebnega zavoda so pozabili truplo dejati v krsto. To odkritje je napravilo pri vseh mučen vtis. Posrečilo se je nato telefonično obvestiti šoferja o dogodku, nakar se je ta vrnil s prazno krsto. Pozneje 6o opravili še enkrat mrlvaške obrede, toda pred krsto, v kateri je ležalo truplo.
+ Vžigalične škatljice je zbiral skozi 23 let Dunajčan Ivan Peternel, jih končno nabral 10.000 in iz njih zgradil graščinico, ki jo razkazuje po dunajskih gostilnah. Ime doni preveč slovensko, da bi ga mogli imeti za pristnega Dunajčana nemškega kova. Bil je železničar, ki se je vrgel na zbiranje škatljic od vžigalic, kakor drugi zbirajo znamke, denar, pcode, slike ali druge stvari. Pobiral jih je zlasti po železniških kupejih. Njegova strast ga je pa speljala tudi po svetu. Za škatljicami je šel v tuje dežele in v Hamburgu, Bremenu in v drugih pomorskih mestih je našel na ladjah škatljice iz prekoinorskih dežel ter jih kot posebne znamenitosti uvdbtil v svojo zbirko. Zdaj uživa sadove svojega truda. Gledalcev je vedno polno. Neka baronica mu je poleti ponudila 20 milijonov kron za njegovo škatljasto graščino, a mož je ni hotel prodati.
Gospodarstvo
kraje nemogoča. Tudi prištevajo med strupe take predmete, ki so se po naših dosedanjih predpisih in obrtni praksi mogli prodajati brez koncesije za strupe, kakor soda, modra galica in podobno. Končno bi izvajanje teh pravil v Sloveniji nasprotovalo tukajšnjim zakonitim predpisom, kojih naredba ministrstva ni moglo razveljaviti. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je zato posredovala pri velikih županih v Ljubljani in Mariboru ter dosegla, da sta izdala podrejenim oblastvom nalog, da se ravnajo glede prodaje strupov po dosedanjih predpisih, ker gori omenjena pravila ne veljajo za Slovenijo, temveč samo za kraje bivše kraljevine Srbije. Zbornica opozarja na to vse trgovce s strupi, posebno pa trgovce z modro galico, od katerih so nekatere obrtne oblasti prve stopnje že zahtevale dovoljenje po novih pravilih.
Stanje Narodne banke s dne 8. marca t. 1. je bilo sledeče: Aktiva: metalna podloga Din 438,469.477.55, posojila Din 1.338,409.189 in 83 para, račun za odkup kronskih novčanic Din 1.151,923.315.49, račun začasne zamene Din 348,868.716.50, dolg države Din 2966 mil. 355.034, vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic Din 2.138.377.163, saldu ra-nih računov Din 635,816.118.17; skupaj Din 9.018,219.014.54. - Pasiva: glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu, od te vpla-čano Din 28,540.000, rezervni fond Din 7 mil. 432.434.67, novčanice v tečaju Din 5826 mil. 147.370, državni račun začasne zamenjave Din 34S.868 716.50, terjatve države po raznih računih Din 97,746.336.96, razne obveznosti Din 494,353.635.41, terjatve države za založene domene Din 2.138,377.163, na davek za kupovanje zlata za glavnico in fonde Din 76,752.558; skupaj Din 9.018,219.014.54.
Konkurzi. Razglašen je konkurz o imovini F r a n j e K e b r o v e, tvorničarke v Tacnu, registrirane pod firm: V. Keber. Upravnik mase: dr. Rudolf Krivic, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov dne 27. marca. Nadalje o imovini Rudolfa Wibmerja, posestnika v Ptuju. - Ustavljen je pa konkurz o imovini Matije Vrbnjak, peka v Mariboru. Koroško cesta 47, ker ni kritja za stroške postopanja. Dalje je potrjena poravnava, sklenjena med konkurzniin dolžnikom Leopoldom Tro-bevškom, trgovcem na Blanci in njegovimi upniki na podlagi 30% poravnave.
Občni zbori. Dne 10. aprila 1926 ob 15 se bo vršil v bančnih prostorih občni zbor Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, dne 25. marca pa Posojilnice in hramlnice za Apa-ško kotlino, r. z. z n. z. v Apačah.
Nova ležišča b.iuksita v DRlmaeiji. Pri Vrgoracu v Dalmaciji so odkrili nova ležišča bauksita. ki se bodo kmalu pričela eksploati-rati in ki so dobre kakovosti.
Nova delniška družba za n-akoplovstvo. Ministrstvo za trgovino je potrdilo pravila za ustanovitev delniške družbe za zrakoplovni promet. Delniška glavnica znaša 12 milj. dinarjev.
Cene zlatu in srebru so v Belgradu sle-deče: čisto zlato 39.50, zlato (22 kar.) 36.60, 20 kar. zlato 33.50, 18 kar. zlato 30.30, 16 karatno zlato 27, 14 kar. zlato 23.80, 12 kar. zlato 20.c0, č:sto srebro 1.30, srebro 950/100 1.25, srebr 900/000 1.20, srclvro 800/000 1.10, srebro 750/000 1.—, platina 250 (v dinarjih).
Morzrai
Mednarodni devizni trs.
Dunaj, 16. marca 1926.
V	začetku tega tedna je zabeležiti na mednarodnem deviznem trgu več zanimivih dogodkov. V ospredju pa je padec belgijskega franka.
Belgijski frank je bil po ureditvi belgijskih dolgov v Ameriki popolnoma stabilna valuta (curiški kurz 23.50). Kar naenkrat v teku par ur je padel belgijski frank ra 8 odstotkov. V začetku so mislili, da je ta padec v zvezi z neprilrikami v Društvu narodov in s tem v notranji politiki, ker je stala kriza kabineta pred durmi. Kmalu so prišle točnejše vesli. V Belgiji v kratkem zapade večje notranje posojilo, katerega posestniki niso konvertirali. Zato bi morala belgujska vlada najeti večje posojilo v inozemstvu, kar pa je sedaj nemogoče. Belgijsko finančno ministrstvo je začelo na prostem deviznem trgu kupovati devize; koj ko se je zvedelo za to, so začeli v Bruslju kupovati ogromne količine deviz, kar je v par urah potisnilo belgijski frank za 8% dol. V torek je kurz zopet padel za dva odstotka. Pričakovati je v kratkem intervencije belgijske Narodne banke; uspeh pa je ne-siguren.
To je že drug slučaj, ko je začela nenadoma do tedaj popolnoma stabilizirana valuta padati in sicer je bil to lani koncem julija p o 1 j s k i z 1 o t, ki je do danes katastrofalno padel. Vkljub ogromnemu padcu pa se padanje poljskega zlota nadaljuje; ravno zadnje dni so vsa devizna tržišča šla doli z notacijo poljskega zlata. Iz, vsega tega se da sklepati, da je zopet stabiliziranje poljskega zlata še daleč.
V	finančnih krogih pravijo, da je temu ; nenadnemu padanju kriva neprimerna viši-| na stabilizacije. Večji nenadni potresi, ki >ima-j jo z.a posledico take hitre in velike padce, zato ! niso izključeni.
Poleg belg:jskega franka se nikakor noče ustaliti francoski frank, ki je zadnji čas zopet znatno popustil kljub intervenciji >Ban-que ele France«. Padec francoskega franka pa znaša samo ? odstotka.
Tudi poljski zlat in italijanska lira sta zadnje dni znatno popustila.
Na drugi strani je omeniti dvig danske in norveške krone. Švedska je znala že leta 1923 skoro upostaviti zlato valuto, torej že davno pred Anglijo, ki je mogla šele lani doseči deloma ta cilj. Od srede leta 1924 sem pa sta se danska in norveška krona znatno popravili. Tako je n. pr. danska krona narasla cd julija 1924 do septembra 1925 od 59 na 95% zlate paritete, norveška krona pa v isti dobi cd 50 do 83%. Naraščanje teh dveh deviz pa še ni prenehalo. Zadnja dva meseca sta zopet n-rasli in videti je. da predvsem Norveška hoče doseči zlato pariteto, kar pa je vsekakor združeno ■> ogromno škodo za narodno gospodarstvo.
V	nasprotju s poljskim zlatom sta avstrij- I ska in ogrska valuta obdržali svojo višino, če- j prav tudi tu smatrajo stabilizacijski nivo za ■ neprimeren. Vendar pa je nevarnost padca valute postala minimalna in sanacija valute 1 se vrši popolnoma nemoteno. Nova valuta se upeljava na vseh poljih gospodarstva.
D. P.
Brcrplačni vizumi za posetnike nemških volosejmov. Kakor poroča ministrstvo trgovine in industrije, je nemško ministrstvo ino-stranih del naročilo vsem nemškim zastopnikom v inozemstvu, da izdajo brezplačne vizume posetnikom velesejmov v Lipskem, Frankfurtu, KOluu, Breslavi in Konigsbergu.
Opozoritcv trgovcem s strupi in r modro galieo. V štev. 7. Uradnega lista iz letošnjega leta so bila objavljena »pravila« za prodajo in posest struriov. Izdalo jih je ministrstvo za narodno zdravje že leta 1921. Ta pravila urejujejo trgovino a strupi tako. da so za naše
Dne 17. marca 1029.
Denar,
Zasreb. Berlin 13 5310—18.5710 (13.52— 13.56), Italija 227.58-228.78 (227.51-228 30), Lon-don 270 15—277.35 (276.11-277.30). Ne\vyork 56.70 —57 ( 56.67—56.07), Pariz 205.11—207.11 (201.7S— 206.78), Praga 106.168~169.168 ( 168.10-169.10), Dunaj 8.00S5—8 0485 (8.0050 8.0150), Curih 10.04 -10.98 (10.94-10.98).
Curih. Belerarf 9 145 (9,14), Budimpešta 72 80 (72.80), Berlin 123.70 M 28 70), lialiia 20 84 f20.80), London 25.2675 25.2550), Newvork 519.60 f519"0). Pariz 18.60 (18.72), Praga 1.5.385 (15.345), Dunaj i 73.20 (78.20). Atone 7,30 (7.85). Bukarešt 219.50
(219), Sofija 8.75 (3.75), Madrid 73 20 (73.20), Var-Sava 60 (63.50), Amsterdam 208.15 (208.10), Bruselj 21.25 (21.50), Stockholm 139 20 (139.20), Oslo 111.75 (112.50), Kopenhagen 136.25 (136.25).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.45, Kopanj 185.30, London 34 40, Milan 28.37, Newyork 707.75, Pariz 25.40, Varšava 84.90. Valute; dolarji 707.50, lira 28.37, dinar 12.425, če!koslovaška krona 20.93.
Praga Devize: Lira 135.925, Zagreb 59 675, Pariz 121.30, London 163.92, Newyork 33.70.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest.posoj 74—77, vojna odškodnina 279, zastavni listi 20—22, krm. zadolžnice 20—22, Celjska 200—202, Ljublj. kreditna 190 den., Merkantilna 100—101, Slavenska 50 den.. Kred. zavod 165—175, Strojne 100—105, Trbovlje 362— 875, Vevče 110 den., Stavbna 80—90, šešir 115— 120.
Zagreb. 7% invest. posoj. 73.50—74, vojna odškodnina 281—282, za april 283.50—284, Hrv. esk. 118—119.50, Kred. 114 den., Hipobanka 66 -66.50, Jugobanka 107—109, Praštedicna 965- 970, Narodna banka 8850, Srpska 144—146. Eksplontacija 24 —25, Šečerana 400—405, Nihag 34 bl„ Slavonija 42—43, Trbovlje 355—370, Danica 60 den
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 749 000. Zivno 795.000, Alpine 244.500, Greinitz 124 0,%, Kranjska induslrijska 359.000, Trbovlje 4P0.000. Hrv. esk. 126.000, Hipobanka 80.000. Mundus 1015.000, Slave* 194.000, Slavonija 52.000.
Blago.
Ljubljana. Les: Hrastovi obrobljeni plohi, 83 mm — 2.80 m, 43 mm —2.65 m, fco vag. Postojna tranz. 1 vag. 1300-1300, zaklj. 1300, hrastovi neobrobljeni plohi, 9, 11, 13 cm dob., od 2.50 m naprej, fco vag. Postojna tranz. 1100 bl„ brestovi neobrobljeni plohi, od PO do 100 mm, od 2.50 m naprej, od 20 cm naprej, fco vag. Postojna tranz. 850 den., brestovi hlodi, 30—40 cm prem., od 4 m naprej, loo vag. Postojna tranz. 450 den., drva bukova, napolsuha, fco meja 8 vag. 17.50—17.50, zaključek 17.50, deske, smreka, jelka, paral, ž vo-robne. zdrave, brez izpadajočih grč, 19 mm deb., 18 cm Sii., 4 m dolge; 26 mm deb., 3b cm Sir., 4 m dolge; 82 mm deb., 30 cm šir., 4 m dolge; fco nakladalna postaja 620 den., bukovi plohi od 2 m naprej, od 40 do 100 mm fco meja 500 bi., hrastovi plohi od 2.50 m, 70, 80, 90, 100. 110, 130 mm, fco vagon meja 1050 bi., hrastova drva, suha, fco nakl. postaja sa 100 kg 16 bi. — Premog: Kal. ca. 7000 antracit. Orle, fco vagon Škofljica: kosovec, za 1 tono 500 bi, kockovec, za 1 tono 450 bi, orehovec, za 1 tono 400 bi., zdrob, za i tono 350 bi. Kal. ca. 4800. fcc vagon Ormož: kosovec nad 60 mm, za 1 tono 260 bi., kockovec 35-60 mm, za 1 tono 240 bi., orehovec 20-35 mm. za 1 tono 210 bi., zdrob 10-20 mm, za 1 tono 190 bi Kal. ca. 3500, fco vagon Novo mesto: kosovec, za 1 tono 170 bi., kockovec 100 mm. za 1 tono 150 bi., orehovec 50 mm, za 1 tono 140 bi., zdrob, za 1 tono 130 bi., lovni, za 1 tono 120 bi — Z i t o i n po 1 j s k i pridelki: Pšenica baEka, 76-77, fco vag. nakl. post. 285 bi., koruza, času prim. i aha, fco Poslojna tranz. 154 bi., koruza, času prim. suha, fco Postojna tranz., za april 162 bi., koruza, času prim. suha, par Šid 114 bi, koruza mlevna, (Mahlmais), par. Beli Manastir 145 bi., koruza, umetno sušena, fco vag. naklad, post. 135 bi., koruza inzulanka, fco v. Ljubljana 165 bi., koruza činkvanin, par. Beli Manastir 188 bi., ječmen poml_, 65 kg. par. bačka po-- gtaja 165 bi., rž, 7t-72 kg, par. Ljubljana 225 bi., jfairia, fco vagon Ljubljana 260 bl„ oves rešetam, fco vag. naklad, post. 175 bi., otrobi drobni, fco «g. nakl- post. 115 bi., rž domača, fco vag. Beltinci 210 bi:, proso rumeno, fco vag. Beltinci 210 bi., fižol beli. fco vag. nakl. post. 150 bi., čebuljček. fco vag. Novi Sad E00 bi. - Gradbeni materi j al: la Portlandcement dalmatinski: v jutastih vrečah, fco Split 40 bi., v papirnatih vrečah, fco Split 44 bi. ____
Pristna švicarska vezenina
M dobi v izd elovalnici najrazličnejšega
perila
M. Alešovec, Liubljana
Cankarjevo nabrežje I.
Noviteta v vezenini in perilu.
Dopisi
Pasijon na Ljudskem odru t Radovljici se ponovi še na praznik sv. Jožefa in v nedeljo ('r.e 21. marca. Pozneje se ne vprizori več. Zato naj si p. n. občinstvo hitro preskrbi vstopnice, da jih ne »manjka, ker jih je za praznik že veliko razprodanih. kakor tudi za nedeljo. Preteklo nedeljo je veliko ljudi iz oddaljenih krajev dobilo samo stojišča, ker se niso prej preskrbeli z vstopnicami.
Vstopnice se lahko rezervirajo tudi pismeno. Za slučaj, da bi bile vs.opnice razprodane, bomo naročnike opozorili pismeno Igra je končana pred % 7. uro zvečer. Zveza z vlaki Je zelo ugodna.
It Novega mesta se nam piše: Nsie županstvo ima v evidenci vse lastnike psov in je doslej vsako leto objavilo razglas, potem pa s plačilnimi nalogi izterjalo pasji davek, včasih v marcu, aprilu ali Se kasneje. Kdor v roku ni plačal in si nabavil pasje znamke, temu so seveda odvzeli psa Mislili smo da bo tudi letos tako. Pa Človek res nikdar ne ve, kje ga čaka nesreča. Dne 9. februarja stopi v hišo konjač s polo kakih 50 imen in zahteva psa. Takoj nato se nam dostavi ukaz okr. glavarstva, da bo mora pes pokončati in razsodba, da smo obsojeni radi prestopka § 42 živ kuž. zakona "z dne 6 8. 1909 drž. zak. 177, na globo 30 Din in kolek 20 Din, ker se je dne 26 januarja ugotovilo, da pes ne nosi pasje znamke za I. 1926. Da je to migljaj s kolom in da se smrtni obsodba nad 50 psf ne bo izvršila, je bilo takoj jasno. Vendar je hitel vsak, da reši svojega čuvaja in hišnega varuha pretečega pogina in je plačal poleg pasjega davka globo 30 Din in za kolke 45 Din. Neizprosno smo bili vsi ob 75 Din Te dni pa je prišlo pomiloščenje za pse. Čudno je pri tem le to, da smo že nad 16 let leto za letom v tem oziru mnogokrat še hujše grešili proti § 42.. pa se ni uporabljal: niti slutili nismo, kako nam je nevaren. Mogoče je, da se je do zdaj ta paragraf milejše razlagal, ali pa se je glede na pasje znamke izhajalo — in bi se tudi letos brez njega. Vsekakor se je reševala ta zaaeva poprej priprosteje, povoljneje in bi se dala tudi letos.
Is Šmarja pri Grosupljem. V nedeljo sem prisostvoval, povabljen od g. kaplana-režiserja, dramatični predstavi, ki me je presenetila. Predvajali so »Sv. Nežo« in pa »Cašico kave«. Pri takih podeželskih predstavah se lahko vidi požrtvovalnost od strani režiserja, kakor tudi od strani igralcev. V takozvanem »turnčku«, ki se nahaja v kaplaniji, imajo mal oderček. ki pa je jako skromen. Pripravili pa so ga tako okusno, da je. imet človek vtis, da se res nahaja v časih mučenja katoličanov s strani častilcev starih rimskih bogov. Ugajal jo osobito »pretor« Simforijan. Kot dodatek k žalostni in zgodovinski igri pa so pridejali še burko »Cašica kave«, ki je vrnila ljudem dobro razpoloženje. Z igre sem odhajal 7 vtisom, da se da s požrtvovalnostjo narediti marsikaj, kar bi se sicer zdelo nemogoče. Društvenikom pa kličem: Le naprej po začrtani poti, kar- bo Vam, kakor tudi obiskovalcem v korist!	K. V.
Preddvor. Orliška akademija, ki jo je priredil tukajšnji krožek v nedeljo dne 14. t. m, je prav lepo uspela. Vaje so se dokaj točno izvajale. Spremljal jih je na klavirju g. katehet Žužek iz Kranja. Občinstvo, katerega je bila polna društvena dvorana, je bilo prav zadovoljno. — Akademijo s prav lepim sporedom prirede Orli na praznik sv. Jožefa. Topot nastopi tudj moški pevski zbor. Pri jutranji sv. maši pa bo skupno obhajilo orlov ln orlic. — Prosvetni večer v proslavo godu tukajSnjega g- kaplana Jos. Strada, tajnika Orla, se vrši dan pred praznikom sv. Jožefa zvečer ob pol 9. uri s sledečim sporedom: 1. Zadoni nam, zadoni... 2. V gorenjsko oziram (poje mešani zbor). 3. Voščilo k godu. 4 Triglav (koračnica). 5. Ljubezen naša (deklamacija). 6. Slovanski valček. 7. Kjer ljubezen, tam Bog (dramatičen prizor). — V družbo sv Mohorja se je vpisalo letos 12 članov več kot lansko leto. — Število »Domoljubov« s« je v naši župniji povišalo na 170 naročnikov. — »Do m olju bo-v o« nagrado, 20 kg Gazela-mila, je dob 1 član Orla Ign. Cuderman. — Srečke za Orlovski stadion se prav pridno kupujejo. Tukajšnji orli so jih prodali že lepo število. — »Domovina« se vsiljuje tudi pri nas. Romala pa je deloma nazaj, deloma pa so jo zmetali v peč. Prav tako!
Konjice. V nedeljo dne 21. t. m bo predaval v našem Kat. društvenem domu g. dr. Jehart o Jeruzalemu. Že samo predavan ;e je izredno zanimivo. Poleg tecra pa bo izvajanih na platnu nad 60 skiopličnih slik, ki nam kažejo Jeruzalem, kraj našega odrešenja. Pridite gotovo v obilnem številu! _____________
Cerlcveni vesinil*
Praznik sv. Jožefa r cerkvi sv. Jožefa. Ob 6 ziutraj je sv. maša in sv. obhajilo častivcev sv. Jožefa. K sv. obhajilu se vabijo šo posebno Marijine kongregacijo. Ob 8 zjutraj je pontifikalna sv. maša. Ob 6 zvečer govor, slovesne litanije in darovanje za potrebe cerkve.
Kat. društvo rokodelskih pomočnikov in kat mladeniško društvo imata jutri, na prazn k sv. Jožefa, ob 7 uri zjutraj v Križsnski cerkvi sv. mašo in skupno sv. obhajilo. Ob pol 12 je posvetitev presv. Srcu Jezusovemu v dvorani Rokodelskega doma. Obeh svetih opravil naj se udeleže vsi člani. Prosimo posebno gg časi ne člane in mojstre, naj pridejo k obema slovemostima. Gg. pevci naj se zbero, da poveličujejo s petjem slavnost.
Orel
Odseka Ljubljanskega orlovskega okrožja
opozarjamo na sledeče dneve: 19. marca ob pol 4 pop. je v Ljudskem domu v Ljubljani mladinska akademija 25. marca jo zdravstveni dan. Začne se ob 9 dopoldne ter traja do J2 in od 2 lo 4 pop. Predava zdravnik o zdravstvenih vprašanjih, ki bodo vsakega zanimala. Po popoldanskem predavanju je skupen ogled higijenske razstave Prosimo š.e-vilnega obiskal
Srenje! V nedeljo dne 21. marca je okrožni svet. Prične se ob 8.
Naše difašivo
Soc. pol. seminar ima danes zvečer ob 8. uri svoje predavanje!
TuristiTka
Kranjska gora, 17. marca ob 7 zjutraj: —2° C, barometer se dviga, visoke megle, sren 10 cm, sa-ninec ugoden
Boh. Bistrica, 17. marca ob 7 zjutraj: +3° C, snega nič.
Nzsscnanlla
Sentpetorsko prosvetno društvo. Na praznik sv. Jožefa se bo opravila ob 6 zjutraj v farni cerkvi pri sv. Pe ru sv. maša za mrtve in žive društvene člane Vsi člani so vabljeni. — Odbor.
Občni zbor Strokovnega udruženja jugoslo-
vanskih oblikujočih umetnikov, sekcija Ljubljana,
se vrši dne 24. t. m. ob 5 popoldne z običajnim dnevnim redom v restavraciji Ljubljanski dvor, soba št. 1.
tapred sodišča
Kratko prostost je užival brivski pomočnik France Kostarič, doma iz Cakovca Mož je dobil namreč kot peto kazen dve leti težko ječe radi raznih goljufij. Ko so ga dne 9. februarja letos izpustili iz ljubljanske jetnišnice, jo jc ubral naravnost v gostilno k »Dalmatincu«, da si ga zopet enkrat malo privošči. Izpil je v kratkem času Itt kozarčkov žganja, nato pa je začel piti vino. Koliko jo spil vina, tega ne ve. Od tam je šel k >Ste'anu«, kjer je nadaljeval. Tam pa jf opazil, da njegov žep in število popihh kozarcev niso več v soglasju. Pomislil je, kaj bi napravil, toda kma'u se je odločil. Poklical je še en kozarček, in predno mu ga je natakarica prinesla, jo je ubral po stopnicah iz kleti. Toda imel je smo'o. Pozorna natakarica ga je opaziia in k njegovi nesieči je bil stražnik ravno pred hišo Prijel je begunca. Ta pa ga je začel zmerjali, vrgel so je nn tia in se je toliko časa branil, da s" pripeljali cizo in ga odpeljali zopet na stražnico. Mož se Je zagovarjal s popolno pijanostjo. česar mu pa senat ni verjel, ker Je preveč spretno porabil priliko odsotnosti natakarice in preveč čvrsto tekel po stopnicah iz kleti Mož ja bil obsojen, ker Je hotel kot tujec pobegniti s ce-ho in pa ker Je zmerjal stražnike, ki so ga peljali v policijski hotel z besedami: »Izgini Svabal« itd., zopet na 1 mesec zapora.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 17. marca 1926.
Višina barometra 308'8m
Opazovanfa		Baro meiei	toploto » C'	Kri »l«B»	Velet In bnlno » m	Oblač. nosi	Vrsta padavin		V Ljubljani je
urni	h>t			» 1,		0-10	ob opazovanlu |	»im»<«7h	
	7	766-0	2-3	76	W 0-5	9		deš 4-2	
Ljubljana (dvorec)	8	7662	2-7	74	S 0-9	9			® ® s E S
	14	764-8	42	59	N (-5	10			
	21	/63-6	2-7	69	NE 1	5			1-2
Zagreb		766-8	2-0	79	ENE 3	6		0	l>
Belgrad		764-3	2-0	61	NW 3	0		0	'a*
Sarajevo	8	763-9	20	n	NE 1-5	10		0	>o © a.« » *
Shoplte		7)2-5	60	84	mirno	10	tež	dež 7-0	
Dubrovnik		758-8	10 0	48	t,	6		dež 2-0	o o.
Praga	1	766-7	- i-o	—	n	10		sneg 01	
Barometer je reduciran na morsko gladino.
Pregled vremena od 8. marca do 14. marca 1926
(Podatki datirajo od 8. ure dotičnega dne.)
8. V i s. 11 a k se raztezuje od Alp v E in SE, Izzivajoč ponekod jake burje (Brod n. S. 12, Bela Luka 16 m/sek.). Vedro je v krajnem S, izjemoma tudi v drugih predelih. Deževalo odnosno snežilo je po vsej srednji Evropi, o okrožju Islandije In Stoek! olma, manj na Balkanu. Toplota porastla samo v osrčju Evrope, i 9. Vis. tlak vztraja nad Alpami in SHS tor sega z močnimi strujami tja do Sev. morja. — Ka I našem Primorju se je obrazoval plitki tlak (Mostar ' 705), ki pokazuje v zvezi z Lombardijskim (760) ' 'težnjo napredovanja vzdolž Jadrana. Burje v Grčiji so zopet na redu in tim izrazitejše, čim nižji jo tlak v ciperškem in črnomorskem okrožju (750). Vobče je razdelitev zračnega pritiska v S. Evropi jako zamotana, naglo spremenljiva, i z njim tudi vreme. — Vedro jo v Italiji in v našem ; S; deževni pas je razpet od Sev. morja do nas, sneg I je padal samo v okrožju Sarajeva.
10.	Vis tlak omejen danes samo na Alpe.
—	Od Baltika je na po! odu k Jadranu val slabega pritiska z močnimi vetrovi ob vznožju E Alp. — Pri nas in S od nas je vedro, drugje oblačno z dežjem, posebno v okrožju Baltika. Toplota Je večinoma padla ln je SHS kontinenta edini slučaj z najnižjo temperaturo (K. Mitrovica
-	6).
11.	Vis. tlak z neobičajno čvrstim Bredi-ščem v W Franciji (782) so širi naglo v E z jakimi vetrovi, vsmerjenlmi od Češke k nizkemu tlaku nad Grčijo (754). — Vedro v W, deževalo in snežilo je v sr. Evropi, največ v Sloveniji. Toplota v splošnem pada.
12.	Vis. tlak obvladuje pozicije od W (779) do sredino Balkana, isto tudi d e p r. svoje v Grčiji. Iz teh pogojev izvirajo silni vetrovi okrožja jonskega in burje S Primorja. Na drugi strani se približuje od Baltika slabljenje pritiska istotako z močnimi strujami od Škotske do Dunaja. Povrh vsega je stopila v akcijo še tretja depresija nad Črnim morjem, katera
privlačuje Grško k združitvi v vremenskem boju mod zimo in pomladjo. Vsled tega ineteža dežuje pomalo v celi sr. Evropi, snežilo je v Madžarski, ponekod v SHS, da, celo v Atenah. V NW je hlad popustil, pri nas ne.
13.	Vis. tlak v umiku iz naših okrožij se krči v smeri W. — Bolomorski niz. tlak prodira k črnomorskeinu, h katere.mu na-giblje tudi grški (755). — V Italiji in Grčiji je vedro, v sred. Evropi deževno in sneg se pojavlja v Nišu. Hlad popušča z vis. tlakom.
14.	V i s. tlak v W ugaša. — Od Belega do Črnega morja se razprostira jaka depresija (Arhangelsk), v katero se je z'ila obenem tudi grška. Močni so vetrovi v Baltiku. Vedro je v Grčiji in na Jadranu; dež še nastopa v sr. Evropi. Temperatura pri nas raste, drugod pada, osobito v Nemčiji.
Pregled toplote v gorenji dobi:
Spitzbergi . .	. -32,	—,	-25,	»	»	-15,	-21
Petrograd . . .	• -6,	-2,	1, o,	-5,	-3,	-8,	-10
Moskva . . . .	• -K,	-1,		-1,	-10,	-7,	-10
Stockholm . .	. 0,	1	»	1		-2,	-2
Varšava . . .	. o,			-,	~ »	"""i	0
Budapest . . .	. 2,	*"""»	9,	»	1.	9,	4
Miinchen . . .	• 5,	7,	»	-1.	2,	5,	5
Beri n . . . .	. 5,	10,	2,	0,	8,	8,	t
Seydisfjard . .	. -1,	*		»	-6,	~ »	—
	8,	9,	3,		»	7,	6
Pariš.....	9,	9,	4,	1,	7,	8,	5
	. 8,	8,	7,	I.	5,	7,	6
	4,	6,	»	»	5,	6,	6
	. 10,	9,	10,	12,	7,	10,	—
Benetke . . .	. 5,	7,	6,	7,	2,	»	6
Rim.....	. 5,	4,	11.	6,	0,	1,	4
Mpssina , . .	. II,	*	13,	12,	7.	14,	13
Atene . . . .	6,	8,	7,	11,	4,	6,	12
Sofija ....	. o,	1	J	-1,	-2,	»	7
	0,	1,	-1,	1,	-1,	3,	-1
Aleksandrla .	. —,	11,	13,	15,	13,	10,	15
vsRon ra
Otroka kapitana Granta.
224
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
Končno je dne 9. maja, triinpetdeset dni po odhodu Talcahuana, John naznanil, da je videti svetilnik na ciearskem rtiču. Jahta je zavila v preliv Sv. Jurija, prevozila Irsko morje in prišla dne 10. mala v clydski zaliv. Ob enajstih so pristali v Dumbartonu. Ob dveh popoldne so bili popotniki že na malcolmskem gradu, kjer so jih domači navdu-
seno sprejeli.
Tako je torej bilo pisano v knjigi usode, da bodo Harry Grant in oba mornarja rešeni, da bo Johna Manglesa v stari katedrali sv. Munga poročil z Mariio Grantovo prav tisti prečastiti gospod Paxton, ki je bil pred devetimi meseci molil za srečen izid. Pisano je bilo dalje, da bo Robert Grant mornar kakor Harry Grant, mornar kakor John Mangles, m da bo udeležen pri njuni veliki ekspediciji, ki bo pod po-krovitelistvom lorda Glenarvana.
Najbrž pa je bilo istotam tudi pisano, da Jakob Paganel ne bo umrl kot samski zakonski sin.
Po vseh slavnih delih, ki jih je bil doprinesel, niti Paganel ni mogel uiti slavi. 0 njegovih raztre-Benostih so si pripovedovali po vsej Skotskh Kar trgali so se zanj, tako da ni mogel vsem ustreči.
In tedaj se je zgodilo, da se je tridesetletna gospodična, nič manj kakor sestrična majorja Nabbsa, ki je bila res da nekoliko čudaška, pa se bolj dobra in lepa, zaljubila v raztresenega gospoda Jakoba in mu ponudila roko. Te roke se je, mimogrede omenjeno, držal tudi milijonček, pa o tem ni, da bi
SOVO«**'
Paganel nikakor ni bil neobčutljiv za ljrbezen gospodične Arabele, pa vendar si ni upal reči: da.
Treba je bilo torej major.a, da je posredoval med tema dvema dušama, ustvarjenima druga za drugo. Dejal je Paganelu, da je zakon »najhujša raz-tresenost«, ki si jo more misliti.
Paganel je bil v strašnih zadregah. Major se je čudom čudil, da si učenjak ne upa spregovoriti usodne besed9.
—	Ali vam miss Arabela ni po godu? je vpraševal neprestano Mac Nabbs.
—	Oh, major, saj je prekrasna! je vzdihnil Paganel, tisočkrat prelepa zame. Da vam povem po pravici, raje bi videl, da bi bila manj lepa! Hotel bi, da bi imela kako napako.
—	Le brez skrbi bedite, mu je odgovoril major, saj jih ima in ne samo ene. Najpopolnejša žena jih ima še vedno preveč. Tako je torej domenjeno, Paganel. Velja, kajne?
—	Ne upam si.
—	No, učeni prijatelj, zakaj se neki obotavljate?
—	Nisem vreden gospodične Arabele! je odgovarjal venomer zemljepisec.
In zadeva se ni premaknila s te točke.
Nekega dne pa ga je neizprosni maior pritisnil k zidu in ubogi geograf mu je moral izdati — pod pečatom molčečnosti seveda — neko posebnost, ki bi prišla policiji zelo prav, če bi ga kdaj iskala.
—	Kaj bi to! je dejal ma;or.
—	Pravim vam, da je tako.
—	Pa kaj zato V
—	Nasprotno, to vas naredi še mnogo bolj zanimive. To je zopet nova privlačnost za miss Arabelo. Odslej boste v njenih očeh mož, ki mu ga ni para, o katerem ie vedno sanjala!
Major je ostal popolnoma miren in resen, Paganela pa so mučile strašne skrbi.
Kratek pogovor med majorjem in gospodično Arabelo.
Štirinajst dni pozneje so praznovali na malcolmskem gradu veliko slovesnost: v domači kapelici sta bila poročena miss Arabela, žareča od sreče in lepote, ter gospod Jakob Paganel, nič manj žareč, pa še vedno neprodušno zapet.
In zemljepiščeva skrivnost bib ila na veke pokopana v brezdnu neznanega, da je ni major povedal Glenarvanu, ki je ni skrival pred gospo Heleno, ki je črhnila o tem mladi gospe Manplesovi. Skratka, skrivnost je prišla na uho gospe Olbinettove, odtod pa na veliki boben.
Ko je bil Paganel tri dni v maorskem ujetništvu, so ga ti tetovirali, teto\irali od nog do vratu. Na prsih je nosil podobo staroslavnega kivija, ki mu ie z razprostrtimi perotmi kljuval srce.
To je bil edini dogodek z velikega popotovanja, radi katerega se Paganel ni dal nikoli utolažiti in ki ga ni mogel odpustiti Novi Zelandiji. To je bil tudi vzrok, zakaj se ni vrnil na Francosko, čeprav so ga silili in prosili. Bal se je, da izpostavi v svoji osebi zasmehu vso Zemljepisno družbo, ker ji pripelje pravkar tetoviranega tajnika. To bi bil raj za karikaturiste in zakotne lističe.
Kapitanov povratek so pozdravili na škotskem kot velik dogodek. Harry Grant je posta! nairriljub-ljeneiši mož stare Kaledonije. Njegov sin Robert je postal mornar kakor oče in John Mangles. Pod pokroviteljstvom lorda Glenarvana so zopet jeli misliti, kako bi uresničili Grantov veliki načrt in ustanovili v vodah Tihega moria škotsko kolonijo.
Konec.

73 = ® X t t 3 ^
g-** s
® a > -J Jx ~ "
T. c c , k c o) f.
► 5 S I
K 'r ^ . mit e
g .»»a
J = o s J ^ « v *
•2 ~ c » I
*	s i-Sft-
Ks Hi
a i C ■ = JI ■H ' "i ~ *> •=> o n - ;
5-9- % i
*	S = s
<1 <- "S m p S
IS
■ Z e
' c — *>
I
2 i
a. £ £ -
C n B 3
Išlpl
i i s| 'S
S l Z ~ d »
•e m u ®
K p- 'e oo #
"111 = 111
Dfnicrio ioi/lnno 5iro • za S|asovlr« Cimbal, tambure, bas, berda, braft, primo itd. morete dobiti na veliko In malo O JCSUKliC £11,6. v tvornici muzlkalnlh Instrumentov Karla Kudllka, Subotica, Bačka. — Zahtevajte cenik I gj
Vabilo.
Jff^ Danes, dne 18. marca ob 20. ari
v restavraciji »Pod Skalco«
na čast vsem J02ET0M In JOŽICAM
!! zabavni večer !!
s salonskim or esirom.
ljubitelji dobre in pristne kapljice naj blagovolijo pripeljati s seboj tudi svoje znance in prijatelje.
(a obilen obisk se priporoča
JOŠKO URAN,
restavrater.
V nedeljo 31. marca 1926 ob 1. uri popoldne
le bo razprodalo na licu mesta na prostovoljni ■▼ni dražbi bivše Košakovo posestvo v Podgabru pri Št. Vidu pri Stični na Dolenjskem. Posestvo obstoji iz treh stanovanjskih hiš — v eni se nahaja dobro idoča gostilna — iz gospodarskih po-jlopij in cirka 29 hektarov (49 oralov) arondiranih »jlv, travnikov in gozdov. — Posestvo se bo prodalo skupno ali pa po posameznih parcelah. — Kupnina do 50% ostane lahko na posestvu vknjl-fena na prvem mestu proti 10% obrestovanju in amortizaciji v petih enakih letnih obrokih začenši i 1. januarjem 1927.__1846
KLEPARSKI	Malo STANOVANJE
POMOČNIK, i ali 2 sobi s kuhinjo, (cnrjen> se sprejme pri: iščem. - Ponudbe pod: K. BOCAK — TRŽIČ. »Učiteljica« upravi lista.
uTanOf* h koniem,
nidfJCb oženjen, tre-ten in pošten, r dobrimi ipričevali in rečlet. službo, vajen vsake vožnje, »i rad premenil službo; jre tudi kot kočijaž, in )e vajen poljedelstva. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 1838.
Najvišji zaslužek
»udi zastopnikom, agen-|om itd. prvovrstna tvrd-ta. Ponudbe, podprte s ipričevalom o neoporeč-losti, naj se pošljejo na spravo lista pod šilro: ►Ohne Kapital und Vor-kenntmsse 512« na »PU-BLICITAS« d. d., Zagreb, Gunduličeva 11. 1818
Železnato nino
n mm dr. 6. Piccoli
Ljubljana, Dnnajska testa 6 krepča malokrvne, nervozne oslabele odrasle In otroke. Naročila se točno UvrSojejo
ODDAM
veliko prazno ln majhno opremljeno SOBO. - Naslov v upravi pod: 1852.
Kolesa Peugeot
BICIKLI. v kvaliteti in
ceni brezkonkurenčni.
LAHKI MOTOCIKLI
1H HP, ... Din 6975,— 2% HP, . . . Din 12250.— i Izdelki staro znane sve-| tovne znamke. - Dobava promptna od glav. zalnge:
O. ŽUŽEK, Ljubljana,
, TavčarfeTa ulica štev. Ii. 1 Samoprodafa se odda za razne krafe Slovenije pod ugodnimi pogoji.
Priporočajo se naslednje
mariborske turdbe:
Stavbno podjetje
AEfČTTO & drugovl
družba r, o. z
Maribor, FianJlSkan.nl.
Anton Birgtuayai-
Prodaja umetnih ftnojil M A RIBO U Aleksandrova cesta 71
Dosi; Srandl
Izdelovalnim oignl in klavirjev, MARIBOR 8troflmayerJeva ulica
Josip Čebokli
nasl. Strausgitlov
parna pekarna Muri i or Glavni jrfigt. <1
lansci* Jan
nrarindraoruljar terznlo ga Rrnmofon. potrebščin Marilor, Glavni trg flt. 4
IVAN JE ME C
vrtnarstvo MARIBOR, Rnzlnirova 11
Karel Jam
trgovina z lesom i u premogom Maribor, Gregorčičeva 1
M. Jatin
modiHtinja, zaloga najnovejših Jamskih klob. Muribor, Stolna nI. 2
£udovik K-ustik
velika <ib;ra moSkih
klobukov Marihor. Glavni trg 0
Franc Kothbauer
stavbni in nmetni ključavničar, MARIBOR Tnttcnfcaebova ni. 4
iv. in Hel. Kvas
Zaloga mofikih ln dam-
nkih klobukov Maribor, Aleksand. S2
MIlan Kosčr
n1a"čičar MARIBOR. Slovenska !
Još & Les ak
Spee. trgovina živil
M ARI BOH Ulica X. oktobra it. 3
Ivan Lorber
slikar MARIBOR Vetrlnjska ulica It. 5
Frida Novak
modistlnja zaloea klolmkov za dame MARIBOR. GoBnoska K
n. osiaa
trgovina usn ia In čevljarskih potrobSčin Maribor. Glavni trg 17
Fran o PEBC
Izdelov. in trgov, godal MARIBOR Gosposka ulica S4
los. Povodnih
dnevno gve£e ribe prvov. dalmatinska vina Maribor, VoJaSniSka 4-6
Ferd. Rogatsch
cementni izdelki in gradbeni materijal Maribor, Frančiškan. 17
Drago Rosliio
galanterija, pnrfumerija vrvar. In pletarsko blago Maribor. Velrinjska 56
Spragcr
eleKtr. podjetje Marlbor, Kop ttrjeva el. 12
T. RABIČ »ji
O, Ljubljana
^ORSKK^
svan Staudinger
pohištvo in sobno mizarstvo Maribor. SoSka ulica St.5
PIAKS I1SSAU
stavbeno m galanterijsko
kloparatvo, instalacije Maribor, Gregorčičeva 17
w
GNER
foto - atelje MARIBOR Slovenska nllea 4
Veliko denarja izgubite,
ako pred Velikonočjo kupite ČEVLJE drugod, kakor v detajlni prodaji tvrdke
KARI POLLAK D. D. LJUBLJANA,
Dunajska cesta Stev. 23 — na dvorišča.
Hranite svoj denar za VellkonočJ
Našim odjemalcem prinesemo za Velikonoč veliko presenečenje. - Čitajte pazljivo ta časopis v prihodnjih 14 dneh in SHRANITE SI TA OGLAS! — Izrežite ga 1
PltEMOG-CEBIN
S'"ollo»» Ulica lfll. - Telelon f*
ODPADKE od žage,
hrastove letvice za vinograde in za ograjo ter rsakovrsten hrastov re-wn les, nudi parn« žaga
»ZORA« d- z o- «•. ▼
Črnomlju. Ista tudi kupuje hrastov okrogel les,
jele parcele ali gozdove.
P0LEN0VKA
namočena
Fr. Kham
Ljubljana nasproti hotela »Union«.
TRGOVINO
JO let obstoječo, z meš. blagom in točenjem — s itanovanjem — se ugodno proda. Resne ponudbe aa upravo pod it. 1817.
KUPI SE stabilen
bencin - motor
1H—2 konj. sil, za po-fon majhnega stroja. — T. NOVOTNY, Ljubljana - Opekarska cesta 26.
Priporoča se železnina
A. SUŠNIK
Ljubljana, Zaloška cesta.
Čast duhovščini
priporoča tvrdka Jos. Pok
nasl. A. IAMN1K
Ljubljana, Stari trg ši. 14, vsakovrstne ČRNE KLOBUKE v vseh oblikah.
Cm. fisclier
Z .SSH, Sndnička nI. H .lurišičeva ulica St. 6
dobavlja privatnikom dvokole' a dole za dvo-kolesa. Sivainestroje, ter nogometne žoge, tehnične potrebščine po najnižjih cenah Sportska druStva. me haniki in obrtniki dobe popust. — Zahtevajte brezplačni iiustrovam kaiaiog.
V
»PLANIKE«
II. zvezek
14 Marijinih pesmi, zlo-2ila P. H. Sattner in E. Hochrelter. Partitura in glasovi 50 Din franko — vsak nadaljnji glas 4 Din. Založnik: Frančiškanski samostan ▼ Ljubljani.
TRGOVINA!
Radi starosti, bolezni in ker sem brez otrok prodam mojo lepo, dobro vpeljano trgovino pod |ako ngod. pogoji takoj, ali pa jo oddam v najem. Naslove reflektantov na upravo »Slovenca« pod: »Priložnost« Stev. 1849.
Javna dražba
Dne 6. aprila 1926 ob 9 dopoldne se bo prodala pri okrajnem sodišču v Celju na štev. 4 kovinska tovarna Pertinač & Čanak v Celju
Najmanjši ponudek . . 1,450.200 Din Vadij....... 145.100 «
Tovarna je proti poprejšnji prijavi pri sodišču interesentom na vpogled
Pojasnila daje
Pr. JOS« Uretka, odoetsiik D Celja
jugoslovanska knjigarna v ljubljani
—————— -- i .
Italijansko - slovenski slovar
Nad 40.000 besed z bogato frazeologijo in kratkim imenikom krstnih in zemljepisnih imen. Dr. Josip Vaijavce. Cena vez. Din 70-—
Slovensko - italijanski slovar
Dr. Josip Valfavee. Cena vez. Din 65 —
Mag. it. 17. 135/1925.
Mestna občina ljubljanska razpisuje ofertalno licitacijo za napravo
kanalizacije na zapadnem delu Tržaške ceste in v ulicah kolonije „Stan in Dom".
Potrebni podatki in pripomočki so na razpolago v mestnem gradbenem uradu (Kresija) med uradnimi urami. Pravilno opremljene oferte morajo biti vložene v imenovanem uradu do 12 ure dne 26. marca 1926.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 16. marca 1926.
Vrtnice
nizke, triletne cepljenke, vrtnlce-plezalke, vrtnico-žalujke za grobove, nudi po zmernih cenah Anton FERANT, trgovski vrtnar, Lhibljana, Ambrožev trg 3
Hočevarjeva aromatična
železn. tinktura
izborno preizkušena zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost vsake vrste. Vir moči za odrasle in otroke. Ne kvari zobl Pol literska steklenica 20 Din. Porabiti je 3 stekl. po vrsti. V Ljubljano dostavljam francol Izdeluje in razpošilja samo: Lekarnar HOČEVAR, Vrhnika.
Pristni Seehoferjev
rastlinski BALZAM
je prastaro domače sredstvo za želodec, prebavo in zaprtje. — Zastopstvo za SHS Lekarna KRAJ-ČOVIČ, Vukovar. 1024
)
Zdravje je pol bogastva!
Za uspešno duševno in telesno delo. ter ca uspeh v življenju sploh je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo.
Ne mučite svoje telo pri vsakem koraku s trdim usnjatimi petami, ker one provzročajo močna pot resi ja je.
Nosite tudi Vt
Palma-kaučuk podplate in pete.
Vi se potem ne bodeto hoteli nikakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku.
Palma-kaučuk pete so trikrat tako trpežne in š* ceneje kot usnje.
POSESTVO
PRI RIMSKIH TOPLICAH
koje je bilo gosp. Ignaca Gašparuta nad Turjem, prodam za 50.000 dinarjev. Posestvo sestoji ix ene stavbene zgradbe z 2 sobama in kuhinjo, lepega hleva za 15 glav živine in 18 oralov dobre, plodne zemlje-oranice, livade in male Sume. — Ponudbe prosim na naslov: Panlina Strableg (po adrest g. Perko), Čakovec, Medjimnrje.	1839
1 pomočnik - nrirezovaiec l Modistinja
trn večjo kartonalno tovarno v bližini Ljubljane, se sprejme. . Reflektira se le na dobro moč. Zadovoljivi prejemki, stalno mesto. — Ponudbe z zahtevki pod: »Marljiv itev. 1764« na upravo lista.
prvovrstna moč — «e sprejme v nekem tukaj. Snjem modnem salonu. • Naslov v upravi »Slo-venca« pod Stev. 1798.
Potrtj globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da ie naš iskreno ljubljeni brat, stric in svak, gospod
Danko kessler
magistratni pisarniški ravnatelj
v sredo, dne 17. t. m., po daljši mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek, dne 18. i, a. ob 3 popoldne ic mrtvašnice drž. bolnice do mestne meje na Dolenjski cesti in se truplo prepelje nato v Št, Jernej na Do-leniskera, kjer se položi na tamošnjem farnem pokopališču k večnemu počitku
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. V Ljubljani, dne 17. marca 1926.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Mestni pogrebni zavod.
V	neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, priiateliem m znancem prežalostno vest. da je naš iskreno ljubljeni soprog ozir. oče, stan oče, brat, stric, last in svak, gospod
ALOJZU ZAJEC
strojnik hotela »Union«
d"f t1!'-,*' m' °b P01 ? P°noii: P° kratki mu«m bolezni, previden s tolažili sv. vere. mirno in boguvdano preminul.
... f.°2rcb nepozabnega rajnkega bo v četrtek, dne 18. t. m. ob JališčePkPSvnKrržu	Frančiškanska ulica 2, na poko-
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega Oznanenja t Ljubljani.	K
V	Ljubljani, dne 17. marca 1926
ŽALUJOČI OSTALI.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in zrancem tužno vest, da je naš iskreno liubljcni soprog, oče in stari oče, gospod
Tomažič Franjo
v sredo, 17. marca, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnkega se bo vršil 19. marca v Trstu. Trst - Ljubljana, dne 18. marca 1926.
MARIJA, soproga. — FRANJO, ZVONKO, RUDOLF, siuoTi. - ANTONIJA, slnaha. — BORIS, vnuk.
Za Jutfoslovanako tiskarno v Uubliani: Karol C«£.
Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec.
Uredniki Franc Terectflav,