Naj re* j i slovenski dnevnik v Združenih driavdi
Vetfa z« we ido ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
^l.UU a
$7.00 I $7.00 1
NARODA
in * cf
The largest Slovenian Daily in the United States.
□ Issued every day except Sundays g I	and legal Holidays.
List:slovenskih_delavcevy Ameriki.
75,000 Readers.

TELEFON: CORTLANDT 8878. Entered aa Second Claaa Ha	«Ur, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., wider the Act of Congress of March 3, 1870.	TELEFON: CORTLANDT 2876,
NO. 112. — &TEV. 112.	NEW YORK, WEDNESDAY. MAY 13. 1925. -- SREDA, 13. MAJA 1925.	VOLUME mm. —^ LETNIK XXXIII.
FINANČNEGA MINISTRA
Francoski finančni minister -Caillaux namerava porabiti vsa reparacijska plačila za odplačan je francoskih dolgov v Združenih državah in Angliji. — Sklical bo konferenco prizadetih narodov, kakorhtro bo vprašnje francoskega proračuna uravnano.
Poroča Arno DoscK-FIeurot.
r
PARIZ, Francija, 12. maja. — Konferenca glede vojnega dolga, na kateri naj bi bile zastopane Združene države, Anglija, Francija in mogoče tudi Italija, je ideja finančnega ministra JosepHa Caillauxa, ki Koče na ta način doseči sporazum glede tega mučnega vprašanja. Kakorhitro bo uravnano vprašanje državnega proračuna, bo konferenca sklicana. Tako je namignil ameriškemu poslaniku Herricku in najbrž tudi angleškemu poslaniku.	•
Ker je Caillaux v vseh svojih govorih, katere je imel izza banketa, prirejenega njemu na čast po amnestiji, poudarjal, da hoče rešiti tako hitro kot mogoče vprašanje dolgov, je bilo znano, da bo vpri-zoril svoj prvi korak v tem pogledu, kakorhitro se bo iznebil nujnega vprašanja proračuna.
Caillaux se je izrazil glede svojega pogovora s Herrickom, "da so nas Združene države opomnile na naš dolg". Obisk Herricka se je vršil v sredo. Caillaux je opomin dobrohotno sprejel ter rekel, da je njegova iskrena želja, da se čimpreje uredi to vprašanje.
Namen Callauxa je posvetiti ves francoski delež pri nemških reparacijah' ddplačevanju vojnih dolgov, mesto le polovico, kot se je izprva poročalo. Del njegovega načrta je, obremeniti Francijo s stroški restavracije opustošenih ozemelj in tozadevni stroški so bili večinoma že plačani. Vsled tega rte; pomen j a to težkega bodočega bremena, poleg žrtev, ki so potrebne, da se spravi frank polagoma nazaj na zlato podlago.
Da se ugodi ameriškim ugovorom proti spojitvi dolgov in reparacij, je Caillaux pripravljen ka-muflažirati celo stvar.
Francija bo mogoče spravila reparacije v en žep ter plačala vojne dolgove iz drugega žepa. Svota, involvirana pri konečni uravnavi, pa bo soglasno s kalkulacijami Caillauxa, približno ista kot svota, katero bo plačala Nemčija.^ V drugačnem slučaju bo postala Francija zopet plen inflacije.
Caillaux se hoče izogniti sentimenalni strani cele zadeve. Radi tega je hotel govoriti o biznesu z dvema velikima upnikoma, kakorhitro bi imel letošnji proračun v redu in obenem tudi podatke za proračun prihodnjega leta. Vspričo velikanskega notranjega dolga ter zaključenja dela restavracije opustošenih pokrajin, se bodo po njegovem mnenju upniki zadovoljili z tnajhnimi uvodnimi plačili.
WASHINGTON, D. C., 1 2. maja. — Ameriška vlada ne bo sklenila nobenega dogovora s Francijo glede uravnave dolgov, če bi bila uravnava odvisna od plačevanj nemških reparacij v roke Francije.
Odplačila ne morejo biti odvisna od kake stranske transakcije.	,	, . .
J	za ztmanje zadevo, Austen
Tudi če bi se eksekutivna panoga vlade zavzela \ Clittmbeplam, da se Anglija ne bo
za predlog, da bi bile nemške reparacije merilo Ivme5avala v franeosko-marošfei francoskih odplačevanj, bi kongres nikdar ne pri-H°.r' ^ frapatizira fAn"
°	r gJija h Francijo, da pa je afera
izključno le domača zadeva Fran-
cije.
Poziv na sveto vojno v Maroku.
Načelnik vstaje v Maroku je izdal poziv na sveto vojno. — Plemena v francoskem ozemlju so ostala pasivna, a živahni spopadi so se za vršili v centralnem sektorju. — Mobiliziranje v spanslu pokrajini vznemirja generalni štab.
RABAT, Maroko. 12. maja. — Semkaj ->o tlo*pel - informacije. <la je Abdel Krim proglasil sveto vojno m da je poslal svojepra Urate Ali med a v pokrajine Xauen. da Jiabere sveže čete med Džebal plemeni.
Ta poročila so imela le malo učinka na pfemeaia v francoskem ozemlju, katerim -e je zagotovilo proiekeijo potom prihoda ojaeenj za armado g-enerala. jrrofa de Chambrun.
Živahni boji so se završili večaj v centralnem sektorju rif.ske front?, ko je prišla kolona polkovnika Freidcnber«a na pomoč neki naprej potisnjeni postojanki pri Bab Ouender. Francozom se je posrečilo dobaviti posadki zelo potrebno zalogo živil m sveže vode.
Na za pad nem sektorju so napredovale francoska domače čete pod polkovnikom Nogues brew vsake opozicije v severoiztočni sineri, očistile okraj sovražnih ec-tašov ter ustanovile solidno črto, ki so bo upirala rifsikum četam, katere se gromadi proti temu sektorju.
PARIZ, Francija. 12. maja. — Francoski generalni štab je vznemirjen vsled koncentracije močil ih skupin rifškili čet pod poveljstvom Abdel Krima na točkah v notranjosti špamskoga ozemlja v Maroku, odkoder pripravljajo vstaši napad na četo maršal Lvau-V-v-ja v francoskem ozemlju.
Vrjetno je, da bo kabinetni svet danes razpravljal o vprašanju, če laj se obrne francoska vlada nn Madrid v tem oziitu.
Francoski štab poroča o velikih ^romadenjih četašev pri IV-eaoucn. Čeprav je ta prostor 1« trideset minut pok.ta s francoskih aerodromov, se niso mogli Francozi vmešavati v koncentracijo sovražnih plemen, kajti Cečaueu je tehnično pod špansko suverenostjo. čeprav so španske sile dejanski že pred mdseci zapustile to postojanko.
Francoskemu generalnemu šta-i>u bi tudi manjkalo avtoritete, da obstreljuje Agadir. točko, ki je tehnično špansko ozemlje, kjer pa Abdel Krim dejanski dobiva le potrebščine in moinicijo.
Ojačenja in orožje vsake vrste eaipušča neprestano francoska pristanišča. Danes bo odpotoval i/ 'Alarscillesa r Maroko poLk sene-&alskih izbranih čet.
LONDON, Anglija, 12. maja. X odgovor na neko v paša nje v poslanski -zbornici je izjavil mini-
ANGL. PRESTOLONASLEDNIK V AFRIKI
Slika nam predstavlja angleškega princa, ko izroT-a zlato zaslužno kolajno načelniku nekega afriškega plemena v Sierra Leone.
KLAVRNI NASTOP HINDENBURGA
Prihod Hindenburga v Berlin je bil pravzaprav beg, kojega namen je bil izogniti se sovražnikom. — Edina republikanska zastava se je nahajala v avtomobilu maršala. — Raz hiš so visele izključno le stare cesarske zastave.
Razsodišče naj se loči od Lige.
Senator Borah zahteva ločitev svetovnega razsodišča od Lige narodov. — Sedanji sistem poverja odločitev glede miru ali vojne desetim možem. — Borah je mnenja, da mora biti tribunal prost vsake politike.
volil kaj takega.
Francozi in varnostni dogovor.
PARIZ, Francija, 12. maja. — Francoski kabinet je dane« soglasno' odobril dve poslanici Brianda, ministra za -zunanje zadev?. Prva poslanica je odger-or na nemško -ponudbo, da se sklene \ h r mostna dogovor, druga pa »e

pred no bo izpraznjeno koiinsko ozemLje.
(Zadnja poslanica, ki bo predložena tudi ostalim, zaveznikom, vsebuje pogoje, ki niso bili objavljeni. o katerih pa je znano, da predstavljajo kompromis med francoskimi in angleškimi nazori.
1 Glasi tse, da so Angleži privolili fc* to, da se ne določi dneva izpratz-benja. ker naj bo ta datum od-
tice žalitev« razoroeeaja Nemčije, vis en od načina, kako bodo Nemci
zadostili zavezniškim zahtevam gled3 razoroženja.
Francozi s svoje strani pa so. privolili v to, da omeje svoje zahteve na glavne točke, vsebovane v poročilu, katero je predložila med zavezniška vojaška kontrolna komisija. Izpustilo se bo številna manjša (kršenja jporgodbetilh klavzul.
BERLIN, Nemčija, 12. maja. — Maršal von Hindenburg je dospel včeraj zvečer v Berlin, da prevzame vrhovno poveljstvo nad nemško republiko. Ze enkrat poprej bil bil pozvan v Berlin — in sicer, da prevzame poveljstvo nad cesarskimi armadami.
Negov drugi prihod je pomenjal veliko razočaranje. Tako dosti so pričakovali in tako malo se je doseglo!
Star, sivolas mož, sedeč poleg mlajšega, sivolasega moža, kancelarja Luthra, se je pripeljal mimo z veliko naglico. Še predno so ga nepregledne množice dobro zagledale, je že izginil.
Nazdravljanje je bilo vsled tega le formalno. Toliko obetajoč prizor, se je razvil v nekaj skrajno pustega in nezadovljivega.
Barv je bilo dosti in sicer barv stare Nemčije. Študentje so se šopirili v pestrobarvnih uniformah ali kolerjih. Strelski zbori so nosili zelene uniforme, reichswehr je nosila sive uniforme, policisti svoje modre in ves ta prizor so obdajale rdeče -bele-Črne zastave imperijalizma, s katerimi so občudovalci pozdravili novega predsednika.
Ljudske množice, gosto natlačene ob šest milj dolgi poti, so oboževale starega moža v avtomobilu, povsod pa je bilo opaziti tudi strah. Strah je gnal avtomobil. Strah pred nasiljem v republikanskem Berlinu. Ne le strah pred republikanci, temveč tudi strah pred komunisti. Avtomobil je pohitel skozi Brandenburška vrata. Zavil je krog vogala Wilhelmstrasse ter se ustavil pred palačo
Izvanredne varnostne odredbe so bile vprizor-jene, da se zavaruje varnost novo - izvoljenega predsednika, kajti vsepovsod so govorili o nameravanih komunističnih nasiljih.
Mesto je bilo dobesedno pobarvano s starimi cesarskimi zastavami, — kajti petnajst cesarskih zastav je prišlo na eno republikansko. Nobene republikanske zastave ni bilo v šest milj dolgi črti odločnih pristašev Hindenburga, a z avtomobila predsednika, kot v znamenje ironije, je plapolala zaničevana rdeča-črna-zlata zastava republike.
Vsepovsod je bilo opaziti zelezne križe in sem-patam tudi stare, od krogelj preluknjane vojne zastave. Monarhistični dijaški zbori v sijajnih uniformah so stali poleg fašistov v kaki-uniformah. Starejši možje, s cilindri na glavah in v zastarelih dolgih črnih suknjah so se mešali med šolsko deco, ki je nasila zelene in rdeče klobuke.
I30ST0X. Jla.sv. 12. maja. — Svetovno razsod'isee je tr«»b:i popolnoma ločiti n i Lijje nar ulm. "v internum miru. po»taw> in j-c-da v mednarodnih za<l<-vah"\ — je izjavil vf-rraj zvever -•>n;iTr>r Borah iz Idaho, predalnik -..-naT-noga komiteja za znnanje xad-\-«-. v na«rovorn pred I'nitaniau Laymen's iguo. Ponovil j«' nvo; ugovor proti trilmnalu kot j.« "davijtn sedaj, ker j.* popolnima pod nadvlado L:«r<\
—	Nobenega ugovora nimam proti tenm. <i.i j»- I.iira ustvaril« t rib ni! al. — je r.-k< J senator J*.^ rah. — Xe brigam za tb-j-tvo da ga j. • ustvarila Liga. <V mn !>r» dala Liga popolnoma iicin 1 visno-t Zanimam se za s<nli.N.'V kot bi moralo poslovati. ne pa za nj»»gov izvor.
—	Mislim, da .i<- v interesu mi ru, da posluje ta 1 Hihunal k^t za stop.stvo mednarodne f>o-jave in da je absolutno prost nadvlado mednarodnilh političnih naprav.
Skupina, kojc elan je, no zn bteva. da se srftlamje sodi^ee zavrže, — je vztrajal senator Borah. — pač pa prosi, da <se uveljavi gotove i spremembe v sta.t nt ih. katrrf se lahko doseže.	se v resnic?
hoee neodvisen pravoswlni trihn nal.
—	Temeljni ugovor proti tenm sodišču. — je nadaljeval. — je pravica ali avtoriteta, katero sr daje Ligi. da se obrne na sodišče za 'nasvet in da se postopa - tem sodiščem v veliki meri kot justie-nim dejiaTtmeniTom i.ige.
Xadaljne dokaze pof-iebnejga upliva Lige na sodišee. — j" nadaljeval Borah. — najdemo v zahtevi, da s > mora sodišre ti z največjo naglico, kadar tu-zboruje, kadar predloži Liga kakšno vprašanje.
•— Med dnigini'i stvarmi, ki doloetme. — je dostavil senatjii voditelj. — je tiidi to. da s* »vet Lige narodov lahko ohrne na ^o-ilišec s pozivom, naj svetuje v-;;i-kemti ar-bitracijskemn komiteju, ki bi IklI mogoee organiziran.
Novi predsednik nem. republike.
Hindenburg je bil v nemškem držav nem zboru zaprisežen kot predsednik republike. Komunisti s o skušali motiti postopanje, a njih napori so bili zadušeni v kali. — Jaz sem predsednik celega naroda, — je rekel Hi ndenbur g.
Lk Lo-
pata.
HHMLIX. Xentrija. 12 lil.i a. Maršal von lliml.'iibnrg je i. ;ies nv 'len v urad kot pred*»-dni'.; nemške republike.
Z i/j*mo kratkega pre\->nj. . ►d strani kt»mwn;>iov je p-- '. ^istoliei/Kje nataur-no	, .
1'rogramom. Maršala j;- /;-,>i-r-r irel državni predswhilk pred poln.i zlun-nieo,
11iiid 'iiiiiirg je zap i-• knnceI-irja. v kateri j- pr.-:i«. '. malo pred dvanajs'o tir-* ;« • ::;;po!il v poslopje dr/MV. /'<>•
Peljal v je vkozi sr-dtf.;a ; 'irandetiburškili vrat. kat riii ]e smel preje pt»luži?i le \ ■ !j«ma. Pred vra-tmi državi' /'!••••->kega po-lopja je sprejel IT '-n Hirga p<Mipi'edsednik /;e»t m ■»prem^tui drugih.
Ka:konhitro j.- stopil IliTtden-l>urg. v spremstvu L'»ebe-j;i in. drugih v dvorano. sr» pi-ic.-L kri-eati komunivt.i: — 1 >'»1 z imm.ir-■ii>.ti. naj živi so\jet~ka republika!
Komunisti -o se nato me knil; ii za p i-i sedenje se je za vršilo povsem po programu.
Mednarodno sodišee, — je r;--kel, — je pf>d'rcvjeno pozivu političnega sverta za liasvnt irh-de re.gakoli problema, ki 1 >i se pojavil v Evropi in kateri nasvet 7 <• 111 k o popolnoma omalovažuje, ee žel i svet Lige tako. (V se -.prejme viseče anwhidmente k dogovoru Lige narodov. — je nadaljeval. — ima deset mož avtoriteto in pravico določiti absolutno vprašanj« miru ali vojne.
— Ti možje bi šli lahko eelo tako datleč. da hi opravičili agresijo. — je rekel. — Ko hi >e odloČili za vojno, bi imeli pravieo pozvali vse člane Lige. naj nudijo vojaško podporo. Y-ak ela:n Lige je obvezan podpirati stvar. Kakorhitro bi ><■ vojna pričela, na temelju avtoritete Lige narodov. hi se ne mogla končati, dokler bi istih deset, mož ne izjavilo. da se lahko konea.
DENARNA IZPLAČILA
y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU.
Duh bo naš« cena ileditaJ
JUOOniVlJi:
1000 Din. — S17.30 2000 Din. — $34.40 5000 Din. — $85.50
Pri nakazilih, hI znašajo manj kot kot ca ftM ilaarjer računamo voMkol IS ceotoT za poštnino -in druge strofike.
Bairrfi'Jr na zadnje poŠte in irplačnje "P«itnl {ekovai ara«",
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE^
200 lir ........... $ 9.40	500 lir..........$22.50
300 lir ........... $13.80 1000 lir.......... $44.00
HMbcJ po 11 eeatot
Pri naročilih, ki mUajo mmai kot &M lir ma poštnin« ih drag« Btrofiko.
Razpošilja na zadnje podU ia lzpIaCoJ« Ljabljanzka kreditaa banka ▼ Trsta.
Za poHlJatve, ki pre«ep»3o PETTISOtf DINARJEV ali pa DVATISOC LKt dovoljnjeino po mogočnosti še poseben popust. Dintrjeai Ia Llraa sedaj al stalna, aeaja s« večkrat Ia sspo ; iz tegi razloga aam al aMgoie podati aatanCne eens vaaprttl pa (Mi tistega dne, ko mam pride poslani denar t rok*. POftlLJATVB PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO * NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
New lak
Je poslati naJkoUo po DoaMstls Postal Draft.
Xoasj Order ali pa
FRANK BAXSEB 8TATE BANK
n Oortlandt Stmt,	New Tork, H. T.
Tolephoa*? CnfliiH

rsr - ™

•	■ s - ■ -
GLAS NAKOPA, 13. MAJA 1925.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Dopisi
Owned and PubJuked by SLO VENI C PUBLISHING COMPANY 0 (A Corporation) Frank Sakeer, presulent	Louis Benedlk, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, Y.
GLAS NABODA" "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leta velja list za Ameriko
in Kanado .......................$5.00
Za pol leta ____________________________ $3.00
Za četrt leta .......................... $1.50
Za New T orle ta celo leto— $7.00
Za pol leta_____-_______$3.50
Za niozemstva za celo Isto ~~ $7.00
Za pol leta ___________~~~~ $3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj t'w praznikov. .
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujej-". Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
'*G LAS is' A U O D A", 82 Cortlandt Street Ne* York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
CAILLAUX, HINDENBURG, TROCKI
Politični položaj Evropi' ve je v teku .zadnjih par me sne e v, ali boljše rečeno, tekom zgornjih par tet) no v. korenito izpreanenil.
Na površje j'- piišht z (»pet trojiea mož. o katerih so vsi brihtmi politiki. diplomat jc in št* bolj hrihtm časnikarski poročevalci domu- vali, da s<» za vi Lm> obležali na kupu smeti, kamor >o jih vrgli njiii srečnejši tekmeci, "reševalci narodov.
Prvi med temi je Caillaux. Ta mož izvira iz znane francoske družine, »'blagodarj« ne s številnimi odličnimi duševnimi si>osob-no^tmi. Z»' njegov <><•<• je bil francoski finančni minister ter trn v peti takrat mladega "tigra" Ciniienceau-a, ki ga je skušal na vsak način spraviti iz javnega življenja. Kar se staremu tigru ni posrečilo pri oeohu. ji- tembolj temeljito izvršil nad sinom.
Ko j i postal Clemcnceau ti kom svetovne vojne francoski .ministrski premised ni k, je smatral čas ugodnim, da ugotiobi svojega starega nasprotnika. OMolžLl je Cailiauxa stikov s sovražnikom, ga označil kot defitista ter plačanca Nemčije. s katero je ibaje hote' skleniti nečasten :nir. I1«.' ohdolžitve s veda niso bile nikdar dokazane, a Clemenceau je do.>egcl svoj cilj. Caillaux je 'bil oropan državljanskih pravic t!*!- /.a trot«>\"o <lf!.b<> let izgnan iz Pariza.
Caillaux pa ni < i< n »mili. Vi takoj obupajo. V svojem izgnanstvu je pazn o z;i - * doval razvoj francoske politike, študiral ter sp pripravljal na poznejši	bo zopet igral važno vlogo v fran-
coski javnosti.
Trenutek jc piv.je piišel kot pa je mogoče sam domnevaL Pro glašena je bila amne-iiju političnih kaznjencev in Caillaux se jr zmagoslavno vrnil v Pariz, k j r so ga sprejeli njegovi prijatelji in občudovalci z odprtimi rokami.
Preko noči je poslal finančni minister v novem kabinetu Pain leve-ja ter se lotil velikanske naloge ureditve francoskih finane, za katero je boljše usposobljen kot katerikoli drugi francoski finane nik.
Vsaj v t m ozira s.» jr vrnila Francija k trezni pameti ter po kazala, da se ne briga za evangelij natolcevanj in sovraštva, kate reg je pridigal stari tiger.
Drugi v tej trojici je stari maršal Ilindeikburg.
Ko so se prieele v polletju leta 1918 nemške armade puntati, ko se je rušila vsepovsod znana pru-ka disciplina in ko so pričeli neon ški vojaki samovoljno zapuš -ati strelske jarke ter se vračati prot domu. je odklenkalo kajzerju iu s tem tudi njegovemu glavnemu oprodi Hindenburgu.
Ko jc prišel odločilni Trenutek, ko ni nikdo več mogel ustavit' upora v armadi, je kaj/j t vtisnil reip med noge ter poibegnM na Ho landsko. da reši svojo dragoceno kožo.	>
Ilindrrnburg pa >c j.' vj-ji'1 domov v Nemčijo, z bežečo armad*" vred ter se umaknil na >voje posestvo v Ilanovru.
Ze takrat je bil starček, ki je nosil sedem križov. Nikdo se n" \ ee zmenil zanj v viharnih dneh. ki *>o sledili nemškemu porazai v Nemčiji sami. Živel jr le še v opominu kot zmagale« pri Tannenbev guT kjfir je zapodil Moška le v Mazurska jezera. Slavni ledeni kir Hindeniburga v Berlinu, v katerega so pat riot ičnd Nemci zabijal1* žeblje, kojih vsak je stal srebrno marko, so prodali "a javni dražh; kot star les in če se iic motimo, ga je kupil neki čifiut. da ga proda za drag denar domoljubom, ki ga postavili.
Sedaj pa je pi išel Jianovcrski pnščavnik zopnt na površje in sicer v glavnem s pomoč jo Francozov. — čeprav zveni to paradoksno. — kajti Francozi ni.^o preje mirovali, dokler nixo vobudili v Nem-čijpi zopet duha monarhizma. kot edine rešitve iz seidatnjih zadreg.
llindenburg j.-> zasedel metto predsednika nemške republike prisegel na republikansko ustasvo ter rekel, da ne bo predsednik ene klike, enivra sloja, temveč predsednik ceA«ga nenišk«ga naroda.
Nekoliko manj zmagoslavno kot Hindenburg iz Hanovra v Berlin .se je vrnil iz Tra-mskavkazije z matjuško Moskvo Leon Trocki prejšnji vojni gospod ruskih sovjetskih armad. V izgnanstvo je moral, ker se ni hotel do pičiee ]pokoriti ukazom triumvirata. obstoječega iz Stalina. Kameneva in Zinovjeva, ker je napisal neko knjigo, v kateri je obrazložil nauke ruske komunistične revolucije. Ta izvajanja niso bila všeč* ruskim mogotcem in Trocki je moral v izgnanstvo.. SVodaj. ko je moral dati triumvirat nadaljne koncesije, posebno pa bogatemu kmečkemu sloju, ki ni nikdar hotel priznati komunizma kot takoga, sedaj, ko je moral pristati v to. da ne izgubi svojega mesta v komunistični stranki človek, ki ima zarpo&lene druge delarvce, katere pLaeuje, )>a je prišel tudi čas, da se razveljavi izgon Trockija ter msu vrne iprimcmo mesto v vodstvu komunistične stranke.
To so tri glavne izpremem.be, ki so se v zadnjem času za vrši le ▼ evropski politiki in treba j« prizmati, da so sfkrajno značilne, ee-je za enkrat še težko določiti, če p omenjajo dobro ali -slabo ravnovesje med evropskimi drsanrami ter aplosni sveiovni po.
New York, N. Y.
V pondeljek so pokopali na po-ko*jxilišču sv. Trojice v Brook-Ivnu pokojnega brooklvnskega slovcnswegffl župnika Fathra Cornel iusa Petjriča. Pogrebne obrede jc opravil Rev. Sinoj. Pri pogrebu so bila zastopana razna slovenska društva, v posdbno velikem številu društvo sv. Jožefa, kojegr. član je bil pokojnik. V za-dnje slo \fo mu je kra^mo zapel anoški kvartet.
Naj v miru počiva!
Oregon City, Ore.
Iz sitare domovine mi poroča j: svojci, da list Glas Narodna jako neredno prejemajo. List Glas Naroda. jim jako aigaja. in vsle*ltega jhn je zelo neljubo, če manjka.jp posamezni izitisi. Sporočajo mi. da ><o tudi njiihovi sosedje vsi vne to za vaš list. Kar ne morejo g? pričakati in ko pride, so kar ti* gajo med seboj, kdo ga bo prv: dobil v ro)kt\ Posetbno jim ugaj-kolona Petra jZgage. Prosim Va torej ,če vam je moigoče ureditt, da bodo list 'bolj redno dobivali V upanju, da ustrežete moj.i želji se vam že vnaprej zahvaljujem.
Peter Vitežuik. (Opomba uredništva: Nazna ujamo Vam. da iz New Yorka lis: redno pošljemo v domo'vino. Ver jetno .i« pa. da kaike številke ne doibe tamošnji rojaki, saj veste da -italijanskih oblasti ničesar bolj ne 'bodo v oči kot če jim kdo resnico pove. Krivda ni torej m ša, pač pa na tamošnji pošti. Mi v tem oairu ne moremo ničesar ukreniti. Najboljše je, če se va sorodnik na tamošnji ipošti informira. zakaj Glasa Naroda rednr ne dobiva.)
Rock Sprigs, Wyo.
-Jaz bivam tukaj še devet in idva.jsfft let, pa verjemite mi, da takih časov še uismo imeli kot jih imamo sedaj. Polovica ljudi jr brez dela. Premogovna družba Union Padific obratuje največ krat po en dan na teden. Neka; drugih družb obratuje vsak dan pa imajo zaposlenih le kopico lju-Vse to ima v prvi vrsti na v<-%*ti United Mine Workei*s. ker se tako -slabo drrži gesla: Združen1 bomo stali, razdruženi bomo padli T>a ste mi zdravi!
Louis Taucher.
Claridge, Pa.
Dovolite tudi meni malo prostora v našem cenjenem lLstu — jrlasu Naroda, da res ne bo kdo mislil, tla sedimo vedno za pečjo. Novic ni dosti, posdbno ne takih, ki bi zanimale širši svet. Z delom gre bolj počasi; nekateri še malo delajo, drugi pa prav čisto nič. Govorilo se je tudi, da bodo nekaj tipehiov podirli, pa ni verjeti. Jih bodo še imeli. Ne verjamem, da bi si nakopavali stroške in jih potem znova- postavljali, ker premoga imajo še dovolj pod zemljo. Namen je le malo oplašiti tiste ki radi verjalmejo in so na Cla-ridgc navezani, na en aid drugi naekL Mnogi so tudi pobrali orodje ter šli -drugam, kjer se še delo dobi in-tudi kolikor toliko dela.
Plača, kaite.ro si nam izvolili lansko :leto, jče nasletJnja: Delavci $4.48. vozniki $6.00. za stro jem 72c. za pikom pa $1.C0. — Kakor .se nam zdi. bodo pa še pri tem v kratkem nekaj odbili, ker mnoge komipanije v Westmorelan-du že plaču,jejo dolar manj. Seveda sorazmerno mati j tudi pri premogu. Tako ne bo kmalu v We^t-moreilandu ničesar drugega, kakor sama robota, in še tiste povsod ne bo. Zaito vsak. ki misli na delo, le proč iz Westmorelanda. ker še oni, ka bodo delali, kmalu ne bcxio toliki zaslužili, da bi se preživeli.
Pred kratkfm se je ponesrečil rojak. Anton- Bobnič, znan kot ''špic-rus"; delal jo tu v Cla-ridgu vrsto let. Zadnjič pa. ko je kompanija rov zaprla, šel je kot drugi dfrngam za delam, katerega je tudi dotaril na Keystone Shaft, In ga je prt <^etu na pilarju zmečkalo. Nanj «e je nsal Slest in pro-mog. Prepeljan je bil v CIaridge,
je bil s Sta-jenikega; zapušča ženo
in par otrok.
Zadušile je neki dainsnik od tu pisal, kaiko da ssno pristni delavci in kako volimo Ltd. Povem mu, da !poleg socijalistov volimo tudi druge, med itfdmi "old party" P« "joj. jo." Pišemo povesti in "zgodovino", pa če treba, tudi lažemo kot sam črni \~rag. kci dane:
PeteK
Zgaga |
ir,. i ■ ... - J
V Washingtonu se je vršila te dni značilna konferenca, kamere so se udeltižili višji policijski ura-dn4ki iz vseh delov sveta.
Zadč-itiniki pravice, postave in reda so razpravljali, kako bi bilo mogoče bolj trdo stopiti na prste domačinom in mednarodnim lopovom. Zaključki konference so
Iz Jugoslavije,
je že talko, da s tem se še,/biU seved* ^^ najdelj pride, če hočemo biti .upo-lne sn,° Po^unta.ti načrtov ta viso-
št e van i m v veljavi pri ljudeh.
Zato dopisnik ne bo dosti naredil na emo ali drugo stran, če piše svoje povesti ali ne. Za kaj takega je mislim sposoben vsak, kar nas je Klaričanov. samo pričeti je tro»ba.
Pozdrav Glasu Naroda in nje- hodil po	Yorku. naj ne
gorim naročnikom!	I denarja s^boj. Kajti newy
Naročnik.
Značilno je, da je bila na *cj konferenci za'stotpana tudi Jugoslavija. Zastopal jo je policijski šef Lazarovič, ali kako se mu že reče.
Jugoslovanskemu pol ic i jskemn komisarju dam dober svcit. Ko bo
norsi orški
lopovi so dosti večji mo.y-.tri v svoji stmki kot pa katerikoli jugoslovanski policijski komisar v
svoji.
*
Po Jugoslaviji <se je te dni raznesla zlagana vest. da bo prodajal Ford v Jugoslaiviji avtomobile po osemsto dinarjev. To bi bilo nekaj nad deset dolarjev v našem denarju.
Ford jih m? bo prodajal za ta denar. Kaj taikega je zmožen kveč-jem znani Štrukelj, ki je v gotovih uzirih večji finančni ženij kot pa Ford.
On je lansko leto res prodajal avtomobile po tej ceni. Bil je pa še toliko pošten, da je zravcin dal ravnilo. In mislim, da I angleško pisano garancijo, da se ravnal, ikakor piše G. prodani avtomobil ne bo premak
•	Pittsburgh. Pa.
Dolgo časa seim se pripravljal za pisanje, naposled sem se vendar odločil. Toda ne boni pisal novic, niti o pretphuh. ki so običajni v naselbinah.
Povem A-am. cenjtini g. urednik, da jaz kot dolgoleten naročnik O las Naroda črtam tudi druge liste, ki sem tnudi nanje naročen, ali pa jih "drugače dobim, da jih berem, ker dandanašnji, kdor hoče zasledovati raamere naših rojakov v Ameriki, mora čitati vse. Vedno scim cenil Glas Naroda za-strantega, 'ker vse prav tako pove kot misli večina, in sa imam, kot mokako
kdor se bo ravnal. ucaKor pise
N.. ne bo nikdar s pota zašel, ne bo od koga prevaran ali osi epa r-jcn »xl kakih narodnih vodnikov, katerih se je kar trlo pred časom ter jih niti dantrs ne manjka. — Zato sem oklenil, da dokler borni eital li?fte in imel denar zanje. Glas Naroda bom do zadnjega držal.
Neateri lasti pišejo, kadar imajo priliko za to. o romanju v Rim. Pozivajo zaslepljene backe in jim dajeuo navodila, kanu se imajo o-brniti itd. Jaz pa imam drugačno mnenje o toni. Kdor ima $400 do i
nil z mesta.
*
Koverta piše:
Kakorliitro bo postavljen nov"' tiskarski vt<roj. bo začel izhajati lednvk Edinost v povečani obliki
To je vsekakor lepo znamenje napredka.
i Samo nekaj bi pripomnil: >vio.i sc že presneto dolgo 2asa postav Ija, in če se lic motim. je Koverta nekoč tudi nekaj o dnevniku gr? voril.
ileseca
maja je izš l
Proleta-
$300 katere ie sam skupaj spravil, rec" v slavnostni opremi, ni ukak bacek. in zaslepljenec je le vsled tega, ker jih ni ponižno njemu izročil, kar bi bilo vseeno zanj. če jih ima on ali pa Koverta. Vscttno zahteva on za to romanje preveč, ker mislim, da na "velike vile" bi bilo $200 pmpol-noma dovolj za vse stroške. Zato bi Koverta, Če bi se mu res posrečilo dobiti dovolj backov. ki b; mu dali v ta namen po $400, fr-damano dobro opravil. Ne Voljne backe pa bi potem potolažil s kam-panijo za dncrvnlk.
Glede romanja -sem pa tega mnenja, da če bi mi razmere dopuščale, bi šel tudi jaz. toda ne s Koverto. Ni mi sicer za tiste odpustke, ki jih bodo deležni njegovi baeki. temveč mi je za drugo. Moje mnenje je, da če molitev pomaga-, mora ista pomagati tudi doma. Vredno pa je iti v Rim, kogar svet zanima in če želi videti sloveče starinske stvari in stavbe. Ce jih gre vde na tako pot, so seveda stroški mnogo manjši. Tega ne pišem, da bi morda za Sak serja agitiraL Taka prilika se nudi sauno enkrat v življenju; kogar zanima, naj se je posluži. Rim n? samo -sveto mesto, temveč je tudi eno izmed sedmih čudes starega sveta. Občudovali smo Še v stari domovini one. 'ki so bili v Rimu. kamor pa se .niso vozili, temveč hodili peš. Koverta hoče iz te poti kovati sebi kaipital. — t)o,bil bi jih rad, kolikor bi mogel po $400. potom pa 'bo najel barko ter jih prepeljal čoz morje v razredu, ki se mu bo zdel najcenejši, da bo čim več profita. Saj pravi romar ne sme misliti na udobnosti : zamj je dolbro, če «pi na krovu.
Pa naj neham s pisanjem: nisem misliL da bom toliko napisal. Glasu Naroda želim mnogo .uspeha, da bi še .nadalje vodil naš narod v Ameriki po poti. kot do-.sedaj l
Val. Urbanec.
ROJAKI, NABOCAJTB S® NA. 'QLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK Y
Na ]irvi strani jc znač'!na slika in }iod sliko podpis:
"Kijtufbovaili smo vsem viharjem".
Odkritosrčnost je lepa reč. toda odkritosrčnost ne sme l>iti polovična. Vse je treba povedati, da «e resnico izve.
l>otični sta vik bi se moral namreč glasiti; "Kljubovali smo vsem viharjem in sicer s pomočjo denarja, katerega so prispevali ameriški povečini Slovenci-nesoci-jalisti v milijondolar^ki fond. Vef-kot polovico dotičnega denarja j«-pomagal nabrati Glas Naroda ;
vztrajno reklamo".
*
Maršal Hindenburg je priseg'.4! na usta%*o nemške republike.
Na ustavo je prisegel cesarski general, ob vi h ran ju cesarskih zastav in ob zvokih cesarske himne
Za časa kajzerja jc bila Nemčija bolj republikanska in bolj de imokratična kot je sedaj v dobi republika ust va.
*
V New Yotiku je bil majhen ki nematograf. v katerem je bilo ko maj za sto pet deset ljudi prosto rar
Koncem prejšnjega tedna je pa v kinematografu izbrnihiril požar. Gospodar je vsled tega oznanil
— Vsi ven, da se komu kaj hudega ne pripeti. Vsak bo dobil pri blagajni povrnjeno vstopnino.
Pa se je .zgodilo nekaj čudnega» V najboljšem slučaju je plačalo vstopnino stope tdeset os ob.
Nazaj je pa »zahtevalo vstopnino natančno 375 oseb.
*
Jugoslavija ima dvanajst ali trinajst ministrov. Ministri se ba-vijo z zunanjo m notranjo politiko. s trgovino, armado, mornarico. šolstvom, javnimi deli itd.
To so aktivni ministri. To se pravi, ministri, ki delajo.
Poleg tegd ima pa tudi kakih dvajset ministrov na razpoloženju. Ti vlečejo samo plačo, dela pa nimajo nobenega.
Le kadar zmanjka aktiivnim mi-iristrom dela. jim priskočijo mi-
Dr. Ninko Perič poslanik v Pragi?
Beograjski listi poročajo, da se namerava bivši 'minister in narodni poslanec, dr. Niko Perič vrniti v diplom a toč no službo in mu je bilo ponusdeno poslaniško mesto v Pragi.
Smrt odličnega srbskega jurists.
Te dni je umrl v Beogradu v starosti 97 let dr. Stojau Veljko-vič, oče poslanca dr. Voje Veljko-viča. Pred nekaj dnevi si je zlomil nogo. nakar je dobil še pljučnico. ki ji je podlegel Stoja 11 Velj-kovič je bil ponovno minister, prvič leta 1872. Bil je dalje časa tudi podpredsednik državnega sve ti- iu predsednik kasaeijskega sodišča.	*
Zagreb gradi javna kopališča.
Z ozirom na nagli porast za-grebškega prebivalstva je mestna občina sklenila, da v najkrajšem času zgradi vi-f noviib ljudskih kopa-lišč. Že lotos se primerno razširi mestno kopališče v Mošiu-ke-^a idiei 111 zgradi novo delavsko ko-pališče v bližinii Arkove tovarne, pmhodnje leto pa dobi tudi zapadni del mesta novo ljiulsko kopališče.
Dve smrtni obsodbi v Gospičnj.
Jeseni leta 1923 -sta se vrnila iz Amerike Rade in .Soka Rapa-jič, ki sta dolgo vrsto let bivala v Ameriki in si pridobila znatno premoženje. Ker nista imela lastne hiše. sta najela stanovanje pri sorodmei Stani Rapajič v Bunj: ču pri Go^picu. Rade Rapajič ji kmalu po vrnitvi v domovino umrl. Sorodnica Str.na je skleni-la, da se polasti premoženja vdove iz Amerike teh je dne 10. jan. ■- pomočjo Vaisa Ra pa j i en božat o vdovo umorila. Mrtvo truplo str zakopala na nekem pašniku, kjer je bilo p<-izne.je najdeno.
Proti morilcema se je vršila te dni obravnava pred sodnrnn sto lom v Gosipiču. Oba obtoženca sta bila obsojt/na v smrt na vešalih.
Grozen zločin vojaškega dezer-tearja.
V pet rova radi 11 skd trdnjavi je a ru a vt.sk i vojak .Mu k ta r Hasan, ki je bil 11a straižni pri fmiodnišni-fi. brez vsakega povoda ustrelil poročnika Kokotkoviča in Paviča. tor ruskega polkovnika rspensbs ga. Te dni ??o raztelesili trupla umorjenih oficirjev. Oba jioročni ika sita bila zaddta v srce. polkov-iaik pa lima prestreljena pljuča. Pogreba se je udeležilo veliko število oficirjev, vojakov in drugega občinstva ter vsi ruski emigranti, ki so izkazali zadnje poeašče-nje polkovniku Uspenskemu. biv <emu adjmtatu generala .Oe-njiki-Ua. Kubanski vojaki so po starem običaju vodili po pogrebu belejra konja. Ko je vojaštvo oddalo d<>-saržo, se je beli konj splašil iu planil nie<l o*x"instvo. ki je bežalo na sve strani. Ljudje so padali, mnogo oseb se je onesvestilo.
Morilka svojega moža oproščena od obtožbe.
Pred sodnim stolom v Osijekit f!'" je vršila kazenska obravnava proti posestnici Katarini Grub i č. ki jc bila obtožena, da je v noči 3. marca letos s sekiro umorila ša ojega moža, ko je spal v postelji. Obtoženka je dejanje priznala. v svojo obrambo pa je izjavila, da -si ni znala drugače pomagati. ker jo je njen mož skoraj vsak dan pretepal in ji še tisti večer za.groziI. da jo bo zaklal. Katarina Grubič je bila oproščena, ker je sodni dvor prišel do prepričanja, da je obtoženika ravnala pod nepremagljivo silo.
Požar na postaji v Beogradu.
Te dni se je dogodil na beograjski železniški postaji nenavaden prizor. Peron je bil poln občinstva, ki je čakalo, da se odpelje proti Zagrebu. V trenutku, ko je signal pozval potnike, naj zavzamejo svoja mesta, se je dvignil nad postajo nenadoma ogromen ^oblak gostega dima. ki je postajal vedno gostejši. Med potniki je nastala panika. Nikdo ni vedel, kje je izbruhnil požar, ker se ra-
Ljudje so se razbcaali, a čez nekaj minut zopelt pomirili. Dim je namreč popolnoma izginil in pojavili so se le še plavkasti oblački. Tembolj dušljivo pa je bilo jzato ozračje, ki je bilo prenasiče-110 s smradom izgorelega gumija. Požar j«- izbruhnil na četrtem tiru. na katereau ^e je nahajal to-|vorni vlak z raznim blagom. Ogenj je nastal na vozovih, nf katerih je bilo več Fordovih avtomobilov. last. Francosko-srbske banke v Beogradu. Xa kraj nesreče so prihiteli takoj gasilci, ki so lokalizirali požar in tako rešili o-tale vozove. Štirje avtomobili so popolnoma zgoreli in s . ceni škoda na več stot'woč dinarjev.
Kako je nastal požar. še.ni znano. Policija je uvedla strogo preiskavo. ker ni izključen zločin.
Aretacija dveh komunistov. N
Zaigrebška jioiieija je aretirala bivšega komunisti'-nega poslanca Kosto Xovakoviea in visokošolca Berginana. Proti obema jc uvedena preiskava.
IjPragična smrt železniškega kurjača.
Xa železniški progi med Sara .jevom iu Alipašinem mos-tu se .je prip'.tihi velika nesreča. Kurjač Ivan Žantar ->e je neprevidno 11 a->n 1 i 1 iz lokomotive, ko je vlak že hitro vozil, ter je udaril z jrlavo ob brzojavni železni drog. Težko ranjen je padel iz lokomotive. W-sri čni Žontar je nekoliko minut pozneje umrl.
Dr. Rybar v Beogradu.
Tedn i je dosipt 1 pooblaščeni minister in načelnik jug. delegacije v Firenc i dr. Otokar Rybar v Beograd. Posetil jo zunanjega ministra dr. Niiičiea ter mu obširno poročal o dosedanjih rezultatih konference.
V Podgori pri Gorici
so aretirali 2G-letnega Filipa Rusa, bivšega fin. .stražnika, ki je pobegnil i/. MontaLbana v Italiji, kje jf* umoril svojo zaročenko Vi licenco Fercndo. Misli] je. da bo v -In-lijski krajini na varnem, pa so <ra kmalu zasledili in zaprli.
NENAVADNA NESREČA
Xa kirurgičnem oddelku klinike v Segedinu na Madžiirskem se je pripetila te dni nenavadna nesreča, ki je menda doslej prva svoje vrste. Zgodilo s~< je. da je zdravnik oslepil med operacijo.
Asistent kinu logičnega oddelka segedinsike bolnišnice, dr. Filipp. je operiral ves dan in je bil v.v. precej izniu 't n. Pozno zvečer jo bil pri/nešen v bolnišnieo hudo bfj-lan paeijent. ki ga je bilo treba takoj operirati. Pred operacijo so ga obsenčili s k rem ni jako vo svetilko. Ko so svetilko izključili, so prišli vsled neprevidnosti močni žarki v oči asistenta, ki j«> takoj za d r'}) i j močno vnetje oči.
Kljub temu je dr. Filipp nadaljeval nujno operacijo, tekom katere je inor§l v svojo nesrečo ugotoviti. da njegov vid vedno bolj peša. Ko je zdravnik končal "operacijo. se je onesvestil. Kirurg je prišel sicer kmalu k sebi. vendar so zdravniki ugotovili, da je oslepel na obeh očeh. Prihiteli so njegovi tovariši, ki so ga takoj operirali. Vendar pa ni gotovo, ali se bo operacija posrečila.
Tako je postal znameniti operater žrtev svojega poklica, kakor že nmogi pred njim in menda še tudi za -njim. Vsak poklic zahteva pač -svoje žrtve.
~ ^	T"
'i
i-i^KČiiiit-1
L-Mš&Mi-:-	vi-jti.j,. istifflfiaiteiti^i^Bl.:,
Bistri na nkqx>Idiesiju ha pomo^. feen dima ni vid«lo nič drugega.
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 N -
amo Že skoro razprodali V kratkem času smo ga prodali reč tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroel, ker ga je le Se par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred
40 CENTO V.
Oni na Si zastopniki, ki 9e niso naročili koledarjev, naj se požu-rtfo,, da ne bo prepono.
iOO;


GLAS XAIlppA, 13. M,\.TA 192-1
Plebanus Joannas.
(Nadaljevanje.)
jZa hip je oblila njegove j&ei 20 pet ona rdeča luč, kakor kri, in
jv |fuuio » oa «viv naiiju, na iijouu
je vedel, da sovraži, in je čutil, ubo?Q telo in njen rahlo onesna.
eeinu -sovraži, in je videl, koga -h0\-raži. Pa še, ko je gorel v svo j jetn srdu, je plalo kačje mrzlo vanj iu se je oglašalo z nesramno lazsoduostjo in je spraševal:
— Kako je rekel t Katero je mislil ?
Ideal je spot ua sliki iu je videl, kaj vidi. Videl je morsko de-
klico, golo do bokov in ostudno je bruhnilo iž njega in je stopil za lufckinasto v zadnji del teicša, m odločen korak bliže, da je čutila
je čutil, kaior da je ugriznil ne-
kam v nezdrav sad: tema je bila. jem obličju in jo je zajela kakor
ne bi bil ugriznil pri luči
—	Od zadnjih velikonočnih praznikov, — se mu je svitalo v glavi. — ne je spremenila. Upadla je kakor otrok tpo mrzlični bolezni. Otrok shujša, taka-le ženska j<* lepša. Kakor da jc bolj pametna. In zbledela je. I11 kakor da so jo hotele slaibosti obhajati. Po »vcicnn Put m in Pa-viu je do-bila pege v lice pa trudne oči. — Satan preklatL! — in seveda zdaj, zilaj je že nedelja dni in je nisem videl, ali je obilnejša, ker se krije in taji.
Vikar je vstal izza mize, kamor je bil sedel, iu je položil razgreto glavo med svoje dlani. Dlani >.0 Lile vlažne in glava vroča.
—	Mati je! — je zahropel.
Segel je po lojenki na mizi in
zaključil hladno, kakor da sodi človek o sebi. ki ne veruje več vase in si ne zaupa :
—	Takoj bom vedel, kako je ž njo in kaj. Pa takoj!
Odprl je v vežo." Potoglav netopir, ki je bil našel zavetje v prostoru. je priiutml mimo in vikar jc čul utrip mesenih perofi in je za mrmra i:
—	Pomračil i k. živaliea jrroze. nedolžni brat hudičev!
V	titer, ki je potegnil skozi vežo, mu je d uši I luč. ko je wtopil na stopnice v gornji prostor. Misel brevirja in večerne molitve ga je obšla iz navade. Trda je padla njegova stopinja, a dvajsetkrat do vrha. Zdaj jo stal Inad vežo. nad ozkim prostorom, ki je bil polu preeudnt-ga vonja: dišalo je po kadilu iz cerkve in po ja*»olkih. O, jabolka! P reč ud en sad! Ne eno ne sliči po okusu drugemu, kakor ni isto nikjer nobeno dekliško lice.
Plamen lojenice je zaživel ži-vahneje in vikar je stopil k vratom na levo. kjer je vedel, da ste dve tesni kletki zadaj in spi v prvi Katarina in v drugi Magdalena.
—	Katra! — je zaklical zamolklo. Glas je jeknil trudno na desno v odprt mostovž; z leve od vrat ni odgovorilo.
Takrat je vikar odločno stopil k vratom in jih odprl. Dvignil je visoko lojenieo in je ponovil:
—	Katra!
V	podolgovati sobici, koncem postelje pri oknu, kakor trdem v e-Jiotnosti temne zračne polnosti noči od zunaj, je sinilo v odločnih obrisih >»enee iu luči čiloveško bitje. Mlada, polgola ženska je planila od okna, se okrenila in oslepela za hip v prečudni lepoti. Xi ga videla, ko je gledal nanjo izza luči in gledal lepo, začudeno otroško obličje, kako je bilo sladko, vz-rastlo nad polni tilnik iz oblih ram.
Duhovnik je trenutno povesil o-či in rekel trdo: — Pokrij se, nesnaga !
Cez nekaj hipov je vprašal:
—	Ali si se že oblekla?
„ Odgovoril mu je zm<Mlen, trepetajoč glas. Vikar je pogledal kvišku in velel mirno:
—	Z menoj pojdi!
se ni ganila.
— Z menoj! ali si gluha?
Obrnil se je in stopil iz soUe in ru je zarvijal pes in o<* Zatomina se postavil ob stran. Stopila je do doli je skovikala sova.
praga vrat in obstala in sklenila roke:
Gospod stric!
nicah v vežo. Stopila sta v "sobo sveta" in vikar je postavil lojenko na mizo. Sam je stopil vstran, da je padla vsa- luč nanjo, na njeno
ženi obraz. Nekaj hipov je molčal in iskal besede, kako bi izpregovo-ril.
—	Kako ? Kaj je s teboj ? Si zdrava
Deklica se je zgenjja. dvignila glavo in onemela sredi besede:
—	Zdra---
—	Odkdaj si tako, to povej, —
vonj njegove moške sape na svo-
opojen oblak :
—	Ali si drugače ali niši?
Lojenka 11a mizi je zadrhtela,
plamen je trepetal in vsi obrazi 11a "sliki sveta'* so bili oživeli: zveri s prečudnimi imeni, ljudstva s predivnimi razrastki, nečedna bitja z ustnicami kakor rjuhe, z očmi kakor jegulje, z u»li nesramnimi, da obhaja stud. . .
—	Gospod stric, — je zaprosila deklica in sklenila roke kakor v molitvi. Vikar je planil k nji in ji zagrebel roke v ranic in jo stresel in vprašal divje:
—	Priznaj že. ali se čutiš mater.'
—	O Jezus! — jc vzdihnila in ginila v njegovih rokah. Lovila je sapo in je iskala besede. A ko jo je našla', se ni tresla več in je zasijalo njeno obličje v čudni zanosnosti. Njen glas je bil sladak, veren, odločen in vonjiv:
—	Gospod stric. . . . saj vidite! Vikarju so omahnile roke in je
odstopil iu gledal vanjo kakor v čudo, ki ga ni vi«lel dozdaj. I11 je strmel, ne da bi razumel izpreme-njeni izraz njenega lica, ki se je hotelo posili nasmehniti v preslad-ki blaženosti.
—	Nesrečno dek\. to si mi naredila ! — je jecljal in čutil, da mu vstaja v roke srdito, jezno in nemirno.
—	Lovača! — je kriknil čez hip
—	in še sram te ni! Osupnila je kakor cvet pod koso in postala je neznatno majhna, tiha, trepetajoča.
—	S kom? — je kriknil in glas 11111 je bil preskočil v hripavo višino. Moral se je odkašljati.
Dekletu so bile roke ob telesu, ki je samo sebi premiščeno kipelo v zdravi polnosti izpod lahke obleke: telo mlade matere, ki se ne vidi več in že v duhu doji. . .
—	S kom. — je ponovil vikar vprašanje v tretje. Njegov glas je bil z'laj vsakdanji, odločen do skrajnosti, kakor bi hotel na dlan položiti misel: moraš povedati!
Zaupno je dvignila svoj obraz in mu pogledala naravnost v oči.
—	Zdaj vem. — je mislil in ga je spreletelo bridko, kakor da se bo omagala. I11 jc rekla tiho. odločno:
—	Povedal bo sam! Strašna tišina je legla med njiju lica. Bile so besede in niso dozorele. Njo je preletela tajna slast spomina: tu me je prvič vzel v svoje roke in mi bil dober. Vikarja je ogrnila kakor \* megli in ni videl in ni mogel niti čustvovati da stoji kott tujec ob strani, das-i čuti, trpi in se gnevi. Obrnil se je kakor od nevidne roke zagnan o-koli sto je telesne osi in je videl pred seboj luskinasti rep morske deklice, iz katerega je rastel sre-brnopolt poln život dekliški v prša, obla ramena in v obraz. . .
Zopet se je sunkoma obrnil in rekel:
—	Pojdiva!
Odprl je vrata v vežo in se ozrl. In ko je videl, da ni marala stopiti za njim. je stegnil z desnico po njeni roki in jo potegnil za seboj. Tako jo je za roko peljal sko
Deklica je stala pred njim in zi vežo in vrata na vrt. Zadnji
krajec meseca je bil vzšel nad Je-je ponovil, — lov 11 ikoni in Senico. Tiho je sopla noč v dremotni luči. Nekje na Dvo-
Sredi vrta je zdrknilo dekle na kolena:
— Stric, prizanesite!
— Pojdi! je rekel odločno — Vatani! — je velel kratko in I je neki Frankfurt-Bascl ekspresni
jo potegnil trdo kvičpku.
po »top- — Prosim, strie, — je zaprosila J žiSČu. pfi BothMafeoh,, Badensk*J.
koncem vrta, prav ob vratih v samoto.
Sunil je z nogo v leso, ki je branila živali vstop, in ni odgovoril.
—	Ne v krstnico! — je zakričala.
—	Le vpij, — je odvrnil hladno, — bodo vsaj vstali in te gledali v tvoji sramoti.
Trdo jo držeč za roko je krenil proti malemu svetišču na Ilovici, ki ga je bil daroval spominu očetovemu iu mučeništvu junakov. Govoril je:
—	Rekla si, da ne v krstnico. To ni krstnica; svet kraj je, kakor cerkev in tebi je bil v varstvo izročen. Zakaj nisi pazila na luč v svetem! Prav ti je! V temi boš sedela!
Preti kapelico jo je izpustil in odklepal vrata. In ko je odklepal, je govoril:
—	Do štirih zjutraj boš pokoro delala. Potem bom prišel in ti odprem.
t — Stric. — je zastokala, — bojim se!
—	Grešiti bi se bila bala, — je odvrnil, jo pahnil v svetišče in zaprl za- njo vrata. Nato se je obrnil in čakal, kakor da posluša. — Nato je napravil korak, dva, tri. pet. Tedaj je tam zastokalo, a pridušeno, kakor da bi bilo zaplakalo dete. ki je vrglo obraz v blazine. . .
Vikar se je skoro besno odtrgal z mesta, kjer se je bil ustavil, in je stal v vrtu in je videl, <la se je bil nekdo potuhnil v senco k deblu. Postal je in motril. Nato je zaklical :
—	Matevže k, sem j>ojdi!
Senca izjxnl drevesa se je zganila. Matevžek se je približal.
—	Kaj iščeš tu.' — jc vprašal vikar.
—	O. nič, — je odvrnil plahi mladenič. — Prav nič. Spati ne j morem.
—	Pojdi z menoj, — jc rekel j mirno vikar. Matevžek je šel po- • slušno in stopil pohlevno za vi- j kar jem v "sobo sveta".
Tedaj je rekel vikar:
—	Videl sem Katrico. Ali morda kaj veš ti.
—	Vem. — je prikimal mladenič.
—	A si ji hotel Mkrivaj odpreti?
—	Samo na pragu pred vrati bi bil sedel, — je odvrnil malodušno fant. Vikar je naglo stopil po sobi gorindol. Nato je vprašal:
—	Ali je tvoja, da se ženeš zanjo?
—	O, moj Bog. ne! — je vzkliknil odkritosrčno Matevžek. Nato je kimal z glavo, kakor človek s krč-nimi žilami in je zajecljal:
—	Pa naj bo, kar je, gospod! Tudi tako jo rad imam in jo vzamem. Naj mi jo dajo, naj mi jo!
Srdito je premeril vikar njegovo ohlapno osebo. Nato je vprašal strogo:
—	Ko je njen ljubi?
—	Ne vem, — je odvrnil zateglo Matevžek. Vikar mu je položil roke na rame in zavpil:
—	Če jo rad imaš, hudič, moraš vedeti!
—	In Matevžek se je udal in je odvrnil plaho:
—	Morda je vaš Peter, gospod.
Vikar je stopil odločno k vratom, jih odprl in mirno zaprl za seboj. Matevžek je osupnil, slišal, da je oni odzunaj obrnil ključ.
—	Gospod, — se je zganil, — zakaj pa?
—	Da ji odpiral ne boš, — je odvrnil zunaj vikar. Nato je menil skoro zasmehljivo:
—	Lezi, Matevžek. na klop in spi, in ko bo dan, ti odprem.
Vikar je šel iai sedetf v naisprot-ni sobi za mizo m je pisal svojemu strteniku s krčevito roko in glasno besedo:
BEG PRED POROKO
ZgotTbe. <la ženin zmanjka tik pred poroko, .ne najdemo samo v humoreskah. temveč tudi v resničnem življenju. Razumljivo je. da je ta važen korak marsikomu t * žak in neki angleški psiholog povsem upravičeno piše o poročni paniki. V nekem mesečniku j«- priobčil celo vrsto slučajev, v kateri so ženini 11a dan pomke za vedno izginili. Neki bankir iz Somerset a je prišel pred kratkim v London dva dni pred svojo poroko in je izjavil, da se vrne točno na dan poroke. Ni ga bilo in vsa poizvedovanja so ostala brezuspešna. Neki ugledni meščan iz Lancashire je izginil par dni pred svoj i poroko. Sumijo, da to ni bila navadna odločitev, kajti dan popreje je dvignil iz banke vse svoje premoženje. Sploh se ne ve. če še /1-vi. Lahko ibi se smatralo vzrok takim pojavom nenadno nesrečo J da se ne bi tako pogosto javljali. | Večkrat so krive tenvu slučajne J stvari. Tako je na pr. neki ženin prespal uro j>oroke in se je tega tako sramoval, da jc vstal ter od-hitel na kolodvor .kjer se jo s prvim vlakom odpeljal. Presenečena nevesta era ni videla nikdar več. Neki drugi ženin je pa bučno preživetem večeru v krogu prijateljev, izgubil svoje zobe. Ker ua je bilo sram. da bi se brez krasote svojih zolb prikazal pred nevesto, jo je jadrno odkuril iz kraja. Drugi si je pri oblačenju z neko kislino p onesnažil frak in se je o'>n-pen nad tem odpeljal. Neki Irec. ki je pri poroki i-zginil, je kasneje izjavil, da je bil tako nervozni. Nevesta -ga je zato tožila in sodnik <ra je obsodil 11a 1.100 funt o v štcrlingov. Dve deti kasneje sta se oba pobotala in poroka bi se inn--la vršiti zne va. Točno ob določen! uri pa je ženina zopet zmanjkaro in šele- čez eno leto so ga izsledili. Nova t."»žfbu neveste pa ni imela istega u-peha, zakaj ube.gli ženin je bi] obsojen samo na en pfeniir
odSkoduiuc.
TRINERJEVO GRENKO VINO JE POVZROČILO IZPREMEMBO
DANES s,tli mlada žena v kuhinji iu je ix«do!>ua ]h>-drtini. Trpi vsled irlavolmla ter je brez vsake energije. Končno se «><llnvi, da valine Trinerjevo Grenko Vino i 11
DANES je mož ves nevoljen odšel. To jirečuti noči jo sorlel k zajtrku brez teka. Hit je nervozen in razdražljiv. Nazaj srede je kupil Trinerjevo Crenko Vino in — NASLEDNJEGA DNE je .. Išel res živahen in vesel.
Njegova žena in otrin-i so veseli, da se je očka tako izpremenil. To je storilo Trinerjevo Grenko Vino.
NASLEDNJEGA DNE je lwpolnouia izpremenjena.
Poje in smeji se. Vsa nervoznost je izumila. Trinerjevo Grenko Vino je delovalo kot čudež.
Trinerjevo Grenko Vino je zdravilo, ki ira potrebujete, če trpite vsled slabega teka. neprebave. zaprtja, pogostili glavobolov, noči brez spanja, mučne nervoznosti. pomanjkanja energijo. Izčisiilo vam bo želodee in f-ivve. sje. pomaga!o prebavi, ojačilo živce, spravilo vaše ledieein jetra v boljše delovanje iu tako >e boste poTulili kot povsem drugačen človek.
Te poslediee niso prav uič skrivnostne. Sestavine, enseara saixrada in druga i zborna odvajalna Zelišča. k.»-renine in skorje ter staro kalifornijsko vino. staro najmanj tri leta. napravlja Trinerjevo Grenko Vino za tako zanesljivo odvajalno sredstvo in izborno želodčno toniko. Že let uživa brezprimeren sloves v tisiR-erih slovenskih domovih po Združenih državah in Kanadi.
Če vam sosednji lekarnar, ali prodajalec zdravil ne ni ore post reči, pišite na* _
______JOSEPH TRINER COMPANY. 1333-45 S. Ashland Ave.. Chicafio, HI.
V znamenju ljubosumnosti.
Reševalni avto.
Mestna občina ljubljanska si je nabavila sanitetni avto za prevoz bolnikov. Reševalni voz s konjsko vprego, ki sicer ostane še nadalje v uporabi, se je v nujnih primerih, zla-t i v okolici izkazal za, prepočasnega. (> reševalni akciji v krajih, iki so nad eno uro oddaljeni < d Ljubljane, pa dose-daj sploh ni bilo mogoče govoriti. Reševalni avto bo zato na razpolago le v resnih, težkih iu nujnih primerih: posebno pa bo mogel koristiti na deželi. Pristojbine za avto znašajo v mestnem po-meriju za vsako vožnjo 80 Din., izven mestnega po morija pa poleg tega še 10 Din. za vsak pričet kilometer. Za reševalni voz s konjsko vprego pa znašajo pristoj'binc v mestu za revne sloje 10 Di.. sicer "jO Din., v okolici pa za vsakogar po 100 Din. za vsako pričeto uro.
A' neki londonski bolnišnici je te dnu preminula draže-tna plesalka Grace Plavkhallerjeva. Imela je rano na vratu iu je povedala, da jo je zaklal nek: mladi uič. katerega ni hotela izdati. Dan nato se je priglasil na policiji lS-Ietni Ernest Rhodes. Izjavil je. da j • in morilec komaj 16-letne deklice.
Policijai. ki je temeljito preiskala zadevo, je doznala naslednje podrobnosti: Rhode-; in Grace sta >•; se/Jiianila pred dv ana mesecema. Sestajala sta se pogo-toma v p:ir-kih, posečala kinematograf«' ter '"est (krat ponočevala do belega uiie. Tudi par dni pred smrtjo sta sc ljubimca sestala. Rhodes je spremil deklico domov ob 11. zv-č<-r. Na razstanku je zahteval od ljubice, da -e mora oglasit i pri njem če:-: dva dneva. Deklica je odvrnila, da tega ne more storiti. Na ta odirovor je po-tal Rhodes tako ljubosumen, da je zahteval pojasnila, zakaj noč?, priti. Zaee la sta s,- prepirati in med prepirom >e je Grace roga la Rhodesu. češ da je nor. Rhodes je začel prisegati. da ne ljubi nobenega žive-sra bitja tako vroče, kakor njo. (■race mu nato še enkrat povedala. da se čez dva dneva ne moreta sestati. Sklonila se je k Ijub-čku ter gi hotela poljubiti, a v i«-in trenutku je fant. potegnil iz žepa britev in prerenal ljubici v rut. V prvem hipu ni čutila Gra-(" nobene bolečine. Tiho je dahnila. da tudi ona ljubi Rhodesa in ko je hotela dvigniti glavo, je začutila rezko 'bolečino na vratu. Ker je imela rokav okrvavljen, je kriknlla in kakor blrfzna zdir-jala v stanovanje, kjer je tako krvavela. da so jo morali oddati v bolnišnico.
Rhodes je imel zelo nemirno noč. Kaj jf storil, ni vedel; šele ko je zjutraj kupil list. in ga čital, je razbral «la je ranil ljubico do smrti. Oblekel se je in stekel najprej k
svojemu delodaiale.11. kateremu io
Sodišče je preložilo ob.-'odbo n.' i pozni jš; čas.
--! Marko Friedman, voditelj /1-
razložil sluca'j, nato pa je šel na po-	i«' prosil', naj ura u.-trde. ee
lie i jo. kjer je dogodek
bi h
»d
popisal. Pokojna
natančno i 1)11,1 progiastma smrtna « b-
; ba. Zagorski, cerkovnik katedrn-
Gra«
krasno razvito
dekle, j,- bila tako plemenita v svoji duši. da ni ho-te.Ia izdati imena svoj-ga morilca ne domačim, ne policijskemu komisarju. Zato je izguba za Rhodesa tem težja in kosanj" njngovo tem bridk« jše. Saj se zaveda, da je na tako nepremišljen način uironobil si-ee. kakršnega ne bo našel nikoli vč v svojem življenju.
Atentatorji priznali krivdo.
DI NA-T. Avstrija. 11. maja. V poročilih iz Sofije se irlasi. da so vsi glavni zarotniki, obdolžili odgovornosti pri bombtiem atentatu na -kat -dralo Sve.tega Kralia. tekom katereiTii je bilo ibitih 1H0 ljudi, priznali svojo krivdo, z izjemo enega obtoženega, po imeni! Koev.
le. ki .].- bil obdolžen. da je po-magal za rot n i kom. je prosil, naj ga za pro. ne pa umore, da --e bo ko z molitvib> in ke-om poko-
lah
ri
1 za ^\<>j zločin.
Slabotni, nervozni, bolehni ljudje bi mogli citati to.
Spl«»5m> j-- bila •!<.kaz.ino ...l tisoC-ov l»>-k-hnih. utrujenih, nervoznih, izčrpanih i:i l.i>k-hxijot-ih ljudi. (J;i ni zdravila, ki l»i jim dalo t.uko liitro odpomoč ali bolje zdravje k..t Xuga-Tonc.
Kadar so počutite slubo in no ni'-rete jesti ;i]i spati, ste utrujeni In izmučeni v jutro in sr» vam "ivci napeti: kedar vam je želodec iwkvarjen. iiuat.- umazan jezik in slab okus v listih, tedaj bi morali vz-ti Niipi-Tune: dela čud. že jiri vseh takili slueajih. Zakaj? Zat.. k»-r je znan-stven RTaditelj krvi in živcev. Čudovito je kako hitro povrne živahnost in moč izmučenim žive« m in mišicam. I »cla bo-prato rdečo kri. močne, umirjene živce in na jako tuilovit način noveča moč vzdržnosti.
Xuga-Tone se pn.<l-,je z absolutnim nizu me van jem Ako ivtecra j-mljcte par 'lt>i i»r. navmiilih in nust.- zadovoljni z r. -sultatc.m. da lahko vrnete ostalo "kjer twpiIi i!; v«.m trp..v,... radovoije ih,-vrne vaš d-nar. IV su- ne pcK-utite dobro tela J je vaša dolžnost, da poskusite .\iifra-Toiie. ker fnibiti nimate nu"Wlr
I'nporočiino, jamčer.o in na prodaj v vseh lekarnah.	_\dv't
Posebna ponudba našim čitateljem
Prenovljen! pisalni ttrol
"0LIVBm" $20.
B Mtreiico n slovenske črke, č, i, i — $25 —
•OLIVER* PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI ™ 1 ■ »
(_
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost, Takoj Ulite Vsak pil«. Hitrost pisanja dobite * £ajgt
■LOVENIC PTJBMSHING COMPAKT
X4fw York, T.
(Dalje prihodnjič.)
11' ubitih na- križišču.
BERLIN. Nemčiga, U. maja. tenant ljudi je bilo ubitih včeraj i Ji nadaljni so bili poškodovani, ko
vlak.	v raotx^aii bin na kri-
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo velika zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po feh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zalo ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, prodno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi s money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na:
BUS NARODA, 82 CnrthndlSUNew York
BfT Prečitajte pašno oglase o novih knjigah.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
POUČNE KNJIGE: ^
Naša zdravila ..............................5Q
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami,
obsega 668 strani.................... ....5 00
Nemško slovenski besednjak, ("Wolf-Cigale), —
2 trdo vezani knjigi, skopaj 2226 strani____7.00
Jugoslavija, 3. zveaki, zemljepisni, Statistični in
gospodarski pregled in —	j
Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podat- ^ ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.28
POVESTI:
F&bijola ali cerkev v Katakombah ............ 45
Gad je gnjezdo, pojest iz dni trplenja in nad. Trdo veza no ...;..... ..................75
Hadži Murat, Tolstojeva povest, prevel Levstik. __
Kraljica mnčenica, trdo vezano ............... ..80
Kazaki, povest iz ruskega .......................70
Mi plačamo poštnino.


-• - - -	- ■ ' -- T' ; ■.- ■• •--r
GLAS NARODA, 13. MAJA 1925,


O L AN A
ROMAN.
Za "Glas Narcda" priredil O. F.

19	(Nadaljevanje.)
Joried je 'bila zadovoljna s svojo sliko v ogledalu, nakar si je nalakuila dolge rokavice ter odšla navedol k tefti.
—	O draga teta, kako slabo se počutim danes! — je vzkliknila v francoskem jeziku, katerega <e je najrajSfe posluževala. — Hrepenim po gozdnem zraku in svežosti, kajli vročina je bila danes zjutraj v parku naravnost neznosna. Kaj ne, da mi dovoliš, da se nekoliko odpel jen ven * Tudi konji potrebujejo gibanja in razventegn bi rada pokazala inšpektorju, da se zanimam za njegovo delovanje na polju in v grozdu, kajti saj veš. draga teta, ee ljudje zapazijo, da se jim gleda na prste postanejo še enkrat tako pridaii ter store vst*. kar je v njih moei.
—	Zelo pravilno, drago dete!
—	Spoznala ■sem, da je treba po smrti dragega strica gotovega nadzorstva, moralnega upliva. Na j prvo pa te hočem vprašati, če mogoče potrebuješ moje družbe? V tem slučaju se ne smem ozirati na svoj glavobol 1er te moram zabavati s črtanjem in igranjem.
Ba 1*0niča je globoko vzdihnila. Že A*ee ur je -bila sama tc\r se čutil skrajno bedno. Rada bi imela malo razvedrila:, kajti bolečine so ustvarja je v njej temne misli. Kljub temu .pa je hitro zmajala z glavo ter zrla polna uda n ost i na brezsrčno komedijantko.
—	Ne. ne. za nobeno stvar na svetu! Le popelji se ven. na sveži zrak, kajli hišnica bo kmalu prišla ter mi delala za nekaj časa družbo.
—	Takoj jo pokličem, saj ima d<*volj časa!
Joried je poljubila roko ter nagubano čelo bolnice, zamahnila Z roko v pozdrav ter odhitela skozi vrata.
Zunaj je globoko vzdihnila. Slehrna sled meliikosti je izginila z njenega priostrenega obraza.
—	Strašno! Neznosno! Te večne pritožbe! Najrajse bi si pulila lase. če mislim na to, da bo treba še cele mesece prenašati to občevanje!
Tudi hišnica ni bila posebno vzradoščena. ko ji je Joried sporočila. naj gre k baronici. Povsem nežonirano je zastokala ter re-
: — Da. taka bolnica pade človeku na živce. Dolgo ne bom tega več prenašala!
—	Treba je najti od pomoč. — je pritrdila Joried, — kajti kon-ccm konca nisva diakonistinji.
—	Ki so si izbrale za poklic postrežbo bolnikov.
—- Imama dosti drugega dela in d ni gib težav. Vi ste zaposlena noč in dan z garderobo, perilom in pospravljanjem.
—	Iii kontesa je prevzela celo vodstvo velikega gospodinjstva . . .
»— To je ravno zadosti za naju obe.
t— To pravim.
—	Mi dve se razumeva, draga. Troba je najti odporno?.
—	Zelo pravilno, kontesa. V vsem se strinjam z vami.
Kontesa Per pignau je omahnila na meliko blazino ekvipaže ter
takazala služabniku, ki jc sedtl poleg kočijaža. da si želi ogledati košnjo pred utrdbami.
Štirje konji so potegnili voz ter zdirjali po košati aleji.
Joni'xl pa se je peljala .skozi blesteči so leni svit zgodnjega poletja. skozi duhteee gozdove in mimo valovečili se polja. Njeno ostro oko je motrilo travnike, na katerih je bilo zaposleno veliko število hlapcev in deklet, ki so se sukale krog visx>ko obloženih vozov z mrvo. Seveda, tam ob rotbu gozda, je zapazila nekega jezdeca, Nobenega dvoma ni mogla več gojiti.
—	Tja proti robu gozda! Zapeljite tik tja, makar jpreko njive.
Kurt Krašovce je zrl presenečen, ko je prišla elegantna ekvi-
paža preko njiv.
iVoioTKter si j-e zasenčil oči.	<
C'lovck bi mislit da prihaja kraljica v osebi, — je priki-Jfial inšpektor, ki je stopil s konja ter poleg mladega moža. — Kaj takega! Konte-a izgleda na svojem sedežu prokleto odlično.
Kurt Krašovce je prikimal, a izgledal prav tako brezbrižen Itof preje in že v naslednjem trenutku je otbmil glavo v drugo $nier, kot da ga košnja bolj zanima kot pa bližajočo se ekvipaža.
Ali poznate grofico Perpiguau? ih' — Ne.
\ — Predstavil vas bom.
r— Za božjo voljo. ne. Zakaj pač ? Nisem vajen občevanja z idiličnimi damami. Razv<*ntC|a*a pa pelje voz proti gozdu.
Resni, skoro mrki obraz govornika ni kazal niti najmanjše-
zanimanja za ztianstvo z mlado grofico in ostal je prav tako hladen in brezbrižen, ko se je ekvapaža odstavila poleg niega.
Inšpektor je dvori ji vo priliitel ter stopil k vratom kočije, da pozdravi konteso. a Krašovec se je le odkril, otn-nil konja nekoliko »astra 11 ter dal par navodil nekemu hlapcu.
Joried je prikimala inšpektorju ter mu pričela pripovedovati, da ni še nikdar videla košnje na senožetih. da pa se zanima za vsa gospodarska dela. Nato pa j«- prekinila samo sebe:
—	Kdo je oni gos-pod na k^nju? Še nikdar ga nisem -videla.
Inšpektor ji je dal šepetaje pojasnila ter hotel nato dati izraza svojemu veselju, da se grofica taiko zanima za gospodarstvo, a kontesa ga jc prekinila ter reikla na kratko:
—	Predstavite mi svojega vo km terja!
V naslednjem trenutku je stal konj Krašovca poleg voza in nepremični obraz Kunta se je sklonil pred grofico.
Njegov pogled je motril z naivnim presenečenjem postavo mlade dame, ki se je leno naslanjala na blazine.
Joried ga je ogovorila s par besedami in on ji je odgovarjal spoštljivo, a zelo formalno, skoro leseno in nerodno. Vedno bolj in bolj se je razburjala, vedno bolj in bolj je za.pl et al a inšpektorja v pogovor ter kramljala vedno bolj neženirano, dočim so njene oei več kot enkrat motrile resno lice mladega voLonterja.
Deveto poglavje.
Kurt Krašovec je gledal še vedno bolj presenečeno kot pa radostno na odlično damo. ki navidez ni bila <ta,ko -visokonosa in nedostopna, kot sta mu pripovedovali žetai admiiiistrtatorju in in-ipektorja.
—	Rada bi izstopila ter si ogledala nakladanje iz bližine! Stopite s konja, gospod Krašovec in povedite me tja, kajti inšpektor mora ostati tukaj.
—	Gotovo, kontesa, hodim vedno sclm dn it-j«. Inšpektor je odpri vrata voza in grofica Perpignau je vstale
maamngmmmmmamm

it
Splošna razstava elektro-psiho-terapičnili in X-Ray aparatov je v izložbah te družbe, 124 West 42nd Street, od 11. do 1C. maja. Otvorjena je od 9. zjutraj do 5. popldne. Vstopnine ni nobene.
Ta popolna razstava je namenjena zdravnikom, ki si hočejo ogledati zadnje razvoje električnih priprav, namenjenih za zdravniške svrhe.
Razstavljeni so X-Ray in zobozdravniški aparati, aparati za elektriziranje, žarnice za ultra-violetne žarke, električni aparati za zdravljenje jetike; razstavljeni so tudi aparati za diagnoze, sterilizatorji, električne plahte in stroji za kom-primiran zrak; električni konj in tresoči se naslonjač.
The New York Edison Company
Na Vašo službo.
124 West 42nd Street
SAMO 6 DNI PREKO
s ogromnimi parni ki na olj«
PARIS — 16. maja
FRANCE — 30. MAJA.
Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjega rasreda s umivalniki in tekočo voda za. 2. 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
cfrenefc «ft#ie
1» STATE ST..	NEW YORK
ali lokalni agentje.

ii -aJoJsasRiSSli'JfattS:!'*
Rusko časopisje in Radič.
nje v skupščina, ki je že vnaprej obsojeua na neuspeh. Hrvatski In ves ostali jngosl'ovenski .stan pa je krenil drago pot, ker je spoznal, da se agrarne ratzinere v Jugoslaviji ne dajo izboljšati legalnim potom. Radioev pre ok ret bo kmete prisilil, da zavzemajo sovražno stališče napram voditeljem in da se bodo bolj zanašali na svojo moč. To pa bo koristilo ne le jugoslovenskemu kmetu, nego tudi skupnim dela vsiko-kmet-skini interesom."
Povečanje armade.
tee postavila -mayhnyr ncjžico nfi stopnjico. pfi' četmij''' je iztegnila se v tej ali oni obliki pogodi r^ proti KiSWeu. ' - ; L	dieem in hrvatskimi kmeti. 1
..t-	(Dalj* prHmdnfig:)^-jA pcmaigih s.posredov
Naravno je, da je zbudila Radi-čeva izjava o lojalnosti v narodni skupščini v ruski javnosti še večje zanimanje, nego v ostalih evropskih državah. Večina vodilnih sovjetskih listov je posvetila novi situaciji v Jugoslaviji obširne članke in za sovjetsko novinarstvo je značilno, da so nekateri listi celo pisali, da te izjave sploh ni bilo. nego da shs-ki vladni krogi samo varajo javnost. Največjo pozornost je posvetila Radičevi spreobrnitvi petrogradska "Pravda", ki je priobčila izpod peresa znanega komunističnega ideologa Boško viea obširen članek, v katerem izvaja :
"Zadnje brzojavne vesti z Dunaja poročajo, da je Pavle Radič priznal nedeljivost Jugoslavije kot monarhije Karagjorgjevičev in da je prekinil vse zveze s kmet-ssko internacionalo. Dasi se za Ra-dičevo strainko zadnje čase pulijo razne skupine jugoslovenske buržuazije, dasi smo beležili izvestne simptome Radičevega kolebauja. vendar moramo sprejeti vse vesti o dogodkih v Jugoslaviji zelo oprezno tem bolj, ker priobčuje vest 6" izjavi lojalnosti beogradsko ofieio-zno "Vreme". Zelo verjetno je. da gre v tem slučaju samo za pro-vokaterski manever vladajoče ve-lesrbske Pašieeve klike z namenom, da se s to lažnjivo informacijo prisili Radiča in njegovo stranko do kakega nastopa, kar bi porabila velesrbska reakcija kot ma-terijal za večje represije proti tej	S™J cilj v sporaammu s 5
stranki. Ta možnost ne izključuje	WziiazlJ0? Radič ^ vrž
boja, dasi je Radič zadnje mesece nastopal bolj kot politik, nego kot narodni voditelj, ki strogo sledi za razpoloženjem in potrebami mas. Že v oktobru, ko je bila v Jugoslaviji na krmilu liberalna buržuazi-ja Ljube Davidoviča, so skušali vladajoči krogi razširiti svojo moč potom sporazuma z Radičem. Da-vidovič je zahteval od Radiča, naj prizna monarhistični princip v Jugoslaviji, zato pa mu je obljubil legalnim potom avtonomijo Hrvatske. Pašičeva fašistovska vlada je ta pogajanja prekinila. Velesr-bfcki fašisti so sklenili vladati brez liberalne buržuazije in brez hrvatsko seljaške stranke. Toda kratek poskns takega vladanja je pokazal Pašiču vse težkoee in slabe strani njegovega obstoja. Hrvatski kmetje so se energično upirali Pasicevem nasilju ter so pri zadnjih volitvah oddali svoje glasove kljub vladnemu terorju HRSS, ki je postala srce opozicionalnega blo ka. Zdaj je čutil Pašič potrebo, da se v tej ali oni obliki pogodi z Ra-
Po taj-
lem
Ljube Davidoviča so se poslužili velesrbski fašisti napram HRSS nasilnih metod in zagrozili, da u-ničijo vse mandate IIRSS pocl pretvezo, da je Radičeva stranka član komunističue internaeijona-le in spada pod zakon o zaščiti države. Glasom dunajskih listov izgleda, da je povzročil ta Pašičev manever v skupščini opozicijo ne le s strani Pavla Radiča. ki je izjavil, da HRSS nikoli ni bila sekcija komunistične internacijonale in da- nima z njo nič skupnega, nego tudi v stranki Ljube Davidoviča, ki je stopil pred javnost z izjavo opozicionalnega bloka, po kateri je Stjepan Radič priznal nedeljivost Jugoslavije kot monarhije v okviru mej, ki jih je določila ver-sajska mirovna pogodba ter se je izrazil za monarhistično ureditev države po angleškem vzoru.
Če je ta Davidovieeva izjava res nična, moramo predpostavljati, da je dal Radič prednost legalizaciji HRSS. pred njenim nelegalnim položajem. Kot rečeno, je nastopil Radič v vseh zakulisnih bojih za sporazum s to ali ono .skupino srbske buržuazije bolj kot politik. •nego kot voditelj mas. Nedvomno je bila ta Radičev sporazum z opozicijonalnim blokom samo manever v nad i. da se mu posreči uveljaviti svoj program Vogalnim poitom. V Radieu je zmagal prirojeni instinkt malega bur-žuja. Kaj pat. če se mu ne posreči
sr-ržen
r.a politično areno borbe med tremi narodi in agrarnimi spori, ki jih je v Jugoslaviji v izobilju. HRSS je v svojem programu že rešila te proiblemj? na način, ki bi ga mogle odobriti tudi kmet.ske mase in narodne manjšine pod jugoslovanskim režimom. To je garantiralo stranki popularnost ne le med jmgioslovenskimi kmeti, nego na Balkanu sploh. S popularnostjo HRS je rastla tudi Radičeva popularnost. č> pa je res prišlo do zadnjega Radičevega manevra, bo to sicer zasiguralo stranki legalni obstanek, toda u-ničeno je vse, fcar ji je jamčilo napredek in vpliv na kretske mase.
HRSS in ves kmetski stan Jugoslavije stoji prted alternativo, da krene Radičevo pot in se omeji na legalizacijo stranke, da izboljša svoj .položafj med stenami narodne skupščine, ali pa da vztraja pa prejšnjih pozicijah in se pripravi za revolucijonarno borbo z jugoslovensko monarhijo. Radič in nekateri drugi voditelji HRSS se Skladi .preflj^ti svoQer delova-
WASHINGTON, D. C.. 12. maja. — Vojni department zahteva povečanje armade od 11S.000 na 150.000 in sicer zato. da se ojači obrambo Havajskega otočja.
POZDRAVI.
Predno odidem na parnik President Wilson, pozdravljam še enkrat vse Slovence in Slovenke v Dura/nt City. Pa. in okolici; jkj-zdra.vljam tudi Frank Žnidaršiča in njegovo soprogo v Cleveland, O.
Nadalje pozdravljam vse moje vaščame širom Amerike. Ob enem se zahvaljuijem vsem mojim prijateljem, ki so me spremili na postajo ob mojem odhodu.
Kličem vam: Na vesnlo srvide-
»i«!	. flJEI
Jožef jMdšie,
lK>.tujoč v Bločica pri Cerknici. *
Predno se podam na parnik President Wilson, pozdravljam še enkrat vse Slovence in Slovenke v Dtvraiut City. Pa. in okolici, posebno pa še mojega brata T. Saf-tLe dji tiste, ki so mo spremili na kolodvor.
Obenem poizdravljaan tudi mojega prijatelja Jo«. Ujčiča v Bar-berton. O. in familijo Francetič v M-anviLk'. X. J.
Kličem vam: Na veselo svidenje !
Jožef Saftič. potujoč v Dolein je pri Jelsanali.
NAPRODAJ FARMA
160 akrov. polovieo posejanih, ostalo gozd in i>ašniki, hiša 15 sob z vsem pohištvom, vsa gospodarska poslopja, zemlja najboljša, voda teče skozi, 7 govedi, 2 konja. 12 kost runo v. več pre<3i-čev in kokoši; 4 milje od železnice. Vse skupaj .$4.000.00. $1.500.00 takoj drugo na ^obroke. Pi"odam tudi samo polovieo. Pojasnila daje lastnik: George Lambert, Box 118, Nass, Minn.
Dober in cploicn liniment
Pain-Expeller
Cm vat mučita revmatizem ali nev-ndaija. vdrjnite ta Lzboren domači liniment na boleče mesto in cladila bo hitra od pomoč. 35 in 70 centov t lekarnah. Pazita na tvorniško znamko Sidro.

P. AD. RICHTKR 4 CO. Berry ft South 5th Sta. Brooklyn, N. Y.
Pr^v vsakdo—
kdor kaj fife; kdor k&J ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; - prav vsakdo prlznavai da Imajo čudovit uspeh
MALI OGLASI T	»a rod M »
Kretanje pamikov - Shipping Nem
m
1». maja:	. „ _
Paris, Fiavre. — B tem otrnlkon bo
•premljal potnike uradnik tTrdka
Frank Sakaer Stat« Bank. _
19.	maja:
Relinace, Cherbourg, Hamburf; Bre. men. Bremen.
20.	maja:
Aquitania. Cherbourg; America, Cherbourg in Bremen.
21.	maja:
Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp.
23. ma>a:
Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbouft: Npw Amsterdam, Rotterdam; Orca. Cherbourg; Colombo Genoa; Andania, Cherbourg in Hamburg.
26.	maja:
Muenc^ , Cherbourg, Bremen.
27.	maja:
Berengaria, Cherbourg; SuffrenT, Havre.
28.	maja:
Belg-eniand, Cherbourg Antwerp: Cl-veland, Boulogne, Hamburg.
30. maja:
Olympic, Cherbourg; France. Havre; President Roosevelt. Cherbourg Bremen; Orduna, Cherbourg; Minne-kahda, Boulogne.
2.	junija:
Martha. "Washington. Trst; lieso-lute, Cherbourg-Hamburg.
3.	junija:
Mauretania, Cherbourg: President Harding, Cherbourg, Bremen.
4.	junija:
La Savoie, Havre; Zeeland, Cherbourg, Antwerp; Ohio, Cherbourg, Hamburg
6. junija:
Paris, Havre; Homeric. Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam.
9.	Junija:
Columbus. Cherbourg. Bremen: Lapland, Cherbourg, Antwerp-
10.	Junija:
Aiiuitania. Cherbourg; Arabic, — Cherbourg, Hamburg.
11.	junija:
De Grasse, Havre; Albert Ballin, Boulogne, Hamburg.
13. Junija:
Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg: Veendam, Rotteraam: Orbita. Cherbourg; Sierra. Ventana, Bremen; Conte Rosso. Genoa,
16.	junija:
Uelinace, Cherbourg, Hanibrug; — Stuttgiirt. Cherbourg. Bremen; Republic, Cherbourg, Bremen.	^^^^^^
17.	Junija:
Berengaria, Cherbourg: Rocliam-beau, Havre.
18.	junija:
Pittsburgh, Cherbourg, Antwerp.
20. junija:
Olympic, Cherbourg: France, Havre: Orca, Cherbourg; America, Cherbourg. Bremen; Yolendam, Rotterdam; L>uilo, Genoa.
24.	junija: Mauretania, Cherbourg.
25.	junija:
Belgenland. Cherbourg, Antwerp; Deutschland, Boulogne, Hamburg: Bremen, Bremen.
27. junija:
Paris. Havre; Homeric, Cherbourg; New Amsterdam, Rotterdam; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Min-nekahdiL. Boulogne: Andania, Cherbourg, Hamburg; Conte Verde, Genoa
30. Junija:
• Pres. Wilson, Trst; s tem parnl-kom po spremljal potnike uradnik tvrake Frank Sakser State Bank.
Znižana vožnja do
LJUBLJANE
$198.00
in vec
T>OTUJTE v udobnih kabinah tretjega razre-da na ameriških vladnih parnikih iz New Vorka preko Cherbourga. Dobra hrana in prostoren krov. Parnik PRESIDENT HARDING odpluje 3. junija, parnik GEORGE WASHINGTON 10. junija in parnik LEVIATHAN (za tja in nazaj $210.00) odpluje 13. junija. Vse podrobnosti naj vam pove vaš potniški agent ali pa pišite na—
United States Lines
45 Broadway
New York City
Managing Oprrators for U. S. SHIPPING BOARD
V JUGOSLAVIJO
TUKAJ SO DOBRE NOVICE
Nove ZNIŽANE cene za tja in nazaj v tretjem razredu Oo Zagreba od
$198. do $210.
V Beograd in nazaj —
$198.50 do $210.50 Veliki pamiki za vas,—
vkljuCno Majestic "največji parnik na svetu", Olympic, Homeric, Belgenland, Lapland. Pittsburgh, Zeeland, Minnekahda itd.
Vi lahko obiščete domovino
ter se vrnet« v Združene države z nmeri^kim vladnim dovoljenjem. Vprašajte pooblaščene r.gente ali
WHITE STAB LINE BED STAB LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
OGLASI
naj se JANEZ DRAK8LER svojim s t a rišem in sicer radi domačije. Oba sta že stara in sama na domu in jki moreta vev obdelav at i posestva. 0c kdo kaj ve o njem. naj nama poroča, za kar mu bova fzelo hvaležna. — Jernej in Marija Draksler, Šenčur pri Kranju, štv, 102, Jugoslavija, f 2x 13.14)
Še nekaj iztisov -
Slovensko-Amerikan-tkega Koledarja
za leto 1 925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Slane 40 centov.
Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri:
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York
Pozor čitateljL
Opozorite trgovce te Milko, pri katerih kupu Jote ali naročate In ste « njih postrežbo zadovoljni« da oglašujejo v listu "Glae Naroda". 8 tem bosle ▼stregli vsem.
Uprava "Glas Harodar
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko,
Kdor Je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih Hrtih, prt Ijagi in dragih stvareh.
Pojasnila, ld Tam jih samoremi. dati vsled naše dolgoletne lzkuSnje Yam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki Imajo kabine tudi ▼ IIL ruredu.
Glasom nove raadnttke postave
ki je stopila t veljavo a 1. julijem 1824, zamarejo tudi nedrjavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovin, eno leto in ako potrebno tndi del J; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni naaelnigkl komisar v Washington, D. C. ProSnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od potovanjem, te« se poSje prosilca v stari kraj glasom nanoveJSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca is starega kraja, naj - nanj prej pl5e sa pojasnila. Is Jngoala vije bo pripnžčenih t prthodnjUi treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Amerigki državljani pa samortjr dobiti sem iene in otroke do IS. I* ta bres, da bi bili Šteti v kvoto. Ti rojene osebe se tndi ne Štejejo L kvoto. Starlfl ln otroci od 18. dt 21. leta ameriSklh državljanov p' imajo prednost v kvoti. P1SU4 ar pojasnila.
Prodajamo vosne liste sa vsi pf# ge; tndi preko Trsta samorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New Yorfc
ADVERTISE in GLAS NARODA
ADVERTISE in GIiAS NARODA
io-