Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg .,Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno manjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulieak h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. 255. V Ljubljani, v soboto 7. novembra 1891. Letnilt XIX. Držami zbor. Z Dunaja, 6. novembra. ' I Budgetna razprava. Poslaniška zbornica razpravlja sedaj proračun : ministerstva za uk in bogočastje. Včeraj oglasil se * je izmed slovenskih poslancev dr. Grego rec ter ' priporočal uravnavo kongrue za stolne kapiteljne, ki ] imajo v nekaterih krajih še manjše plače, kakor koncipisti deželnih vlad. Minister Gautsch je odgovarjal, da vlada pripravlja dotičen predlog in da bo skoraj mogoče ga izročiti državnemu zboru. Domoljubje ali kali? Danes so se obravnavale srednje šole. Poslanec Klun porabil je to priliko, da je priporočal rešitev ; za narod slovenski jako važnih vprašanj, namreč: 1.) vstanovitev slovenskih paralelk na gimnazijah v Celji, Gorici in Trstu. 2.) zidanje novega poslopja za novi spodnji gimnazij v Ljubljani. B.) ponovitev gimnazija v Kranji in Pazinu. Kdo bi bil mislil, da bode tem opravičenim in dobro vtemeljevim zahtevam nasprotoval poslanec s Kranjskega? In vendar se je to zgodilo. Ko so izgovorili vsi poslanci, oglasi se prevzvišeni baron Švegelj k dejanjskemu popravku, kakor je rekel, in pobija zahtevo poslanca Kluna glede kranjske gimnazije, češ, da živa duša na Gorenjskem ne želi gimnazije v Kranju, ampak da jim bode veliko bolj utsreženo, če tam napravijo kako obrtno ali trgovsko šolo. Ponavljal je staro pesem, ki jo je pel že v kranjskem deželnem zboru, s ktero hoče kazati svoje pravo domoljubje, ktero pa deželi kranjski privošči k večjemu poroštvo za — dolenjsko železnico. Govora poslancev Gregorca in Kluna pošljem po stenografičnem zapisniku, da ju za Gregorčičevim govorom objavite v celoti. »Edinosti" na njene robate, prav zlikovske napade na kranjske poslance odgovarjam samo to-le, kdo se se potezo- val za slovenske šole in urade na Primorskem ? Kdo je pojasnoval rovanje iredentistov v Trstu iu Pri-morji? Kdo se je oglašal za zatirane sobrate na Koroškem? Pisun dotičnega članka v zadnji »Edinosti" naj ne sedi doma za pečjo, naj pride marveč na Dunaj, naj opazuje delavnost slovenskih poslancev, potem naj sodi, in gotovo se bode njegova sodba glasila vse drugače, kakor sedaj. Kranjskim slovenskim poslancem se ni treba bati nobene primere, zlasti ne s poslanci, s katerimi se v priprosti nevednosti svoji ponaša »Edinost." Oe še dostavljam, da je izmed 8 dalmatinskih poslancev že dalje en sam izmed njih, g. Perič, na Dunaju, lahko si mislite, kako vpliven bi bil jugoslovanski klub, o katerem še vedno sanjarijo nekatere zmešane glave, ue med državnimi poslanci, ki so v tem oziru vsi brez razločka enih misli in enega duha, ampak med njimi ki si prisvojujejo javno mnenje. Želeli bi, da bi imeli gospodje vredniki tako marljive delavce v svojem vredništvu, kakoršni se dalmatinski poslanci; gotovo bi dolgo ne životarili, ampak bi morali zapreti svojo pisarno. Ce nekaterim ugaja taka malomarnost, slovenskemu narodu gotovo ne hasne. Malo imamo poslancev, in kam pridemo, če začno še ti pohajkovati po zgledu njih, katerim kaj rada slavo poje »Edinost?" Mirovni kongres v Rimu. Šestnajst državnih poslancev se vdeležuje razprav mirovnega kongresa v Rimu. Predsednik dr. Smolka imenoval je dr. Rusa kot svojega namestnika, ki naj ga zastopa v zboru ter ob enem poslal kongresu pismo, v katerem predsedništvo naznanja, da omenjenih šestnajst poslancev zastopa državni zbor. Ker zbornica tem gospdom ni dala nobenega pooblastila, hotel je včeraj grof Hohen\vart v javni seji predsednika vprašati, je li res omenjeno deputacijo kot namestništvo državnega zbora poslal v Rim. Ali predsednik je zvedel o tej interpelaciji in je sam od sebe v zbornici pojasnil in se izgovarjal, da omenjena deputacija ni šla v imenu zbornice v Rim, ampak le na svojo roko. Odkod — kako — kam? m. Odpor liberalizmu. Tako odločno postopanje „Novic" je razkačilo liberalce. Da bi jim preprečili pot med narod, ustanovili so skrajni levičarji »Slovenski Tednik", ki je izhajal od 4. julija 1873. leta po enkrat v tednu; kot vrednik je bil podpisan neki slamnat mož. Tolikemu rovanju in nasilstvu »Naroda" in »Tednika", ki sta hotela vse na glavo prekucniti, „Novice" niso več mogle biti kos. Saj je skoro neverjetno, kaj vse so si liberalci dovoljevali s cerkvijo in duhovniki. Nekateri vrli duhovniki so ustanovili nov list — »Slovenec", ki je 14. oktobra 1873. leta prvič zagledal beli dan; izhajal je trikrat na teden. Kdo je torej uzrok, da je »Slovenec" jel izhajati? Liberalci, kdo? Leta 1874 sta izšli v obrambo dve knjižici: »Mladoslovenci in državni zbor" in »O časnikarstvu, zlasti liberalnem". Prepir med konservativci in liberalci se je razširil tedaj tudi čez kranjsko mejo. Liberalni učitelji, katerim »Učiteljski Tovariš" ni več ugajal, ustanovili so si v Mariboru list »Slovenski učitelj". Zaslužnega »Slovenskega Gospodarja" je hotel izpodriniti »Štajerski Gospodar". V Gorici se je konservativni »Glas" uprl liberalni »Soči". Toda o tem molčimo! Namenili smo se govoriti le o kranjskem liberalizmu. Po letu 1873 se vleče po časnikih slovenskih kakor rdeča nit sled tega razoora. Sedaj bolj, sedaj manj je napadal in smešil »Narod" neljubo mu stranko, zlasti duhovščino; ako se hočemo po domače izraziti: za »Pepeta" jo je hotel imeti. Dobrodušni in vrli duhovniki so često višje cenili mir v domovini, nego svojo lastno čast, zato so se mnogi držali neutralno, mnogi bili celo naročniki „Naro-dovi" in ga stalno čitali, nadejaje se, da list vendar enkrat odneha od strastnih napadov ua njih stan in vero. A dobrohotni, potrpežljivi duhovniki so se bridko varali. Oče Bleiweis pa je odkrito po- LISTEK. Sodčki in čfrtarice na hrvatski razstavi, črtica; spisal Janko Komar. Nu, to je vendar jedenkrat predmet, kateri me zanima — vzdihnil bode marsikateri prijatelj ne samo gorenjih posodic, nego še bolj onih tekočin, katere se v teh posodicah hranijo, in veselo bode pohrustal ta drobni spisek. In saj je to res zanimiv predmet, ker toliko pokušamo in cenimo one raznovrstne, rudeče. Črne, rumene, zlate, bele, rujne in ne v^m še kakove tekočine, je veudar-le oprav-dano, da se zanimamo nekoliko tudi za posodice, v katere zapiramo te tekočine, saj ni okusna najboljša jed v zamazani posodi. Napredujemo povsod z ogromnimi koraki, kamor se ozreš, le napredek in napredek, zakaj ne bi koračili tudi na tem polju nekoliko naprej! Pozdravljeni torej trebušasti gospodje sodčki in drobne gospodičine čutarice! Zdaj že pokojna zagrebška razstava je bila v marsičem zanimiva. Spominjate se li še onih raznovrstnih narodnih predmetov, onih izšarauih roč-nikov, otiračev, lepo izvezenih kril, pisanih čilinov (pregrinjal), kateri so prekrili velik del razstave in okrasili vsak kotiček? Le povejte mi narod, med katerim je ohranjeno še toliko in pa tako okusuih narodnih predmetov. Toda te tkanine, veziva, pisano perilo zanimajo le bolj ženski spol, mi pa, kateri se ponosno prištevamo med Adamov oddelek človeškega rodu, obrnili se bodemo raje drugam in si ogledamo sodčke iu čutarice. Mislim, da nam nikdo ne zameri tega, vsakemu svoje ! Na letošnji praški razstavi, da mimo grede omenim, seznanil sem se z ogromnim velikanom te vrste, tako, da bi se vanj lahko spravil celi hrvatski »stol" (svečano kosilo, pri katerem se napiva) s svojimi gosti. Koliko drži, ne bi se morda več spomnil, ker mi številke kaj rade izpadejo iz glave, to vem, da 1000 hektolitrov, a če me spomin ne moti, še celo več. Z neko spoštljivostjo obhajali smo okrog tega častitljivega velikana in da mi kakov duh ponudi tri želje, izmed katerih naj si jedno zaželim, pa se mi bode precej izpolnila, zaželel bi si vinograd, s katerim bi si vsako leto jedenkrat napolnil onega trebušaka. Zadostovalo bi mi za sebe in Ya svoje vesele prijatelje. Ej, saj pa na Češkem menda še nimajo trtne uši, te majhne pošasti, katera preminja s čudovito spretnostjo in hitrostjo najlepše gorice v puščave, osirotuje bogataše in uči z nenavadnim uspehom treznosti tudi najznačajnejše in najtrdovratnejše vinske bratce. Pri nas v Beli Krajini in na Hrvatskem imamo tega peklenščaka toliko, da skoraj izgine izmed nas sodarski obrt, in če bodemo uarejali sodce, narejali jih bodemo le za vodo in pa za kakov prav kisel tepkov mošt. Na razstavi v Zagrebu videl sem pa veudar nekoliko prav lepih proizvodov te vrste in sicer med predmeti, katere so razstavili nesvojevoljni puščavuiki iu pokorniki hrvatske kaznilnice v Lepoglavi. Sodčki od jednega hektolitra do šestnajst hektolitrov narejeni so prav lično iz čvrstih dog z obročki, a krasi jih na čelu navadno hrvatski grb s kakovim napisom, katerih bodem nekoliko tukaj podal. Sodčki so tako prijazni, da človeka nehote privabijo, da bi pokusil ono, za kar so narejeni, a uvrstil bi jih lahko med pohištvo v najlepši sobi. Njim so se pridružile še bolj elegantne čutarice — katere so tudi prave Hrvatice, okrasile so se s hrvatskim grbom in napisom — ne pa tako kot one Hrvatice — domoljubne gospodičine, katere nadzorujejo v razstavi, prodajejo srečke ali pa kaj drugega, katere kvase, dasi so v na|lepši narodni opravi, pokvarjeno nemščino. Posebno me j je to razjezilo v takozvaui »posavski kuči", katera britko varano. Liberalizem se je razširil že med prosto ljudstvo ; silno je nazadoval naš verni narod v zadnjih letih. Kje je tista verska gorečnost, s katero so sloveli Slovenci po vsem svetu? Ne rečem, da je že vse zgubljeno, toda žalostno je, silno žalostno. Duhovnik vč, ki gleda uarodu v srce. To je grenki sad one laži-omike I Sedaj more pčti »stari Kranjec": „Kdor gospodski dim če biti, Začne vero zanie'vat', Da ga svet začne hvaliti, Trapa večnega imen'vat'l" Nekdaj so trdili o slovenskem slovstvu, da v njem ni še strupa, ni še nič veri nasprotnega. Kako pa je sedaj? Oj, kaj bi rekel blagi Slomšek, ko bi čital sedanje časnike slovenske, ko bi spoznal njih | načela, ko bi videl, kaj prinaša oni leposlovni list, | ki hoče za prvega veljati. Zgodilo bi se, kar p6je »stari Kranjec" : „Ko bi rajni spet oživeli, Videli, kaj je zdaj na svet', Bi za glavo se prijeli, Naglo spet želeli umret'." Slomšek pravi, da peklu služi tisti, kdor ne ! pokonča zapeljivih spisov ali knjig, kadar bi lahko. Sedaj pa mi pridite liberalci zopet s tisto tolažbo: »gledate strahove, kjer jih ni; naša literatura je še nedolžna." V par letih — toliko strupa I Slovenci, kam smo zašli? In duhovnik, dušni pastir, naj bi križem držal roke, ko mu požrešni volkovi hočejo ugonobiti vso čredo? Boj, hud boj je tu neizogiben. In tako stojimo danes razcepljeni v dva tabora j na bojnem polju — ua domovinskih tleh. Zna - \ čajni iu pošteni narod slovenski, sodi, kdo je kriv tega bratoumor-nega boja! Torej so li res »bojeviti kapelančki, izpeljančki, prenapeteži, fanatiki" prouzročili ta boj ? Med vsemi mnogobrojnimi iufamnimi lažmi, katere trosi »Narod", je ta jedna najzlobnejših. S tem hoče ves srd Slovencev, katerega zasluži sam, zvrniti na te neustrašljive boritelje ter onemogočiti njih delovanje. Slavno vredništvo! v i Želim, da sprejmete naslednji popravek; j „Slovenec" prinaša v štev. 250 z dnč 2. novembra t. 1. v članku „Komedija" trditev, da mi je dr. Danilo, nanašaje se na „Slov. Naroda" članek: „Slovenski državni poslanci", in da me potolaži, pisal, „da ne mislijo tako hudo, kakor pišejo v ,Narodu'." Resnici na ljubo prosim to popraviti. V do-tičnem pismu, pisanem mi iz druzega povoda, v katerem se je pa omenjal navedeni članek, niso stale ne od „Slovenca" prinesene besede in ne druge z istim zmislom. Na Dunaju, 5. novembra 1891. Dr. Feriančič. Dostavek vredništva: Nam se jako umevna zdi zadrega g. dr Ferjančiča vsled našega i članka »Komedija", zato pa je tudi umeven gorenji j popravek. Vzlic temu popravku pa izjavljamo, da smo dotično vest dobili iz popolnem zanesljivega vira in jo torej še sedaj vzdržujemo. Morda besede, katere smo navedli, niso bile doslovne, pač pa je bil smisel Danilovih besed. To nam dokazuje tudi postopanje narodno - napredne stranke v tem oziru. »Narod" namreč, ki se je s toliko silo zagnal proti taktiki državnih poslancev, snel je s svojega taborišča bojno zastavo. Včeraj je izjavil, da za sedaj ne misli priglašati takih izjav. Ta faktum izpričuje še bolj jasno, nego Danilovo pismo dr. Ferjančiču, da so gospodje pri »Narodu" zopet zavozili pod pot svojo telego. Ko bi bili pre-pričaui o potrebi take akcije in bi jim ne bilo le za »komedijo", ne vrgli bi tako hitro puške v koruzo. Za prepričanje treba se namreč z vso silo bojevati tudi proti najhujšemu nasprotnemu toku. Sploh pa nas veseli, da se je tako hitro Hsta-vila umetno osnovana agitacija, ki bi bila zanesla med narod le razburjenost in nezadovoljnost z razmerami, katerih slovenska državnozborska delegacija ne more premeniti. Ta najnovejša akcija naših naprednjakov pač dokazuje Slovencem, da v radikalnem taboru ni realnih politikov, katerim bi se smelo brez škode izročiti politično vodstvo slovenskega naroda. V kak položaj bi pritirali slovenski narod, ko bi večina slovenskih državnih poslancev plesala po godbi »Slov. Naroda". Tudi mi bi morali p^ti z Mladočehi: »Naprej ne včm, nazaj ne smem!" Da še nismo v taki zdgati, za to moramo zahvaliti naše državne poslance, ki trezno uvažujejo realne razmere. Ko se te predrugačijo, premenili bodo tudi svoje parlamentarno stališče. Dal Bog, da ne na slabše. Politični preg-led. V Ljubljani, 7. novembra. j$otrai&J<£> Mladočehi. »Hlas Naroda" hudo kritikuje postopanje Mladočehov. Dosedaj še neso ničesa pozitivnega storili, temveč le razdirali. Razbili so v državnem zboru večino, železni obroč, v katerem so bili Čehi združeni s Poljaki, Jugoslovani in konservativni Nemci. Iz jednotnega zastopstva dežel češke krone izrinili so konservativne veleposestnike iu mo-ravske poslance. Sedaj pa hočejo razbiti še Hohen-wartov klub, ker hočejo Jugoslovane spraviti iz tega kluba. S tako politiko ne bode narod češki ničesa dosegel, temveč bodo nasledki take politike grozno škodljivi za Čehe. — Sodba staročeškega lista o mladočehih je žal le preveč opravičena. Deželni kulturni svet češki. Namest-ništvo je sklicalo obe sekciji deželnega kulturnega sveta na 18. t. m., da se konstutuirata. Dne 5. t. m. je deželni odbor imel izbrati svoje zastopnike za obe sekciji. Mladočeška zastopnika v deželnem odboru sta ugovarjala temu, ko je namestništvo sklicalo sekciji, ker to pravico ima le predsednik kulturnega sveta. Grof Schonborn je pa stvar tako pojasnil, da je on sklical sekciji, ker še predsednik ni imenovan. Ker je večina bila s tem pojasnilom zadovoljna, izbrala je svoje zastopnike. V češki odsek so bili voljeni profesor Braf in državni poslanec (Dalje v prilogi.) vedal: »Res, zelo kratkoviden je, kdor za grmom liberalizma sloge išče!" In to so duhovniki skusili. Nad črto in pod črto si je dovoljeval »Narod" najbolj smele, da, podle šale z duhovskim stanom in katoliško vero. Primerjaj le oni listek: »Kaplan, fajmošter, lemenatar" in nekatere romane, novele itd. Kaj še le nad črto, ko se je že leposlovje tako grdo zlorabilo: Da bi pa ohranil ravnotežje in ne odpodil od sebe duhovščine, zapisal je časih par fraz o »narodni, trudoljubni, požrtovalni slovenski duhovščini". Iu mnogi duhovniki so potrpeli kakor krotke ovČice, da je le narodna stvar prospevala. To prizna »Narod" sam, ker 18. aprila t. 1. je pisal: »Nekdaj so bili naši kapelani krotki in Iju-beznjivi kakor jagnjeta, sedaj pa so nekaterniki med njimi sami rjoveči levi . . ." Kako piker zasmeh v tej hvalil Ako pa se je ^Slovenec" oglasil in zavrnil kak zloben napad, braneč sveto vero in čast duhovskega stanu, zvijal se je »Narod", da je dotični spis prišel v list »brez vrednikove vednosti", ali da jo »Slovenec" krivo ume, nasprotni pojem podtika in hujska, dela prepir itd. »Narod" je mimogrede priložil par laskavih epithetov »častitemu svečeništvu" in — vse je bilo zopet poglajeno. To je bila stara, a vedno nova pesem: »Slovenec" kali mir. V zavijanju je bil »Narod" še zmerom „pravi ptič". Ta razpor pa ni bil le omejen na časnikarstvo zanesli so ga liberalci i v društveno življenje. Marsi-kak duhovnik je čul tu ali tam v čitalnici ali v kakem shodu za hrbtom vprašanje: »Kaj pa ta tukaj dela?" »Kaj pa ima ta tukaj iskati?" itd. To pa ni bilo nič novega. Že leta 1872 je pisal Bleiweis, da povsod v društvih iščejo „Bleiweisove in Jeranove" stranke. Če je dr. Bleivveis ali Jeran kje zraven, brž pravijo : povsod mora biti! Če pa kje ni, pa brž opazijo: ni ga bilo! Tako so duhovnike, ki so na mnogih krajih ustanovili čitalnice ali kako društvo, direktno ali in-direktno podili iz narodnih društev. Liberalci so se semtertja hitro polastili tega, kar so duhovniki storili, in hoteli vse, kar je po veri dišalo, izbacniti. (Cf. dr. Lavrič v Gorici, f 1876, vzor našim libe-ra'cem!) Tako je bilo ! S korobačem so izganjali „na-rodne" duhovnike, in ko jih več ni bilo v tako nasilno »uarodno" družbo, sikali so: »Glejte farje i Nemškutarji so!" To je bila zahvala požrtvovalni duhovščini! Liberalci, ali vas ni sram? Vkljub temu zasmehovanju pa je še vedno nek del kranjske duhovščine naročal si „ Narod". Sopa-rica liberalizma se je že silno nabrala nad našimi glavami in nas mamila. Slednjič se je vendar zjasnilo. Par razboritih mož je pokazalo duhovščini, — kje je, koliko je zamudila in s popustljivostjo škodila cerkvi in narodu. Slovenci smo predobri, pre-zaupljivi, preradi verujemo sladkim besedam; in to slabost je imela tudi kranjska duhovščina. Ko pa so se duhovniki zavedli svojega položaja, tedaj so res iz krotkih jagnjet postali levi, kakor se je izjavil »Narod", čim mlačnejša je bila prej, tem hujši odpor je pojavila poslej, videča se tako je vrejena povse po narodnem okusu — a od natakaric in drugega osobja čuješ blagoglasno nemščino. Ti gospodičiči sodčki in gospodičine čutarice drugače govore. Poslušajmo samo prvega I Nu, to, ta celo v ugankah govori, samo čujte: „Hladno jeste, voda nije," Vatra*) nije, ipak grije." Borme, kakor da iz knjige govori, pravcata istina to je rujno vinčice. Kaj pa poreče njegov sosed, kateremu se pozna, da je vinski prijatelj, drugače ne bi bil tako obilen? On pripoveduje: »Meni svako vince godi Sto ga naša zemlja rodi!" Nima slabega okusa! Da bi mu dal ono cavariko (tako velevajo v Beli Krajini kislemu vinu), katera rodi tam nekje na južnih obalib neizmerne Nemčije, katera slovi, da je tako kisla, da mora sedem korenjakov človeka držati, da ga prisilijo, da izpije kozarček, borme ne bi tako govoril. Oni s svetlimi obročki v kotu, oni se kaj modro drži, kaj bode li on povedal? Čujmo: „Vino baca iskre sjajne, Odkriva nam divne tajne!" Hm, povečal je staro resnico, ker to baš nekako tako zvoni, kakor ono: »in vino ver i t as". Hejhej, oni mora biti pa jako žejen, ker drugače ne bi zahteval tako slastno: »Amo vina, krčmariee plava, Iz bureta*) na kom maček spava!" Pasja capa, maček spi, še-le drugi dan po gostiji se navadno zbudi, a takrat j oj onemu, na katerega se spravi. Muči ga ua vse pretege ta kosmata mrcinal Kaj pa nam povedo gospodične čutare ? Evo ta kliče: »Živila Hrvatska!", ona ima geslo: »Bog in Hrvati!" — tretja ima celo pesenco. Evo jo! »Dok se kolo kreče, Iz bereta vince teče, Dom hrvatski još Propasti ne ce." Ej, moramo jej verjeti, da je tako! Žali Bog smo mi res nekakove takove čudne narave, da največ delamo za domovino — pri kozarcu vina. Tu se prazni kozarec za kozarcem, steklenka za stek-lenko, če je večje društvo tudi sodček za sodčkom — in vse za domovino. Kdo pravi, da domovino, našo drago, lepo domovino ue ljubimo? Srečna, presrečna domovina! — — — »Drobtinice". Slovencem toliko priljubljenega letopisa »Drobtinic" izšel je ravnokar XXV. letnik, ki je peti, odkar izhajajo v Ljubljani v založbi »Katol. družbe za Kranjsko". Njih marljivi vrednik, preč. gospod dr. France Lampe, zagovarja se v predgovoru, da je letos namesto drobtinic podal cele kose, a kaj je hotel, ker so pisatelji bili tako rodovitni. »Slov. grlica" se letos ni oglasila v »Drobtinicah", a trije drugi navadni predeli so bogato založeni ! A. Nabožni del obsega 7. do 10. del Camusovega nepresegljivega spisa: Duh sv. Frančiška Šaleškega v gladkem slovenskem prevodu. Ne vem, kaj da naše slovensko ljudstvo, ki nabožno berilo tako čisla, po spisih sv. Frančiška Šaleškega bolj marljivo ne sega. B. Življenjepisi zavzemljejo polovico letošnjih »Drobtinic". Trije so, jeden zanimivši od drugega. 1. Franc Kramer, bivši korar ljubljanski, je popisal sam svoje delavno življenje tako mično, da bralcu težko dene, ko mu zmanjka berila. Letošnje »Drobtinice" imajo le prvih 18 odstavkov tega spisa. 2. Rajnkega Jan. Lesjaka, župuika koustanjeviškega, naslikal nam jo gosp. dr. Josip Marinko prav živo in podučljivo. 3. Dobra Priloga 255. štev. -Slovenca- dna 7. novembr J»u(k, v nemški pa državni poslauec Thejjtuer m pa docent na nemški poluitehničui šoli Pichl. Sedaj je v kratkem pričakovati, da nov zakon o deželnem kulturnem s>etu v kratkem stopi v veljavo. Vitanje Amt Srbiji*. Skupščina snide se še le dne 28. decembra, da vlada dobi čas za popolnitev minister.stv a. Z metropolitum se ie ba e vlada tako sporazumela, da arhimandrit Stokič ne dobi zajčarske vlad kovine, temveč vladikovmo v Nišu, k|er se mu pros ovolino umakne sedauii vladika Ji-ronirn. V Zaičar pa pride vladni kandidat arhnuudrt Firmi-l bila gotova, napisal je g. Lenarčič miuoli torek lastnoročno — dotični listek imamo pred saboj — naslednji telegram na naš naslov: »Lenarčič kandiduje na svojo roko. ,Slov. društvo' seje pridružilo." Vsled te izjave je »Katol. polit, društvo" naznanilo, da ne proglasi nobenega protikandidata. Kam naj torej položimo »debelo laž", ki jo »Narod" očita »Slovencu"? Sedaj, ko je g. Lenarčič čutil se var-neišega, naznanil je »Slov. Narodu", da pojde jutri v Postojno kot kandidat »Slov. društva". Tak je torej najnovejši kandidat, podoben uri na nekem stolpu, ki drugače bije, drugače kaže. Habeant sibi 1 (Koroški Slovenci in »Slov. Narod" ) Da se m e r o d a j n i krogi na Koroškem nikakor ne strinjajo z »Narodovo" politiko, dokazuje ta-le odlomek iz pisma vrlega narodnjaka, katerega tudi »Narod" prišteva voditeljem koroških Slovencev, in to po vsi pravici. On piše mei drugim: »,Narodova' politika se mi zdi vendar preradikalna. P r i sedanjem položaju nam bode taka politika, kakor jo tira ,Narod', več škodovala, kator koristila. Čudno, čudno! Vsako leto so slovenski listi naše poslance v v zvezde kovali, zdaj bi iim pa očitali, da tirajo slovenski narod v pogubo!? Hvaležno moramo priznati posebno mi koroški Sloveuoi, da so do sedaj storili svojo dolžnost. Ako neso dosegli uspeha, je krivda kje drugod. Da pa se držijo Hohenwartovega kluba, tega jim pri sedanji konste-lacni v dunajskem parlamentu ne moremo šteti v greh. Za kulisami se kaže politični položaj drugače, kakor ga poznamo mi iz daljave." — Kaj poreče na to oni »Narodov" rodoljub na Koroškem, katerem« mi nesmo po volji? (Osebne vesti.) Dvorni svetovalec pri najvišjem ; sodišču, g. B Na pred, pojde v pokoj. Na njegovo mesto nekda pride jeden svetovalcev pri gra-škem nadsodišču, ki je zmožen slovenščine. Imenujeta se Sehrei in Greistorter. — Sodniška pristava znani pisateli, P. Flor. Hrovat, podaie nam posled-ujič gauljiv popis živlieuja in trplienia res apostol skfga misijonaria Lovrenca Lavtižarja, ki je bolmke obiskovale zmrznil ob Rndečem jezeru v Severni Ameriki. C. Zabavni del pa mi letos ni po-popoluoma ugaial, dasi ne tajim velike spretnosti pisateljeve. Dolgih 15 listov zavzemlie Bedenekova povest »Dobovški gospod". Zadižai ie pa ta-le: Da bi umirajoči vdovi zadnje trenoik« polabčal, obljubi gospod župnik skrbeti za njenih petero otrok. Zup-nikova sestra Miča od knja ne m»ra za otroke, posebno za lednega ne; poslednjič pa se razklene: »Vse bodem obdržala in redila." — S tem je pa tudi zgodba pri kran. Pisatelj ne pove, kako da je bila zaptiščena sestra v stanu to storiti, ko je vendar že v uvodu povedal, da je gosp. župnik umrl v bolnišnici pri usmilienih bratih. Bralec torei ue« hotč vpraša, kam je šla uboga kuharica s peterimi sirotami, katere ji je predobri gospod brat v skrb zapustil. Kako lepo priliko bi bil imel pisatelj, »Marijaniče" povzdigniti, kakor zasluži, nikakor pa ni bilo umestno, pisati, da je zmagala sestra, ki je bila proti izreji „po uri" (v zavodu). S takšnim sp som se ue pridobivajo dobrotniki za »Marijanišče", kateremu jih je jako potreba, kakor to prošnja na zadnji strani »Drobtinic" razodeva.*) Ta letnik bode pač na Kranjskem pridobil krušni materi »Drobtinic" — »Katoliški družbi" — več novih udov. Želeti je, da bi se tudi s Štajerskega,. roistni deželi »Drobtinic", oglašali. pisatelji, da bodo imele občeslovenski značaj. Lepe so podobe, katere krasijo ta letnik. »Romarska cerkev na Trsatu" je narejena jako ukusno ; rekel bi, da doslej še nismo videli takih slovenskih podob. Podobici o sv. Alojziji spominjata nas pa na »Alojzijevo 300letnico". — Gena knjigi od 8 -f- 196 strani ni previsoka, ker »Kat. tiskarna" natisnila je »Drobtinice" na krepkem papirji z lepimi črkami. Dobivajo se tudi v Gelji pri Dragot. Hribarji komad po 70 kr., kartomran pa po 80 kr. Jernej Voh, župnik. *) Nam se zdi, da pisatelj ni nameraval nasprotovati »MarijaniSou"; prav narobe. Hotel je le pokazati, kako previdno je ravnal „Dobovški gospod",- kako «o aapušueni otroci vredni in potrebni usmiljenja, kako potrpežljivo je treba ž Hjimi ravnati. Vredn. g. Aloizij Kes sle r v Ložu in gosp. Albert vitez L u s c b a n v Metliki menjata svoii mesti. — Premeščeni so davkarski praktikantje gosp. K. baron Kap pel iz Voitsberga v Liutomer, g. Fr. Eberl iz Ormoža v Maribor in g. Fr. Kraiu z iz Maribora v Kozje. (Odlikovanje.) Bivši liuančni ravnatelj v Ljubljani in sedaj sekcijski načelnik v finančnem ministerstvu Benjamin pl. Poasanuer je povodom svojega umirovljeuja z najvišjim odlokom z dn<5 4. t. mi povišan v baronski stan. (Umri) je sinoči v Planini po dolgem bolehaaju g. Aloizii Rovan, bogoslovec 2. letnika. Pogreb bode jutri popoldne v Planini. Blagega rajnega priporočimo v molitev! (Iz vipavske doline) se nam piše: Našim bratom v zatirani Istri naj bi bil kazal naše veselje na zmagi velikanski kres na Nanosu. Na grmadi je bilo že prejšnji dan vse pripravljeno, le še sporočila smo čakali in stvar bi se zvršila. Kakor hitro prineseio časniki: Laginja zmagal, odpravila sta se iz Št. Vida dva moža, da zažgeta na »Grmadi" grmado. Že je gorelo, ko nastane tako grozna burja, da je vse odnesla. Opustiti sta morala, kajti bila je nevarnost, da bi se tako požar po celem Nanosu razširil, ker bi se trava unela. Odložilo se je na drugi večer, a burja zopet ni pustila. Pa če tudi ni bilo kresa, spoznajo uaši brati v Istri, da v naših srcih gori ogenj ljubezni do njib, katerega pa ne ugasi nobena burja. (Škofovske konference) na Dunaiu bodo baje završene v ponedeljek., Teh se udeležujejo nastopni cerkveni dostojanstveniki: Praški kardinal-kuezoškof grof Schiin bor n (zajedno predsednik konferenci), dunajski kardinal - knezonadškof dr. Gruseha, se-kovski knezoškof dr. Jan. Zwerger, ljubljanski knezoškof dr. Jakob Missia, mariborski knezoškof dr. N a p o t n i k , dalje škofje B i n d e r iz Št. Polita, Doppelbauer S " .9 3 B opazovanja zruhomeru t mm toplomera po Celzija -g« a •s « a 6 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zveč. 744.8 743-7 744'6 -58 20 —42 sl. vzh. sl. szapad n J.Jjasno m n 000 — — — — - „ ,, Srednja temperatura 2 7°, za 8-6" pod normalom. za prodajalnico z mešanim blagom takoj sprejme Fran Paulin (1468) 3-1 v Št. Rupertu na Dolenjskem. Umetne znbe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja A. PAICHEL, (i3d3) 17 zobozdravnik (9) pri Hradcckcga mostu I. nadstr. Originalna 10—9 Selterjeva voda. Najboljša naravna mizna in zdravilna voda (Naasau) proverjena pri zaslizenju, ka-šlju, hripavosti, mehurnih in želodčnih boleznih. (1202) Zahtevaj vselej »originalno" Selterjevo vodo s kapico, vi^neto in zamaškovo zavezo „0riginal". Dobi so povsod. V Ljubljani ima glavno zalogo Miha Kastner. Vvaamfi** Taimaa Franjo Tomec, pozlatar, r v Ljubljani, Streliške ulice štev. 14,^® se najtopleje priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu L™, v mestu in na deželi v pozlačenje in prenavljanje W altarjev, tabernakeljnov, krstnih M, kamnov, lec, podob, soh, nagrob- BJ nih križev, najraznovrstnejsih f#1 okvirov, sv. razpel, svečnikov itd. fel Vse navedene stvari izgotavlja tudi nove trpežno, Tj), okusno in zanesljivo, ter jamči za dobro delo, in pri-meroma kaj nizko r-eno. 'H ^-VUI^III uuuiuunuO| uuioiij, U(|i a T <1 s čiščenjem sliko poškodoval. M bi Oljnat« slike, četudi so vsled starosti popolnem zamazane, očisti, da so enake novim, ne da bi (1415) G-5 M Največja zaloga šivalnih strojev JAN. JAX, LJUBLJAM, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (1410) dovol ujejo. (30-14) Zamenjuje stare stroje. Poprave vrše se točno trajno in ceno. -N- Na Najvišje povelje Nj. c. in ^^ kr. apostolskega veličastva Bogato oskrbljena po c. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena • d ržsivna loterija za vojaške clol>i*oL M9 W na sv. Petra nasipu hiš. št. 35 v Ljubljani, priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi v i7dflavo vseh strok ključarskega dela, kakor tudi naprav turnskih ur, vseh v to vrsto spadajoi-iu del in poprav, ter obeča najsol dneiše de'o in najnižje cene. (14~) 3-2 v J^Jk J*** ..........»LIJ. —^ ..........III I ■■IIMr^^HII—MII.IMIII^nMlIllll II^MIIM ir^ll.MM .............IIOIMMMIMIAMII —I I----** Zjedinjenih držav zavarovalno društvo za življenje v ISoveniTorku. Ustanovljeno leta 1859. — Koncesijonovano v Avstriji dnč 11. oktobra 1882. ,Equitable' je prvi in največji zavod za zavarovanja za življenje na svetu, zakaj to društvo imelo je največ zavarovanj 1. 1890 .............gld sklepalo je znova največ zavarovanj 1. 1890 .......... prejelo je največ premij 1. 1890 ............... Vsi zakladi znašali so 31. decembra 1890 .......... Dobička je bilo koncem leta............... * Avstrijskim zavarovancem posebna garancija je velika društvena palača „Stock-im-Eisen" na Dunaji, katera je vredna dva milijona gld. Uspehi dvajsetletnih doživljenjskih poosobnih rent društva „Equitable": Podloga izplnčovanja 1801. leta.: 1.801,656.182 509,565.267 87,591.708 298,109.361 59,351.118 A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I. Starost Skupna Vrednost v Polica opro- premija gotovini ščena premij 30 gl. 454 — gl. 573- gl. 1230 — 35 „ 527 00 „ 693 — „ 1310 — 40 „ 624'- „ 850— „ 13 0- 45 „ 759*40 „1065— „ 1020 — 50 „ 943 <50 .. 1387' „ 1930 — B. Zavarovanje za slučaj smrti z 20let-nimi premijami. Tabela II. o. . , Vknpna Vrednost v Polica opro-premija gotovini ščen» premij 30 gl. G07'20 gl. 909-— gl. 1940 — 35 „ 081-60 .. 1039 — „ 1970--40 „ 776-60 1204 - „ 2030--45 „ 900-60 „ 1424 - „2170 — C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti in za doživetje. Tabela X. Starost ^upna Vndnostv Polica opro-premija gotovini šče a premij 30 gl. 970 60 gl. 1706 — gl. 8650.— 35 995 80 „ 1740 — „ 3310-40 „ 1035-60 „1813— „ 3070-— 45 „ 1100-80 „ 1932 — „ 2950 — 50* „ 1209-— „ 215G-— „ 3000-- 50 „ 1087-60 „ 1746-— ,. 2430--Kakor svedočijo zgoraj navedene številke, osigurava renta razven brezplačnega zavarovanja za slučaj smrti tekom 20 let po tabeli I povrnitev vseh premij z 2'/« do 43/„ % ; po tabeli 11 z 4 "/„ do 5"/6 % \ po tabeli X z 6"/4 do 7 % obrostij. — Police oproščene premij osiguravajo dvakrat toliko, a le do četrtega dela uplačanih premij. — Prosta poosobna renta, nekaka polrenta z nekoliko višjimi premijami, daje zavarovancu po preteku jednega leta popolno svobodo glt-de na potovanja, prebivanje in na poklic, izvzeinši vojaško službo; po preteku dveh let je ni moči Izpodbijati, po preteku treh let ne moro več zapasti in jo je z ozirom na rento pri regulovanju moči urediti na šest načinov. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v GRADCU in glavni zastopnik za Kranjsko : (26-9) Al J l t KI > LEDEOT I K v Ljubljani, Mestni trg št. 25. Ravnokar je izišla molitvena knjiga .Marija sedem žalosti', posebno priporočena po visokočast. knezo-š kofijskem ordinariatu. Cena knjigi: (?) vezani v platno.........gld —.90 „ usnje, z marmorirano obrezo . , ,. !• _ ,, usnje, z zlato obrezo..........j.10 „ usnje, z zlalo obrezo in pozlačena " 1-20 „ črni šagren, z rudečo obrezo . . 1-20 „ rujavi šagren, z zlato obrezo . . " 1-30 Naprodaj pri Janezu Bonaču, knjigovezu v Ljubljani. — Dobiva se tudi v „Katol. Bukvami" v L|iibl|aui ( 0_6j Priznano najceneje prodaja dobrih in trajnih šivalnih strojev. 3 • j NaJveSja izbe najboljših tu- in inozemskih izdelkov, starih po 8 gld. in dražje, novih pa po 25 gld. in dražje. — Vestna in reelna postrežba je moje načelo. — Ustanovljeno 1866. Jurij Herbst, mehanik. Dunaj, VI., Marchettigasse 18. na pol pokrita, nova, elegantna in lahka na prodaj za 320 gld. pri Jos. Paulinu (1459) 3-1 v Ljubljani (mejnarodna potovalna pisarna). St. 1.447. št. 20.561 Za tekoče leto podeliti ima mestni magistrat ljubljanski sledeče ustanove _it JSUKvarnv v biubiiam Leto ustanovljenja 1820. Srebrna svetinja Pariz 1878. Častna in prizn. diploma i Dunaj 1873. * !W St. TJlrich, Groden, Tirolsko, priporočata se za cerkvena dela od lesa, kakor: oltarje, leče, spo- vednice, krstne medenice , križeva pota, podobe svetnikov, Kristuse, I podobe za jaslice itd.Jj po najnižjih cenah i IW Ceniki zastonjI in franko. (1394) 4-2l Sargove 3 i i celinske specijalitete. Od kar jih je izumil in uvel F. A. Sarg. rabijo jih Nje velečastva cesarica in drugi člani Najvišje cesarske hiše in mnoge tuje knežje rodbine. Priporočajo je prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra, pl. Zeissl, dvo ni svetnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zdravnika za zubu Tliomas na Dunaju. Meister v Gothi itd. Glycerinovo milo v papirji, kapicah, blanjieah in škatljicali. — Medno glycerinsko milo v lepenki. — Tekoče glycerinsko milo v flakonih. — Toiletno karbolno glycerinsko milo. — Eucalyptus glycerinsko milo. — Glycoblastol (sredstvo za pospeševanje rasti las). — Chininsko-glycerinska pomada. — Glycerinska creme. — Toiletni glycerin itd. itd. (1420) 1 AI jllUltlVI^r Zdravstvenooblastveno pre-J., skušena zobca crame. F. A. Sarsin it comp., c. in kr. dvorni zalagatelji na Dunaju. Dobiva se v vseh lekarnah in parfuiiierljali. Za bolne in zdrave je najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot ..izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali najtopleje priporočena Triikoczy-jeva hmeljna sladna kava z dobrim okusom iz lepo dišavo. Zavitek s l/i kg. velja 30 kr. — Jaio ceno pridejo zavitki 4 kg. Dubiva se po poštni adresi p:i Ubaldu pl. Trnk6ozy-ju, lekarnarju v Ljubljani: na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Trnk6ozy,Y.okr»j, Hundsthurmerstrasse 113; dr. Oton pl. Trnk6ozy, III. okraj, Radetzkyplatz 17, Julij pl. Trnk6ozy, VIII. okraj, Josefstadterstrasse 30; v Gradcu (Štajarsko) Vendelin pl. Trnk6ozy, lekarnar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnioah diiav, kupoih itd. (1391) Prekupci imajo obilen rabat. (3) 1. Jan. Bernardini-jevo v znesku gld. 80-35 2. Jurij Thalmeiner-jevo v znesku gld. 86 26 3. Jos. Jak. Schillingovo v znesku gld. 8610 4. Jan. Jost Weber-jevo v znesku gld. 90 92 do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so uboge, poštenega vedenja in so se letos omožile. 5. Jan. Nik. Kraškovičevo v znesku gld. 79 80 do katere ima pravico ubogo v št. Peterski fari rojeno dekle, ki se je letos omožilo. 6. Jak. Ant. Fancojevo v znesku gld. 67-20 do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu. 7. Jos. Feliks Sinn-ovo v znesku gld. 48.30 do katere imate pravico dve naj bolj revni deklici iz Ljubljane. 8. II. Ant. Raab-ovo v znesku gld. 205 — ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ima pravico ubožna dobro vzgojena hči ljubljanskega meščana, ki se je letos oinožila. 9. Mihael Pakič-evo v znesku gld, 120-— do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa njih vdove. 10. Jan.Nep. Kovač-evo v znesku gld. 151-20 katero je razdeliti mod štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali vdove matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi. 11. Hel. Valentini-jevo v znesku gld. 84— katero jo razdeliti med otroke, rojeno v frančiškanski fari v Ljubljani, ki nimajo starišev in • še niso 15 let stari 12. Ustanovo za posle v znesku gld. 50-40 T> gl illi i tltl fflt ITTI iffiffli flUi 1 \ \ » I I I katero je razdeliti med štiri Do ene polovice te ustanove ima uboge posle, ki več delati ne pravico ubožna in poštena udova m0rejo in so na dobrem glasu. Prošnje za te ustanove vložiti je s potrebnimi prilogami vred pri podpisanem magistratu 30* novembra leto® Mestni magistrat ljubljanski dne 29. oktobra 1891. JJnio catholica", zavod za vzajemno zavarovanje proti škodi —== na Dunaju, =— ® - 9 «5 « 3t- *M ♦ KM««' I ■ _ Dopuščen z odlokom visocega ministerstva z dne 28. februvarija 1889, št. 2933. Zavocl zavaruje: Premično in nepremično premoženje proti škodi po ognju, streli in razletu. Pri tej stroki zavarovanja sojamčijo prve vzajemne zavarovalnico za primeren dni vsprejete rizike; dalje zavaruje cerkvene zvonove proti prelomu ali razpoku, ter vabi k vdeležbi velečast. župnijske predstojnike in župane. Konečno posreduje zavod tudi pri prvih vzajemnih zavarovalnicah zavarovanje na življenje in proti nezgodam. V vseh zavarovalnih zadevah blagovolijo naj se dotični vdeležniki obrniti do osrednjega ravnateljstva ali pa do podpisauega generalnega zastopa, katera radovoljno pojasnjujeta in na vprašanje točno odgovarjata. Po deželi oddajemo zastopništva proti priporočilu dotičnega gospoda župnika. Kdor želi prevzeti zastopništvo naše zavarovalnice, naj se obrne z omenjenim priporočilom do podpisanega generalnega zastopa v Ljubljani. Ravnateljski sovet: Predsednik: Leopold Stoger, stolni dekan sv. Štefana, infulovani prelat, Nj. Svet. hišni prelat, namestnik nadkuratorja i. avstrijske hranilnice itd. Ravnateljstva sovetniki: Czjzek Anton, imajitelj menjačnice, borzni svetnik itd Deioma A., veleposestnik. Grazer Josip, meščan in trgovec na Dunaji. Hostnig Florijan, upravitelj imetja metropolitansko cerkve, veleposestnik itd. Mrszak Josip, generalni tajnik „Krakovske vzajemne zavarovalnice . Paletz Emanuel, Njegove Svotosti hišni prelat, dekan in župnik v Htitteldorfu itd. Porzer Josip, dr., odvetnik. Seidl Karol, kanonik, tajni komornik Njegove Svetosti itd. Stern Karol, knezonadškofijski sovetnik, župnik na Dunaju v Schottenfeldn. Osrednji ravnatelj: Edmund baron Kalbermatten. Nadzoroval ni sovet za: generalni zastop v Ljubljani: Klun Karol. kanonik in državni poslanec v Ljubljani. Kolar Matija, stolni vikar itd. v Ljubljani. Glaninik Jarnej. dr., odvetnik v Mariboru. Mlakar Ivan, dr., semeniški profesor v Mariboru. Voinjak Miha, deželni in državni poslanec v Celji (Mali Štajer). Generalni zastopnik v Ljubljani. Josip Prosenc. E? H M Hi M Hj ►j Prijetna dolžnost mi je zahvaliti se slavnej banki „Slaviji", Hj ki je po umrSem mojem moža, zavarovanem pri 11 njej še le od junija 1885, točno in brez vsakega Hi odbitka izplačala kapital 1000 gld. II Z vsem prepričanjem priporočam slavnemu občinstvu H vzajemno zavarovalno banko ,,Slavijo" v Pragi. rjjl V Ljubljani, dne 26. oktobra 1891. ^jj Marija Ana Vasarhely. Tomaž Chlan 1. r.. Josip Chmelar 1. r., G priča. Št. 777. Razglasilo. (1450) 1 Živinski somnji mo zopet dovoljeni vslecl odloka e. kr. okrajnega glavarstva v Kranju z dne 1. novembra t. 1., št. 14.488. Županstvo V Kranju, dne 4. novembra 1891. „The Mutual" društvo za zgolj mejsotmo zavarovanje mm il¥l|em|e« Osnovano leta 1842. Garancijski zaklad iznaša 762 2 3 milijonov frankov. Dr. M. Chaufton, odvetnik pri državnem sovetu in najvišjem sodišču v Parizu, pravi v svojem, po programu francoske ..Academie des sciencea morales et politiques" sestavljenem in od tega zavoda premiranem spisu „ZavarovanJe na življenje": Pravi napredek v zavarovanji na življenje šteti je. odkar se je ustanovil „The Mutual", društvo za zavarovanje na življenje, To društvo je zgolj mej sobno in je dandanes največje društvo za zavarovanje na življenje na svetu. Ob času ustanovitve bilo je zavarovanje na življenje še v začetku in zgodovina „Mutual-a" je zgodovina napredka in končne zmage te institucije. Mejsebojno društvo se je tako razvilo, da presega daleč vse druge, še tako napredne naše zavode. Omeniti je tudi še strogo znanstveno metodo, katero si je .Mutual" priredil itd. itd." 1448 (3—3 Glavno ravnateljstvo za Avstrijo: Dunaj I., I*obkowitzplatz 13. Zastopnik za Kranjsko: ALOJZIJ LENČEK v Ljubljani, nn sr. Jakoba trgu. M Zobni zdravnik iz Berolina miiv. med. Stari trg št. 4, I. nadstropje, v Ljubljani ordinira od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne; ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne. (1413) 10-6 (2) Za uboge ob petkih od 9. do 10. ure dopoldne. CKKK*K«KXKKKKKK3 naravne velikosti za pokopališče (istega se na željo pozlati ali naturno pobarva) jioldiiiarjev cene je kakor so se take velikosti preje prodajali. Prevzel sem v tukajšnji tovarni tudi družili litih železnih izdelkov, katere po znižani ceni prodajam. Anton Kline. (1450) 3-2 Dvor pri Žužemberku. booooooooooo«: Zobozdravnik Schweiger nastanil se je v hotelu „Pri Maliču" (Stadt Wien), II. nadstropje, št. 25—26. Ordinira vsak dan od 0. do 12. ure dopoldne ter od 2. do 5. ure popoldne. — Ob nedeljah in praznikih od 0. ure dopoldne do 1 ure dopoldne. Na razpolago ima najnovejše in najboljše glede na umetno zobovje, bodisi posamezno ali vkupno. Plouibuje votle zobe z najtrpežneišim in najboljšim plombovnim sredstrom — zlatom,in platino — prednje zobe pa v eniailirani plombi, ki je barvi zob popolneuf enaka. (1423) 5 Za dobro izvršitev jamči v vsakem slučaju. Andr. I) ruško v i c, trgovec z železnino, Mestni trg 10, LJUBLJANA, Mestni trg 10, priporoča svojo bogato zalogo štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa itd., sploh vsega v to stroko spa-dajočega blaga. (27) Fine vodne žage in pile, za kojih dobroto se jamči, po najnižji ceni. Dunajska borza. Dn6 7. novembra. Papirna renta 5%, lo% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta b%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Napoleondor (20 fr.) Cesarski cekini . . Nemških mark 100 . 91 gld. 30 kr. 91 — 108 45 „ 100 <0 „ 1009 — „ 274 50 ., 117 80 . 9 36 .. 0 60 „ 57 H 8 5/I0., Dne 6. novembra. Ogerska zlata renta 4