Poštnina plačana T gotovini.
Leto XI., št* 11.
Ljubljana, sreda 1$. januarja I930
Cena 2 Dir
Naročnina znaša aiesečno 25 — Din, za inozemstvo 40 — Din
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
•št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te.
lefon št 440 Celie: Ko< cnuva ul 3 Telefon št 190
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa
Upravništvo: Ljubljana. Prešernova ulica 54 - Telefon št 3122. 3123. 3124, 3125. 3126 Inseratni oddelek: Ljubi lana. Presen nova ulica 4 — Telefon št 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2- - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« »jana ši 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 105 241
Jugoslavija v Haagu
Govor našega zunanjega ministra na repa-racljskl konferenci — Naš delež na reparacijah zagotovljen
Haag, 14. jan. AA. Na včerajšnji plenarni seji se je razpravljalo o posebnem aran-žmanu med zavezniki za končni sprejem Youngovega načrta. Pri tej priliki je govoril jugoslovenski minister zunanjih zadev dr. Voja Marinkovič o nemških reparacijah, ki niso sestavni del načrta, ki bi pa navzlic temu morale v zmislu naziranja konference pravnikov tvoriti celoto z Voungovim načrtom. Dr. Marinkovič js Tazlagal, da bo Nemčija v primeru, da ji Zedinjene države Amerike oproste ali zmanjšajo vojni dolg, imela znatno manjše obveze. Za ta primer pa je v § 214 rečeno, da bo treba ponovno redictirati odstotek zavezniških terjatev in jih prilagoditi sedanjemu ključu po Youngovem načrtu. Ker pa so naši vojni dolgovi razmeroma majhni, bi se s tem zmanišale naše anuitete. Jugoslavija bi bila s tako revizi-
jo anuitete v primeru odpisa nemških vojnih dolgov po Zedinjenih državah oškodovana za letnih 18.3 milijonov zlatih mark. Naše čiste reparacije znašajo po "tfoungo-vem načrtu in po odbitku letnih anuitet za naše vojne dolgove letnih 65 milijonov zlatih mark. če pa se redigira odstotek, potem bi znašale čiste reparacije letno 47.7 milijona zlatih mark. Zato Jugoslavija nikakor ne more pristati na to, da se redigira § 214. Francoski, angleški in belgijski delegati so nato izjavili, da bi v tem primeru ne zahtevali od Jugoslavije ničesar več. S tem bi bil riziko Jugoslavije do mala krit. Dr. Marinkovič je vzel to izjavo francoskih, angleških in belgijskih delegatov na znanje. Predsednik Jaspar je izjavil, da bodo vse te izjave prišle v zapisnik. Zato delež Jugoslavije na reparacijah ne bo zmanjšan.
v Haagu
Neumestni Schachtov nastop
Nemci sami so zoper Schachta - Tardieu ostro graja
povzročitelja incidenta
Haag, 14. januarja. V krogih haaške konference je prišlo včeraj do velikega razburjenja- Dr. Schacht nemški finančni diktator in predsednik nemške državne banke je izjavil, da si pridržu'e proste roke v vprašanju sodelovanja nemške drž. banke v mednarodni reparaci ski banki- Ta iziava je vzbudila posebno pri zastopnikih držav upnic veliko nezadovoljstvo. Merodaini krogi povdarjajo da stojj Schacht v službi nemških nacijonalistov kar je že pokazal s svoo spomenico ob priliki Husenbergo-ve-ga plebiscita- Tudi v nemških krogih le vzbudila izjava dr. Schachta veliko kon-sternacijo, ker ie Schacht na ta način ponovno poslabšal izglede nemške države za ugodneši potek reparaciiske konference za nemško državo. Maio pozneje so se sestali nemški delegati in sklenili sprejeti predlog držav upnic in določili, da bo nemško državno banko v mednarodni reparacijski banki zastopala skupina nemških bank. ki br> naložila v reparacijski banki 100 milijonov mark. Nemški politični krogj upajo, da se bo končala repareijska konferenca kljub izjavi dr Schachta povoljno in da bodo države upnice v polni meri uvaževa-le trud nemške vlade za ohranitev evropskega miru in njeno borbo proti nemškim nacionalistom.
Schachtovo postopanje je ostro obsodil Tardieu, češ da ne sme biti od ene osebe odvisen uspeh mirovnega dela. okoli katerega se trudi že dva tedna dvajset držav-Pariz. 14. januarja s. Na današnji seji ministrskega sveta :e ministrski predsednik Tardieu poročal o pogajanjih v Haagu. Pri tem je povdar.ial absolutno edinstvo dele-gacii držav upnic, čijih odnošajj do nemške delegacije so bili korektni in dobri. Zla sti je Tardieu povdarjal popo-lno soglasje mišljen' na včerajšnji seji bančnega odbora v zvezj s ^ališčem predsednika nemške državne banke dr Schachta- Pri tem je ob-raz'ožil vzroke, ki opravičujejo upan'e, da se bo ta incident kmalu rešil.
Časopisje se predvsem bavi s korakom dr. Schachta. ki ga listi označujejo kot zelo resnega. »Matin« piše, da ima korak dr.
nančnik iz daljave, je imel zelo nezdrav vpli-v na nemško delegacijo ter je kot nekaka nalezljiva bolezen pritiskal tudi na druge delegacije. Dr Schacht je prišel v Haag. vendar pa ni zmagal.
Incident poravnan
Berlin, 14. januarja s. O incidentu, ki ga je v Haagu povzročil dr Schacht piše »Vorwarts«. da nemški narod na noben način ne bo dopustil diktature dr. Schachta. »Deutsche Allgemeine Zeitung« javlja i?. Haaga, da <e nemška delegacija sporazumno z državnem kabinetom sklenila ofici'elno predlagati na haaški konferenci izpremem-bo načrta ncvega zakona o državni banki v smislu omejitev pravic predsednika državne banke.
Nemška delegacija bo na jutrišnji seji storila potrebne korake, da bo zakon'tim potom zagotovila udeležbo nemške državne banke pri mednarodni banki ter sodelovanje nemške državne banke pri mednarodni banki ter sodelovanje nemške državne banke pri nalogah banke za mednarodna plačila Kakor doznava Wolfov urad, je dr. Schacht v razgovoru s finančnim ministrom Moldenhaueriem izjav5!, da se nikakor ne bo odtegnil svojim obveznostim- Državna vlada ie v sporazumu s predsednikom državne banke naprosila dTžavno kreditno družbo in prusko državno banko naj namesto državne banke do nadaljnega nastopita kot ustanoviteljici banke za mednarodna plačila. Ta dva zavoda sta pristala na to. O dogovorih, sklenjenih s predsednikom državne banke se doznava. da se bo v novi statut državne banke sprejela določba, da spada k nalogam nemške državne banke tudi niena udeležba v banki za mednarodna plačila. Predsednik državne banke dr. Schacht se ie z oziram na to zakonito ugo. tovitev izrekel za udeležbo nemške državne banke- Ker zahteva izvedba tega zakonskega določila seveda neka' časa. bosta v smislu današnjega sklepa državnega kabineta pruska državna banka in državna kreditna družba nastopni pri ustanovnih poga-
VERSKI POUK NA ŠOLAH
pravilnik
skih organizacijah - Verski pouk po laikih
Beograd, 14. januarja. AA. Minister prosvete je odobril pravilnike o izvršitvi določb novih šolskih zakonov glede verskega pouka na srednjih, učiteljskih in narodnih šolah. Pravilniki predpisujejo posebno kvalifikacijo za vero-učitelje kakor tudi za laične nastavni-ke, ki imajo usposobljenost za verski pouk. Kandidat, ki se ie podvrgel posebnemu izpitu o verskem pouku, dobi svojo kvalifikacijo v učiteljski diplomi, dočim morajo veroučitelji položiti posebne izpite, ki jih bo predpisal minister prosvete v sporazumu s predstavništvi posameznih konfesij. Kot tako vrhovno predstavništvo se za katoličane smatra predstavništvo škofovske konference.
Nadalje je na podstavi odnosnih paragrafov šolskih zakonov predpisano, da se udruženja iz samih učencev ne tnOrejo ustanavljati na verski ali plemenski osnovi. Toda izven šole so učenci lahko člani verskih udruženj svoje verske zajednice.
Enkrat letno lahko nadzornik posamezne verske zajednice pregleda In nadzira verski pouk. Minister prosvete bo odvzel pravico verskega pouka onim laičnim, sicer usposobljenim učiteljem, glede katerih predstavništvo te konfe-sije izjavi, da njihov verski pouk ni v sk'adu z nauki te veroizpovedi.
Pri učencih narodnih šol morajo rodite® pri vpisu v prvi razred na podstavi 51. 43 zakona o narodnih šolah iz-
javiti, aH naj njihovo deco uči ver onauk duhovnik ali pa laični učitelj. Ta iziava velja za vseh 8 razredov narodne šo_ le in je ni moči v nobenem primeru preklicati. Izjavo roditeljev hrani upravitelj šole v šolskem arhivu.
Služba organistov ni tangirana s tem pravilnikom, vendar se ne sme tako opravljati, da bi bila v nasprotju z rednim izvrševanjem ostalih službenih dolžnosti organista-učitelja. Razen ori čisto šolskih svečanostih smejo učenci sodelovati samo pri javnih svečanostih občedržavnega ali občenarodnega značaja, ki so v ozki zvezi s šolo. Te določbe se naravno ne nanašajo na verske svečanosti in dolžnosti učencev.
Zavodi za očuvanje in pobcljševanje
Važna uredba ministra pravde Državni im samoupravni zavodi
za javnonevarne ~
Beograd, 14. januarja AA. Na podstavi kazenskega zakona o sodnem kazenskem postopku in zakona o izvrševanju kazni na prostosti je minister pravde g. dr. Milan Srškič predpisal uredbo o izvrševanju ukrepov za javno varnost. Uredba določa:
Obče odredbe.
§ 1. Ukrepi za javno varnost, ki so po kazenskem zakoniku z dne 27. januarja 1929 združeni s odvzemom prostosti (§§ 51 in 54 kazenskega zakonika), se bodo izvrševali v posebnih zavodih po vrsti teh dejanj, kakor tudi glede na spol, starost, vzroke in druge individualne posebnosti oseb, napram kateiim se bodo ukrepi izvajali.
§ 2. Cilj ukrepov za javno varnost, ki so navedeni v § 1., je zaščita interesov javne varnosti s tem. da se praviloma r^meste v te zavode obče nevarne osebe, da se prepreči njih pobeg, da se te osebe odvrnejo od izvršitve novih kaznivih dejanj in da se s strogim in rednim nadzorstvom ter praviloma s tem, da se Privadijo dela, popravijo in tako usposobijo za samostojen in reden način življenja v svobodi.
§ 3. Ukrepi za javno varnost, ki so navedeni v § 1., niso kazni in zato ie treba postopek za njihovo izvršitev urediti tako, da se lahko prila^ode tem svojim karakterističnim posebnostim.
§ 4. Zavodi so: zavodi za izvrševanje ukrerov za javno varnost, ali zavodi za zadrževanje po izvršeni kazni, ali zavodi za zdravljenje in varstvo o^eb. ki so ne^re-računljive, im onih z zmanjšano vračunlji-
vostjo, ali zavodi za zdravljenje pijancev. Ti zavodi morajo biti ločeni tako od kazenskih zavodov, kakor praviloma tudi od drugih zavodov.
§ 5. Zavodi za zadrževanje po prestani kazni in zavodi za delo so samo državni zavodi. Zavodi za zdravljenje in varstvo nepreračunljivih oseb. kakor tudi za zdravljenje pijancev pa so lahko občinski ali samoupravni. vendar morajo biti urejeni po primeru državnih zavodov.
§ 6. Za gradnio državnih zavodov za izvrševanje ukprekov za javno varnost skrbi minister pravde, ki upravlja centralni fond za kazenske in podobne zavode (čl. 20 uvodoma navedenega zakona). Minister Pravde odloča po predhodnem zaslišanju posvetovalnega odbora ter po potrebi in sredstvih, ki so na razpolago, o tem, kje naj se grade ti zavodi.
§ 7. Vrhovno unravo zavodov za izvr-ševanie ukrenov za javno varnost in razvrstitev o«eb. ki se oddaio v te zavode, izvršuje minister pravde, kakor tudi nadzorstvo s pomočjo organov, ki jih začasno po*i1ia zaradi nresrleda teh zavodov. Po potrebi sme minister pravde zaradi pregleda odposlati tudi višje državne tožilce, ka-terim lahko poveri tudi izvrševanje gotovih administrativnih funkcij. Enkrat na leto se mora opraviti m-ioln pregled vseh zavodov s pomoto računskih strokovnjakov. Minister pravde bo poslal strokovnjake zaradi pregleda o tem. kako se izvr~u.ie.io zdravstveni ukrepi, in oo oofrebi tudi, da se ugotovi način pouka v šolah.
Sprememba pravil Društva narodov
Hendern:}! nanaša tjiriVeibo t>o mrTi^^itvi pravil sodobnemu
mednaro dne nu stanju
Schachta to korist, da ie sedaj podana mo- iannli banke za mednarodna plačila ter br>. žnost odstraniti čvor. na katerem bolnieio J sta kasnee po sprejemu zakona prepustil1
mesto nemški državni banki.
žnost odstraniti čvor, na katerem boluieio rogaanja- Strah, ki ga je razširal ta fi-
Priprave za razorožitveno konferenco
Interesirane države so že imenovale svoje zastopnike
London, 14. januarja, AA. Cez teden dni se sestane pomorska razorožitvena konferenca. Zasedala bo v saint-jame-ski palači. Prva seja bo v kraljevi galeriji lordske zbornice. Otvoritveni govor bo imel angleški kralj. Njegove besede in govore glavnih delegatov bodo brzojavili brezžično po vsej Angliji in velikem delu sveta. Za to priliko so zvezali razne angleške, evropske in ameriške brezžične postaje. V kraljevi galeriji so postavili za to izredno priliko 17 mikrofonov in kralj bo govoril v posebni zlati in srebrni aparat, ki ga je darovala Marconijeva družba. Čimbolj se bliža otvoritev konference, tembolj priznavajo politični krogi v Angliji in v drugih zainteresiranih državah veliko važnost tega dogodka in ogromno odgovornost delegatov. Na temelju izkušenj prejšnje konference so se voditi v raznih glavnih mestih pogosti razgovori med prizadetimi državniki, ki so razčistili, ne da bi prejudicirali končnih sklepov konference, marsikatero sporno vprašanje. Konferenca bo trajala najbr-že več tednov in je po številnih delegacijah ena največjih mednarodnih konferenc. kar jih je zborovalo v Londonu. Plenarni otvoritveni seji bodo oriso-stvovali kot šef angleške delegacije ministrski predsednik Macdonald, zunanji
minister ffenderson, prvi lord admira-litete Alexander Ln tajnik za Indijo Wed-gwood Benn. Ameriško delegacijo bo vodil ameriški državni tajnik Stimson. Ameriški delegaciji so dodeljeni tajnik za vojno mornarico Charles Adams, general Dawes, senatorja Reed. Robinson in drugi. Japonsko delegaoijo bosta vodila japonski 'ministrski predsednik Va-katsuki in mornariški minister Taka-rabe. Francoski delegaoiji bo načeloval francoski ministrski predsednik Tardieu. Italijansko delegacijo na pomorski razorožitveni konferenci v Londonu bo vodil italijanski finančni minister Mos-coni. Spremljala ga bosta italijanski ve-leindustrijalec Pirelli in poslanec Su-vich. Na konferenci bodo zastopani tudi angleški dominioni. Kot opazovalec se bo udeležil konference šef razorožitve-nega oddelka Društva narodov Colban. Japonski delegati so imeli doslej že več posvetovanj z vodilnimi angleškimi odposlanci. Druge delegacije prispejo v London koncem prihodnjega tedna. Na splošno željo se bodo omejile oficijelne prireditve na minimum. Po sestanku konference bo priredba vlada s1avnost-no večerjo Dva dir -^eje bosta priredila londonski župan in londonsko mestno zastopstvo na čast delegatom v mestni hiši slavnostni banket.
Ženeva. 14. jfmmria. AA. Na dnnnšnii seji je sklenil svet Društva narodov imenovati odbor 11 članov, ki bo izdelal predloge za spremembo statuta Društva narodov, da bo soglašal s pariikim mirovnim paktom. Odboru, ki se sestane na prvo seio 20. februarja, bodo dana obširna pooblastila. Kakor se doznava, bo odbor v tesni zvezi z razsodiščnim in varnostnim odborom Društva narodov. Angleški zunanii miVster Henderson je v svojem govoru naglasil, da je imenovanje odbora za iznremembo statuta Druš*va narodov predlagala Anglija na septemberskem zasedanju skupščine Društva narodov v Ženevi. Henderson je zavrnil trditev da bi bila Anglija izgubila vero v statut Društva narodov in da je za-
radi fe<?a predlagala snremembo njegovih določb. Ang]i;a je nasnrotno vedno emntrs-la statut za temeljno ogrodje vsake mednarodne organizacije držav in je prav z^tega-del hotela izpopolniti in modernizirati sia-tut Društva. Angina ni nit: naimarn misb-la, da je pariški mirovni ali bodisi katerikoli mednarodni dogovor zmanišal važnost Društva narodov v mednarodnem življenju. Vsi loialni člani skupščine Društva narodov smatrajo svet Društva, tajništvo in druge organizme Društva narodov za neobhodno potrebno sredstvo v razvoju mednarodnega sodelovanja in ohranilve svetovnega miru. Nemški delegat von Schu-bert se je pridružil izvajanjem angleškega zunanjega ministra Hendersona.
Pred občinskimi volitvami v Rumuniji
Močno gibanje med delavst-cm — Braiikmov ultimat um regentskemu svetu
Bukarešta, 14. januarj"a. s. V zvezi s predstoječimi občinskimi volitvami se opaža med rumirnskim delavstvom močno gibanje. V Jassyju in v Kargelu-mare so se vršile večje demonstracije brezposelnih. V premogovniku v Petro-šanu so delavci stopili v stavko. V Velikem Varadimu so se vršila socialno-demokratska ziborovanja, pri katerih je prišlo do večjih pretepov. Volilni kartel med vlado in sociaHnimi demokrati pri občinskih volitvah ne bo več obstojal, ker so ga socialni demokrati med tem odpovedali.
Bukarešta, 14. januarja, s. Politični položaj v Rumuniji se je zadnje dni zelo poostril. Šef liberalne stranke Vinti-le Bratianu je izročil regentskemu svetu spomenico, ki je v vseh političnih krogih vzbudila veliko pozornost. Liberalna stranka protestira proti temu. da je narodna kmečka vlada po vsej deželi ustanovila oborožene kmečke organizacije. Stranka zahteva naj regentski svet takoj razpusti te organizacije. Ako ta korak liberalne stranke ne bo imel za-
dostnega uspeha, bo stranka sama brez regentskega sveta ukrenila potrebno, da reši državo. Spomenica ima torej značaj ultimata. Pričakuje se, da bo liberalna stranka poostrila svojo borbo proti vladi in da bo poizki^ila izvaiati na regentski svet pritisk, da izsili odstop Maniuove vlade.
Maršal PetaLn v Pomoejth
Neapelj, 14. jatraaTja. AA. Maršal P&ašn je z adnulramol Vaid-eJoim obiskal mesto in vse tufcaiJSirjie muzeje, nater se je na.po.tnI v bližnje Pompeje. Zvečer ie bi! gost generala Albriccija, bjvSega ixwel!;nika armadnega tooira, kii se je med svetov™ vojno bor.i1 v Franciji
Katedrala kot protfcrerslrf muzej
Moskva, 14. januarja. AA. V leningradska Isakijevski katedrali bo prirejen velik p.roitwer-ski muzej. Zaplenjene zvonove bodo upo.rabiK v industrijske svrhe.
Fordov dar za šefe
Newyork, 14. jamrairia. AA. Hemy Ford m njegova gospa sta darovala 2 milijona, dolarjev za gradnjo štirih šolskih poslopij v Berryj«s ki bodo služila otrokom gorskih okrajev.
Zakon o univerzah
Beograd, 14. januarja, č. Danes dopoldne je prispel v Beograd rektor zagrebškega vseučilišča dr. Belobrk. V družbi rektorja beograjske univerze dr. Mitroviča ter odposlancev profesorskega zbora, vseučiliških profesorjev dr. Milojeviča, dr. Todoroviča in dr. Stefanovica, je posetil ministra za pro-sveto g. Božo Maksimoviča. Na tem sestanku so razpravljali o vprašanju novega univerzitetnega zakona, ki je v glavnem že sestavljen. O tem zakonu bo verjetno razpravljal vrhovni zakonodajni svet že dne 23. t. m. Novi zakon bi imel biti sankcijoniran do konca tega meseca tako, da bi stopil takoj v veljavo. Istočasno z univerzitetnim zakonom bo izdana tudi splošna univerzitetna uredba o izvajanju tega zakona. Že tekom večera se je dr. Belobrk vrnil v Zagreb.
Šolski zakon in prosvetna društva
Beograd, 14 januarja AA. Ker so se o pomenu § 157 zakona o narodnih šolah pojavila napačna in tendenčna tolmačenja, je agencija »Avala« pooblaščena razglasiti, da gre pri teh predpisih za koordinacijo akcije na polju narodne prosvete in nikakor ne za prisiljeno ujedinjenje raznih ustanov in udruženj.
Novinarsko razsodišče v Ljubljani
Beograd, 14. januarja AA. Minister Pravde je s svojim odlokom št. 105.918 iz 1. 1929. imenoval na podlagi zukor-skega člena 94 zakona o tisku in § 13 uredbe o novinarjih razsodišče za Ljubljano, ki sestoji iz gg. sodnikov okrožnega sodišča v Ljubljani Jakooa Antloge in dr. R. Sajovca. (Po novinarski uredbi, izdani z zakonsko močjo na podlagi pooblastila zakona o tisku, razsoja eventualne spore med novinarji in novinskimi podjetji posebno razsodišče, sestavljeno iz zastopnikov obeh strank pod predsedstvom od ministra pravde stalno delegiranega državnega sodnika. Kar je v veljavi novinarska uredba — od 1. 1926. — v Sloveniji ni bilo še nobenega primera, v katerem bi moralo nastopiti to razsodišče. Op. ur.)
Fašistična netaktnost
Beograd, 14. januarja M. Čeprav so bili zadnje dni rtalianski listi vsi izpolnjeni s poročili o poroki italijanskega prestolonaslednika, so vendar nekaterj izmed njih našli ponovno priliko za več ali man' srdite napade proti Jugoslaviji. Rimska »Tribuna« »Popolo di Trieste«, >11 Littorio Dalmati-co«, »Corriere della Sera« pa tudi drugI italijanski listi so smatrali za primerno, da v trenutku, ko se je v italijanski sredi nahajal predstavnik našega vladarja pri poroki sina italijanskega kralja, pokažejo svoia prava čustva napram naši državi-Zadnje dni je bilo sicer v itali anskem listu manj napadov proti nam kakor običajno, temu pa je bi3o edino vzrok dejstvo, da niso imeli dovolj prostora, ker so bili izpolnjeni s poročili o poroki prestolonaslednika. toda tako' po porok; se je pričela v italijanskem tisku nova odkrita kampanja proti naši državi, kar ;e treba zabeležiti.
Samomorilni no-VJkus poštne uradnice
Dubrovnik, 14. januarji, n. Na svojem sfauova-•nfa na P:laii je poskušata danes izvršiti samomor tukajšnja poštna uradnica lopate-roteva. rodom h Banana, fepita je večjo količino Fzote. Ko ie občutki v želodcu bo ledine, je priče la kFcati na pomoč, dokler niso prihiteli sosedje tar jo odprav® v bolnico.
Na Avali In v Oplencu
Zastopniki dravske banovine na grobeh Neznanega junaka in kralja Osvoboditelja
Težka železniška nesreča pri Stični
Dva konja povožena — Voznik prepeljan v Ljub^ansiko javno
bodn'co
»	Beograd, 13. januarja
Oavi se je kakih 100 delegatov iz dravske, drinjske in dunavske banovine odpeljalo na Avalo, da se poklonijo na grobu Neznanega junaka, ter v Topolo, da se poklonijo na grobu pokojnega kralja Petra Osvoboditelja. Delegacije so položile na grobova več vencev s pomembnimi nagovori.
Na grobu Neznanega junaka je prvi govoril v imenu drinske banovine, predsednik sarajevske občine Mutelevič. nato pa ljubljanski občinski svetnik Ivan Tavčar, ki je položil na grob venec v imenu mesta Ljubljane ter pri tej priliki izvajal med drugim:
»Poklanjam venec Neznanemu junaku v imenu ljubljanske mestne občine z globoko in večno hvaležnostjo vsem" junakom, ki so dali svoje življenje za svobodo naše domovine.
Hrabrost, neomejena vztrajnost, trpljenje in vera v svojo lastno moč so odlikovale srbsko vojcko. Prav je, da ostane večna njena herojska epopeja iz poslednjih voin. ko je šlo za življenje in smrt vseh nas Srbov. Hrvatov in Slovencev.
Vzvišen je skomin srbskega junaštva na Ceru. kjer ie bil najprej odbit naval ne-priio+^ipv. Nikdar ne moremo pozabiti borb na Kalubari. ki so vsemu svetu pokazale veličino srb^ke^a voiaškega eeniia. Ponovno jasno preživljamo v mislih umik od Pri-zrena do Sk^ra rreko *eveme Mbarre in preko zamrlih pla"in do	— naituž-
npi"i čas ra?e voiaškp ^ret^klnsti. toda naj-siiaineiši dokaz moralnih sil naroda, ki vse žrtvuie. samo da Pride do svo'e svobode Vera v nravim in osvotvtienie domovine je izvo'pva!a bitko na K"aimakraiaru. na«; osvobodila rob-ti'a in vrnila žiHienie in čast ne	?-bom. temveč tudi Sloven-
cem in Hrvatom.
Ne-^nani junak' Ti in tvoii mrtvi ter živi tovariši ste i7no'nili cvoio domovinsko dolžnost osvobodili ste Srbiio in ustvaril veliko Tusrosiaviio. Na nas je sedaj, da vaše delo iznoiv>'njtrio in da pok-^emo. da smo dostojni vživati plodove vaših krvavih žrtev.
Tujega robctva je konec in mora biti konec tudi naše razdvojenosti Ako smo v tem oziru ere"ili oretekla leta. požurimo se, da noo-avimo. da bi ne bi'o prepozno. Svo-boda ima svoi traini "omen samo tedaj, ako smo slo?ni. ako vsi de^mo in občutimo. da so Srbi. Hrvati in Slovenci eno in isto.
Ni dovolj, da smo dobri Srbi. Hrvati in Slovenci, mi morajo bitf predvsem dobri Jugo^nveni. ?e1e tedaj moremo pričakovati rlodonosen razvoi na?e lene domovine in sspo?tovan:je, kakor tudi upcšteyanje vsega sveta.
Vse delo v osvobojeni domovini mora biti nesebično in požrtvovalno, kakor je bila borba in smrt Naznanega junaka.
Čutimo, da osvaja naš narod čisti jugo-slovenski duh Neznanega junaka. Čutimo, da se ra-*pjbale najvišje moralne sile naše države. Pojdimo na delo in v živlienje veseli in zavedni, kakor je šel v smrt Neznani junak, ki nam je ustvaril temelje velike lueos'avije. Poidimo m delajmo za naš najvišji čili, za našo svobodo, srečo in veliko bodočnost jugoslSvenskega naroda.«
V imenu dunavske banovine ie položil krasen lovorov venec na frob Neznanega iitnaka dr. Vakaniac. be'ežnik y Apatina in dnbrovoljec. Na konou je v imenu celjske ob "im» PO!*-,??! pa arob vptipp nien ord^uoan dr. Anton Ogrizek, izražajoč hva'ežnost in s-poštovanie Neznanemn iunaku in vsem onjtr. žrtvam ki s0 padie za svobodo in vp'^inn Tueoslaviie
Na Onlencu ie pred "robom tw1coin«»or-> kralja Petra I. Osvobodite'*;! orv' noVžil vrnec žn"an i r Vel. Ppčkereka dr. ?tpfano-vič v imenu dunavske banovine. nafo v
jpint,,,	Koriovino nred"dnij< občine
v ?abcu Ljuba Pavin-<-ič, za njim pa je položil venec in eovoril
ntorihorsk! iw*?MT<!in dr. Lirold.
d^nfriir) jp dpial;
»Ko ootagamo dnnos vpne? na grob vpli-1,-prra kraHa Oqvo>»v^'tpi:a rp sTV>m'niaTno lepih dni. ko ie vei;ki kr«u or<=v7žpzIo. ko ip bil Irnvran za kratio	To.iai so
V Ppogradi? odmpvnli V7l1rliki • ,.	crttcVi
fp' slovprioi t>o ^mn vuoali: «ž!vp1 nfiS iTiow;lr>vPn'S>V? kraliU Ta d;vna i d ie od^olrnija PO vcojn sl^^on^i.-prn in<rii vof ko tv> ptiPTn i^tKsotiotTd	nnstal
nn 5 'i7Trvs1"*-<iric;Vi Vfnli V'" na« i p 0«Volv0-dil !7rod bi;pcr;? farma 7a+o cmn «p dan^s . 7,brs>M nVp1? r>'PTr>vp<ra rrr-^Kn dq «p rnu •zahvalimo za niotrnva v°i;ka dela in ia mu ='•'"-"0 zakličemo: »Slava ti, naš Osvoboditelj!«
V imPmi mpftfa piibnfv-P 'p crovnrU dll-hovri'1,- bivši -vvsianpr P1"«1!-« Raiid na-zadnie pa ?p položil na wrnb vp1;1--pcra kra.
mnpp 5P 7nR+"nn'V po'i«lf(> obrinP. Zatom so si d"1pg,ati os^ednli -prVov in nato r>d3Ti v Torvnln. kipr «o si Oi^TpdaM staro Karag;or<TiPvo porV°v in «p poklonili na rrr^" ^nrnffa srT^sVpcra vodip
Iz Topole so se gost i p vrnili v Mlariono-vac. kier iim ip bil v botelu »Tatovo« r>ri-reipn obed LinH°7,n"vi in gostoljubni do. marini so spreipT' dpjpgatp zpIo prisrčno. Mod ob^om ip bilo izrp?pniVi vp? zdravie. ■zmed katprib so bile nekatprp taVo prisrčne in bratskp. da so mnogp cranilp do so"7.. Govori1! fo PnbliansVi občinski svptpik prof Evgp?) .Tare. spbak Martin Kr^man i7 c»oma iinhi'"an<ski obč;nsVi sv°tnik Josip Turk, župan iz Šabca Lj. Pavlovič in ir.
Stična, 14. jan. V bližini stiskega kolodvora na križiššu železniške proge in ceste,^ ki vodi s postaje čez Muljavo proti Žužemberku, se je danes okoli 1. popoldne primerila težja železniška nesreča. Voznik 341etni France Mrvar iz Ded:e vasi, ki so jo pod rajno Avstrijo uradno prekrstili v »Deutschdorf«, je pripeljal iz gozda na postajo lesa. Ko je na postaji les razložil, si je kupil za okrepčilo kos klobase in nekaj k^ufoa. Okoli 1 popoldne je pognal proti Dedči vasi. Ob istem času je privozil proti postaji Stična novomeški po'n;ški vlak, ki pohaja v Ljubljano ob 14.30. Voznik najbrž ni pravočasno zapazil prihaiaiočega vlaka. Konji so se splašili in krenili čez železniški tir. Križišče samo ni zava*ova-no z zatvo^ico. kar je obi"aino na do'enj-sk! progi. Ko sta konja zdiriala čez železniški tir ie lokomotiva obi pod,'a na tla. Kolesa lokomotive so šla obema konjema
ravno čez glavo in sta bila na mestu m"t-va. Vlak je potem spravil oba konja taJco ped kolesa, da ju je strahovito razmesaril Lokomotiva je voz butnila v stran s • tako sik), da je voznik France Mrvar zletel na tla ter se pri padcu močno poškodoval na glavi in desni nogi. Zdravnik iz Št. Vid je ponesrečencu, ki so ga prenesli v najbližjo hišo. nudi'! prvo zdravn sko pomoč Z večernim vlakom so ponesrečenega Franceta Mrvaria preneljali v Ljubljano, kamor je prispel ob 20 30. Z glavnega kolodvora je bil z rešilnim avtom prepeljan v javno bolnico na kiru'gi"ni odd?lek kjer je dežurna zdravnica ga. dr Rožunnva izvršila potrebno operaciio. Ponesrečenec k sreči ni smrtnonevarno poškodovan Tm-i po.škcdbe na glavi in mosne poškodbe nn desn' nogi. Prvotno so mislili, da si je zlomil de-ro nco Poškodovanec se subjektivno dobro počut'
Popolna likvidacija 20odstotnih krnskih
priznanje
Priznan!ce se sprejemajo za nhč'<® davčnih zsostan^rf? do konca 1. 1928 brez vsakih omejitev, v 2 mesecih pa izgub*i;o vs£txo
vred mos t
Zasedanje sveta Društva i?aro<?ov
V Donedeliek se 'e v Ženevi začelo 58. zasedanje sveta Društva nar. Redko katero ženevsko posvetovanje je vzbujalo manj pozornosti pri svetovni javnost1 kot pa sedanje. Temu se ni čuditi. Haaška konferenca, ki obravnava ne-prhremo važnejša vorašaira. še ni končana. Nekateri vodilni dr7avn;ki so morali še naorei vztrajati v Haagu, če-r>-av s>o prvotno obljubili svoj prihod v Ženevo. Ve!:ko pozornosti ie obrnila nas? tudi pomorska »razorožitvena« k-onferomea. ki se otvori že 21. t. m v Londomu. Upravičeno ali neuprav'čeno se t«i konferenci nripisuje ogromen po-me". Nekateri trdijo, da bo to mrivaž-ne:ši mednarodni sestanek zadn'ih deseti let. Na vsak način bo udeležba na »v.nnfere^ci pet:h« naravnost rekordna. Samo ameriška delegacija šteje okoli sto oseb.
Sredi tak:h dogodkov mora sijaj ženevskega zasedama seveda ohledeti. In vendar je to zasedanje jub''le:no. ker praznuje letos Društvo narodov deset-us+anovitvo Prv' deoonij prefeče. odkar ie bila poklicana v življenje medn. institucija, ki ji je očetoval antenski pre/ident VVilson Ob nneni d^sefetnTi Amerika ni zastopana v Ženevi 'n nobeno znamenje 'Pe kaže, da bi W;l.s,omvo ustanovo Zed:n:.ene države kai kmalu nrzna^e. Odsotnost teh in Da Rusi:e otežme Društvu narodov i^zvršitev njeeove velike misije. Navzlic tei te.meliin h'bi mu g,ro ob desetletnic ' priznanje, da je ;zvrš:1o veliko dobrega in koristn°ea dela. predvsem pa. da ie že s sam;m svojim obstojem prenrer^o mars"Vatpr-o zlo. ki bi sicer bilo ne?zbP7rio. Društvo narodov ;e ob vsei rv>man:k'iivosti dokazalo svojo živ-IjensVo upravičenost in numost.
-	7;ise.J-,i--V>	imj o^Hnr)
garniran spored. Saj je kar 30 točk na dnevnem red". Verama na so te drugo — in tret:evrstne važnosti. Tzmed množice vorašani. ki «e bodo mo^la re-5;ti z naive^o h?trostio. jih ie le nar, ki imav> npVol,:Vo večii pom,en. kot n. pr. orfWor?itev statutov Drnštva narodov KeHofcovemn naktn. židm^ko-araKs.ki konfi^t v Paiesfni. vprašan;e IraiVa. ki m^ Vp]:ka Br;taniia prinravl''a sprejem v Dr"š*vo porodov, ter priprava mednarodTi° konference za »rarin-sVn nrpm!r><r. Pričakovati ie. da bo se-da-p;e zasodnrre i>rav kratvfl ter se bo^ on? de^e^afi. k-; <?o rkrisnel' v Ženevo ;z fT^atra. 'a^Vo fpVom fpcira vrnili v nizozemsko oresM:oo. da nr'so-stvinVio kono" rpnarnc;;sVe konferenoe.
Tako ženevsko kot haaško /asedanie pa se bo moralo na v^ak nač:n zakl;u-č't? §e ta tedon. da na,pravi nrostor veliki oomorski konferenci, ki bo nedvomno traiala več tednov in o kateri še danes nihče ne more reči, s kakšniim uspehom se bo končala.
Aretacije v Italiji
Beograd. 14. januarja. M. Boljšev;š(ki list »Pravda« poroča, da :e bHo za svečanosti o nriPki poroke italijanskega orest^na^lednika aretiranih v ItaDji nad 3000 oseb
Za n^f^iHRUiost In^iip
London, 14. januarja. Po neki brzo-iavki iz Bombaya je voditelj indijskega na-ciionaPstičneea gr'bania Oand' ;7 p vil do iz,kl.jučeno. da bo zaradi zadnjih dogodkov in sklepov vseindiiskega kongresa aretiran. Nadalje je naglasi! da je bil vedno proti na si''jem ter prelivanju krvi iti da smatra pasiven odpor kot najbolj primeren za dosego neodvisnosti inai skega naroda. Nadalje je Gandi izrazi! trdno prepričanje, da bo postala Indija prej ali slej svobodna država.
Iz Kalkivte poročata, da poslanci deželnih zborov ne kažejo preveč navdušenja za demisiio- Od 43 nacijonalistov, članov okra nega sveta v Bengaliji. jih :e dem:si-jomralo s>amo 26 Več iS je -izjavilo, da bodo kandidirali na prihodnjih nadomestnih volitvah. Izmed 34 član-ov centralnega zakonodajnega sveta je podalo ostavko deset. Isti položaj je tudi v drugih indijskih pokr->i;nah.
Novi predsednic francoske zbornice
Pariz, M jamu,arja. AA Za pred-Sfidtn^^a zbornice je Ml izvoljeni poisian«c Joni i s sen s 336 glasovi o<3 561.
Mehika za panamenško misel
Mexico CJty, 14 }an,ua'n;a. AA MicihiSki pred-sedrrk Rub:o }e v raiz^oivoru z noivnnaTii v Ze-dinien''h drž-avaih i-z'avn.1, da je narečni fanatizem škodilfv. Predsednik je nado'i'e naglasi!, da .je pamameriška ideja veliko večje vrednosti katar španstaameriška ideja in veVta koristnejša za ameriške latinske narode. Korono je Rubo izrazi! mnen.ie da bo sodetovamije Meih;ke v Društvu narodov koristilo sve^o^memu ma^ru.
Črna Af"'F.ca preti Angfežem
K^petown, 14. iamuarja. AA. V CaTnarvonn je <foš>lo davi do velrkfh tnam:festac;j tamoSnjih domorodcev. PoHcria je morala prenre^-iti tiada.Vine izgrede. Več Evropoev če b:,!o težje ranjenih.
Sleoarstvo tuTšk;h ura^n^eov
Ansora, 14. januarja. AA. Več uradnikov turške vlade je pret^o v promet irov&flioe. ki so bife odivze-te iz prometa. D.TŽarvi so povzročili škodo v znesku 1-3 milVcmov torš.k!li ter. Državni po,di?.a,jnfk bo postavljen pred so,dT§če zaradi po-manitetjirveiga nadzorstva nad de,lom svojih uradnika.
Prr/SianglefiV nemisri na otočjn Samica
Well'nTton. 14. januarja. AA. Po brezž:čn-,}i po-iro<5il;h iz Ao;''e na otiokn Raimoa je ziwza domačinov ob'av-'la proglas, v ka,tereni poziva domače preb-'va!?itvo na oborožen odipor protii tnfcem. Dne 12. J-anuaria ie pripela v Aw'k> kT^ar.^a »D'wedrn«. ki ie izVroala 13. iam.ii.air.la več5« oddelke w!a$fiva. Vo'ašfivo i« odšlo v Sale:moa. kjer je glavno rh'r!il!5i»p vonžev.
Hmeljsiki trg
Žatec, 14. janiuarja. h. Tendenca zelo čvrsta. Današnji promet 500 metrskih stotov. Cene od 650 do 800.
Prizadevanje gospodarskih korporadj. da se končno in definitivno reši vprašanje pri-znanic. ki so bile izdane za 20-ods'otne odtegljaje pri žigosanju kronskih novčanic. ie imelo kontno nopoln uspeh Iz Beograda poročajo. da io Nj. Vel krali na predlog finančnega ministra predpisal in proglasil /akon o odvzemu iz orometa in o uporabi potrdil, izdanih na podlagi Čl. 1 zakona o vojni odškodnini, in 2(>-odstotnih kronskih priznanic.
Glede na dosedanie ompjitve nri sorpie-manju 20% priznanic za plačilo dolžnega davka je bilo v zadnjih letih v Sloveniji mogoče vnovčiH Ip neznaten del tph nriananie. Finančni zakon za tekoče proračunsko leto do'oča na primer, da se te priznanice spre-iemaio le za plačilo davčnih zaostankov do 1. 1926 in le od takih davčnih zavezancev, ki so jim bile priznanice i&dane odnosno od njihovih naslednikov. Te po<»oie pa ie moglo nri nas izpolniti !p malo davkoplačevalcev, ker se davki sproti izferiujeio in davčne uprave ne dopuščajo koničania za^tn.nkov. Davčne zaostanke od 1. 1026 in prej§niih let «o naši davkoplačevalci že davno poravnali in baš zaradi točnosti planevania davkov doslej večinoma niso mogli vnovčiti teh bonov. Tudj davkoplačevalcev, ki imaio plačati finančne kazni in ki bi lahko uporabili priznanice ne glede na koga se glasijo, je pri nas malo Že lani se je 20% priznanic polastila privatna špekulacija. Da bi pod ugod-neiš;mi pogoii mogli pnkuoiti bone so nekateri špekulanti celo širili vesti, da bodo te priznanice iz/rubile vsa.ko vrednost. V zadnjem času so iih kupovali po 40% nominalne vrednosti. Zbornica za TOI v Lhiblia-ni se je ponovno obrnila na finančno ministrstvo in ie glede na kvamosit špekulacije z boni prosila, da se vprašanje končno veljavno uredi Ker je bilo pričakovati, da bo to vprašanie v doglpdnem času ugodno rešeno, smo že pred meseci svarili imetnike teh priznanic pred prenagljeno prodajo.
Način likvidacije. Uvodoma omenieni zo.kon določa v 1. čl°-nu: Priznanice. ki so b:le izdane za zadi7,a-nih 20 odstotkov kronskih novčanic se bodo sproipmale namesto eofovine na Magamah davfn'h uprav za odplačilo dolsoTanPRa davka in državnih doklad za čas do konca leta 1!)2S Imenovane priznanice se bodo sprcie-male v polnem znesku, brez Mira na to. kdo jih predloži in na kosja se a;'aeno. (Pri tem se krone preračunajo v dinarje v razmerju 4 krone za 1 dinar.1 Če i<» vrednost priznanice vpčia ka^or do^i davčni zaostanek. se razlika ne bo vračala, vendar pa se more ene priznanice poslužiti vpč ocel» za odplačilo svojih davčnih zao t-nkov. Knak postopek veba tudi za potrdila o neizplačani gotovini, ki so bila 'Vdana ob priliki izplačila prisoiene vojne odš,'.-odnine na po<l-lagi čl 10 zakona o izplačilu vojne škode.
60-dnevni rok za likvidacijo. Važne so tudi določb? 2 člpna. ki pravi, da se more regnliranie dnvPnih dolgov s temi pr'»nan;rami rin potrdili o neizplačani voin i odškodnini) vršiti samo tekom fin dni, noPnn?i s dn»vom ko ta z^kon dohj ohrozno moč. Po prptpku tega roka se priznani<»e ne bodo v not>en°m primeru snr°ip-male za reguliran i e davčnih dolgov. Država po preteku te?a ros ti?dj n» ho Ti>f smatra'*, da je obvezana, da komn kai plača na te obveznice. ki bodo torej potlej izgubile vsako vrednost.
Na obratni strani vsake priznanice bo moral oni. ki bo porabil priznanico za plačilo davčnega d o1 ga. svojeročno napisati svoje ime. svoi priimek in naslov ter višino na ta način poravnanega dolga. Davčne uprave bodo sproiete priznanice poslale kakor gotovino nreko finančnih dirpkcii glavni državni blagaini. ki iih bo pregnala in nato uničila. Vrednost soreietih obveznic se bo odpisala na računu državnega dolga r>o kronskih bon;h. enako se bo odpisal tudi nelikvi-
i dirani ostanek po zapadlem roku razveljav-
1 Ijenih priznanic.
' Ker se vsi imetniki 20% priznainic ne bodo mogli neposredno okoristiti ugodnosti tega zakona, bodisi ker nimajo davčnih zaostankov. da ne plačujejo davkov, ali pa da se jim davki odtegujejo (nameščenci), že danes pozivamo vsa podjetja, vse družbe in posameznike, ki imaj; iavčne zaostanke, ki izvirajo iz dobe pred koncem 1 192S, da sprejmejo od teh imetnikov priznanice v svrho likvidacije, in sicer če ie možno po nominalni vrednosti. Kdaj bo zakon stopil v veljavo odnosno kdaj bo potekel omenjeni 60~dnevni likvidacijski rok. bomo le sporočili javnosti čim bo zakon objavljen v »Službenih novinah«.
Najdba ukradenih dragocenosti
Dana], 14. jamarja n. Jugoslovanskemu podpolkovniku Mihajloviču je že pred več leti ukradel neki dunajski postrešček zelo dragocene starinske nakite, ki so imeli zanj še posebno rodbinsko vrednost. Četudi je postrešček prizna! tatvino, vendar ni hotel izdati, kam je skril dragocenosti. Kasneje je mož zbolel in umrl. Z njim je šla v grob tajnost Mihajlovičevih nakitov. Te dni pa so čistili delavci plinske peči v stanovanju podpolkovnika Mihajloviča in našli v teh pečeh vse dragocenosti, ki so mu zmanjkale. Očividno jih tat ni imel časa in prilike, da bi jih takoj odnesel, kasneje pa najbrž tudi ni prišel do tega. Danes je dobil g. Mihajlovič vse svoje stvari nazaj.
Tragedija besnosti
Sarajevo, 14. januarja n. Nocoj po polnoči je nenadoma znorel v svoji hiši upokojeni uradnik paromlina Mitar Mikič. Ko ga je popadla besnost. ie skočil iz postelje, pograbil poleg peči spečo mačko in jo raztrgal na drobne kose. Nato je priče! zve-zovati svojo hčerko, ki ji je prihitela na pomoč mati. Mikičeva žena. Nastalo ie obupno ruvanje med možem in ženo. Pobesneli je strgal vso obleko z žene in ji prizadel težke poškodbe. Šele, ko so prihiteli neki delavci na pomoč, so mogli ustrahovati znorelega moža, ga zvezati m odpraviti v umobolnico.
Neobičajna svatba
Srbotica, 14. jan. č. Te dni se je pripetila tu zanimiva ženitev. Stevan Horvat je živel 10 let v divjem zakonu z neko Gizo. Gospodarila sta tako sijajno, da sta si mogla nabaviti dve kočiji in Štiri konje. V nedeljo na vse zgodaj si je nadela Giza svečano obleko in rekla »sonrogj« Steva-nu, da gre k zobozdravniku. Res se je nemudoma odpeljala s kočijo. Ker pa je sumljivo dolgo ni bilo nazaj, je stopil Stevan k njeni materi, stamrjoči v isti hiši da poizve za Gizo. Na največje presenečen ie so mu tu sporočMi, da se je odieljala Gi-zela k poroki. To dejstvo ie Stevana, ki je 10 let mislil, da živi z Gizelo v srečnem zakonu in da mu je ženica nad vse zvesta, razumljivo razjezilo Odšel je proti cerkvi in je res na cesti doše! G:zelo in svate, ki so se v Stevanovi kočiii peljali proti cerkvi. Vse nagovarjanje Horvata, naj se G;zela v-ne k niemu ni ničesar pomagalo. Družba «e je odpeljala z niegovo kočijo v cerkev S'evan pa io ie mahnil v gostilno ter se pošteno ninil Na veser je nišel še toliko humorja, da ie prišel s cigansko muziko napravit svoji bivši družici serenado.
Jutri zadnji dati
prodaje državne razredne loterije, ker se bo ta dan že zavrtelo kolo sreče onim, ki bodo v posesti naših srečk drž. razredne loterije. Možnost zadeti dobitek se stopnjuje z vsakim razredom, ki jih je pet. Zadnji pa je milijonski razred, ki razdeli srečnim igralcem sto in sto dobitkov, ki osrečijo družine za vse življenje.
Le neka? srečk le še na razdago. Kdor hoče v 19. kolu Igrati, mora čimpre! po srečke
Naše srečke se dobijo, v kolikor jih je še na razpolago v Ljubljani:
V oglasnem oddelk »Jntra« v Prešernov! ulici, v Ekspozituri »Jntra« v Šiški na Celovški cesti. — V Mariboru *	in v Jeljn pa pri podružnicah »Jutra« ter pri podpisa-
nem zavoda.
Zadružna hranilnica r. z. z o., z.. Ljubljana. Sv. Petra
cesta 19
Gostilničarska zborovanja v Mariboru
Maribor, 14. januarja Včeraj po-poldne od 2. ao pol 8. so v oviki av orani hotela Orel zborovali mariborski goiti.nicarji in kavarnam na obč-jem zbom tukajšnje svoje zadruge. Ude-.ežba je bila lepa. Vodil je zborovanje načelnik zadruge g. Fr. Žemljic. Poročila na-jelništva in tajništva so zborovalci vzeti na znanje. Odobren je bil obračun za ieto 1929., ki izkazuje 98.717 Din prometa, in oilanca, ki izkazuje 64.894 Din premoženja, tstotako je bil odobren proračun za leto 1930., kojega potrebščine znašajo 48.456 dinarjev.
Dne 31. decembra 1929 je bi'.o v Mari-t>oru: 86 gostilničarjev, 13 kavarnarjev, 4 mešani gostiiniško-kavarniški obrati. 5 hotelskih obratov, 6 gostiln s prenočišči, 3 žga>njetoč' s polno gostilniško konce, i.io, 3 zajtrkovalnice, 1 brezalkoholna go tilna, kupno torej 121 članov. Sprejeti so bili razni zanimivi predlogu Pri Zvezi gostilničar! kih zadrug je nujno potrebna nastavitev pravnika in zadruga Zvezi to to?lo priporoča. Zadruga bo po svojih močeh podpirala akcijo za ustanovitev lastne gostilničarske pivovarne v La-kem. Sprožila se je ideja o prireditvi vinske razstave v Mariboru tekom I. 1930. V Mariboru je nujno potreben 4. poštni urad, in sicer v poslorju okrajnega inspek orata, ker so tam razni uradi, kakor zlasti davčna uprava in finančna kontrola, za katere je treba mnogokrat oddajati denar po po-'ožnicah in treba begati sem in tja na pošto in zopet nazaj k uradu. Tak poštni urad v navedenem poslopju bi že samo s temi posli imel dovolj dela. Zborovalci so se tudi od!o:no zavarovali proti podeljevanju vinotočev v mestu. Odbijajo napad »Naših Goric« na gostilničarji stan kot neutemeljen. Zadruga priporoča vsem svojim članom in članicam naročbo revije »Jadranska Straža«.
Zlasti obširna in mestoma burna debata se je razvila o vprašanjih obč. proračuna. Zadruga smatra, da občina v lanskem proračunu ni imela pravne podlage za pobiranje davščine na vinrki mošt v iznosu 1 Din in bo s tozadevno svojo pritožbo šla, če bo treba, tudi na upravno sodišče.
Tudi občina noče gosti'ničarjem izp'ačati diference za preveč plačano vinsko trošarino, ki se je lani znižala za 1.40 Din. Tudi to vprašanje bo zadruga tirala do zadnje instance. Proti obremenitvam gostilničarjev v letošnjem obč. proračunu je vložena prito-žba na bansko upravo. Sklenjeno je bilo. da gostilničarji in kavarnarji ne prevzamejo pavšaliran.ia v letošnjem proračunu predvidenega davka na nočni obisk gostiln in kavarn.
V načelstvo so bili izvoljeni: za načelnika zopet g. Franc Zemljič, za podnačelnika g. .los. Serec. za člane pa gg.: Ardrei Oet, Fmeršič, Filipič, Honigmann, Stickler in La-hajnar.
Občnemu zboru je prisostvoval tudi tainik Središniega saveza gosti'ničarskih udru-ženj n Reograda. e. Slavko Pa.ikovič. Ostane tudi še na jutrišnjem občnem rboru Zveze gosti'ničarskih zadrug za bivšo mariborsko oblast, ki bo ob pol 10. v istem lokalu.
Objava imenovanja sollooilske uprave
Beograd, 14. Jammarfta. p. »Služben« Novnn-e* objavljajo ukaiz o taenovarcju uprave Soko-h •krajjeiv.ine Jaigoslaivjje, kii je stopil s tem v veljavo.
NateoFj za nove poštne znamke
Beograd, 14. jarniaaAa. p. Miist-ec za Vaivoa dela je raz,p,'is-3'! natečaj za izdelavo nov':h p^rfih framko in porto znamk. Natečaij je razpisan za umetnike iz naše države ter so v njem navedeni vsi po,goiji za ■izdelavo teh znamk.
Za povzd-go našega kmet?fstva
Požega, 14. januarja č. Tukajšnji krajevni odbor Matice živih in mrtvih je imel te dni sestanek s predstavniki mestnih gospodarskih organizacij, z raznimi poljedelci in poljedelskimi strokovnjaki. Predsednik Matice Franjo Bauer je obrazložil društvene cil e, nakar je bil po referatu tajnika Lju-bomiTa Jovanoviča sprejet predlog, da se osnuje poljedelska zbornica kot odsek Matice živih in mrtvih .
Pet ciganov utonilo na Dravi
Varaždm. 14. jan. n. C:2ani rodbine Bogdan iz Medjimuria so šli predvčeraišnrm popoldne preko Drave, kjer so se ud?!»žili neke gostije. NT3 večer so se vračali s čolnom proti varaždinski strani Tok reke je zane-el čoln ki je zadel oh nek steber tako, da so vsi popadali v D-avo. Ignac in Pavle Bogdan sta srečno priplavala na obalo in se rešla. n+opili pa so se: dva stara cigana, dva dečka, v starosti 13 in 8 let, :n neka deklica v starosti 11 let.
P»: i ^adamnko vreme v Zagrebu
Zagreb. 13. januarja, n. Danes je bilo v Zagrebu neobičajno ta^lo vreme, prav,i pccrrladainski dan. Od 9. ure zV-fran do večera ie sijalo solne e brez oblačka aili megle :n je znašala temperatura 7 stopinj nad n:oki. Tcikom dne so se ve,like množice meščanstva šetate po so^«?!"-'^ n'-cah.
Zmrznil pri božičnem čestitanju
Subotica, 14. anuarja. č- Na potu med Kelebiio in nekim malim naseljem so včeraj našli mrtvega 60 letnega Ivana KuCeva. Starček je še] na pravoslavni božič čestitat svoiim rojakom in se ni povrnil. Tudi svojci ga niso našli mk er, ko so ga šli nas'ed-nje dni iskat- Sedaj ga je našel neki pastir mrtvega. Domnevajo, da se e na i>ovra'ku rroti domu pri padcu poškodoval in zmrznil.
FtSmsikS igralec Petrovič oporočen
Berlin, 14. Januarja č. Pred dvema mesecema ie bil znani naš fi!msk; igraiec Sveti-slav Petrovič obsojen v Berlinu na tn mesece temnice, ker -'e s svojim avtomobilom do smrti povozil dva motocik'ista- Vrhovno deželno sodišče pa je sedaj to sodbo r?.zve'jav'lo ter oprostilo Petroviča vsake krivde in kazni.
%
Naši kraji iii ljudje
ftrat Žane Vernik na zadnji poti
Ljubljana, 14 januarja
Zopet se je zasul nov grob... Idealnega m zvestega Sokola brata Žaneta Vernika ni več med nami. Danes popoldne je odšel tja, odkoder ni več povratka. Neizmerna bol nam trga naša srca, zlasti Sokolom, ki nam je bil pravi brat in vzoren Sokol.
Kako priljubljen je bil blagopokojni brat Vernik, nam je pričal njegov pogreb. Pred hišo žalosti v Simon Gregorčičevi ulici so se zbrali mnogoštevilni njegovi prijatelji, vsem na čelu ljubljani..( Sokol v kroju s častitljivo staro zastavo nekdanjega »Južnega Sokola«, pod katero je pokojni brat Zane ponosno korakal na raznih zletih v .najtežjih časih, ki so prišli nad Sokolstvo. Po pogrebnih molitvah oo. frančiškanov so pevci opernega zbora zapeli večno leno »Vi-gred se povrne«, nakar je 8 krepkih Sokolov preneslo krsto z mrtvim bratom v mrtvaški voz. Žalni sprevod je nato krenil po ljubljanskih ulicah na pokopališče k Sv. Križu. Med odličnimi spremljevalci brata Vernika smo opazili podstarosto SKJ br. Gangla. načelnika br. dr. Mumika, zastopnika celjske sokolske žuoe br. Smrtnika in številno članstvo vseh ljubljanskih sokolskih društev, kakor tudi predstavnike raznih korporacij. Pred kapelico na Kette -Murnovi cesti so pevci zapeli še »Blagor mu«, nakar je sprevod krenil na nokopa-Iišče. Na pokopališču so po mrtvaških obredih v cerkvi dvignili Sokoli krsto z mrtvim bratom ter jo prenesli do prezgodnjega groba. V imenu ljubljanskega Sokola se je v lepih besedah poslovil od blagega pokojnika starosta brat Kajzelj, poudarjajoč niegove zaslusre za društvo, čigar zvest član je bil skoro 50 let. Častitljiv prapor ljubljanskega Sokola se je zadnjič poklonil manom mrtvega brata in že so začele padati prve grude na krsto . . .
Ljubljanski Sokol bo dragega brata težko pogrešal v svoii sre^i, njegov snomin pa bo ostal večen. Brat Žane, nai Ti bo domača gruda lahka, od svojih bratov pa spreimi bratski sokoiski pozdrav: Zdravo!
DANES! PREMIJEFA! DANES!
Pretresljiva zgodba o idealni mladenki v temnih sencah velemesta.
Velemesto
Haas Mierendorf — Anita Dorrls Anton Pointner
Ob 4., V26., V28. in 9. uri.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Pavel Černe - šestdeset-letnik
V prijazni vasici nasproti trga Sevnice, na Logu živi naš jubilant kot kapetan I. ki. v pokoju.
Kot sin železniškega uradnika se je rodil 14. januarja 1870. v Litiji. Po gimnazijskih študijah v Ljubljani se je posvetil vojaškemu poklicu in služil pred vojno v Ljubljani pri domobrancih. Sipadal je v ono skupino narodno zavednih častnikov, ki so vsako leto zažigali na Golovcu Ciril in Metodove kresove.
Pri teh kresovih se je seznanil z Zvoni-miro, s katero sta 1. 1896. sklenila nad vse srečen zakon. Oba napredno narodno zavedna sta v tem duhu strogo vzgojila tudi svojih petero otrok. Trem otrokom je krstni boter general Maister.
Pavel Černe je bil med vojno označen s »p. v.« in prestal od avstrijske vojaške uprave mnogo preganjanj. Po prevratu je služil pri celjskem pešpolku ter je bil leta 1923. upokojen.
Do I. 1928. je bival v Celju, kjer se je aktivno udeleževal dela pri naprednih organizacijah. Da je v Celju Vodnikova družba tako zasidrana, je gotovo tudi Černeto-va zasluga.
Tudi na Logu mu je Vodnikova družba najbolj pri srcu ter je domačemu poverjeniku v veliko pomoč pri nabiranju članov. Kljub raznim krivicam, ki jih je doživel, še ne klone pri delu za narodno napredno stvar.
Jubilant Pavel Černe je še vedno čil in zdrav in za čestitko k njegovi 60-letnici mu želimo še dolgo vrsto takih zdravih let.
Tragična smrt mladega delavca
Ljubljana, 14. januarja
V novo zgrajeni hiši trgovca Povšeta iz Bizovika na Kodeljevem v Povšetovi ulici št. 22 se je pripetila ponoči smrtna nesreča. V eni izmed sob je umrl tragične smrti komaj 25-letni delavec Rudolf Marucelj, rojen v Trstu.
Rudolf Marucelj, ki je bil sicer po poklicu kovač, je bil prej več dni brezposeln, zaradi česar je iskal kakršnegakoli zapos-ljenja. Slednjič je pred dnevi našel delo kot stavbinski delavec pri Povšetu. Fant je nosil malto, podajal opeko, snoči pa sta se s Povšetom dogovorila tudi za nočno delo. Marucelj je imel nalogo, napeljati, ponoči v hišo več gramoza za posipanje tlaka. Vozil je ves večer, nakar se je utrudil in ho-teč se za par ur odDočiti je odšel v eno gornjih sob, kamor je prinesel malo kiparsko pečico in jo zakuril z ogljem. Po tleh si je položil več vreč in si napravil ležišče, nakar je pečico postavil tik ležišča, tako da je lahko nakladal oglje tudi s postelje. Vrata je zaklenil, nakar je vrgel na pečico še nekaj oglja ter zaspal — za večno.
Ko so prišli zjutraj na delo drugi delavci, so našli zgomio sobo zaklenjeno. Meneč. da oj je zaklenil gospodar, se za to niso dalje brigali. Kmalu je pri?el na stavbo tudi lastnik g. Povše sam. kateremu se je zdelo čudno, da pri delu ni tudi Maruc-Ija. Odšel ie v gornje nadstropje, kier je takoj opazil, da tiči ključ ene izmed sob znotraj v vratih. Ko so nekajkrat notrkali in se ni nihče oglasil, so spravili ključ iz ključavnice, nakar so odprli vrata z vitri-hom. V sobi so na«li na primitivnem ležišču ubogega Maruclia mrtvega. Neorevid-nega fanta je umoril ogljikov dioksid, ki ga je tvorilo tleče oglje.
Povše je o žalostnem dogodku takoj obvestil polinjo in je prišla na krai nesreče komisija, ki sta jo tvorila zdravnik dr. Av--ramovič ter uradnik Josip Gruden. Trimlo nesrečnega Rudolfa Maruclja so odpeliali organi pogrebnega zavoda t^korn do-no'dne-va v mrtvašnico k Sv. Krištofu, dočim ie policiia o tragični smrti ubogega fanta obvestila njegove staTŠe, ki žive v Slivnici pri Oronmliem.
Nesrečni dogodek ie v tamošnii okolici povzročil precej raznih komentarjev.
Stroga obsodba raznečeval-cev ukradenih koles
Ljubljana, 14. januarja
Pred tričlanskim kazenskim senatom se je danes vršila nad tri ure trajajoča razprava, ki ie končno likvidirala premeteno kolesarsko-tatinsko tvrdko Stanko Raznož-nik & Komp. Družba je imela svojo centralo v Ljubljani, a glavno razpečevalnico v Smledniku pri Medvodah. Tvrdka se je na nepošten način bavila z engrosorodaio ukradenih koles. Šef tvrdke Stanko Raznož-nik je članom družbe posestniku Jožetu D. v Trbojah pri Smledniku in posestniku Janezu S. iz Praš pri Polhovem gradcu dobavljal ukradena kolesa, ki sta jih od njega pocerfi kupovala ter nato dalje rajnim kmetom kolesarjem prodajala z večjim ali manjšim dobičkom.
Družba je zlasti bohotno nrocvitala od aprila do decembra leta 1928. Takrat je Policijska kronika beležila nebroi dnevnih tatvin raznovrstnih koles, moških in ženskih. Policija se je na v=e krmlie trudila, da^bi tatove koles izsledila. Toda zaman. Začetkom lanske Pomladi se je agentom Posreči'o. da so izsledili, v katero smer vozijo tatovi ukradena kolesa. Smer je kazala proti Smledniku, kier so oro?"ili nai-prej prijeli delavca Jožeta O. iz Trboj, ki
so najlažja pot, po katera prihajajo klice bolezni v maše telo. Proti prenosni nalezIfAvuh boJezni dupijdne v ustih .im gnlsu uporabljajte okusne ANACOT-PASTILE dr. V/andera.
Dobivajo se v vseh lekarnah. Varajte se preparatov, ki v poslednjem času ipos.neniaio Anacot-pa stile!
je pri tatinski družbi fungiral kot tajni me-šetar in svetovalec.
Nato so policijski organi zaplenili pri mnogih kmetih razna kolesa, o katerih so dognali, da so bila ukradena. Zaplenili so kmetom 13 koles, od katerih so za 8 koles našli lastnika, a drugi lastniki so ostali neznani.
Pred senatom so razpostavljena vsa ne-agnoscirana kolesa. Obtoženci so bili povsem ravnodušni in apatični. Stanko Raz-nožnik se je mora! zagovarjati zaradi tatvine, a ostali Jože D., Janez S. in Jože O. pa zaradi deležnosti tatvine. Vodja družbe Stanko, ki ie bil aretiran lani 20. julija, je trdovratno tajil vsako tatvino. Njeeov ponesrečeni zasrovor se ie kratko glasil:
—	Nisem kradel. Kot trgovski potnik za kolesa sem prodajal tudi stara kolesa, ki sem jih prejemal od nekega Janeza Toola-ka, ta pa od nekega Černeta od mestne zastavljalnice.
Posestnika Jože in Janez sta priznala, da sta kurila več kolesa od »nekega Ljubljančana«. ki ga je priporočil Jože O. Kolesa sta kupila v dobri veri, da so poštenesa izvora. Jože O. pa je pred sodniki omilil svoj zagovor takole:
—	Že 6 let sem ooznal Stankota kot poštenega človeka. Nisem imel pri prodaji nobenega dobička. Samo enkrat sem dobil 10 Din za pot. Pri kupčijah sem bil za pričo, drugega nič. Verjel sem mu, da so kolesa pošteno pridobljena.
Obtožnica ugotavlja, da je treba Stanko-tu Raznožniku pripisati v breme osem ukradenih koles, ki so bila ukradena v času od aprila do 21. decembra 1928, in sicer: Antonu Brulcu 600 Din vredno »Pax« - kolo, Rudolfu Rudolfu 1000 Din vredno »Pax« -kolo. dr. Viktorju Staculu 900 Din vredno »D. F. A.« kolo. Francetu Ocvirku »Dia-mant«-kolo, vredno 1-200 Din. Miri Zaje »Jogo« žensko kolo, Aloiziju Kunaverju 1000 Din vredno kolo tvrdke »Goreč« in Ivanu Šemerlu »Waffenrad« kolo, vredno 950 Din.
Državni tožitelj dr. Fellacher je predlagal med drugim, da se prvemu obtožencu Stankotu ne uračuna preiskovalni zapor v kazen, ker trdovratno taji in je po svoji lastni krivdi zavlekel preiskavo. Za ostale obtožence je predlagal pri določitvi kazni uporabo določil novega kazenskega zakona.
Sodba se je glasila:
Stanko Raznožnik je kriv hudodelstva tatvine 8 koles .ter se obsodi na 15 mesecev težke ječe. Preiskovalni zapor od 20. julija 1929 se mu v kazen ne všteje. Dalje so obsojeni zaradi prestopka deležnosti tatvine po § 333 točka 2 novega kazenskega zakona soobtoženci. in sicer: Jože D. na en teden strogega zapora in na 2000 Din denar-
ne globe, plačljive v 14 dneh, Janez S. na 2 tedna strogega zapora in na 500 Din denarne globe ter Jože O. na 1 mesec strogega zapora in na 200 Din denarne globe.
Vsi so obenem nerazdelno obsojeni plačati stroške sodnega postopanja. Zadnjim trem obsojencem se je vštel preiskovalni zapor.
Glavni obsojenec je izjavil: »■Nastopim kazen. Prijavim vzkli radi neupoštevanja preiskovalnega zapora.«
— Kaj bo pa s kolesi? je vprašal sluga. —Policiji nazaj, da se ona z njimi zabava, je bil odgovor senatnega predsednika.
y-, 1 r^* - ••-T--->- '.
Globoko ganiJV/a

Pride! Jutri premifera!
ljubavna zgodba lepe mlade imme, ki se je odpovedala vsemu posvetnemu užitku in šla v samostan!
Primorske novice
»Llovd Triestino« je kupil od Cosuli-cheve družbe dve veliki ladji »Stella dTta-lia« in »Presidente \Vilson«. Slednjo so takoj prekrstili na ime »Gange« po sveti indijski reki Gangesu. Odplula je v Bom-bay 8.. t. m. in dospe tja 17. t. m. »Ganoe« bo vzdrževala najkrajšo zvezo med Sredozemskim morjem in Bombayem. »Lloyd Triestino« ima sedaj 42 ladij s tonažo 218 017.
Belgijski generalni konzul v Trstu je izročil prefektu tisoč lir s prošnjo, naj jih da onemu najrevnejšemu paru, ki se poroči isti dan kot prestolonaslednik. Nihče pa ni slutil, kaj se pripravlja za dan 8. januarja. Zadnje dneve za oklice se je po oblastnih uradih kar trlo ženinov in nevest in 8. januarja je bilo v Trstu nad sto porek. Poročila se je ta dan tudi Marija Rion iz Belgije, kateri je belgijska kraljica nakazala desettisoč lir kot poročni dar.
V Lokvi na Krasu je zgorel italijanski otroški azil. V Bazovici pri Trstu, se je bil pokazal cgenj na šolskem poslopju, pa je bil hitro udušen.
V povorki narodnih noš povodom pre-stolonasleanikove poroke v Rimu so vzbujala posebno pozornost folkloristična zastopstva iz Julijske Krajine, ki so bila prav številna. Nevesti, princesi Mariji Jo-se, je ugajala zlasti goriška skupina. Iz Skednja in Barkovelj je bilo v povorki 40 deklet, zadrsko zastopstvo je štelo 100 oseb. Udeležba iz Istre je bila tudi velika. Imeli so s seboj nekega izredno lepega dečka, katerega je nevesta objela in poljubila. Da so narodne noše iz novih vzhodnih provinc slovenske in hrvatske, se v poročilih ne omenja nikjer.
Ob cesti, ki vodi iz Gorice v Šempeter, nameravajo zgraditi posebno bdlnišnico za jetične. Obenem se razpravlja o ustanovitvi velikega zdravilišča na Trnovski planeti, ki bi ne služilo samo tforiški deželi, temveč celi Julijski Krajini.
Zadnji čas se je širila po goriški okolici razburljiva vest, da ustavi vse delo Brunnerjeva predilnica v Podgori in s tem podjetjem združene tovarne v Julijski Krajini. Gospodarski krogi so se odločno zavzeli za to zadevo in te dni je bilo razglašeno, da so vesti o ustavitvi dela brez
podlage in bodo vsa omenjena podjetja ▼ bodoče nemoteno obratovala.
Za občinskega načelnika v Mirnu pri Gorici je imenovan domačin Rafael Sca-lettari. Njegov oče, tovarnar usnja, je v predvojni dobi parkrat županoval v slovenskem Mirnu v zadovoljnost občanov.
V	Podgori pri Gorici so blagoslovili na Silvestrovo marmornati oltar sv. Go-tarda in tako je podgorska farna cerkev devršena. Do tal je bila v vojni porušena Podgora, pa je z železno voljo domačinov znova vstala.
V	Dragi na Krasu iščejo premog. Inže-njerji neke premogovne družbe preiskujejo zemljišče in tam najdeno rudo.
V	Idriji, ki šteje 6COO prebivalcev, je bilo lani roistev 103, smrtnih, primerov 92, porok 33.
Iz Čepovana se je izselilo v južno Ameriko in Avstralijo že precej ljudi. Sedaj se odpravlja na odhod nova skupina. Iz Trebč pri Trstu je odšlo v južno Ameriko že 50 ljudi. Domov ne poročajo nič dobrega.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20. Sreda. 15.: Zaprto.
Četrtek. 16.: Velika abeceda. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, I7.: Zaprto.
Sobota. 18.: Naš srespod župnik. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
UTBUANSKA OPERA.
Začetek ob pol 20.
Sreda, 15.: Plesni in pevski večer španske
grupe Dscudero. Izven. Četrtek, 16.: Ernani. D. Petek, 17-: Mismon. C. Sobota 18.: Ti ča r. Opereta. A.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 15.: Zaprto. Četrtek. 16.: Orlov. C. Kuponi. Petek. 17.: Zaprto.
Sobota, 18.: Radikalna kura. B. Kuponi.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Sreda, 15.: Orlov. Gostovanje Mariborčanom ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Začetek ob 20.15. Sobota, 18.: Tat Nedelja. 19.: Tat.
Pristopajte k Vodnikovi družbi


Kino Ljubljanski Mi
ino Ljubljanski Dvor



Domače ve$ti
*	Kraljev dar otroškemu zavetišču.
Uprava otroškega zavetišča v Beogradu št. 3 ie od Ni- Vel. kralja prejela kot božični dar za siromašne otroke 3000 Din-Tudi predsednik vlade, general Zivkovič, je istemu zavetišču nakazal božični dar v znesku 3000 Din.
*	Angleški publicist v Sarajevu. V Sarajevu se mudi angleški publicist in književnik Graham. ki ga je predvčerajšnjim sprejel ban na dal ši razgovor. Svrha n e-govega prihoda je, da prouči ves materi-jal. ki se nanaša na Principov atentat. Graham je izjavil, da je angleška, zlasti pa ameriška javnost v pogledu tega atentata in vseh dogodkov pred svetovno vojno navezana na nemško in avstrijsko literaturo- Zato Graham želi, da se na samem viru informira o pravem stanju de;stev, ki jih bo ob'a vil v projektiranem svojem dnu.
*	Osebne vesti s po'šte. Premeščeni so. zvaničnik Karel Lašič iz Murske Sobote v Cankovo in služitelj Fran Horvat iz Can-kove v Mursko Soboto. — Poštno službo sta odpovedala pogodbeni poštar Josip Kračnik v Podnartu in služite!' Ivan Liha rič na Ljubljani 1- — Odpuščena sta bila pogodbeni poštar Josip Terpin pri Sv. Petru v Savinjski dolini in Erna Pečar, rojena Geršak v Petrovčah- — Umrl je pogodbeni poštar Janez Jamšek v Moravčah.
* Osebna vest. V pisarno odvetnika g. dr Karla Šturma v Metliki je vstopil kot odvetniški koncipijent g- Rud. Mrzlikar-
*	Naslovni kraji na poštnih pošiljkah. Po naredbi ministrstva za gradbe odreja oblastna poštna uprava glede nazivov naslovnih krajev na poštnih pošiljkah toie: Imena kra ev na poštnih pošiljkah morajo biti tako napisana, kakor so navedena v uradni nomenklaturi, ki se uporablja v mednarodnih odnošajih- Pošiijke, na katerih bo naslov drugače napisan, naj puste zavračajo kot nedopustne.
*	Predavanje o brezalkoholnem gospodarstvu po svetu bo imel v raznih centrih Jugoslavije znani strokovnjak dr. Robert Hercod, direktor mednarodnega urada za pobijanje alkoholizma v Lausanni.
Slovanski večer
8. I. na Taboru
»Adrije« in »Jadrana« Sestanek starešin »Slovenije«, »Tabora«,
*	Polovična vožnja za udeležence proslave akademskega društva »Jadrana« odobrena. Po telegrafskem obvestilu generalne direkcije železnic je odobrena polovična vožnja za vse udeležence proslave JOletnice »Jadrana«. Popust velja od inclu-sive 17. do inclusive 20. t- m- Udeieženci kupijo celo vozovnico in jo da;o žigosati na postaji ob prihodu v Ljubljano. Z žigosano vozovnico in potrdilom »Jadrana*, da so se udeležili proslave, imajo nato presto vožn'o domov. Potrdila se bodi izdajala v soboto. 18- t- m. od 10. do 12.30 in cd 14. do 18- v tajništvu »Jadrana«, Toma-r.ova ulica 3. isti dan zvečer pri blagajni na Taboru ter v nedeljo, 19. t. m- po skupnem kosilu- Popust velja za vse razrede vseh vlakov, razen SOE.
*	Nov železni most na Drini. Kakor poročajo iz Sarajeva, je bil prošlo nedeljo novozgrajeni železni most na Drini posvečen in slovesno otvorjen. Novi most spaja Besno s Srbijo.
*	Osješkj »Der Abend« nehal izhajati. V Os"eku :e nehal izhajati nemški dnevnik »Der Abend« Izdajatelj in glavni urednik mu je bi I. Selinger, ki je celih 40 let bil urednik lista »Die Drau«.
*	Potovanja članov »Merkurja«. »Merkur«, društvo privatnih in trgovskih nameščencev, priredi letos za svoje č'ane tri velika potovanja. Potovanja po Švici, Franciji in Italiji se prično meseca 'uniia, potovanje Po Sredozemskem morju pa meseca julija.
*	XL. redna glavna skupščina društva J>Pravnika« bo danes v ljubljanski pravosodni palači št. 79. Dnevni red: 1. poročilo odbora in preglednikov, 2- volitev načelnika, odbora in preglednikov, 3.' sluča nosti. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor-
*	-»Zdravje«, zdravstveno - poučni list, se je zlasti v zadnjem času razvil v mesečnik. ki nam je za zdravstveni napredek naroda neobhodno potreben. Njegovo aktualnost in pomen vidimo že :z nekateri člankov lanskega letnika: Influenca al; gripa (dT- Ivo Pire), Higijenski prosvetni tečaji za kmetiške sinove (dr. K. Petrič), O zobnih nadomestilih (dr. L. Brenčičj, Tuberkuloza dece (dr. F- De'oevec), Kako dolgo bomo živeli (dr. B- Pire), O raku (dr. V. Arko), Naša obleka (dr- V. Arko), Higijena na kmetih pozimi (dr. V- Meršoij) itd. Za vse, ki jim je do zdravega razvit!-:?, naroda, za naše matere in vzgo'i*cIje, za učitele in duhovnike je list nujno potreben, pa tudi za vse druge izredno koristen in zanimiv. Naroča se pri upravi »Zdravja«, Ljubljana, Higijenski zavod-
* Visoka starost. V Zemunu je umrl v visoki starosti 92 let posestnik in eden naj-
starejših Zemuncev Sima Markovič, ki je pustil za seboj ogromno rodbino, ki šteje 89 članov.
* Ciril - Metodova moška in ženska podružnica v Šiški priredi na Svečnico. v nedeljo dne 2. februarja t. 1. veselico v korist družbe.
*	Umri ie v ponedelek popoldne v splošni bolnici po dolgi, mučni bolezni kro jaški pomočnik. 23Ietni Liberat Kraliič. sin železniškega sprevodnika Josipa Kral.rčn. stanujočega na Vodovodni cesti št. 6. Pokojnik je bil simpatičen mladenič, ki e moral v grob v pomladi življenja. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalu očim pa naše sožalje.
*	Smrtna avtomobilska nesreča. V okolici Djakova je neznani avtomobil naletel na seljaka Lazarja Jovanoviča, ki ie jahal po cesti. Ker je b:la gosTa megla. je avto zavozil v konja- Konj je bil prece: poškodovan, jahač pa je ostal na mestu mrtev.
*	Neznan utopl'enec v Savi. Ob levem bregu Save pri Dolskem poleg Broda so našli 10. t. m. truplo okrog 40 let starega moškega, ki je imel mesto leve roke protezo- Utopljenec je bil oblečen v dobro ohran"ene črne hlače, telovnik in površn k-rjav suknič, črtasto belo srajco in črne čevije na zadrgo. Pri utopljencu se ni našlo razen dveh ključev ničesar.
Ljubezen, šampanjec, smeh in vesela zabava!
]tfo©oj gremo t Maksim • • •
V glavni vlogi ruski komik NIKOLAJ RIMSKI Premiiera danes ob 4, V26. V28, 9.
KINO IDEAL
*	Goljufije Uferantov mesa zagrebški garnizri. Po vesteh iz Zagreba so pri nekaterih zagrebških vojaških edinicah prišli na sled goljufi am pri dobavi mesa- Vojaška Oblast je odredila najstrožjo preiskavo. Prva taka goljufija je bila odkrita pri zrakoplovnem polku, ki bi po pogodbi mora! dobivati dnevno 168 kg mesa, dobil pa je samo 75 kg. Pri osebi, kateri je bila pover ena naloga, da kontrolira prevzemanje mesa, ie bila izvršena hišna preiskava, pri kateri se je naše! bon na 500 Din-Ta bon je dotičnik dobil od liferanta mesa za zagrebško garnizijo. ki potrebuje dnevno 2000 kg mesa. Take goljufije so bile odkrite tudi pri 35. pešpolku- Krivci so bili izročeni vojaškemu sodišču- Tudi državni pravdnik je s svoje strani uvedel preiskavo
*	Tragičen konec mladega upokojenca.
Policija v Suboticj je bila predvčerajšnjim telefonično obveščena, da se je n^ neki tamkajšnji ulici poiavii gol moški. .Straža ;e dognala, da je blazni Ivan Dulič, ki je gol šel na ulico, skočil v neki vod-i; a k, iz katerega so ga potegnili mrtvega. Duševno bolan je bil odpuščen iz železniške službe in upoko en, star šele 39 let.
in potrebš6:np nlicenej« t drogeri ah
KANC, LJUBLJANA
io
KANC WoiT«m . MARIBOR CENIK ukaTIS!


u— Za nocojšnji španski plesni in pevski večer so si nekateri interesenti rtzer-virali mesta pri dnevni blagti ni v operi. Uprava opozarja, da ostanejo ta mesta rezervirana samo do 12. ure danes Vstopnice. ki se ne dvignejo do te ure, sc bodo prodale-
u— Iz gledališča. Drevi bo gostoval v operi španski ansambl Vicenta Escuderoja. k' bo izvaial celo vrsto tipičnih španskSi plesov, spremljanih deloma tudi s kastanje-tami- Vmes bodo pevske točke. Plesne •.»čke bodo izvajali načelnik skupine t cente Escudero ter plesalki Carnvta Gar-zta in Almeria. kakor tudi Nino A!ca'a in Nino Patrocino. Pela bo pevka Lina Perez. na kitaro bo igral Lius Mayoral, pri klavirju pa bo Pi'ar Cruz Natančni program večera se bo dobil pri dnevni blaga ni v operi, zvečer pa pri bilieterjih. Nekaj sedr-žev in lož 'e še na razpolago. — V petek in nedeljo bo gostovala v oppri znamenita ruska pevka Rebane- — Prihodnji pone-dePek in torek bodo gostovali v gledališču Hudožastveniki in sicer uprizore prvi večer Dostojevskega dramatizacijo »Zločin in kazen«, drugi večer pa Ostrovskegn »Siromaštvo ni sramota«. Predprodaja vstopnic ori dnevni blagaini v operi.
u— Šentj?kohskl gledališki oler bo vpriVoril v soboto 18. in v nedeljo 19. t. m. ob 20.15 krasno francosko igro »Tat«, ki ;e dosegla na vseh gledališčih ve.ik uspeh. Pri predstavi b^do sodelovale dame Wr'scherjeva in Gorimova ter gospodje Košak, Petrovčič. Kune. Moser in Karus- Vst^nmce so od petka dalje v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu-
u— Predavanje v »Pravniku«. V četrtek 16- t. m. bo predaval na sestanku društva »Pravnik« g. univ- rektor dr. Metod Dol ene o »Sedanjem pravnem stanju glede kazenskih prekrškov (prejšnjih prestopkov)«. Predavanje se bo vršilo točno ob 6- popoldne na sodišču v Ljubi ani, soba št. 79, in vabi k obilni udeležbi odbor-
Novo! Halo-alo!	Dvojni program	Ha.o-ao! i\ovo!
Popoldanski program ob 4. in '/2® uri: Kralj humorja
CHAPLIN V DŽIIK6LI
med levi — me 1 kačami — med metulji — med glistami Večerni program ob V28- i» nri
Pikantnosti za cirkuškimi |h!na l^molla kulisami Temp ramena MW1	■ I H «1 kot
DAH4 IZ CIRKUSA
(Kehre zurflck, alles vergeben!)
KINO LJUBLJANSKI DVOR
Telefon £7.iO
Rezervirajte vstopnice!
ltzno pečico. Obenem je Bizovičarjeva pogrešila tudi skoro novo moško črno obleko, ki jo e enako hranila v podstrešju v nekem zaboju. Oškodovanka se je spomnila, da je tatvino najbrže izvršila neka Marta, ki je bila do nedavna pri njej kot podnajemnica in je opravljala mala dela za hrano- Na policiji so v označeni Marti spoznali staro, dolgo zasledovano tatico Marto Z-. bivšo natakarico, ki :e že večkrat zabeležena v kriminalni razvidnici. Istočasno ie Marto naznanila tudi privatna uradnica Draga Potokar eva. stanujoča v isti ulici št. 13. kateri ie Marta odnes'a ročno torbico z nekaj denarja, belo bluzo m par čevljev. Drzna tatinska sraka je po izvršenih tatvinah zopet neznano kam zginila in se potepa najbrže kje po deželi.
ŽENIN IN NEVESTA
dobita krasn«. poročno obleko, plašč in sukno po nizki ceni pri
FR. LUKIČU. Ljublfana
STRITARJEVA ULICA 9
t&OSAL«'
f»
prašek proti
nahodu
Vas opro'sti takoj tega zla. Proizvaia:
Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana
Svetovnoslavno odvajalno sredstvo.
*	Otvoril sem novi sanatorij v Mari-rlboru, Gosposvetska ulica 49 (tik gimnazije. tel- 2358. Sanatorij je moderno urejen, zlastj za operativne slučaje, ima centralno kurjavo, vsaka soba toplo in mrzlo vodo. Diatermija, višinsko solnce. ul'tra-ideča žarnica, tonizator Izbira zdravnikov povodna- Cene zmerne. Primarij dr. Černič.
*	Tedensko prodano 20—30 Ia čajnega masla po ceni 48 Din za kg. Mlesarska za-diuga Nova vas pri Rakeku-
Ne mučite svoje dece z običajnim ribjim oljem, ker je vsa deca oduiševLjena za
preparat ribjega oJja, ki ima zelo prijeten oVu«?. Dobi se v vseh lekarnah.
* Gospodinje! Vaše perilo pere, posuši, monga ali lika tovarna Jos. Reich.
* V mnogih sanatorijih se redno daje Ovomaltine za ozdravi enje bolnikov in onim, ki jim je potrebno okrevanje. 45
Iz Ljubljane
u— Na komornem koncertu, ki ga bo
priredil v petek 17. t. m- v Filharmončni dvorani zagrebški komorni kvaret, se bo izvajal kot prva program na točki komorni kvartet našega rojaka g. Mihovila 10-garja, mladega, izredno nadarjenega slovenskega komponista, kj je bii uagra en od Kolegijuma muzike v Beogradu- Naslednji točki bosta godalni kvartet Pa-pandopula in Krste Odaka. Kratko uvodno predavanje o vseh treh kvartetih, ki se na koncertu izvajajo, bo imel skladate!" Slavko O s t e r c- Predprodaja vstopnic, v Matični knjigarni.
Strihnin, Cyankali v mošnjicah, Cyassik
v ampulah so nesporno najučinkovitejši strupi proti ropa-ricam. — Dobe se v drogeriji SANITAS, Celje ter v Ljubljani, Dunajska cesta 5.	1266
u— Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Ljubl<"ani priredi v sredo, 15. t- m. ob 20- v šoli pri Sv. Jakobu predavanje. Predava! bo inž. R. L a h o uporabi umetnih gnojil na vrtu- Kor je ts zadeva velevažna za prespeh našega vrtnarstva, vabimo vse interesente k udeležbi. Vstopnine ni-
u— Društvo »Soča« v Ljubljani naznanja vsem članom in prijatel em, da bo imel v soboto 18. t. m. g. ravnatelj Kari Mah-kota v salonu pri Levu skioptično predavanje, ki se glasi »Z glasbeno Matico po Franciji«. Ne zamudite lepe prilike ter pridite pravočasno, ker bo tudi udeležba zaradi zanimivega večera veča kakor običajno- Vstop vsem prost. Začetek ob pol 9. zvečer.
»Alelujo« zvonovi zvone, mamica »žegen« družini dele, oče na ssmovar postavliajo, BUDDHA čaj sladak pripravljajo!
Tea Import. Ljubljana, Aškerčeva ulica.
u— Sočani! Udeležite se polnoštevilno pogreba naše rojakinje blag- pok. Ivanke Zgrabličeve. soproge člana in odbornika »Soče« tov- Martina Zgrabliča, ki se vrši danes v sredo, 15. t. m. ob 2. popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Preostalim naše iskreno sožalje. — Predsedstvo.
u— Vabila za X. Slovanski večer, ki se bo vršil v soboto na Taboru ob 20. pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraija, so razposlana- Ker je mogoče, da so se pri takem številu vabil izvršile pomote, prosimo. da se reklamira za vabila na naslov: JNAD »Jadran«, Tomanova 3. te!. 2974.
u— Zdravstveno predavanle, ki bi se moralo vršiti dar.es v dvorani De'avske zbornice ob 8. zvečer, odpade, ker ie dvorana zasedena. Danes teden, dne 22.. pa bo is^otam zopet redno predavanje za ženske. Predavala bo ŠDecia"st'nia za žen-ske bolezni ga- dr. Mira Fin kova o »Razvojni dobi žene«.
u— Zasledovana drzna tatfca. Služkin a Terezija Juriš;č, ki se :e zatekla te dni v Zavod sv. Marte, je doživela predvčerajšnjim neprijeten dogodek. V imenovanem zavodu se je spoznala z znano tatico Danico Tomažinovo m ji zaupala v varstvo svojo košaro z obleko. Ko se je Jurišiče-va vrnila iz mesta, ni naš'a ne košare in seveda tudi ne Danice. Danica ie košaro z obleko 'v vrednosti okr^g 800 Din odnesla v mesto in se zatekla k Terezi j Kristanovi v Vodmat, kjer je soravila košaro z izgovorom. da je n'ena. da pa mora po opravkih- Kristanova ji je ustreela. nakar se je Tomažlnova naslednji dan vrnila in ukradla za zahvalo še tei 700 Din vreden plašč, nakar je izginila- Obe oškodovanki sta drz- j no tatico pri avili poMciji. ki zdai nepoboli- j šljivko pridno zasledue.
11— Nevarna sraka. Posestnica Marija Bizovičarjeva. stanujoča v Frankopanski ulici št. 12. ie prijavila, da ii je v zadnjem času ukradel nekdo iz podstrešja malo že-
u— Vlom v gostilno. Ko ;e pršel gostilničar Milan Brinjič v Židovski uiici 6 včeraj zjutraj v gostilniški 'okal, je takoj opazil, da so b li ponoči v gosteh vlomilci. V gostilniški sobi ie bilo vse v neredu: kozarci so ležalj razmetani po razn-h kotih, na točilniški mizi je stalo več siekie-nic zvinom odmašenih, dočim jesrvin spiOh ni bilo nikjer več- Brinjič ie ugotovil, da so mu vlomilci odnesli nad 1 kg sira, več kosov šunke, salam, več škatel sardin in nekaj druge jedače. Poleg tega. da so mu popili par litrov vina, so od n 3 Vi tudi dve zelenkj slivovke in celo nekaj obleke ki io je hranil v zavoju- Kakor domneva oškodovanec, so se morali tatovi skriti v veži že ponoči, nakar so se kaj imenitno pogostili.
u— Namočena poleno^ka se dobi ori J. BUZZOLINIJU, delikatesni trgovini za škofijo.
u— Onozarjamo na današnji oglas tvrd-ke Jos. Z a 11 a & K o m p., ki oivar a svojo prvovrstno zalogo železnine na Dunajski cesti.
u— Opozarjamo na današnii ogLis tvid-ke A. NOVAK, manufaktura, Kongresni trg.
Iz Maribora
a— Koncert pianista A. Viedinghoffa. V
petek, 17. t m. bo konvertiral priznani ruski pianist .Vratol Vietinghoff, ki je lani s svojim nastopom zapustil pri tukajšnji publiki najlepše umetniške vtise. Sedaj je absol-viral večjo turnejo in uverjeni smo, da bo dobrodošel vsem našim prijateljem in častilcem lepe umetnosti. Koncert se vrši v dvorani Apolo - kina, ki je prav akustičen. Predprodaja vstopnic na običajnih mestih.
a— Narodna strokovna zveza, podružnice Maribor, ima v nedeljo 19- t. m. ob 10. v kmetski sobi Narodnega doma svoj redni občni zbor- Ker bo delegat iz Ljuh-liane pedal izčrpno poročilo o delavskem vprašanju vabimo vse narodne delavce, da se občnega zbora udeleže. Odbor. 68 a— Stalen podpornik »Ljudske kn?'ž-nice« v Mariboru je občinski svetnik, zobozdravnik g dr- Viktor K a c. ki že od njenega obstoja vsako leto daruje za nakup kn'ig večje denarne zneske. Pravkar je poklonil g- dr. Viktor Kac »Ljudski kn ižnicl« zopet 300 Din. Slednji izkazuje vso naklonjenost »Ljudski knjižnici« tudi kot predsednik Posojilnice v Narodnem domu. kjer ima tudi knjižnica od svore ustanovitve naprei stalen svoj dom. Redko je najti takšno vsestransko razumevanje in podporo narodno - prosvetnega delovanja!
a— Pravoslavno Silvestrovo v Mariboru so slavili pravoslavni verniki v ponedeljek 13- t. m. zvečer v kavarni Jad-ir-n. V lepo z zelenjem okrašenih prostorih kavarne se ie zbralo toliko občinstva, da so bili nabito polni in ie vladalo živahno razpoloženje- Oficirski zbor z g. div. generalom 2iko Stanisavljevičem na čelu se je zbra] polnoštevilno. Ko !e odbila polnoč. so za hip ugasnile vse luči, nato pa je g prota Trbo.ievič v izbranih besedah izrekel voščila za srečno novo leto vsem pravoslavnim in ceh državi- Vznešeno le slikal velike zgodovinske dogodke minulega leta. Pokazal pa je tudi na potrebo zgradbe pravoslavne cerkve v Mariboru, kjer ie danes že veliko število pravoslavnih vernikov nele Srbov, ampak tudi Slovencev.
a— Is društvenega gibanja v Krče vini.
Krčevina. najlepši del mesta, se je razvil v društvenem življenju na višek, kateresra nismo pričakovali. Pred petimi leti je ustanovil tamkajšnji posestnik g. Ivo Cerinšek »Pogrebno društvoc. ki ima namen, plačevati ob smrti vsakega člana primeren znesek, da se omogoči lep in dostojen pogreb Članu. Dne 12. t. m. se je vršil 5. redni občni zbor. ki je pokazal, da šteje društvo že okrog 800 članov in je imeio denarnega prometa čez 100 t soč Din Predsednikom ie bil zopet soglasno izvoljen g. Cerinšek, ki vodi tudi akcijo
bo v ponos občini. Slavnostni govor je imel ag;lni šolski upravitelj gosp. Franc Cvetko, na čigar priporočilo je društvo korporativno pristopilo k glasbenemu društvu .Lira;, ki je bilo pred kratkim ustanovljeno v Krčevini Občani smo zadovoljni, da imamo v naši občini može. ki se ne ustrašijo truda in naporov ter napadov nasprotnikov, marveč vršijo svoje funkcije z vnemo, kakor pri malo katerem društvu.
a— Olepševalno društvo za rnagdalen-sko predmestje ima v sredo. 22. t- m. ob
20. v gostilni Frtedau Tržiška cesta 1, svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Ker se vabila ne bodo razpoši-1 ala, vabimo vse člane, da se občnega zbora udeleže. — Odbor.	57 a— Nova električna ura na Glavnem trgu- Dela pri novi električni uri na Glavnem trgu so toliko napredovala, da bo te dni prepotrebna ura izročena svojemu namenu.
a— Cercle frangais. Francoski krožek v Mariboru vabi v^e prijatelje francoskega jezika in slovstva na predavanje, ki ga bo ime.] gospod Marc Vey, profesor za francosko literaturo na ljubljanski univerzi, v četrtek 16. t. m. v Vesni Prednost tega predavanja bo dekadentna poezija v Franci'! in pesnik Jean Morčas- Začetek rb*18. Vstop prost-
a— Skrivnostno zastrupljene na Koroški cesti. Poročali smo včeraj o skrivnostnem zastrupljenju na Koroški cesti. Preiskava je pokazala, da gre za podtalni pronica;oči p!in starih plinovih cevi- Obe ponesrečenki sta včeraj zapustili bolnico.
a— Nezgode. Levo roko si je zlomila na Pobreški cesti zaradi poledice 50 letna Marija Lipič- Ponesrečenko so morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico 30 letni posestnici Mariji Nunčičevi iz Ribnice na Pohorju, se je nenadoma omračil um. Prepeljali so jo v umobolnico na Studenec-
a- Ce se človek nakresan vozi v avtu. 13- t. m. okrog 21- sta se vozila z avtom proti Radvanju tamošnji graščak Jurkovič in zastopnik tvrdke Ford. Adamovič. Blizu radvanjskega mosta sta videla, kako 'e kakih 200 do 300 korakov pred njima avto, ki je privezi! nasproti s silno brzino, treščil z vso silo v brzojavni drog in ga presekal na dvoje Ko sta prihitela na lice mesta, se v avtu še vedno nihče ni ganil. Izvlekla sta iz njega naprej šoferja, ki pa je bil tako nakresan, da skoro ni mogel^ stati- Polagoma so zlezli iz avta še 4 štiri moški, vsi več ali mam »dobre volje«. Ker sta se Jurkovič in Adamovič bala, da se v morebitni nadaljnji vožnji zgodi še kaka nesreča, sta vzela raz avto vžigalnik in ga obenem s prijavo oddala na policiji.
a— Na Dunaju se je ujel ptiček- 2e ie
bila skoro pozab! ena pustolovščina Rud. Harza, doma nekje od Pesnice, ki je 1. 1928 Prišel k eni izmed tukajšnjih avto-tvrdk, pokazal dokumente neke beograjske banke, k: je vedel povedati, da ima Ha.rz dobiti iz Amerike 30.000 dolarjev, in izvabil od tvrdke avto v vrednosti 220-000 Din (Daimler) pod pogojem, da ga v 14 dneh plača. Ker v 14 dneh plačila ni bilo, ie 'vrdka vzela avto nazaj, zahtevala pa od Harza plač;,!o poškodb na avtu v iznosu 20.000 Din. Tudi razne bencinske tvrdke so zahtevale plačilo bencina v iznosu okrog 1400 Din- Harz e takrat jadrno izginil iz Maribora, a se e čez nekaj časa javil avtotvrdki s pismi iz francoske tujske legije. Pred nekaj -'nevi Pa je prišlo od dunajske policije v Maribor obvestilo, da so tam aretirali jugoslovanskega državljana Rud. Harza. Na pod'agi poročila naše polici e ie bil oddan v zapore dunajskega sodišča- Ker pa je bilo med tem pri nas tudi ugotovljeno, da je Harz voiaški begunec od remontnega depoja v Slov. B;strici, bo sedaj stvar vojaškega sodišča, da zahteva njegovo izročitev.
a— Tatvina. Drzen tat je včeraj iz zaprtega stanovanja nekega državnega uradnika v Tomšičevem drevoredu odnesel posteljno perilo z monogramom P- V. in srebrno damsko ročno torbico z monogramom L- V. 15. 11- 1920 Svarimo pred nakunom in prosimo, da se proda aba omenjenih ukredenih predmetov javi orožnikom ali policiji!
Iz Celfa
e_ Povratek celjske poklonltvene de-putaciie iz Beograda- Večina članov celjske poklonitvene deputacije se ie že vrnila v Celje v ponedeljek zvečer in včeraj dopoldne. V Beogradu sta ostala zaradi nekaterih nujnih intervener v občin-kih zadevah župan g. dr. Goričan in občinski finančni referent g. dr- Vrečko, katera spremlja tudi šef mestnega stavbnega urada g- inž. Pristcvšek. ki bo v merodaV-nih in zainteresiranih ministrstvih raz'ožil deta lne načrte za preložitev struge Sav.-n'e ter železniške proge, kakor tudi načrte za bodočo regulacijo Savinje in nienih Pritokov v celiski kotlini.
e— Konjerejsko društvo za mariborsko oblast ima danes v Celju svoi letni občni zbor. Udeleženci imajo odobreno polovično vožnjo na vseh vlakih, izvzemši OSE za zsrradnio društvenega doma. ki se bo v Potrdila o udeležbj prejmejo udeleženci r,a kratkem času dvignil na krčevinekih deh ter I občnem zboru.
e— Umrl ie v ponedeljek 13- t. m. v cel ski javni bolnici 761etni Žagar Kristijan Mozer s Frankolovega-
e— Tatvina v stanovanja. Policiji :e prijavil čevljarski moister Ivan Pojavnik, stanujoč na Dolgem polju 9, da se je v ponedeljek zvečer splazil v pritlično s>rbo njegove služkin e Jožefe Kovačičeve v času. ko se e vsa družina nahajala pri večerji v drugi večji S0'bi, neznan tat in odnesel imenovani služkinji 350 Din gotovine. Čudno pa ie pri celi stvari to. da je tat pusti.1 okradenki še 150 Din. Tatvino je moral izvršiti nekdo, ki so mu razmere v hiši zelo debro znane, zakaj denar se je nahajal skrit na tleh med starimi krpami in umazanim perilom, k er bi ga sicer noben »pošteniakjVič« ne bil iskal. Poiicija poizvedu e za bistrovidnim tatom-
iz Kranja
,— Proračun mestne občine, ki je bil soglasno sprejet na poslednji občinski seji dne 18. decembra, je bil 14 dni_ razpoložen vsakomur na vpogled v občinski pisarni. Kakor smo informirani, ni bil proti proračunu vložen noben ugovor.
r— Kakšni mesojedci so Kanjci. Občinsko tajn štvo je že dog.JtoviOo statistiko zaklane živine v mestni klavnici in vpeljane zaklane živine ter mesa za leto 1929. V mestni klavnici je bilo zaklan.h v 1 1929 goved 904 (v 1. 1928 850), telet 697 (768), p-ašičev 879 (1095), drobnice 1 (4), kozli-čev 16 (22). V mesto so uvozili domači in okoliški mesarji sledeče število že zaklane živine, ki je bila v mestni klavnici po živinozdravniku pregledana: telet 360 (310). prašičev 48 (44), drobnice 63 (36), kozličev 17 (14), skupno 488 (404) glav zaklane živine. Poleg tega ie bilo uvožen'h 39.169 kg mesa, slanine, klobas in drug:h mesnih izdelkov nap-am 22 665 v 1 1928 Številke v mestni klavnici zaklane živine so skoraj vse manjše napram 1. 1928 To ie deloma med drugim tudi pripisati dejstvu, da je bil precejšen odstotek mesa vtiho-tapljen. kar dokazujejo številne ovadbe baš v poslednjem času. Zato ie bil kon-sum mesta dejansko večji, kakor ga pa številke navajajo.
r— Plesni sezona letos ni toliko bogata na p!esn'h šolah kot na plesnih p-ire-d:tvah. Zd-užena trgovsko ■ soko^ka p'.2sna šola ie že zakliučila. sedai funkci-jenirata dijaška v gimn3z;i«ki telovadnici in skupna plesna šola na »Novi pošti« ki se ie otvorila šele preteklo nedeljo V obeh knrz;h n-oučuje plesni učiteli g. Metod Mavr. Bob1! šareno je število že izved?n'h in napovedanih plesnih prireditev. S-rno v novemhm in decembru ie bilo v Narodnem domu pet večiih plesov in veselic, med ni;mi jecenski vveokend in elitni ples rezervnih oficirjev. Preteklo čitalnico) S:lvestrovanie je poserilo znatno nad 800 oseb. V tekočem mesecu smo imeli fantovski ples >'n Trglav^n-ski ples Napovedani so za Svetnico tr^rnjone'^ gasi'=ki ples, tr^ovsk' ples. cT: - o 5"L-i ver "ek soknl-ska maška^^da in gled"':ška reduta. Še bo dovolj zabave za plesaželine.
Iz Litije
i— Mila zima in stavbna sezona. Letošnja zima je posebno dobrodošla stavbnemu delavstvu. Te dni so dokončali na Trtici novo poslopje, ki stoji na bivšem občinskem zemljišču in je zdaj last posestnice g. Elsnerjeve Urejeno bo skladišče, av-togaraža in nadzdek za stanovanja.
i— Nagrada onemu, kdor najde truplo Jože Grabnerja. Nekai dni pred Silvestro-vim dnem se je dogodila na Savi pri Litiji usodna nesreča. Z brodom se je prepeljala iz dolenjeloške strani na savsko str?n večja družba m'adeničev. V vodo je tedij omahnil Jože Grabnar, sin župana iz Št. Lamberta. Nesrečni mladenič je izginil v vrtincu. Kljub takoišnii pomoči je bilo reševanje zaman. Zdaj teče že tretji teden, pa ponesrečenca še niso našli. Domači in prijatelii pokojnika so brez uspeha pre-ikali cba brega. V želji, da najdsio globoko užaloščeni starši čim pTej truplo svojega sina, je oče lazpisal nagrado onemu, ki najde Jožetovo trup'o. Najbrž je S^va skrila Grabnerjevo truplo pod obrežno vejevje, od tam ga bo dvignila šele po-vedenj. Na isti način je prišlo na spregled tudi tnrplo pokojne Molkove. ki je našla tragi"no smrt v bližmi Mošenika
;— Junak, ki dviga mize z zobmi Pri Gorenjcu na Grbinu so imeli predvčerajšnjim posebne vrste atrakci"o V neki družbi je bil tu i človek Med razgovorom je povedal, da zmore vzd enitj m:zo z zobmi. Niso verieli. SVlenifli so stavo. Tujec pa ie zagrabil z zobmi za rob mize in io je kajpada — v nrivečje z^mmanje vseh — dvignil visoko od tal. Možak je Josip Celič, doma iz Slavonije.
Iz Zagorja
z— Šahovski klub Zagorje je v nedeljo pcsetil znani in odlični šahist g. Hočevar, lekarnar iz Ra.'°č Igral je simu:tan-partijo proti devetorici domačinov. V igri, ki je trajala 4 ure in ob velikem zan:manju »ki-bicev«, je odločil sebi v prid sedem pa-tij, eno je izgubil, ena je ostala remis. Od 9 točk si je torej priboril 7 in pol, kar znači lepo kvaliteto gostove igre, ki pa ni imel lahkega opravka. V spomladnem terminu bo Šah. klub Zagorje najbrž odigrsl z Ratečani prijateljski turnir na Zidanem mestu. Vse ljubitelje šaha in vse one, ki bi se hoteli posvetiti tej igri, vabimo, di se javijo cb ponedeljkih in četrikih v sebi kluba — Javna ljudska kuhinja.
z— Zadnje deževje je povzročilo na na-š:h javnih cestah nepopisno blatno mo"je. Spoštovani cestni odbor naj bi že enkrat
vzel to stvar vsaj pod greblje in postrgal biato na prehodih.
z— V četrtek bo prosvetni odsek Sokola predvajal v kinu Triglav svoj četrti kulturni film »Čebelica Maja« in to za šolsko mlad'ino ob 15., za odrasle ob 19 uri. Ker je ta film res nekaj svojevrstnega, naj nihoe ne zamudi te prilike.
Iz Trbovelj
t— Sckolsko gledališče pripravlja pre-mije^o Arthur Schnitzlerievega igrokaza »Ljub mkanie« v režiji g. Badaliča. V igri nastopijo gdč Urbančičeva, Parad ževa in gg. Berce, Badalič in Seme v glavnih vlogah
t— Vlaganje davčnih prijav za l. 1930. Vsa podjetja, obrati (trgovski in industrijski) ter osebe, ki se bavijo s samostoini-mi poklici kakor tudi vse d-uge. prido-b-nini zavezane osebe, morajo do 5. februarja t. 1. vložiti priiavo dohodka, ki so ga dosegle v svoiem obratovanju v letu 1929. Prijave je vložiti posebej za vsako obrt. Tiskovine se d-obe v občinski pisarni.
t— Karambol Zadnjič smo poročali, da je trčii! pred pošto Kačnikov avtomobil v Arzenikov. Iz notice bi se lahko domnevalo, da leži krivda na šoferju Ka n:ko-vega avtombila, kar se pa ne more trditi, ker sta avtomobila trčila skupaj, ko sta se že premikala. Škoda je neznatna. To pjotr-juje naše naziranje, da prostor, kjer se sedaj ustavljajo in čakaio avtomobili, ni primeren ker se avtom ob Mi m tudi druga vozila težko ogibajo drug drugemu. Bolj primeren prostor bi bil nekoliko nižje piri sesaiki za bencin.
Iz Šoštanja
št— Zimski šport. Podružnica SPD v Šo-štaniu je imela 10. L m. v gostilni Cerovšek članski sestanek, na katerem se je po daljšem debatiranju ustanovil zim«ki športni odsek SPD Izvoljeni so bili: za referenta smuške-ga odseka gosp. Ivo Svet za referenta drsalnega gosp. Anten Radei ter za referenta san-kaškega gosp Franto Natek. Med drugimi aktualnimi zadevami se je razpravljalo tudi o najemu primernega drsališča, kar bi bilo posebno jxw.draviti. Naše mesto ima sicer več prostorov, primernih za gojitev drsal-skega športa, a vedno, ko je led naibolj primeren za div.anie. pa odroma na žalost v le-i denice gostilničarjev in mesarjev.
«it— Letošnji gasilski plesni venček, ki se je vršil 5. t. m. v Sokolskem domu, je gmotno in moralno dobro uspel. Posetnik te prireditve ki je pri odhodu domov zamenial svoj površnik za tujega, se naproša, naj zamenjani površnik prinese načelniku gosp. Volku, kjer dobi svojega.
št— Predavanje. V Zadružnem domu je
V dežju, vetra In snegu
NIVtA-tMtnf:
Veter in slabo vreme, mrzlota in vlažnost odvzemajo vaši koži trajno za kožo važne hranilne sestavine in pospešujejo s tem pre-rano nagubanost obraza. Vaša koža pa potrebuje svežega zraka. Tu vas varuje NI-VEA-CREME pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Samo NTVEA-CREME vsebuje EUCERIT. Ta obvaruje nežno kožno sta-ničje osuženja in prepreči nastajanje gub in rug. — Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. —
Tube po 9 in 14 Din. NTVEA-CREME pronikne v kožo in ne 03tavlja nikakega bleska.
Trgovina v Jugoslaviji: P. BEIERSDORF & CO., d. z o. z., MARIBOR, Meljska cesta 56
Pod vodstvom g. Avgusta Praprotnika, ,	, . , . , ki predseduje ljubljanskemu klubu, odnosno
bilo 10 t. m. predavanje s predvajanjem ski- j sekciji od L 1924 do danes, je postajalo delo
nnfipmh elilr ProH nnmn nirrtrijnn 10 r»r,iHci- t	.	._	. ......	^
optičnih slik Pred polno dvorano je predaval vodja tukajšnje prodajalne Konzumnega ciruštva gosp. Puncer o racionalizaciji dela in delavstvu ter o strahotah svetovne vojne. V kratkem bo sledilo več prireditev te vrste.
Iz Ptuja
j— »Orlov« na ptujskem odru. Danes 15. L m. se bo uprizoril na ptujskem odru eden najbolj priljubljenih šlagerjev poslednjega časa, moderna oj>ereta »Orlov«, ki je v Mariboru dosegla lep uspeh.
20 let Avtomobilskega kluba
JuVlej ljubljanske sekcije Jugoslovens^ega avto^oibffsfcega ikauiba — VeMik razvoj avtctncWfzm2. v Slovenip — Lepi uspehi organiziranega de!a
Ljubljanska sekcija Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije praznuje danes dvajsetletnico obstoja organizacije avtomo-bilistov v Ljubljani. Pomen Avtomobilskega kluba sega daleč preko pri nas razmeroma še majhnega kroga avtomobilistov tudi v vse naše gospodarsko, prometno in športno življenje in je zato v redu, da opozorimo na ta jubilej tudi širšo javnost.
Avtomobilizem je mlad še po vsem svetu, pri nas pa še prav posebno. Saj je komaj 40 let, kar je dobila Ljubljana in ž njo Slovenija svoj prvi avtomobil. Bilo je to leta 1898, ko je dobil avto ljubljanski graj-ščak g. Anton Codelli. Drugi avtomobil v Sloveniji si je nabavil baron Friderik Born pri Sv. Ani nad Tržičem.
število avtomobilov, ki so bili takrat še izrazit luksuzni predmet, je naraščalo izredno počasi in v desetih letih je bilo na vsem bivšem Kranjskem komaj 19 avtomobilov. Njihovi lastniki so se po vzoru drugih avstrijskih pokrajin zbrali 1. 1909 v
Kranjski avtomobilski klub.
Klub je bil seveda dvojezičen, celo z nemščino "na prvem mestu, organizirani pa so bili v njem tudi vsi slovenski avtomobilisti, ki pa so bili seveda v manjšini med 16 člani, kolikor jih je pristopilo klubu ob ustanovitvi. Prvi predsednik kluba je bil baron Friderik Born, prvi podpredsednik pa baron Leopold Lichtenberg, ki je bil dolga leta duša klubovega delovanja. Prva oficijelna prireditev kluba je bil v avgustu 1910 izlet na Bled in v Bohinj, prva športna prireditev pa v septembru naslednjega leta non-stop-vožnja na progi Ljubljana—Trbiž— Celovec—Slovenjgradec—Ljubljana. L. 1912 je Kranjski avtomobilski klub uspešno sodeloval pri aranžmanu velike avstrijske alpske tekme, ki se je je udeležilo okrog 120 avtomobilov. Tudi naslednje leto je klub pomagal pri aranžmanu iste prireditve.
Kranjski avtomobilski klub si je postavil za program delo za povzdigo avtomobilizma v naših krajih in za njegovo popularizacijo med prebivalstvom, a obenem že tudi delo za povzdigo tujskega prometa; že takrat je bil na dnevnem redu še danes aktualni problem naših cest, živahno pa je klubovo vodstvo razpravljalo tudi o ožjih sportnoteh-ničnih zadevah. To res pionirsko delo kluba je bilo težko, a je rodilo vendarle lepe uspehe in v zvezi z drugimi činitelji doseglo, da se je izmed vseh jugoslovenskih pokrajin avtomobilizem ravno pri nas najbolj razvil.
Svetovna vojna je seveda ustavila tudi delovanje Kranjskega avtomobilskega kluba, saj so bili skoro vsi avtomobili rekviri-rani. Po končani vojni pa je klub dne-12. maja 1920 zopet oživel kot
Avtomobilski klub za Slovenijo.
Za predsednika je bil izvoljen prerano umrli industrijalec g. Vinko Majdič iz Kranja, ki je uspešno in požrtvovalno vodil klub štiri leta. Ob strani mu je stal kot tajnik g. dr. Ciril žižek, sedanji šef oddelka za tujski promet v ministrstvu trgovine in industrije.
že par tednov po svoji obnovitvi je nastopil Avtomobilski klub nad vse častno povodom prvega obiska kralja Aleksandra v Sloveniji v juniju 1920. Klub je v splošno zadovoljstvo aranžiral takratno impozantno avtomobilsko vožnjo po Sloveniji, ki je še danes vsem udeležencem v neizbrisnem spominu.
Osvobojenje je kakor vsem drugim panogam javnega udejstvovanja prineslo novega razmaha tudi v avtomobilizmu. Število avtomobilov v Sloveniji je hitro naraščalo, naraščalo je s tem število klubovih članov, naraščalo pa tudi delo. Problemi, združeni z avtomobilizmom ali sproženi po njem, so bili od dneva do dneva važnejši, obsežnejši in nujnejši: ceste, varnostne markacije in kažipota, triptiki, pogonska sredstva, davki in takse, k temu pa še tujski promet, dru-
Vremensko poročilo
Merporološki ravod * f/nM-i
14. januarja 1930
Višina iiarnmftra 30." «< m
Kraj
Ca s
Opa romanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Skoplle
Solil
8.
Barom.
773 1 '7<<9 7/1 -771-1
770 7 7688
Tempe-'
-0-8 _f 4
9
89 8 80
50
70
Smer vetra m br z■na v m in «ek.
nrrno N\V3 S\V 2 W 2
NW 2 NW 2
7
o 2
TJ
I«
10
9
Pada
vrsta
v mm do 7 ure
žabnost in šport.
Dela, hvaležnega, večinoma pa nehvaležnega je bilo torej dovolj in prerojeni klub se ga je lotil z vso vnemo. Dosegel je tudi lepe in koristne uspehe, ki so prišli v prid ne le klubovim članom, temveč tudi vsem drugim avtom obilistom in večinoma sploh vsemu prebivalstvu.
Skupne naloge in skupni cilji so rodili kmalu" željo po tesnejši združitvi vseh v Jugoslaviji obstoječih avtomobilskih klubov. Tudi v tem pravcu je nastopal ljubljanski klub inicijativno in začel propagirati idejo enotne organizacije. Imel je zadoščenje, da je bil 6. aprila 1924 res ustanovljen v Beogradu
Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije
pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije, ki je kakor znano sama velika ljubiteljica avtomobilskega športa, in pod predsedstvom princa Pavla.
Po pravilih tega kluba je klubov sedež v Beogradu, dočim se za druga področja lahko osnujejo klubove sekcije. Zato se je 15. decembra 1924 tudi ljubljanski avtomobilski klub preosnoval v ljubljansko sekcijo avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, obdržal pa je še nadalje svoj delokrog. Zaradi razdelitve države na oblasti se je osnovala v marcu 1925 samostojna sekcija tudi v Mariboru, ki je združila v svojih vrstah avtomobiliste mariborske oblasti. Obe sekciji pa sta bili ves čas v najtesnejših prijateljskih stikih in sta vedno delali in nastopali roko v roki.
v vseh pravcih vedno bolj intenzivno. Dne 8. avgusta 1926 se je vršila prva gorska dirka na Ljubelj; počastila sta jo s svojo davčnih znamkah, navzočnostjo tudi Nj. Vel. kralj in kraljica. Tekmo je sekcija naslednje leto ponovila ob navzočnosti princa Pavla. L. 1628 je klub aranžiral krasno uspelo vožnjo jugoslovenskih avtomobilistov v Nemčijo, lani pa se je udeležil v častnem številu izleta v šuma-dijo.
To so le zunanji pojavi intenzivnega dela, podrobno notranje delo pa ve ceniti le oni, ki ima vpogled vanj. Nešteto je bilo in
rekcija v Ljubljani pojasnila, ds morajo davčne uprave sj)rejemati take samoupravne doklade v gotovini in jih zaračunati na predpisan način, dočim se mora sam uslužbenski davek tudi v takih primerih plačevati v
je še teh nal-c upošteva naraš
vpliv na zakonodajo, da .joči avtomobilski promet, skrb za pocenitev in boljšo dostopnost pogonskih sredstev, ugodno zavarovanje vozil in vozačev, skrb za čim večjo varnost prometa, racijonalna ureditev davkov in taks, tujski promet, in last not least, zopet in zopet ceste. Avtomobilski klub posveča svojo pažnjo vsem tem in še mnogim drugim zadevam v korist našega avtomobilskega prometa in našega gospodarstva sploh.
Iz statistike ljubljanske sekcije Avtomobilskega kluba navajamo nekatere zanimive številke.
Sekcija ima danes 202 člana, ki imajo skupaj 213 avtomobilov z 8455 k. s. Najšibkejši voz ima 8, najmočnejši pa 150 k. s. Na raznih avtomobilskih davkih plačajo člani sekcije okrog 1 milijona Din na leto.
Med 213 vozili sekcijskih članov je ravno 100 ameriških znamk (Ford 37, Chevrolet 15, Pontiac 12, Chrysler 10 itd.); turinskih Fiatov je 23, Steyrov 18, Avstrodaimlerjev 16 itd.
Triptikov je bilo izdanih za potovanja v Italijo 638, v Avstrijo 459, v Nemčijo 57, v CSR 23 itd.
Klub ima krasne klubske poslovne in družabne lokale v I. nadstropju Kazine na Kongresnem trgu, kjer posluje tudi stalno klubovo tajništvo.
Ob današnjem jubileju,
ki je prav za prav trojni jubilej (20 letnica ustanovitve avtomobilskega kluba v Ljubljani, 10 letnica obnovitve kluba po vojni in 5 letnica preosnovanja v sekcijo) moremo Avtomobilskemu klubu in njegovim funk-ciionarjem le čestitati k dosedanjim uspehom in k dosedanjemu delu. Ob enem pa vsi, ki se zavedajo ogromnega pomena avtomobilizma za vse naše zasebno in javno življenje, želijo klubu mnogo uspehov tudi v bodoče in čim lepšega razvoja, čim večjega razmaha v prerojeni Jugoslaviji.
SPODARSTVO
Kriza kmetijstva v Evropi
Najnižja temperatura danes v v Beogradu + 2.0. v Skoplj-u
Ljubljani: — 2.2 , v Mariboru 0.0 C, v Zagrebu . . -j- 20. v Splitu + 7.0 C. Solnce vzhaja ob 7.36, zahaja ob 16.44. luna vzhaja ob 17.1, zahaja ob 8.42.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Najbrže megla.
0.4.
Te dni se je v Ženevi končala mednarodna konferenca kmetijskih strokovnjakov, na kateri je sodelvalo 20 držav, med njimi tudi naša država, ki jo je zastopal načelnik v kmeti iskem ministrstvu dr. Velimir Stoj-kovid. To konferenco je sklical ekonomski komite Društva narodov, da prouči možnosti za ublaž;tev krize kmetijstva v Evrooi; ni pa prinesla nfkakib pozitivnih rezultatov ter bo ponovno sklicana, čim bodo proučeni referati zastopnikov posameznih držav, katerih naz'rania so bila v mnogih ozirih -azlična Na eni strani ni bilo opažaH soglasnosti med delegati evrorskih agrarnih držav, ki imajo presežke agrarnih r>roizvo-dov, in evrorskiv> industrijskih držav, ki sini5a'o z agrarnim nrotf»><vWiizmom ♦iti svoio agrarno produH-cijo na škodo acrarn;h drživ. k' ima'n vo^no večie tež-ko?e nri izvoru agrarnih rro^vodov.
Na driifr; strani na ie orišlo še do vidnejših nps^lasii s SpVerno- 'n iužnoam»r''5Vi_ mi državami, kateri11 narirania so nalila na enotni rvlror evro^Vih držav, tako prrr"r":h kakor industrijskih
Konferenca 'e z/vnet ry>Va7ala. kako je za roSHpv tr~/j\-pga nrihlpma krire ovrorv skega kmefi'«tva potrebno sodelovani^ vseh pi-ronkih držav, ki vse trrnio zaradi »me-ri^Ve VpnVnrenco Konferorira T>a ie Hj.-Ji pokazala. kako rotrpbna bi b;la kolektivna l<onven<"'ia vseh pvror^kib drž^v. po ka'"ri bi si dr?ave prirnnvale nri uvozu kmetij. slriu proizvodov n;ž'e nr°f°rerične carine.
Krizo evropskega km»tiistva oovzrn^aio predvsem nVrp <>ene ž'Mi ki jih dp.-Hra Amerika. Indnstr;:<f-e drvave pa zvisiiv»jo svoie carine predvsem z"radi tecra da omo-poriiVi domačemu ž.ifu v;šie cene. Če bi se evrerske države združile v carinsko zv°ro s preferenč^nv fugodnoRtnimi) carinami, bi b'l nivo ž:tn;h ^en v evro*v5'dti državah za toliko vi5<i. kolikor bi Tmašal medsebojni farmski norvust Va>ti Evrnr>a ie ko* <*e-'ota v preskrbi z ž'tom pasivna. AmorišC-a Ironkiiren-a na ne bi menda	JaVn pri-
tiskati nav^nl. ker b? za ameri^Vn ž^o veljale v;5;e uvodne carine v vseh teh državah Evror^Vp ind"«triisVe države oriti-žuioVi zaradi n;7,kih oen žitu 17 ostalih evropskih agrarmih držav Pomisliti pa ie treba, da so cene ingoslnv»n«kemu. mndžar-fii.-"mn ip nimnnskeniu ž'hi le zaradi lega tako nizke, ker moraio te države, če hn?eio žito irpoziti- 'ti toliko nav7,do1. da zbilein ameriško konkurenco, če bi v ta Vi evropski eariric!1-! zv^ri medRoV>o;ni carinski popust znašal n. pr samo 10 D?n nri 100 kg. bi to za iii"<w.lovPns>n kmetiVstvo pomenilo na leto dobiček od več sto milijonov Din, za kolikor bi več izkupili za žito.
= Novi člani narave Tlrf.avn" Hinot»knr-
ne hnnke. Ker ie dr. Maksimu Rošiču in dr. Sardeiiču. državnima svetnikoma, not.ekel članski rok v unravnem odboru Državne K; not »kar ne banke. dr. Franu SVetku pa rok članstva, v nadzorstvenem odboru Državne Hipotekarne banke, je Nj. Vel. kralj
na predlog trgovinskega ministra imenoval kot člana upravnega odbora Državne Hipotekarne banke Stjepana BariCa, ministra v p., in dr. Jurija Tomišiča, šefa Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, kot člana nadzorstvenega odbora pa Savo Pauno-viča, polkovnika v p.
= Stanje Narodne banke. Iz izkaza Narodne banke od 8. t. m. je razvidno, da so se devizne rezerve v prvi četrtini tekočega meseca zmanjšale za 78 milijonov Din. Ker so se tudi obveznosti Narodne banke v istem razdobju zmanjšale za 52 milijonov Din, je obtok bankovcev navzlic pritoku novčanic zaradi prodaje deviz nazadoval le za 34 milijonov Din. Stanje od 8. t. m. je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 31. decembra): aktiva: kovinska podlaga 400.6 ( + 19.6), posojila na menice 1287.2 (—0.3), lombard 231.7 ( + 1.6), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1509.7 (— 97.9); pasiva: obtok bankovcev 5784.3 (— 33.6), obveznosti napram državi 108.4 (+ 8.7), žirovne obveznosti 1242.3 (—7.8), razne obveznosti 116.3 (—43.7).
= Letošn'a vinska letina v Dalmaciji. Dočim je bil lani skoro povsod pridelek vina zaradi pozebe zelo pičel, je Dalmacija imela tudi kvantitativno prav dobro letino. Po podatkih, ki jih je zbral vinarski strokovnjak M Bobanovič. je znašal lanski pridelek vina v Dalmaciji 75^5 280 hI. Io je za 85.000 lil več kakor v I. 1928. Od pridobljenega vina odpade 572.750 hI na črna vina' in le 183 530 hI na bela vina. Največji je bil pridelek v naslednjih srezih: Š^benik 182 700 hI. Korčula 112.300 hI Hvar 90 100 hI. Split 68.300 hI, Benkovac 61320 hI in Biograd 44 100 hI.
= Izžrebane 4 % obveznice za finančno likvidacijo agrarnih odnošaiev v Bosni in Hercegovini. Povodom osmega amortizacijskega žrebanja 4% agrarnih obveznic, ki se je vršilo 2. t m v Beogradu, je bilo izžrebanih 224 serij. Številke amortiziranih serij
oVi-'-Hene v »Službenih novinah« št 7 od 11. t. m.
Likvidnost na evropskih denarnih tržiščih se je po končanem letnem ultimu še povečala. Že za prsfekli četrtek je bilo na-r>ovedano znižanje diskonta v Angliji. Čeprav do tega znižanja ie ni prišlo, je odbor nemške državne banke v ponedeljek znižal diekontno stopnjo od 7 na 6%%. Pričakuje se, da bo v kratkem tudi v drugih evropskih državah prišlo do znižanja diskontov.
= Samoupravne doklade na usluibcnski davek. Na uslužhenflki davek se smejo pobirati samoupravne doklade <wimo na one prejemke, ki presegajo 4000 Din mesečno ali 960 Din tedensko. Na uslužbenski davek, ki se plačuje na dohodke in koristi, ki se pojavljajo zda i pa zdaj in ki niso določeni s stalno mesečno, tedensko ali dnevno vsoto (tantjeme. nagrade, provizije itd. oseb v službenem razmerju) pa se jx»birajo samoupravne doklade ne glede na višino prejemka. Na konkretno vprašanje, kako naj postopajo s samoupravimi dokladami delodajalci, ki so dolžni plačevati odtegnjeni davek z davčnimi znamkami, je finančna di-
14. januarja.
Na ljubi anski borzi je bil danes devizni promet slab. Le v devizah na Dunaj in Berlin je bila jjotreba veča. Tečaji deviz 90 se ponovno nekoliko okrepili, predvsem deviza Trst od 295.85 na 296.33 in deviza Dunaj od 7X595 na 7.9672.
Na zagr. efekt, tržišču je Vojna škoda danes po včerajšnjem znatnem skoku nekoliko popustila. Pri slabšem prometu je bila za aranžma zaključena po 464.50, za februar pa je notirala 414 do 416 brez prometa. Tudi danes je v 7% Blairovem posojilu prišlo do zaključka, in sicer po 78. Prav tako je bilo investicijsko posojilo zakiuče-no po 85. Zasebne vrednote so dalje bolj zanemarjene. Med bančnimi papirji je prišlo do prometa v Jugobanki po 85 in v Zemalj-ski po 125; v industrijskih vrednotah pa so bili zaključki v Slaveksu po 90, in v Tvor-nici vagonov po 125.
Devize in valute.
Ljuhliana. Amsterdam 22.77, Berlin 13.50, 13.53 (13 515), Bruselj 7-8904, Budimpešta 988 34-991.34 (98984), Curih 1094.4 197.4 (1095.9), London 275.64, Newyork 5(3.-13-56 63 (5653), Pariz 222.47, Praga 160.95-167.75 (167.35), Trst 296.33.
Zagreb. Pariz 221.47—223.47, London 275.24—276 04, Newyork 56.34—56 54, Milan 295.266—297.266. Berlin 13.50—13.53. Dunaj 795.22—796.22, Curih 1094 4 — 1C97.4, Praga 166 95—167.75. Budimpešta 9SS.64—991.64
Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.315. London 25.12, Newyork 516.75, Milan 27 05, Madrid 69.25, Amsterdam 207 775 Berlin 123 36, Dunaj 72.69, Sofija 3 7275, Praga 15 23, Bud moešta 90.37, Bukarešta 3.0725, Varšava 57 95.
Dunaj. Beograd 1253625 — 12.57625. Berlin 169.47 — 169 97, London 34 545 — 34 645, Milan 37.15 — 37 25, Ne\work 709.45 — 711-95, Curih 137-70 — 137.80, dinarji 12.445 — 12.505.
Fifpl-fi
Ljubljana. Celjska 170 den., Ljubljanska kreditna 125 den., PraStediona 925 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 132 den., Ruše 250 — 260.
Zagreb. Državnp vrednote: Voina škoda aranžma 446.5 — 447. za februar ex couj>on 414 — 416. za december 455 blago, 7% Blairovo posojilo 77 — 78 5. Blairovo posojilo 88 — 90, investicijsko 84.75 — 85, agrarne 52 5 blago bančne vrednofe: Pra-štedirna 9?0 — 925. Jugo 80 — 87, Union 201 denar. Narodna 8180 denar, Srpska 159 denar Z^mal iska 125 — 129. Poljo 66—67, Ljubljanska kreditna 125 den.; industrijske vrednote: Gutmann 185 — 190. Slaveks 90 do 91. Slavonija 200 den., Drava 330 den., Šečerana S85 — 400, Brod vagon 125 — 130, Union mlin 140 — 170, Vevče 125 denar, Dubrovačka 425 — 430, Trbovlje 465 -480, Jadranska 520 — 530.
Beograd. Vojna škoda 445 — 446, za februar 415 — 415 5, investicijsko 84 — 84.5, agrarne 51 — 52.
Blagovna tržišča
.Tajca
-f S tržisea jaic. 7 a radi razmeroma milega vremena se je tendenca na tržišču iajc zopet poslabšala. V inozemstvu je [»vpraševanje po svežem bla<ni slabo in tudi pri nas se nakunna cena giblje navzrlol. Na berlinskem tržišču je cena jugoslovenskim jaje°m v preteklem tednu preoei pooustils; v soboto so jugosl. jaica notirala 10 K—10 V2 pf-napram 12 %—\2 % pf. 4. januarja in 13% do 14 pf. 28. decembra.
I PC
-f Ljubljanska boira (14. t. m.). Tendenca nespremenjeno mlačna. Zaključenih ?e bilo 7 vagonov, in s;cer 4 vag. desk. 2 vag. np-.hrobljenih hrastovih plohov in 1 vagon oglja.
+ Luiblinnska h«r7a (14. t. m.). Tendenca za žito stalna. Zaključenih je bi'o 9 vagonov, in si-"cer 6 vag. koruze, 2 vag. pšen;ee in 1 vag. činkvantina. Nudi se	'rio-
venska postaja, mlevska tarifa, plač. 3(1 dni) baška 79 k? 255 - 257.5: 7« ko do 252.5 77 kg 247 5 — 250. sremska 77 kg ^37.5 _ sl^von"1^ 235 _ ~ — *0«. fo Liubljana. plač. po prejemu 380 do 385: koruza: baška. umetno sušena 185 do 187.5. po mlevski tarifi 180—182 5. času primerno suha 157.5 — 160: ječmen: baški 33/64 kg 170 - 175: ove«r voznina 205 — 210; rž: baška. 72*73 kg, mlevska voznina 2"75 — 210
-f Budimpešta (14. t m V Tendenca pri-iP7,nejša. Promet srednii. Pšenica: za marc 23 23 — 23.24. za maj 24.14 - 2415- rž: za marc 14 55—14 56. koruza; 23 mai 15.17 do 1519. za ?ulij 15.69—15.70. tranzit za mai 1462—14.63.
+ Dunajska borza za kmetijske proizvode (13. t m.). Navzlic boljšemu razpoložen iu inozemskih tržišč se je tendenca na dunajski borzi le malo spremenila. Ponudnik" no deloma zahtevali višje cene. kar pa v efektivnih zaključkih ni prišlo do izraza Plavajoča jugoslovenska notisika pšenica velia 1 '3 do 1.44 Kč ex šlep Dunaj, rodunaveka koruza pa se je nudila za marc—april pa 88 do 89 Kč ex šlen Dunaj. Uradni tečaji so ostali nespremenjeni.
— Dunajski goveji sejem, (13. t. m.) Dogon: 1586 komadov, od tega 95 iz Jugoslavije in 621 iz Madžarske. Pri mirnem jiro-metu so cene prvovrstni živini ostale nespremenjene. Ostale kakovosti pa so se pocenile za 5—10 grošov.
IZ ŽIVLJENJA IN SVETA
Vlomilci v berlinsko bančno zakladnico prijeti?
Naš) Čitatelji se še spominjajo senzacionalnega vloma v bančno zakladnico na berlinskem WIt-tenberškem trgu, ki so ga izvršili zločinci s pomočjo celega podzemeljskega rova iz bližnjega poslopja. Takrat so aretirali zloglasno trojico bratov Sassov, ki }e specializirana na to vrsto vlamljanja. Dokazati }1 pa niso mogli nič pravega in so ]o izpustili. Te dni pa ]e odkrila policija na pokopališča kraljice Lulze v Charlottenburgu, v bližini Nemške državne banke novo delo bratov Sassov, več še nedovršenih rovov, ki ]im ]e bil namen preočiten. Sasse so aretirali in upa}o, da }im bodo sedaj izvlekli tudi priznanje o aferi na . Wittenberškem trgu. Na sliki pregledujejo berlinski kriminalni organi na pokopališču odkrite rove.
Gaby Deslys ni bila Jadviga Navratilova
Naš;m Stateliem bo znana afera slovite plesalke Gaby Deslysove, ki je ob svoji smrti zapustila več milijonsko imetje, za katero se je začel potegovati bivši ravnatelj sladkorne tovarne v Pre-rovu Navratil, ki živi sedaj na Madžarskem in ki trdi, da je bila Deslysova njegova hči Jadviga. Ker je pa ta ostavila svoje milijone mestu Marseilleu, ki ga je označila za svoj rodni kraj, je prišlo v dej aferi do nepričakovanega preokreta. Iz B:arritza na Francoskem, kjer živi stalno že nekoliko let se je namreč javila neka plesalka, ki trdi, da je ona prava Navratilova in hči omenjenega rav-natelia in da ta torej ni utvavičen podedovati Gabyjino imetje Plesalka iz Bi-arritza, ki je nastopala dolgo let pod imenom miss Roger po vsej Evropi in sicer istočasno kakor Deslysova, je pokazala novinarjem, ki so jo posetili, listine. iz katerih nedvomno izvira, da se imenuje Jadviga Navratilova in da se je rodila v Prerovu. Ob izbruhu svetovne vojne, ki jo je doletel v Pariizu, je izgubila zvezo s svojimi starši in se je pozneje zaman prizadevala, da bi jih našla. Šele te dni je zvedela, da smatra ■nije oče Deslysovo zmotno za svojo izgubljeno hčer. Ker se je pa ta sedaj pojavila, bo senzacionalna afera, ki je vzbudilo toliko prahu, menda zaključena in mesto Marseille bo v miru pobasalo milijone, za katere se je tako vztrajno borilo.	_
VergiKjevo leto
Fašizem daie vsakemu letu svoja imena, tako nekoliko razgladi tiho vsakdanjost tenkega življenja. Kakor <znaino je duce Mussolini imenoval prošlo leto pšenično leto. letošnje pa je Vergiilijevo leto in je posvečeno dvatisočletnici rojstva slavnega rimskega pesnika. V prvi vrsti se pripravlja Mantova na proslave, kajti pesnik se je rodil v nje oko-Inci. Zato je slavnosti odbor zasadil med Pietolejem in Minciom Vergijev gaj, kjer bodo zasajena vsa drevesa, ki jih staro-veški pesnik opeva v svojih proizvodih. Gaj pesnika začenja z znamenito brezo iz prve ekloge, slede ji pa vedno cipresa, topol, cer in jesen, ki so dajali hilaa-no senco .mirnim poljskim prizorom v Georgikah. Kraljevska Accademša Ver-giliana bo izdala tem povodom novo razkošno izdajo Vergilovih pesmi, ki bo gotovo obradovala profesorje latinščine bolj nego učečo se mladino. Rim, Firen-
ca, Milan in druga mesta takisto pripravljajo slavnosti in predavanja ter izlete v rojstni kraj slavnega pesnika. Humaniste vsega sveta pa bo razveselila izdaja Vergilijevega Kadeksa. ki ga je nekdaj imel Petrarca in ga je opremil z lastnoročnimi opazkami. Kodeks hrani Ambrozijanska knjižnica v Milanu ter bo 'zšel v ponatisu le v 300 izvodih, tako da bo kljub temu ostal še večno biblio-filska redkost.
Erich Sass,
eden izmed aretiranih bratov.
Našim pisateljem v posnemanje!
Mladi pisatelji na vsem svetu tožijo, kako težko gredo med ljudi njih najže-nialnejši duševni proizvodi. Treba pa je pri tem imeti originalno idejo in knjiga gre v denar, da se je sproti ne more dovolj natiskati. Neki iznajdljivi angleški pisatelj je izdal knjigo, ko jo je čitajo-če občinstvo ignoriralo tako dovršeno, da založnik po par tednih ni prodal niti enega izvoda. Mladi mož pa je v reklami obilno nadokladil ženialnost, ki jo morda ni bilo v knjigi. Dal je v časooi-se naslednji og'as: »Mlad milijonar, lepe zunanjosti, glasbeno izobražen se želi poročiti z damo, ki naj bo v vsakem pogledu enaka junakinji znanega romana »Priborjena ljubezen« izpod peresa Petra Axworthyja.« — Ni treba nagla-šati, da je bila knjiga razpodana v par dneh in da mladi mož sedaj pripravlja že peti natis.
Top, ki je padel v morje
V septembru 1928. Je zdrknila 1000 stotov težkacev novega angleškega ladijskega topa v morje in so }o do danes zaman iskali. Te (hri pa so zadeli nanjo ln dva vtsokomorska vlačilca sta >»©la dovoli dela ž uio, da ata |o končno dvignila Iz globočine.
Smofcinge
najnovejših krojev najugodneje pri tvrdki
DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA
Angleško fino črno sukno in kamgarn v veliki izberi.
Spremembe v železniški službi
Napredovali so uradniki III. kategorije, 3. skupine: iz 3. v 4. stopnjo: Aihar Marija, Burja Ivka, Jesih Alojzija, Mihelič Frančiška, vse obče odeijene, Kušar-Plev-nik Angela, Škerbic Ivan, Truhlar Franc, Vertačnik Albert, vsi prometno komercijelno odeljenje, Bolha Oton, kom. uradnik, Trbovlje, Butara Janko, prom. uradnik, Črnomelj Jezovšek Franjo prom. uradnik, Kamnik, Lepšlna Josip, kom. uradnik, Čakovec, Pavlin Oton, prom. uradnik, Žirovnica, Petrič Matko, prom. uradnik, Grosuplje, Petrič Mihaela, kom. uradnica, Jesenice Putz Andrej, kom. uradnik, Rakek, Rutar Anton, šef postaje, Gorni Do-lič, Stemberger Leopold, prom. uradnik. Zalog, Svetic Anton, kom. uradnik, Ljubljana gl kol. Šoberl Josip, prom. uradnik, Grosuplje, Tašler Hermina, kom. uradnica, Celje, Verbančič Rudolf, prom. uradnik, Nomenj, Čop Ludovik, nadzornik proge, progovna sekcija Jesenice, Farkaš Ferdo, nadzornik proge, prog. sekcija Novo meto, Ivanuša Srečko, adm. uradnik, prog. sekcija Zidani most, Babnik Alojzij, strojevodja, kurilnica Ljubljana II. gor. kol., Kokol Ivan, st^ojevod^, kurilnica Maribor. Krivec Viktor, adm. uradnik, kurilni ca Ljubljana II. gor. kol., Urh Maks, adm. uradnik, kurilnica Ljubljana .II gor. kol., Završnik Karel, strojevodja, kurilnica Zidani most; iz 2. v 3. stopnjo: Šuler Antonija, obče odeljenje, Medvešček Marina, prom. uradnik. Kresnice, Voje Stanislav, prom. uradnik, Sevnica, Bitenc Peter, Okrupa Marjeta, Outrata Drago, vsi strojno odeljenje, Prepetuh Anton, adm. uradnik, kurilnica Ljubljana I. glav kol.: 4. skupine: iz 7. v 8. stopnjo: Premzl Štefan, vlakovodja, Pragersko; iz 5. v 6. stopnjo: S'einer Karel, prom.-kom. odeljenje, Kranjce Josip, strojevodja, kurilnica Mari bor.
Zvaničniki I. kategorije, 1. skupine: iz 9. v 10 stopnjo: Lavtar Oroslav, skladiščnik, Krsnj, Meglic Filip, prem-kalni nadzi-rateli. Maribo- gl. koi, Rupnik Leopold, skladiščnik, Ljubljana gor. kol., Šeruga Alojzij, premikalni nadziratelj, Maribor gl. kol., Zuzzi Alojzij, nadpremikač, Maribor gl. kol., Kanop Peter, vlakovodja, Zidani most, Kunej Mihael, vlakovodja, Rakek, Pengal Franc, sprevodnik, Ljubljana gl. kol, Ž-nidarič Ludvik, vlakovodja, Ljubljana gor. kol., Fležar Ivan. nad-kur-jač, kurilnica Jesenice, Lampe Franc, strojni kurjač, kurilnica Ljubljana II. gor. kol., Lukežič Vincenc, stalni obrtnik, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; iz 8. v 9. stopnjo: Črnigoj Ludvik, skladiščnik, Bistrica Boh Jezero, Gosar Anton, nadpremikač, Ljubljana gl. kol., Ograjenšek Rudolf, nadpremikač, Ljubljana gl. kol., Za-kovšek Alojzij, skladiščnik Ljubljana gl. kol.. Bele Jurij, vlakovodja, Pragersko, Bukovec Franc, sprevodnik Novo mesto, Ga-brovšek Jakob, vlakovodja, Ljubljana gl. kol., Hafner Josip, sprevodnik, Ljubljana gl. kol., Jurčič Josip, vlakovodja. Zidani most Kavčič Ivan vlakovodja, Novo mesto, Kummer Friderik, vlakovodja. Maribor gl. kol., Miliavec Franc, sprevodnik, Ljubljana gl. kol., Mortl Anton, vlakovodja, Jesenice, Poto~nik Josip, vlakovodja, Ljubljana gl. kol. Renner Miha, vlakovodja, Maribor gl. kol., Rupnik Jernej, sprevodnik, Ljubljana gl. kol., Simončič Štefan, vlakovodja, Ljubljana gl. kol., Vratič Valentin, vlakovodja, Ljubljana gl. kol., Šebek Josip, nadzornik signala, signalna delavnica Ljubljana, Goltez Karal, strojni kurjač, kurilnica Tržič, Kovič Franc, stalni obrtnik, kurilnica Ljubljana gor. kol., Mi-hevc Ivan, pregledovalec voz, kurilnica Novo mesto, Stravs Anton, pregledovalec voz. kurilnica Jesenice, Tomec Ivan, ~re-gfedovalec voz, kurilnica Ljubljana II. gor. kol., Vybiralik Josip, strojnik, kurilnica Ljubljana II. gor. kol., Zajec Miha. pregledovalec voz, kurilnica Maribor, Zilič Ivan, stalni obrtnik, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; iz 7. v 8. stopnjo: Kahne Franc, obče odeljenje, Doicher Ivan, skladiščnik. Celje, Cerar Karel, vlakovodja, Ljubljana gl. kol., Kavčič Franc, sprevodnik, Pragersko, Košir Josip, sprevodnik. Velenje, Kotnik Janez sprevodnik, Z;dani most, Miklošič Ludvik, sprevodnik Ljubiiana gl. kol., Ribič Franc, vlakovodja, Maribor gl. kol., Tamše Ivan, sprevodnik. Maribor gl. kol., Valentan Ivan sprevodnik, Maribor gl. kol., Dovečar Rudolf, stalni obrtnik, kurilnica Ljubljana II. gor. kol., Podbevšek Ferdo, stalni obrtnik, kurilnica Ljubljana II. gor. kol., Srebovt Anton, stalni obrtnik, kurilnica Liub'jana II. gor. kol., Vogelnik Josip, pregledovalec voz, kurilnica Ljubljana I. gl. kol., Zalokar Viktor, stalni obrtnik, kurilnica Maribor; iz 6. v 7. stopnjo: Vran Anton, prom. kom. odeljenje; 2. skupine: iz 8 v 9. stopnjo: Gašparič Franc, vlakovodja. Ljubljana gl. kol'.; i i 7. v 8. stopnjo: Horvat Ivan, sklad', delovodja, Čakovec, Do'žan Franc, sprevodnik, Jesenice, Ekhardt. Anton, vlakovodja. Maribor gl. kol. Golčer V:nko, sprevodnik. Zidani most, Klampfer Hinko. sprevodnik, Maribor gl. kol., Mapd:č Alojzij, sprevodnik, Maribor gfl. kol., Murko Ivan. sprevodnik. Maribor glav. kol. Pirš Jernej, sprevodnik, Maribor gl. kol.. Puc Andrej, sprevodnik, Ljubljana gl. kol., Struzl Franc, sprevodnik, Maribor gl. kol., štrempfel Ivan, sprevodnik, Celje.
^umct,,,
%
O«
Najboljše, naftrafnejše. zato »	najcenejše!
ŠPORT
Razpis medklubske smučarske tekme SK Biroje
Razpisuje se za nedeljo 19. t. m. v Rate-čah-Planica smučarski tek na progi 18 km za nad 18 let stare tekmovalce in smučarski tek na progi 8 km — za juniorje nad 15 let.
Start ob 8.30 (obeh skupin) nad postajališčem Planica, cilj istotam. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Start je dovoljen vsem pri JZSS verificiranim tekmovalcem. Tozadevne prijave je vposlati s prijavnino 10 Din (za naraščaj 5 Din) do 17. t. m. do 12. ure opoldne na naslov: L. Mahkovec, kavarna Evropa, Ljubljana. Naknadne prijave sprejema vodstvo tekme v Ratečah št. 1 do 7.30 dopoldne. Žrebanje startnih številk in popis proge se vrši pred tekmo..
Tekma velja tudi kot klubska tekma ter dobi prvo plasirani član naslov klubskega prvaka za leto 1930. — Prvi trije plasirani tekmovalci obeh skupin prejmejo diplome
S. K. Ilirija.
Zadnje zimski: fjportne vesti
Akademske športne igre v Davosu. — Udeležba Čehov pri prireditvah na Bledu in Bohinju.
Akademske zimske igre se približujejo svojemu koncu. Naši akademiki so sodelovali še v smučarskem teku štafet na 30 km. Prijavilo se je 13 narodov. Naša štafeta je dobila pri žrebanju številko 13. Za babjeverne slabo znamenje. Jugoslovenska štafeta je imela res smolo, ker je morala namesto Kukovca, našega najboljšega vozača v spuščanju, nastopiti rezerva. Vrstni red se je moral zaradi tega izpremeniti in je moštvo precej izgubilo na homogenosti. Štafeta je nastopila v postavi Bleiweiss, Košir, Dougan, Kolar in Danilo Gostiša. Prišla je na cilj kot 12. pred rumunsko, ki je bila zadnja. Odsotnost Kukovca se je zelo občutila.
Rezultati tega tekmovanja so bili: 1. Nemčija 2:52:13.6. Nemci so vodili od starta do cilja. 2. čehoslovaška 2:53:27.8, 3. Avstrija 2:55:17, 4. Italija I. 2:57:11.6, 5. Švica 3:10:19.8, 6. Italija II. 5:13:22, 7. Nemčija H. 3:16:15, 8. Anglija 3:24:53:6, 9. švi ca n. 3:29:01, 10. Holandija 3:37:37, 11. Francija 3:41:40, 12. Jugoslavija 3:43:37, 13. Rumunija.
V	bobsleighu so zmagali na 2650 m dolgi krasni progi Nemci v 12 min. 8.78 sek. V slalomu naši niso startali. Prvo mesto je zasedel O. Lautschner v 3 min. 26.6 sek.
V	umetnem drsanju je pri gospodih zmagal švicarski akademik dr. Gautschi, ki je dosegel od dosegljivih 300 točk 265.14. Pri damah je zasedla I. Hornungova (Avstrija) z 225.06 od 270 točk prvo mesto. V tekmovanju parov je zmagal avstrijski par Papetz-Zwak.
Za mednarodne zimskosportne prireditve, ki se bodo vršile od 29. januarja do 2. februarja na Bledu in v Bohinju, je Svaz Ly-žafu RCS določil nastopne svoje zastopnike: Tek 30 km: J. Nemecky, F. Fišera, Slonek, Kulka in Stehlik. Tek 18 km: Tekmovalci na 30 km ter Novak in Kožnarek. Komb. tek na 18 km: Simunek, Hnyk, Vrana, Beranovsky, B. Nemecky in Slavik. Tek s skoki: šimunek, Hnyk, Vrana, čivrny in Lukeš. Odposlanstvo odpotuje iz Prage 27. januarja. Poleg Cehoslovaške bodo sodelovale še Nemčija, Poljska, Francija in Rumunija. Za gotovo se pričakuje prijava Švicarjev, Avstrijcev in Madžarov. Senzacija prireditev bo brezdvomno udeležba znanega norveškega skakalca Ruuda.
Na Semmeringu si je prošlo nedeljo priboril avstrijsko prvenstvo v umetnem drsanju dvojic znani par Brunner-Wrede s 13.3 točke pred dvojicama Hochhaltinger -dr. Preisecker in sestro in bratom Jauernig iz Gradca.
Smučarske juniorske tekme Smučarskega kluba Ljubljane.
S. K. Ljubljana razpisuje za nedeljo 26. t. m. juniorske smučarske tekme. Tekmuje se v dveh kategorijah, in sicer: 1. juni-orji do 14. leta na progi cca 3 km, 2. juni-orji od 14.—18. leta na progi 5—6 km. Za vsako kategorijo so razpisana 3 darila.
Tekma se vrši na terenu med Orlami in Rakovnikom, žrebanje in opis proge pred startom. Zbirališče vseh tekmovalcev je ob 8. zjutraj pred cerkvijo na Rakovniku, na kar je odhod na start, ki bo točno ob 10. Cilj je na Rakovniku. Prijavnine ni. Prijave je poslati na naslov: černič Josip, Ljubljana, Streliška ulica 30.
Vremensko poročilo iz Kranjske gore. Temperatura ob 7. uri: —9, opoldne na solncu +19, jasno. Na staro podlago 10 cm padlo še 10 cm pršiča. Krasno solnčno vreme brez vetra z najidealnejšimi snežnimi prilikami.
SOKOL
Druga izbOma tekma ČOS za mednarodno tekmo v Luksem-burgu
V nedeljo, dne 12. t. m., se je vršila v Pragi v Tyršovem domu druga izbirna tekma ČOS. za mednarodno tekmo, ki bo letos v mesecu juliju v Luksemburgu. Prva je bila, kot smo že poročali, lansko leto 28. in 29. septembra. Takrat se je od 39 priglašenih tekmovalcev udeležilo tekme 23 in so se umestili po vrstnem redu: Ef-fenberger, Tikal, Tintera, Loffler, Jetmar, Šupčik itd. Znani telovadni prvak Vacha se takrat zaradi odsotnosti v Ameriki tekme ni udeležil. V nedeljo se je k tekmi priglasilo 19 tekmovalcev, ki so tekmovali v luksemburških vajah, v obveznih in poljubnih vajah na drogu, bradlji, krogih, konju na šir z ročaji in v plezanju po vrvi. Od dosegljivih 175 točk je doseglo 17 tekmovalcev nad 100, kar dokazuje resno in vestno pripravo vseh bratov. Doseženi uspehi iasno dokazujejo, da bo vrsta ČOS. zopet odnesla palmo zmage na težki mednarodni tekmi. Uspeh je bil naslednji: I. Loffler, Sokol Vinohradv 158 50, II. Va-oha z Zlina, 157 02, III. Effenberger. Olo-muc 150 77, IV. Tikal, V. Supčik. VI. Tintera VTI. Šiška. VIII. Jetmar itd Kontna izbirna tekma, kjer se bo določila vrsta 8 tekmovalcev bo v Pragi meseca maia. Priprave se bodo v§ile v Pragi in Prerovu. Nedeljska izbirna tekma je znova pokazala, da razpolaga ČOS. z izbornim telovadnim materi i a lom. ki bo zopet visoko dvignil ugled češkoslovaškega SnkoMva. Tekmo je vodil prvi podnačelnik ČOS br. A. Heller, kot sodniki pa so fungirali prvo-
vrstni sokolski stfokovnjaki. — Ker je bila v soboto imenovana uprava SMa kraljevine Jugoslavije, pričakujemo, da bo novo načelništvo SKJ. v kratkem razpisalo izbirne tekme, tako da bo naše Sokolstvo častno, kot vedno, zastopalo naše državne barve na mednarodni tekmi v Luksemburgu.
Kadio
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV:
Sreda, 15. januarja
LJUBLJANA 12.30: Rep-ro4uciratia glasba. — 13: Napoved časa, borza, reprod.uciraiia glasba.
—	13.30: Poročala iz dnevmikov. — 17.30: Koncert radiio-ockesCTa. — 18.30: Otircški kotiček. — 19: Podobe slovenske literarne zs»do'v:we. — 19 30: Francoščina. — 20: Koncert hvart-eta po-zaven. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa ki poipočila.
Četrtek. 16. januarja.
LJUBLJANA 12.30: Reproduclrana glasba. 13 30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30 Koncert radio - orkestra. — 18.30: Dr. Bohinfc: Plantažno gospodarstvo. — 19: Srbohrvaščina. _ 19.30: Tedenski pregled — književni
pregled. — 20: Večer hrvatske glasbe: I. So-Iospevi s klavirjem. — II. Klavirske skladbe. — III. Solospevi. — IV. Klavirske skladbe. — 21: Violinski koncert Roberta DorPerja. — 22: Napoved časa in poročila. — Koncert radio - orkestra.
BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba.
—	12.40: Koncert radio - kvarteta. — 17.30: Reproducirana glasba. — 18: Popoldanski koncert. — 18: Koncert orkestra. — 20: Koncert komorne glasbe. — 21: Poročila. _
21.10: Koncert radio - kvarteta. _ 22.10: Godba za ples. _ ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17.15: Koncert lahke godbe. — 20: Prenos programa iz Ljubljane. — PRAGA 16.30: Koncert komorne glasbe. — 19.05: Lahka godba. — 20: Mešan program.
—	22.15: Lahka glasba. — BRNO 18.35: Foersterjevi dvospevi. — 19: Koncert iz Prage. — 20: Prenos iz Prage. _ 22.15:
Lahka večerna godba. — VARŠAVA 17-45: Koncert glasbe Paderevskega.
—	19.25: Reproducirana glasba. — 20.20: Lahka godba. — 21.25: Nadaljevanje koncerta. — 23: Godba za ples. _ DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. _ 15.30: Koncert orkestra. — 17-15: Glasbeni program za mladino. — 19 30: Handel: »Izraelci v Egiptu«, oratorij za soliste, zbor, orkester in orgle. -Koncert orkestra. — BERLIN 16.30: Koncert kvarteta. — 17: Klavirski koncert. — 18 33: Lahka godba. — 19 30: Prenos iz gledališča: Verdi jeva opera »OtheUoc. — Godba za ples.
—	FRANKFURT 16: Koncert iz Stuttgarta.
—	18.35: Mešan glasbeni program. — 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.30: Koncert komorne glasbe — 19.30: Charpentierjeva opera » Luizas.
—	Šport — Godba za ples. _ STUTTGART 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Evropska glasba po Mozartu. — 20.45: Glasbeno - literaren program — 22: Koncert godbe na pihala. — BUDIMPEŠTA 9.15: Pevski koncert
—	12.05: Reproducirana glasba. — 17.25: Operetna glasba. — 19.30: Prenos iz gledališča: Hubayeva opera »Ana Karenina?. — 22: Jazz - band. _ LONDON 19.40: Violinski koncert. — 20.45: Mešan program.
Dopisi
ŠT. IU POD TURJAKOM. Sresko na-čelstvo je na odlok banske uprave organiziralo po tuk. kmetijskem referentu poljuden kmetijski gospodarski tečaj, ki se bo vršil na osnovni šoli. V tečaju bodo sodelovali in predavali naši domači strokovnjaki na podlagi domačih gospodarskih razmer in potreb ljudstva v okraju. Pouk bo torej povsem poljuden, konzervatori-čen, brez vsake običajne učenostne navlake. Imel bo bolj značaj gospodarskega razgovora. Sodelovali bodo: okr. kmet. referent, okr. živinozdravnik, okr. šum. referent, okr. zdravnik itd. Kmetovalci, udeležujte se v čim večjem številu predavanj, ki se bodo vršila redno vsako nedeljo od 9. do 12. in vsak četrtek od 2. do 6. Slovesna otvoritev šesttedenskega tečaja s sodelovanjem politične in duhovne oblasti se bo vš;la v nedeljo 19. t. m. ob 9
ORMOŽ. V kavarni Baur se predvaja v četrtek, 16. t. m., SLORD aparat, konstrukcija danskega učenjaka inž Cl. The-nebrcka, aparat izredne kakovosti. Aparat slovi kot edini, ki daje idealen, to je po-po^oma naraven spreiem.
sv. PFTFR v savinjski dolini. Za minul božič se ie naše učiteljstvo izredno izkazalo. Božičnica v šoli pod vodstvom našega upravitelja gcsp. Boža Mohorčiča in s po-morio njegove vrle soproge ter gocnod ipp>n učiteljic je nrav lepo uspela Nad 120 šolskih otrok je bilo obdarovani s potrebno nbjpko in tudi s slaščicami. Najlepša hvala požrtvovalnemu gosp. upravitelju, njegovi soprogi ter £rosT)od;čnam učiteljicam, ki so z veliko marljivostjo same ves mesec krojile in šivale razne obleke za malčke. Vrtm tega je nudila rrireHitev bož;čnice na nedeljo in praznik sv. Treh kraljev vsakemu udel^ž^ncu mnogo už.Hka. Zlasti lične igrice so ugajale.
ROGAŠEVCI. Prt nas se .je sedaj v zadnjem času zoret oživilo prosvetno delo. Naše prosvetno društvo »Ledavski Glas<t je decembra uprizorilo z najboljšim uspehom tro-deianko »Ženitevc. V nedeljo 19 t. m. uprizori »Ledavski Glas« dve enodejanki, in sicer »Tri maske« in »Priljudni komisar«. Začetek ob 16. Ker bodo sodelovali gg. Felici-jan. Višner, Weis in drugi ter gdč šibgoie-va ter Mahničeva. ki se tako dobro izvedli svo.ii vlogi pri »Ženitvk, bomo zopet imeli lep užitek.
DRAMLJE. Pred nekaj dnevi smo imeli priliko gledati športnice iz Št. Jurija, ki so nas posetili z večiim številom sank, s katerimi so delali sebi in nam krasno zabavo. Uvidoli so. da ie rri nas. zlasti na prijaznem hribčku Sv. Uršuli izboren teren za to vrsto športa. Baje nas zopet posetijo v četrtek 16. t. m. Tstega dne pridejo tudi smučarji iz Celja in Trboveli. Sedaj se vrše pri nas priprave za športni klub in bo v nedeljo 19. t. m. ob 2. popoldne ustanovni občni zbor. Zadnie čase se tudi nokazuie zanimanie za uverlbo električne luči. Nekateri so mnenja, da bi napravili lastno elektrarno, in sicer bi zaradi stalnosti vode nrišel v prvi vrsti v poštev prostor pri Ptarklovem mlinu. Ker pa se do-sraia, da male elektrarne nesigurno oddainio tok, je pri zadnii tozadevni seji bilo sklenjeno. da se naroči tok od falsike elektrarne. Šentiurčani Imaio dalinovod iz Oba. Ako bi «e zanimali za to v Ljubečni. bi bilo najenostavneje, da se napravi dalinovod iz Celia sk^zi Ljubečno. Dobie in Svetelko ter bi bili v tem oziru tudi stroški dosti manjši. Kakor slišimo, bo šla v ta namen posebna denuta-cija do župana v Škofijo vas, kjer se bodo o tem natančneje dogovorili
Kulturni pregled
Iz mariborskega gledališča Radikalna kura
(Burka s petjem v B dej. — Spisal Rudolf Dobovišek, pevske točke uglasbil Ve-kcslav Č a n d e r, predigTO sestavil Josip Svoboda.)
Krstne predstave so vedno nekaj posebnega. skoro bi rekel slavnostnega. Naše gledališče nas doslej z njimi — vsaj kar se tiče prvovrstne kvalitete — ni baš razvajalo, saj so se pogosto uprizorila izvirna dela. ki jih je morala kritika odkloniti. Toda vkljub raznim nedostatkom je imelo vsako izmed njih neko določeno literarno vrednost. Krstni predstavi »Radikalne kureč smo prisostvovali z mešanimi občutki. V literaturo ne sodi, o tem menda avtorji 6ami (kar trije) ne dvomijo. Na drugi strani pa je spet res, da se je tudi pri nas igralo že toliko slične puhl* robe tujega izvora, da bi bilo s\-oro krivic^ »yO bi domačine merili z najstrožjim mt v \ Pač pa je treba poudariti, da bi si mote., 'ledališče z umetniškimi ambicijami po;snati hvaležnejših dramatskih del, pri katerih bi se trud in 6troški izplačali vsaj deloma. Saj je vendar znano, da čaka lepo število izvirnih dram z literarno kvaliteto še vedno vprizoritve. Res je. da se mora vodstvo ozirati tudi na blagajno, toda najvažnejše besede bi vendar ne smela imeti, zlasti ako se ne doseže preseneti >iv finančni efekt
Napram »Rodoljubu iz Amerike« (istega avtorja) izkazuje »Radikalna kura« nekaj napredka v zasnovi, izpeljavi dialogov in v enotnosti dejanja. Kakih res originalnih do-nr«!ekov pa ne vsebuje, tudi sujet je prastar.
Da se je občinstvo v splošn-im dobro zabavalo. je zaslusra igralcev v glavnih vlogah (ge Dragutinovičeva. Savi nova Starčeva in Udovičeva in gg. Daneš. Grom. Skrbinšek in P. Kovič). dočim ostali z manjšimi vlogami nikakor niso zadovoljili Tudi podeželski dilefantje ne igrajo slabše.
Burka je v obilni meri oskrbljena z godbo in s petjem. Slišalo se ie prijetno, vsaj v toliki meri. kakor razni dunajski operetni šlag^rji. O glasbi mi ne pritiče sodba, edino nekatere melodije so se mi zdele čudno znane, toda isti občutek ima človek tudi pri najnovejših operetah.	G. Š.
• »Krod s kredo« (Ob uprizoritvi v Celju)
Eno najusneleiš;h in najzanimivejših del moderne odrske literature je brez dvoma dramatizirana kitajska pravljica prernno umrlega nemškega pesnika in dramatika Klabunda
Knrizoritev mariborskega Narodnega gledališča. ki ie gostovalo minule dni v Celju, je bila vsekakor drzen poizkus, ki pa se ie v splošnem vendarle posrečil Gosp Jože Kovič je režiral igro z razumevanjem in ki-ta;«kemu pravljičnemu stilu primerno Le nekateri igralci so uhaja1' iz okvira in so rad' tega molili Nova mariborska scenerija s sfii1n;m zastorom je b'la učinkovita Nekatere maske so bile karikirana in nemogoče Zbor je deloma ustregal. Režija je 4. dejanje (snežno ccpnol črtala.
Glavno vlogo male Ilaitange je igrala gdč. K r a f e v a z občut; /m. nežnostjo in dušo: usneh igre je poles režiserjeve v glavnem njena zasluga. Sinu^tičen ie b'l gosp. D a-neš kot mandarin Ma. le v prvem deianiu je bil premalo silovit Dobri so bili tudi gosn. J Kovič kot Čang-Ling crosp Blaž kot princ Pao ter ge D r a g u t i n o v i č e-va (mali) in Zakrajškova (babica). Gdč Starčeva kot intrigantm-a Yi>Pei in g Tovornin kot nien ljubljenec Čao sta se potrudila. Gg. Grom (višii sodnik ču-čtij. Pavle Kovič (zvodnik Tomrl ter z!a«li G o r i n š e k (drugi kuli) so oretira-vnli in vloge karikirali. Nekateri igralci so bili pret;hi in površni. zfvV> 'so nekatera lepa mestn v igri izgubila učinek
Gledališče je bilo polno Diiaško stoiišee se ie pa kliub vsem prejšnjim opozoritvam in oritož^am vMln zopel tako š^andnlozno, da bo drugič kazalo stojišče policijsko iz-praTnvti ali pa uvesti strogo kontrolo, da se bo dosegla remedura. Sploh pa niso vse igre za mladino in bi bili tudi v tem oz'ru Potrebni primerni ukrepi To ie odločna zahteva vse resne gledališke publike. R. P.
Ponravek. V včerajšnjem poročilu o
•eCvrrfr-n na pecio« na S str beri v II. kol., vrst? 8./9.: »... skepticizma. ki ruši vse tradicionalne družabne ustanove . . .<
Poi proti MiroMavu Krleži. K naši notici ped tem naslovom v »Jutru« z dne 3 t. m., na/m piše gosp. Stanko Tomašič avtor kritični'' člankov o najnovejših srvs^b M;res1nva Fri^že. da niecrvva kritika ne sloni na marksističnem stališču, ker ni marksist. »V članki^, ki sem iih natisnil v »S^Hialni M;sli«, sem dal analizo Krleževih književnih del s stališča čisto književnega kriteriia: današnja književnost daipj sliko prareza skozi življenje, t. j. določenost človeka v niegovem času t Nadalie grsp. Tomašič zanikuje da bi bil Al. Krleža marksistični pisatelj. »Njegova preišnia kni'ževna revolta zoper i zvezne rružabne pcavp ni refleks marksističnega ž'"vl'ensikega nazora, marveč refleks kaikav-6 Ve uporniške mentalitete.« Iz/avo g osn To-mašiča, da ni marksist loialno objavljamo. vz,;c temu pa se nam zdi značilno, da se literarni boi pro'i gosti. Krleži odigrava v prodali^ reviie, ki menda ne bo hotela tajiti. da zastopa marksističen življenski nazor. Prav tako se nam vidi zelo problema-t'?nf ird;tev. da urednik »Plnmna« in »Književne republike«. »Izleta v Ru«iio- itd ne bi bil prišla5 marksističnega nazora o družbi in umetnosti, čeprav ne ravno oriodoksen. kakor ni tudi n. pr. H. Rarbusse. »Kajkavsko u' orn:5Vo mental'tefrx- bo v spisih gost). Krleža težje dokazati nego elemente marksističnega nazora, ki so pač konkretnejši od mPfVne »Vaikavske upornosti«. Sicer pa je zadeva za nas končana.*
Velika autHogiJa češkoslovaškega pripo. redni5tva. Založništvo »Sfinx« v Pragi napoveduje antologijo češkoslovaške proze v 9 zvezkih od najstarejše do nainovele dobe Razen čeških in slovaških pisateliev bi bili zas+opani tudi nemški, ki žive na Češkem. Slovstveni uvod bo spisal vseuč. profesor dr. Arne Novak.
P.ip;niiev ne«epeh. Znani italijanski pisat el i Giovanni Papini ie iz^al novo knjigo »Sveti Avguštin«. Adriano Tils^er Dravi o tem spisu v berlinski »Die literarisehe Welt<: »Je več kot ponesrečen: je odvisen.«
Kdor oglašuje, ta napreduje:
CENE MALIM OGLASOM.
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
0Cdor hoče
m mu pomij* nam tov
ali GaGo drugo informacijo tieoeo me matih
oglasov naj priloži v »nantGah a
sicer ne ho prejet odgovora t * Z^UmM
CENE MALIM OGLASOM.
Zenitve in dopisovanja ter ogiasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.

Vajen ko
staro 14 .bt, .-p. u.mem za modLtko — če pomaga pri lasnem delu, dob. stanovanje in hrano, Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubljana«.
786
Kroj. poslovodjo
ne p u.. 60 .et daie^a m neoženjenega sprejmem. — Ženitev ui izključena. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	11%
Saldokontista
zmožni, mlajše zanesljivo moč iščem za takojšen nastop Oierte pod »Na Gorenjsko«, z navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra« 1183
Pek. pomočnika
starejšega, zmožnega vsega dela. iščem za takoj. Na-lov v oglasnem oddelku »Jubra«.	1181
Trgovski pomočnik
popo noma verz ran v trgovini z manufakturo. le-leznmc in špecerijo. spreten prodajal"« in trgov ki
vajenec
poštenih staršev, s primarno šolsko izobrazbo, se sprejmeta. — Ponudbe pod šifro »S L 500« na og'a-. oddelek »Jutra«	1182
Gospodinja-
kuharica
bol!še de'ie. gospodična ali gospa, čedne zunanjosti, stara 20—30 let. dobi boljšo službo pri 35. >t starem gospodu. — Ponudbe pod šifro »Pri''e'en dom« na oglasni oddelek »Jutra«.
1167
Natakarico
sprejmem proti procentom od litra v la-tni gostilni na Sušaku v Rač' ijevoj u'ici VI na prometnem mestu Zainteresirane naj se javijo na- Marija ud Canič. Račkijeva ul 50. Suša' .
1140
Oskrbnik — samec
s spričeva'i vinarske in sad \arske šole priden 'ti pošten, dob' ^ta'no službo na večjem vinogradnem posestvu Ponudhe « preni^i soričeva' in zahtpv:) plače na og'asnl odde'ek »Jufa« pod »Novo mesto«. 804
Čevljar, pomočnik
ki ima pri'ro.ievalni reč.v, dobi ^talnn službo. Josin Pogačar. Radom'je 1115
Pek. vajenca
16 let starpga. dobrih star. 5«v =prejme Ivan Pravit. Kranj.	1006
l čenča aH učenko
s primerno šol izobrazbo sprejme tako' tT?ov'na Albin tzla.: er Trbovlje.
1068
Več dobrih šteparic
--prejme v Jta'no službo Ivan P r e š e r n tova-na čevljev. Kranj.	927
Trgov pomočnika
spretnega in vestnega pro-da:aVa spreime z 1 febr. t 1. kot poslovodja podružnice trg. z mešanim h'a<rom na deželi. Tako1-šn!<> točne ponudbe na osi. odd »Jutra« pod >S kavcijo 5000«	9-24
Vajenko
za modistarijo iščem Naslov v ogl. odd .Jutra. 1128
Vajenko
za šiviljo perila sprejme C. J. Hamann. Ljui)ljana. Mestni trg 8.	788
Postrežnico
iščem za takoj. Pojasnila v 'raiiki Kordiš. Vegovo ulica.	1104
Vajenca
za mizars. o obrt sprejme tokoi Tabor Jež"!. Rožna dolina, cesta VIII413. 1212
Delavko
dob-o izurjeno v šivanji' vT' č na stroj, sprejme Mir ko M a ar, Slomškova u' št. 11. 122."
Učenca
za čevljar? li obrt in
pomočnika
za izdelavo gojzeirjev in 5'vaneia dela »prejme Anton Al. Zahukovec. Ma-i-bor. Koroška cesta št. 39 1241
Last
Samo 40 Din
Št 125 budilka, 16 om visoka, dobro kefesje, 3kicno jaimstvoi
Št 105. K'Sa. 19 con vfisofca, Din 64.20. Št 106. teta, z radijskima kaaafci in urnrkom, Din 76. št 120. kovinska žepna ura, z d) (brim kofesjem, po-^ oli:©nia. in reg> liirama. 3'etmo jaimstvo. Din 44. st 121. iis-ta. z radipsik.im uir.ni;p«-tn m kaizatd* Din 58. Kntalos grati« in franko!
H. SITTNER, L.jnblfana 4
Prešernova ulica 4 protokolirana tovarna nr v Švici
Ag,i!en potnik
ki bi bi' prin-avl:ien prevzeti ma:hen nredmet proti vis-oki proviziji. naj se og'a.=i na og'arni oddelek »Jutra« pod »Agilnost«
1190
"Stgov. potnik
'-i potuje po celi S'oveni'i. MedMmuria in Prekmurui dobro vpel:an. kateri b: prevzel po'eg sed>anj'ga 7a=ton=tva še prvovrsten »poha'Pr izum v galant"rii_ -ki stroki. na; se r>ri tvrdk-' Ivančič. Se*""-burgova ulica 1	1063
Potnik
mlad in agilen, ki potu;e po Hrvatski. Liki. Bosni in Dalmaciji. b! prevzel poleg svojega še kako drugo dobro zastopstvo Ponudbe na ogla-ni oddelpi »Ju'ra« ood »Dobra pro vizija S3«	928
Potnika
s kavcijo 300 -500	Din
zane 'jivegta. re^ne^a	in že
uvedenega *r>rejmem.	Dopi
=e ond »Fiksum ali	p*ovi-
zi'a« na podružnico	Jutra
v Mariboru.	1243
■I i * ^ ^
Krojačica
(Nemka) se pripo-oča damam na dom T Koman. Karle vska 7/11.	1179
Mlin
ki bi hotel stalno mleti barve, naj se javi na ogl oddelel. »Jutra« pod šif-o »M in«.	1191
Zastopniki
kateri so priprav jeni pod kontrolo nadzornTka prepotovat- ce'o d-žavo in pro da'ati 'ukrativne predmete ima;o priliko za 'ober zaslužek Ponudbe DOd šifro »Eksistenca« na oglasni od-lelek »Jutra«	981
Dobre šivHe
:.5fnm. Na--lov ori ekspoz'-turi »Jutra« L'ubl!ana VTT 1218
M2Z2231
i obl. kon.
šoierska šola
«amernlk, Ljubljana Ounai bHa cesl» M Uugoavio) -
i el »23b Pouk ui uraKi.č ur vozu ie	251
A
Katero podjetje
b jioireouva.u avuu delovno moč, želez u.a . v pok., veočega . loven«kega, nemškega in ita.ij.jw e«a jezika, v govoru in pitavi ter uvedenega v že;i-zni-ških in trgovskih manipu-.acijah. Pomene ponu ibe na oglasni oddelek »Jut a« pod »Delaven«.	931
Prodajalka
mlajša, i&če mesto v špe-cer.j^: i trgovini za takoj, t onu ibe na og a . oddelek »Jutia« pod šilro »Zanes-l.jva 93«.	1193
Šofer
želi službe pri o?ebnem a'i iovr>-ni'm uvtomobi'u N:i-s'ov pove oglasni oddeiek »Julra«.	1176
Naobražena gospa
ki zna 3 jezike v govoru in pi.-avi sprejme mesto eos-podinje. Gre tu 'i izven S'ovenije. — Ponudbe na o?la. . oddelek »Jutra« pod »Naobražena«.	1178
Mlad fant
'šče službo sluge, teka&a al' ka' Stičnega. Gre tudi p-eti manjši p a«i Na 'ov pove oglasn oddelek Jii*-a 1168
Avto
tovorni ali osebni. m-'o rab jen, od 40—60 HP kupim Ponudbe je poslati na ogl odd »Jutra« pol mač 0 »Avto 1930 40—60 HP«.	899
Moško ko'o
po zelo nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	1197
Ste li svoj denar zavrgli?
Kronske bone katere ste prejeli pr- žigosanju kron-s' ih bankovcev po na ku antnejš ceni kuuuje P-o metna hančna družba Ma-ribor. Cankarjeva ulica 14.
656
Sadnih dreves
vi«oko--tfbelnih. boliše vrste jab'an. p-im^rnih za celjski okraj, kupimo večjo množino. Ponudbe na podruž-ico »Jut-a« v Cel^u pod šifro »Jab ane«. 1245

Premog in drva
— ^ " » 1 b o i 1 i e vrste
^pk	dohavlja
^ i. Pogačnik
Eohoričeva ulica 4tev S. 'lelefoo šl 2059	246
Smučke in drsalke
obo.e * čev ji. -kupno pro-a;n. Na ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1188
Dela
iščem za -Manie in štena-nje ffo-njih -"»'ov. Ponudbe nnd šifro »D"'o« na ♦Jutra« v Ce' ju.	1162
Undnica
ah'0'ventka drž. dvorazr t.-gov-ke šole ter z dv«'et-no odvetniško o-a' o boT;-5a samostojna moč ž" i •lužbo k'e-ko!i v mestu
ali na

Na--tot>
Vo; Na--lov se 'zve v 0'1. oddelku »Jutra«	1141
<5 Th Rotman:
Bratec Branko in sestrica Mica
(Pravljica s slikami)
(Ponatis orepoveianl
Minister je glasno bral vse, kar je moral *5ranko obljubiti. Moral je ostati pritlikavcem (vest in se zavezati, da se nikoli več ne vrne k ljudem.
Brankove oči so postajale čedalie več|e in ofje. »Kai?« je vzkliknil, »nikoli več ne »ostanem človek in na vekomaj naj ždim tn na dnu vodnjaka? Ne, če je tako, pa ne maram!« — »Stoj!« |e dejal minister, »tak« pa •ie pojde. Obljubil si!« — »Sem,« je odvrnil ''ranko, »a oblinba ne velja!« In sam pri <ebi se je oštel: »Že spet sem mislil samo na svoje veselje!«:
Prodajalka
izurjena v trgovin' mešan, blaea in s nrak«o kn'igo-volstva g'avne za oire to-Ka a. želi orem^ni*' moetn. Na'ra'e bi šTa na deže'o v kako več'o tnrovipo Na-tooi 'ahko tako' a*: nozn ■-je. Ponudbe na e<r'a<ni od-d»'ek »Jnt'a« ood znač'o »Izprememha mesta« 1121
Kuharica
poštena in zanesljiva, vajena v*eh hišn-b	ž»'i 6lužbo i>ri 2 priletnih a'i
1	Na-Vv V og'a P^m
oddelku »Jutra«. 1204
Prodalalka
'.urjena v trgovini mešan \tra želi premeniti služ-i Event bi oomagala udi pri dom.- C h de'ih. — ^a«toi>i takoi al: po»>:V Ta=iov v oglasnem od-de'ku -Jutra«.	1203
TrgOvski pomočnik
tar 20 let, iz.učen v boliš-' -"Oviri V S'oveni'ii. agil-a mo^. že'i nameščen:a Tistopi lahko takoj. Na-'ov: Ceruš And L'uhlia--a. Gra<laS:a ulica št. 8.
1230
Šofer
-ezen in zanesljiv, izučen mehanik, z dobrimi spričevali in vežlptno pnak-o. >mski. voiaščine pro«t — 'če za takoj s'tiibo k isebnemn ali tovo-nemu avtomobilu — Ponudibe na o?la«. oddelpk »Jutra« pod »Zanesljiv šofer 87«. 1235
Osebni avto
■narhen. dvosedežen. no-tii>e. davka pro«t. zanesljiv in dobro ohra-aien kunim. Ponudbe nod Dobra znamka« na podiruž nico »Jutra« v Ma.riboru.
1240
Razno trg. opravo
7a špece : o pro.ia Ru o'f Mlaker. Šiška	784
National • blagajna
z električnm in ročnim pogonom nap-ola; pri F M. Schmitt. Ljubljana Pred Škofijo 2.	963
/MOKO
dobro, svežo n -uho do lite na ceneje v F -Jnv.tna val'čnrm m'inu Sr Gameli. le pošla Si Viri nad Ljub ijano — Zahtevajte nenik 26:!
Puhasto per e
kg po 3P Din razpoš' -.0 povzetju rajm ni 5
Mi kg
Pot-m či-to belo goskz po 130 Dr m č'st be'i puh kg PO 300 Din L R'ozo vii? Zaireb Pi^a 82. — Kemična či-tilnica per'a
262
Dalmogled Zeiss
7/50. skoraj nov &ipro 'aj. Naslov v oglasnem od^e'!.-!! »Jutra«.	1V1
Otro«kf vozpek
poen: nanre^a' v Rožni ^olini. cesta IV/7. 12°>1
2 parna kotla
kompletna, bakrene cevi. železne kan 'e afere, motor 8 HP. kompresor stroi za robljenjt š:n krožne škarje in sidra proda Franc S unica. železn na v L!ub-Ijani.	1227
Drva
odpadke od parketov in žage dostavi 'a na dom parna zaga V Scagnetti, L'ub'!ana. za gorenjskim Volodvorom.	32
10.G00 Din posojila
išče samostojen obrtnik za dobo 4 mesecev, preti dogovorjeni obre tim in nono'nen>u 'amstvu Ponude presim na og'a=ni oddelek »Jutra« pod šifro »Polno jamstvo« 1175
ju%ne kron. bone
p ačuj<- na boljše »Pučka ittxLon<i« Ofijek	235
Mesarji!
Oddam novoop-emljeno mesnico a'i .prei^m dr-usah-n-ka s 15—20.000 D'n. Sta-novan'e tako' na razpo'a?o Ponudbe na o<r'a« oddelek »Jutra« pod »Dobra mesa rija«	1085
Družabnika
s p-imernim kapitalom že-"m za trsrovinn mešaneea Va^a M"-ečni n-omet cca. 120.000 Din Ponu 'be na 0T'as. oddelek »Jutra« pod »Eksistenca«	1067
Večje posestvo
blizu glavne proge Si. I — Pesnica. 23 oralov (na več njiv. sadono=n:k. vinogral) go pes' a hiša. več sob. nova vi- 5i-ija in ves inventar nap-0'aj. Pojasnila daje lastnik Kar' Lotz. že-Icznina. Maribor. 1172
Industrijsko
podjetje
išče zemljišče ali primerne obVkte na periferiji L'uh 'jane Ponu Ibe na og'asni
oddele »J'itra« »Industrija«
pod
šif'0 370
Hišo
■ta-o a'i nove. v ceni do 1110.000 Din kupim v Ljub-'ani na periferiji mesta. Naslov dov« oglasni oddelek »Jutra«.• 1200
Visokopritlična hiša
za Bežigra'om ugo'no na-n-oda' Hiša je 1 % leta sta-a. upo-abna kot eno-a'i 'v-» anovanjsko poslopje. Na lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1211
Hrastovih pragov
2-30 in 2.40 m. z dobavo feVuar-julij kut»i vsako mn."ž''no re*na in «olidna tvrdka. p-o(i o'a5''n pri naMa^an'« Dota.rliranp po-nn'b? na og'asni odde'ek »Jutra« pod šifro »P-a"i« 1186
Spalnico
črešnjevu. p.o.a ter vabi na ogled Ivan Novak, m.-zaretvo, Vižmarje štev. 65 1187
Več spalnih oprav
hraoiovai. jt»eaOViu, »uire-ovih proda Avgu <J Cen ne, spiošno mizar.tvo, Zgorn.a Sisia 122.	1093
Dve omari
za ob eko. uot>. u ohranjeni upim. Ponudbe na ogla-, od .elek »Juitu« pod s/i »Omare«.	1210
Kuhinjsko opravo
in nekaj n.a.o rab.jene posode pc niz i ceni proiiam Na-lov v ogla nem oddelku »Jutra«.	1209
Posteljo
'ompetno. iz trdega lesa. s pripada iočo nočne omarico in po"itirano omaro. za'amčeno četo in dobro ohran'eno pro 'am. Na lov v oglatnein cddelku Jutra.
1202
Garnituro
za eno posteljo prodam za 200 Din. Naslov v orla-, oddelku »Jutra«. 1223
Nov smoking
po nizki ceni naprodaj Privoz 13, pritličje. 937
Večerna toaleta
kra-na. nova, iz srebrnega brokata. dtrna;s.k' model, poceni naproša'. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
1214
Dva prostora
vsak 225 m1 velik, svetla in suha. pripravna za tovarno pletenin. Vonfekci'o ali elično ie takoj za oddati v L'ub'jani v b ižini i'avnega kolodvora in "■ avne ceste. Vprašati v R»alitetni pisarni društva hišnih posestnikov. Ljubljana. Salendrova 6. 1163
Obcestni lokal
na prometni cesti v Sp Šiški od^am Vprašati v Vodni' ovi tovarni kica L'ub'!ana VII. CeiovfO-a če ta 42	929
Treovski lokal
na prometni cesti oddam. Z?'a iti se je med 10 in 11. te- 15 in 16. uro — Na«.'ov v oglasnem oddel' u »Jut^-a«.	1236
Poslovni prostor
■a obrtnika oddam blizu hotela »Union«. Vprašanja n» ogla ni oldelek »Jutra« ■p ;d »Obrtniški prostor 666« 1232
Mesnico
lobro vpeljano, na prometnem kraju vzamem ta-vej v najem. Na iov pove .'glasni oddelek »Jutra«.
1169
Vinotoč
.-zamem na račun. —. Po-md-be na og'a=ni oddelek »Jutra« pod »Vinotoč«.
1199
Sobo in hrano
za 1 ali 2 diiaka (dijakinji) v vili. Nas'ov: Poganska cesta 15/11, sto->-njice II/9.	694
Stanovanje
2 sob, iumn.« in pritiklin iščem za ta oj. Ponudbe na og'a ni oddelek »Jutra« pod šilro »Za februar«.
1166
Lepo stanovanje
sobe. uhinje in priiiklin. z elektrik j in n' kaj vrta oddam. Naslov v o-giasnem oddelku »Juwa«. 1177
Stanovanje
kuhinje in sobe od 'am takoj proti triletnemu pred-p'ačilu po 250 Din mesečno Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«.	1171
Na Jesenicah
oddam lepo stanovanje blizu kolodvora bo'je situira-ni stranki. l'i bi bi'a zmožna po oditi Din 20.000 proti ohresfm in amortizaciji. — Cenjene ponudbp na oglasni oddelek »Jutra« pod »Amortizacija«.	1123
Stanovanje
2 sob, kuhinje in shrambe, v novi hiši odJam. Poizve se v trgovini Ahlin. Ko e-ze, Zg. Slška, Ljubi iana VII.	1217
Stanovanje
2 eob in Vuhinje ali sobe in kuhinje oddam s 1. februarjem. Na lov v ogl. odde.ku »Jutra«.	1219
Stanovanje
obstoječe iz 5 sob in pri-tikliu oddam s 1. majem na Mikiošičevi cesti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Petsobno sta^ novanje, 1. maj«. 1231
Sobe
NAZNANILO
o preselitvi in '/družitvi trgovine.
Svojim ccm-j. od'emaiicen] 'm p. n. občinstvu vijedno nazmariaim, da sem trgofvino n.a Kongresnem tTTU §t. 19 PRESELIL -in ZDRUŽIL s svojo dose-<J'p.n'io. s leim zoi^it anafino -^ive&amo 'n d^torm zafafceno
trgovino z dc^Tca tessnui, vinamno, zpjutrSoavail-n'co, sioeceirljisldiin in k: f on:|alnim blagom itd. itd. na MTdošičevi cesti št. 32. v palači Pokojninskega zavoda
Obenem z iskreno zahvalo prosim, az mi cenj. odjemalci in p. o. c<b&ii-•sfcvo tudii v bodoče obramiro sivojo »la^teničnost ■im zaupanje, ter zago^avtjam, d.a si borni sle? ko4 pcej vedno prizadevaj zadovoljiti z najboljšim blagom po komkuren6n iih cenaih. točno in solidno postrežbo ter se v tem zmislu tovailežwo in vdano pr;r;>:>roča-m.	1867
F. R. Kovtoic.
Zastopstvo
za S'oveni'o
original. Opalograph razmnoževalc©v fn Opalograph pribora
se odda proti povolinim pogojem. — V poštev pridejo resne in v pisarnah dobro uvedene tvrdke. — Informacije daje Gen. zast. Opalograph Co., Zagreb, Sajmište 52. — Tef. 65-44.
Sostanovalca
Siprejmem takoj na Poljanski cesti 54/11, vrata 34.
1189
Sobo
s posebnim vho :om in e'ek-tri o takoj oddam. Na-lov v ogla nem oddelku Jutra 1185
Opremljeno sobo
lepo in mirno, s separatnim vhodom in električno razsvetljavo, v sredini mesta in v biižini kolodvora od-dam stalnemu gospolu. Kersnikova ul. 7, pr:tlič;e 1180
Opremljeno sobo
oddam takoj eni ali dvema osebama Na lov v ogla', oddelku »Jutra«.	1194
Gospodično
spre'mein na stanovanje, 6 hrano ali brez. Nas ov v oglasnem oddelku »Jutra«.
1170
Lepo in čisto sobo
oddam takoj boljšemu go-podu. Vprašati dopoldne na Po'ianski cesti št 13/11 — levo.	1089
2 gospoda
sprejmem v centru mosta takoj na stanovanje in dobro domačo hrano Nas'ov v ogla nem oddelku Jutra 787
Lepo sobo
veliko :-n svetlo parketira-no. z elektriko in posebnim vhodom odJam s 1. fobr 1—2 so'idnima osebama. — Na''ov v oglasnem odde'ku »Jutra«.	1206
Zračno sobo
lepo. ve'iko. s posebnim vhcdnrr. in elektriko poceni takoj oddam. Na=lov v oglasnem od-delku »Jut-a«.
_ w
Sobo z 2 posteljama
posebnim vhodom, parketi in električno razrvetl'av n^nm na PoVanski ce«fi št. TtlU. de«no.	12^5
Sostanovalca
s hrane .-prt-:meni Naslov v ogasnem oddelku Jutra 1222
Opremljeno sobo
po ebnim vhoiom in električno razsvetljavo oddam olidnemu gos[>o !u. Na-iov v oglasnem oddelku Jutra.
1215
Mesečno sobo
'epo opremljeno o Idam.— Naslov v ogla nem oddelku »Jutra«.	1234
Elegantno sobo
v bližini deželne vlade išč-e s 1. februar'em wišji drž. uradnik z ženo. brez otrok ;*omi 'b« na og as. oddelek • Jut-ra« pod »700 Din«
1224
Solnčno sobo
s posebnim vho 'om z aH brez o-krbe oddani v vili. Kopalnica in telefon. Naslov pove oglasni odde'ek »Jutra«	1233
Kol. društvo Zarja
priredi 19. jan. predpusta©
veselico
pri Fr. Anžurju v Vevčah.
Maske dobrodošle. Za dobra jedila in pijačo preskrbljen,,.	1174

Dva orožnika
.-renii.iu .ti, eiuzuujuča v Sioveni.;. želita znanja s goepojičnama. v starosti do 23 let. Dopise na ogl. oldelek »Jutra« pod šilro »Skupna harmonija«. 1165
Gospodična
želi znanca z boijsiin simpatičnim gospodom, v svr-ho razvedrila. Ponudbe n» oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Poznanstvo«. 1195
Katera
gospodična a.li go-spa vložiti v zelo dobro idočo staro milijonsko trgovko podjetje vcaj 500.000 Dia s primernim dobičkom. — Dotična. ki bi že ela pri tem podjetju vsaj deloma tudi osebno sodelovati. im» prednost. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Dobra bodočnost« 1158
Ker sem sam
Dvignite pismo. 766. 1193
Kamnik
Na težko pričakovano svidenje v kavarni »Emona«.
1181
Absolutna diskrecija
častna zadeva, na' se javi v oglasnem oddelku JtiVa pod »S neaj«.	12f6
Pianino ali klavir
dobro »hranjen kupi Do-braj. Maribor, Frančiškanska 21.	1160
Dvoje citer
z lenim glasom, naprodaj na Miklošičevi cesti 13 — pritličje.	1193
S
Zajce
prave Cinč'la pasme naprodaj v Vodmatu. Cigler-jeva ulica 12.	1246
Čevljarske stroje
za štancanje podplatov, kombinirane čistilne, za š pa'tanje, za robi jen je (Em-bugma--chine% za prešiva-n'e (Durc.linahma chlne) ia več šivalnih, vse malo rabljene poceni proda Ivan Prešern. tovarna čevljev v Kranju.	1184
Šivalne stroje
iz na'bol;ših svptovnih tvor-nic. na dolgoročno odpočilo proti 15'etnemu iam^tva Jobavl'a najcpnp;p G TTnl-'ftnder k d.. Zagreb. Mar-tičeva 25	435
Splošno, umetno, modelno
strugarstvo
lesa. ko--ti. popr3vlianje ci-<-a-ni'»iv. biljardnih ter ke"-,;iških krogplj. Ob'ak. Vič-Glince Xm/ll. 1086
Renoviran>e električnih inštaiaci'.
poprava, predelava raznih aparatov za kozmetiko, li-ka'nike. lonf' e od 150— 220 — 150 VoHov. zvon''a. i^rnaV. telefone, špec. dp-'avnica Ha vi i ček Fran, konces. elpktrotebn. "od. ipfe. Ljubljana. Sv Pftra ce«t3 5 — hotel »S-č.i«. dvr>-'«fp. Te'efon št 3421.
(ptoti aC&oftoiu
Matere in žene, ve, ki obupajofce gledate, kako vaši dragi v pijanosti uničujejo sebe, rodbino in svojo čast in premoženje, ostav-ljajoči v kavarni poslednji dinar, ve jih morete popolnoma odvaditi, ne da bi se oni zavedali, z »AVINALOM«, preparatom berlinskega lekarnarja Franka, z zdravilom, absolutno neškodljivim zdravju. Polno za-hvalnic od ozdravljenih. Cena 220.— Din. Razpošilja glavni zastopnik za Jugoslavijo N. Popovič, Beograd, Kolarčeva 7.
Artur Bernede:
BELFEGOR
Pustolovski roman ČETRTI DEL'
»Prosto!« je rekel in obstal.
Vrata so se odprla in v sobo je stopila Koleta, 'tako dražestna, da je ni bil pomnil zalše.
Ob pogledu nanjo ga je obšlo, kakor da mu je zasijala nebeška luč, pred katero so zbežale vse mučne misli.
. Deklica je stopila proti njemu.
»Gospod Jacques,« je rekla z ljubečim glasom, »huda sem na vas.«
»Zakaj, gospodična?«.
»Neposlušni ste.«
»Jaz?«
»Da, vi. Oče vam je izrecno priporočil, da se ne kažite v svoji nravi pocfobi.«
»To je res.«
»Zakaj ste potem tako lahkomiselni?«
»Pusto mi je ves dan igrati Cantarellaja. Kar smešnega se čutim v tej vlogi.«
»Smešnega? Nikakor me!«
»Zelo ste prizanesljivi.«
»Verjemite mi, da ostanete kljub svoji maski vedno tisti, ki ste v resnici. Tudi jaz ne vidim za to obleko, to lasuljo, temi brki in to šiljasto brado nikogar drugega kakor pravega Jacquesa Bellegardea; prosim vas, da se neutegoma spet našemite. Mislite vendar na to, da mora Menardie-r po vsem, kar se je sinoči tukaj zgodilo, neizogibno začeti sumiti... In kdo vam je porok, da mali loncegled, kakor ga imenuje naša vrla Marižana, ni že prepričan, da vam je moj oče omogočil beg in vas skriva tu pri sebi? Iz vseh teh razlogov
moram reči, da bi me zelo bolelo, če ba vztrajali v svoji nepokorščini do papana ...«
Na vrtu se je oglasilo tuljenje psov. Koleta je stopila k oknu in privzdignila zagrinjalo.
»Oče se pravkar vrača...«
In res se je blržal hiši Chantecoq, še vedno preoblečen v amsterdamskega starinarja. Deklica je dejala: Po njegovem obrazu sodim, da prinaši dobre novice.«
»Hitiva mu naproti,« je vzkliknil Bellegarde.
»Nikamor ne pojd-ete, dokler se spet ne izpremenite v Cantarel-lija.«
»Ali vam je veliko do tega?«
»Zahtevam, da me ubogate.«
Njiju oči so se ujele v pogledu, v katerem se je zrcalila vsa njuna ljubezen. Nato je stopil Jacques k mizi, kjer so ležali brki, brada in lasulja.
Koleta je takoj hitela k očetu, ki je sedel v svojem laboratoriju za mizo in si ravno snemal umetno brado.
»Ali si zadovoljen očka?« ga je vprašala.
»zelo...«
»Kaj ti je povedal baron Papillon ?«
»Vse, kar sem hotel vedeti, in celo še več.«
»Daj, povej mi, kako je bilo!«
»Počakaj... Najprej moram govoriti z najinim prijateljem.«
»Takoj pride.«
»Izvrstno!«
»Zakaj nočeš vpričo mene govoriti z Jacquesom?«
»Rad bi mu povedal nekaj stvari, ki bi mu jih bilo vpričo tebe morda nerodno poslušati.«
Dekličin obrazek je potemnel. »Ne vznemirjaj se,« je rekel Chan-■tecoq... »Še enkrat ti pravim, da gre vse po sreči... Dogodki se le ne smejo prenagliti... Treba je še nekoliko potrpljenja in opreznosti...«
»Nu prav, pa pojdem, če je tako,« je rekla Koleta in oči so ji spet
zasijale.
»Pojdi, dragica... kmalu te pokličem nazaj.«
Jacquesova zaročenka je odšla iz sobe. Ko si je Chantecoq obrisal Mčilo in zamenil starinarsko obleko z vsakdanjo, se je vrnil v delavnico kot obče znani detektiv. Cez nekaj trenutkov je prišel k njemu Jacques, preoblečen v Chantarellija, in takoj vprašal:
»Ali ste govorili z baronom Papillonom?«
Veliki detektiv je veselo odvrnil:
»Vračam se od njega z dvema senzacijonalnima novicama ... Prvič: rokopis Ruggierijevih spominov je bil res baronova last, a je pozneje prešel v roke gospodične Desrochesove.«
»V Simonine roke?« je ostrmel urednik.
Chantecoq je nadaljeval:
»Po tem sklepam, da ga je ukradel nekdo iz okolice te nesrečne ženske.«
»Resnica je, da je Simona sprejemala kaj čudne ljudi.«
»Ali ni med njimi nikogar, ki bi ga imeli na sumu, da utegne biti Belfegor?«
Mladi mož je trenutek pomislil, nato je dejal:
»Nič določnega vam ne morem reči.«
Chantecoq je povzel:
»Kakšno je vaše mnenje o družabnici gospodične Desrochesove?«
»O gospodični Bergenovi?... To vem, da je že dolgo v Simonini službi... in reči moram, da je kazala do mene vedno očiten odpor, nasproti Simoni pa resnično nagnjenje in vdanost.«
»In Maurice de Thouars?«
»Ker se je zelo ogreval za gospodične Desrocbesovo, je mene seveda sovražil.«
»Ali je res iz dobre hiše?«
»O tem ne more biti dvoma.«
»Tedaj obubožanec?«
»Vsekako...«
»Človek široke vesti?«
»Tako se mi vidi.«
Razpis
natečaja za izdelavo idejnih načrtov za stanovanjsko in poslovno hišno skupino Pokojninskega zavoda v Ljubljani.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica, lazpisuje natečaj za izdelavo idejnih načrtov za stanovanjsko in poslovno hišno skupino na svoji parceli med Dunajsko cesto, Gajev© ulico in Beethovnovo ulico v Ljubljani, Trije najboljši načrti se nagradijo z zneskcrm Din 25.000, Din 20.000 in 15.000. Obenem odkupi zavod še štiri druge nenagrajene projekte vsakega po Din 5.000. Vse potrebne podlage dobe in-teresentje -cd srede, dne 15. t. m. dalje proti plačilu Din 50 med poslovnimi urami od 8. do 13. ure in od 15. do 17. ure v uradnih prostorih zavoda, Gledališka ulica št. 8, četrto nadstropje.
Rok za predajo elaboratov je določen na dne 3. marca 1930., ob 11. uri dopoldne.
LJUBLJANA, dne 14. januarja 1930.
Pokojninski zavod za nameščence
v JLjubljani
I
Kurja očesa
Najbolj!* sredstvo proti kurjim očesom »CLAVEN« je mast
Predsednik;
Vekoslav Vrtovec, s. r.
Direktor: Dr. Anton Sagadin, s. r.
Dobite v lekarnah, droge-njab ali naravoo*! lz tvor niče in glavnega skladišča
M. Hn»«k
lekarnar — SI s a k
Sovama t&ee pondentinjo
za slovensko in nem ško korespondenco. Zahteva se popolno znanje nemškega jezi ka in stenografije. Ponudbe pod »Blizu Ljubljane« na oglasni odd. »Jutra«. 1842
HEMOROIDE
Merzov hemoroidni serum Recto Seroi prodre avtomat v sedež bolezenskih klic. naglo odpravi nadloge, srbečico danke. skelenje in druge bolečine ter povzroči, da hemoroidi »krknejo. Velika tuba z uvodno cevjo Din 75. — V lekarnah gratie prospekti štev. 6 — od kemične tvornice Merz & Co., FranKfurt am Main
Kupuite pri tvrdkah ki Inseriralo
Zalivala
Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem iti someščanom, ki ste nam ob prerani izgubi našega dobrega im predragega pokojnika, gosp&da
V ranča JBerganta
trgovca ki posestnika
tojSaili s tolažiitaomi besedami neiiz.Tne.riio bol in aa v te,ko častnem številu sprem Liti na njegovi zadnji pobi, mu poklonili krasne vence iin cvetije, najsrčnejša hvala.
Posebno za.bva.io smo dolžni č. g. župniku Bartefru za njegove tolažilne besede in g. dir. Edvardu Jemcu, ki je z vso požrtvovalnosti;© lajšal bolečine pokojniku do zadmjcga trenutka.
Nadalje se zafovail/ujemo g. dr. Zamiku kot zastopniku občine, Gremiiu trgovcev. Gostilničar sto zadrugi, Sokoliu II., zastopnikom drugih organizacij, Šentjakobskemu pevskemu zborni in članom »Grafike« za v srce segajočo žalostmko, ter vsem stanovskom tovarišem pokojni tov i m.
Ohranite blagega pokojnika v trajnem spornimi.
Maša zadmšnica se bo služila v četrtek, 16. -t. m. 06 uri zjutratj v šentjakobski župni cerkvi.
LJubljana, 14. januarja 1930.
1*79	Žalujoči rodbini
Bergant - MariceSj
Zahvala
Vsem, to so v tako velikem številu izkazali svoja čustva, ter se udeležili pogreba naše nepozabne maT.te, sestre, svakinje in tete, gospe
Helene Gradt
izrekamo tem potom naiiiskrenefjšo zahvalo. Posebej se zaJuva-Ijujeimo prečast. duhovščini za lepi govor, g. nadučit. Atofci.iu Koeeliju, gdč. učit. Mariji Seme, g. učit. Ernestu Staniču, g. veleposestniku FaJitezu, g. oskrbmikiu Drobniču, g. Francu Tmupefu in njegovi sestri Jožefi, g. naredniku Donrniku Zgumu, g. orgarti-sfru Milošu Topliršekiu in pevskemu zboru za v srce segajoče pesmii, kakor tudi vsem prijateljem in sosedom, kateri so se ubotge Dragice tako čuteče zavzelo.
Jurklošter, 14. jaguarja 1929.
1879
Žalujoči ost?^!.
INVENTURNA PRODAJA
blaga za obleke, plašče, suknje i. t. d. samo do 25. t. m.
Tvrdka MOVAR
spe©, trgov, snkna
LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 15
★
Oglejte si, okoristite se! Prihranite 20°/0 in več!
Otvoritveno naznaniio.
Čast mi je naznaniti tako svojim poslovnim prijateljem kakor znancem ter cenjenemu občinstvu sploh, da sem ODPRL z današnjim dnem
trgovino z železnino, na drobno in debelo, pod tvrdko
Jo«. Z ALT A «fc Co. -m
v Lastni hiši na Dunajski cesti štev. 9.
Dolgoletna praksa v tej stroki, bogate izkušnje, izredna izbira blaga, bodisi kuhinjske posode, orodja za vsako obrt, železo za kovanje, stavbni materija!, cement, traverze itd. naj bo zagotovilo
vsakemu, da bo vseskozi postrežen z največjo pažnjo in skrajno nizkimi cenami.
Kar najvljudneje vabim vse, da si ogledate brez obveze bogato zalogo, ter se priporočam vdani
Ljubljana, dne 15. januarja 1930.	1868
JOSIP ZALTA.
Javna zahvala
zavarovalni družbi na življenje
„ FENIKS"
ravnateljstva v Ljubljani.
Moj blagopokojni soprog Drago Schwab, trgovec v Ljubljani, se }e meseca junija 1928 zavaroval pri zavarovalni družbi na življenje »FE-NIKS«. ravnateljstvu v Ljublj mi, na glavnico Din 300.000.—. Prvo celoletno zavarovalno premijo je plačal ob prejemu police, druge celoletne premije, ki je zapadla v plačilo dne 1. julija 1929, pa vkljub opominom do svoje smrti 24. oktobra 19-'9 ni plačal. Vsled tega je bilo to zavarovanje v smislu določb zakona o zavarovalni pogodbi razveljavljeno in je bila zavarovalna družba na življenje »FENIKS« razvezana obveznosti kakršnegakoli plačila iz te zavarovalne police. —
^ Vkljub temu pa je zavarovalna družba na življenje »FENIKS« izplačala mojima mladoletnima otrokoma liberalitetnim potom vsakemu po Din 100.000.—, torej skupaj Din 200.000.—.
S tem činom je zavarova'na družba na življenje »FENIKS« ponovno dokazala, da smatra življensko zavarovanje predvsem kot so-cijalno ustanovo ter se za ta njen velikodušni in človekoljubni čin tem potom iskreno javno zahvaljujem v svojem imenu in v imenu svojih otrok. —
Osobito smatram to objavo javne zahvale za svojo dolžnost, da objektivno pojasnim stvarni položaj zadeve javnosti, ki se za to zanima.
V LJUBLJANI, dne 13. januarja 1930.
1869
Jelka Schwabova
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij .Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. <L kot fekarnarJa Franc Jezeršek. Za ioiseratni dei je odgovoren Alojzij Novak. Vsd v UubfenL