Smart gas - gospodarska bomba Galebov šolski dnevnik spominsko obarvan V prtljažniku skrivala slonov okel Primorski dnevnik Kakšen bo izkupiček Italije na čelu EU? Dušan Udovič Italijanski turnus predsedovanja Evropski uniji se je začel s prvim julijem in se bo zaključil konec leta. Šestmesečno rotacijsko predsedovanje sicer ni rok, v katerem bi bilo moč narediti velike premike, predsedujoča država pa je v tem času le v ospredju s svojimi pobudami in narekuje agen-do. Vprašanje je, kako to vidljivost izkoristiti na najboljši način. Ren-zi je v tem času na evropski ravni dejaven in si zna privoščiti tudi kakšno drzno potezo. Kakšen bo končni izkupiček predsedovanja Italije, pa bo treba še videti. Trenutek je pomemben, ker se je ravnokar ustoličila nova Evropska komisija, ki obeta preokret in novosti, ki naj bi dale Evropi v očeh javnosti novega elana. Na tej ugotovitvi sloni pobuda močne skupine ekonomistov, akademikov in izvedencev z različnih področij javnega življenja v Italiji, ki je v preteklih dneh naslovila pismo na predsednika vlade Mattea Renzija. Podpisanih je kar 340 zelo uglednih imen, med katerimi so Romano Prodi, Paolo Leon, Luciano Gallino, Gustavo Piga, Michele Salvati, Mario Baldassarri in mnogi drugi. Podpisniki Renziju predlagajo, naj izkoristi preostanek roka predsedovanja Evropski uniji s sklicem mednarodne konference za nov dogovor o pravilih evro-območja. Kajti dejstvo je, da ta pravila zdaj skoraj vse države tako ali drugače kršijo oziroma jih, vsaka po svoji potrebi in v imenu svojih interesov, interpretirajo »fleksibilno«. Tudi Nemčija, ki pa drugim rada bere levite o tem, kaj morajo delati in kako morajo biti disciplinirani. Podpisniki ugotavljajo, da je rigorozna politika varčevanja eklatantno zgrešila cilj kar zadeva rast, zaposlovanje in vzdržnost javnih financ. Ob tem pa je vloga Evropske centralne banke, neglede na hvalevredna prizadevanja njenega predsednika Maria Draghija, še vedno prešibka in nedorečena. Ne razumem, zakaj so italijanski osrednji časopisi te dni dali tako malo poudarka (skoraj nič) navedenemu pismu, da o njem komaj kaj vemo. Včasih beremo cele strani prerekanj tako rekoč za oslovo senco, resnično pomembne stvari pa neopažene zaidejo na stranski tir. Predlog skupine ekonomistov bi morala Ren-zijeva vlada sprejeti z obema rokama, saj je povsem v skladu z njenim programom in prizadevanji, da pride v gospodarski in finančni politiki Evropske unije do temeljitega zasuka v smer rasti in zaposlovanja. št. 252 (21.185) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 29. OKTOBRA 2014 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 4 1 0 29 rim - Predsednik republike pričal o domnevnem paktu med državo in mafijo Napolitano: Ničesar nisem vedel o kakih sporazumih Napolitana so zaslišali v predsedniški palači na Kvirinalu BENEČIJA - Konzulta »V novi medobčinski skupnosti območje gorske skupnosti« ŠPETER - Konzulta slovenskih izvoljenih predstavnikov vi-demske pokrajine predlaga, da naj nova teritorialna medobčinska skupnost zaobjame območje, ki danes sestavlja Gorsko skupnost Ter, Nadiža, Brda. Prepričani so, da bi bila na ta način tudi upoštevano dejstvo, da na teh območjih že od nekdaj živi slovenska narodna skupnost. Na 3. strani ukrajina - Po nedeljskih volitvah Jacenjuk računa, da ■ v • • bo se naprej premier KIJEV - Proevropska Ljudska fronta premiera Arsenija Jacenjuka je včeraj že prevzela pobudo pri oblikovanju nove vlade v Kijevu. Sodeč po izidih po preštetju dobrih 92 odstotkov vseh glasov je Ljudsko fronto v nedeljo podprlo 22,2 odstotka volivcev, na drugem mestu pa ji je sledil Blok ukrajinskega predsednika Petra Porošenka z 21,8 odstotka glasov. Jacenjuk (na posnetku) računa, da še naprej premier. Na 11. strani opčine - Na pobudo Urada za slovenske šole Srečanje slovenskih šolnikov s Tržaškega o šolski reformi OPČINE - Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino je v ponedeljek zvečer priredil v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah srečanje o šolski reformi, ki jo napoveduje vlada premierja Mat-tea Renzija. Srečanje je bilo namenjeno osebju, ki deluje na slovenskih šolah na Tržaškem. Podobno pobudo je Urad za slovenske šole priredil minuli teden v Gorici za šolnike z Goriškega in iz Benečije. Po uvodnih nastopih načelnika Urada za slovenske šole Igorja Giacominija, njegovega predhodnika Tomaža Simčiča in upokojene ravnateljice Ksenije Dobrila (na sliki FotoDamj@n) se je razvila razprava, v kateri so prišli na dan pomisleki, predlogi in želje šolnikov, ki so se srečanja udeležili v precejšnjem številu. Na 5. strani RIM - Predsednik Giorgio Napolitano je včeraj za zaprtimi vrati več ur pričal na politično »eksplozivnem« sojenju o domnevnem paktu, ki naj bi ga v 90. letih prejšnjega stoletja v Italiji sklenili visoki politiki, vrh policije in šefi sicilijanske mafije Cosa Nostra. Kot trdi državno tožilstvo v Palermu, je bil cilj pakta ustaviti bombne in druge napade Cosa No-stre. V zameno so visoki politiki za kakih 400 mafijcev omogočili ugodnejše zaporne pogoje. V nekaterih primerih so bile celo odpravljene obsodbe sodišč, obljubljene naj bi bile tudi spremembe zakonodaje v korist mafije. V času, ko naj bi tajni pogovori že potekali, sta bila leta 1992 umorjena protimafijska sodnika Giovanni Falcone in Paolo Borsellino. Na 11. strani Žrtev openske nesreče umrla v bolnišnici Na 5. strani V DSI tokrat srečanje s koroškimi politiki Na 8. strani V Gorico prišlo še petdeset prebežnikov Na 12. strani S polno paro gradijo čistilno napravo Na 12. strani TRAGIČNA ODLOČITEV V Križu umrl domači župnik Maks Suard KRIŽ - V starosti 48 let se je odrekel življenju župnik Maks Suard. Žup-nikoval je v Križu (rojen je bil pri Svetem Ivanu), pred tem pa v dolinski občini, točneje v Mačkoljah, Borštu in Dolini. Poučeval je verouk na slovenskih šolah in se ukvarjal s cerkvenim pravom. V Križu, kjer je vest o njegovi smrti boleče odjeknila, je bil zelo priljubljen. Truplo nesrečnega duhovnika je odkril tržaški nadškof Giampaolo Cre-paldi, ki bi se moral v kriškem župniš-ču srečati s Suardom. Vse kaže, da je tragična odločitev povezana s pedofil-stvom. Na 4. strani trst - Sodišče Reševanje delavskih zadrug se še nadaljuje TRST - Sodni upravitelj tržaške zadružne družbe Cooperative operaie Maurizio Consoli ima čas do 1. decembra, da izvleče podjetje iz krize, v katero je zabredlo pod vodstvom zdaj propadlega upravnega odbora. Tako je včeraj sklenila trojica stečajnih sodnikov, ki bo šele čez pet tednov obravnavala zahtevo tožilstva. Le-to je za delavske zadruge predlagalo stečajni postopek, ker ga načrt prejšnjih upraviteljev ni prepričal. Sodniki so potrdili, da je novi načrt boljši, predvideva pa prodajo dobrega dela premoženja. Na 6. strani gorica - Meritve v severnem delu mesta Zelenjava je danes manj onesnažena kot pred leti 2 Sreda, 29. oktobra 2014 ALPE-JADRAN / slovenija - Obračun po prvih osmih mesecih letošnjega leta Banke imele 137 milijonov evrov dobička iz poslovanja LJUBLJANA - Banke v Sloveniji so v prvih osmih mesecih letos poslovale z dobičkom iz poslovanja, ki je pred obdavčitvijo znašal 137 milijonov evrov. To je skoraj deset odstotkov več, kot pa je znašal dobiček bank do konca julija. Hkrati se je bilančna vsota po julijskem porastu avgusta znižala na nekaj manj kot 40 milijard evrov. S poslovanjem bank v tekočem letu se je včeraj seznanil svet Banke Slovenije. Kot je ugotovil, pri kreditiranju gospodarstva ni zaznati večjih sprememb. Banke ohranjajo kreditne standarde na visoki ravni, vključno z obrestnimi merami, ki se nezadostno prilagajajo upadajočim pasivnim obrestnim meram. Skromno kreditiranje podjetij se odraža v zniževanju kakovostnega dela portfelja bank. Banke so avgusta nadaljevale z raz-dolževanjem do tujine in s predčasnim poplačilom obveznosti do evrosistema. Na strani financiranja se nadaljuje rast vlog gospodinjstev, ki so z osemmesečnim prira-stom nadomestile celoletni izpad v letu 2013. Zlasti ugodno gibanje vlog je pri velikih domačih bankah, ki so po dveh letih in pol upadanja avgusta ponovno dosegle pozitivno medletno rast. Svet banke Slovenije se je seznanil tudi z gospodarskimi in finančnimi gibanji. Zaradi upočasnjene dinamike svetovne gospodarske aktivnosti in geopolitičnih negotovosti so se napovedi globalne gospodarske rasti za letos in prihodnje leto znižale. Nadaljujejo se tudi neugodne gospodarske razmere v evrskem območju. Septembra se je ponovno znižala vrednost evra, pocenile so se nekatere surovine, cena nafte pa je dosegla najnižjo raven v zadnjih štirih letih. Gospodarska rast v Sloveniji se bo v tretjem četrtletju umirila, napoveduje Banka Slovenije. K temu prispevata predvsem šibkost gospodarskega okrevanja v evrskem območju in postopno zaključevanje del na lokalni javni infrastrukturi, ki zavirata rast industrijske proizvodnje oziroma gradbeništva. Tudi podjetja postajajo previdnejša pri ocenah prihodnjega povpraševanja. Medtem pa se zaupanje potrošnikov izboljšuje, zaradi česar se domače zasebno trošenje krepi, kar se odraža predvsem v rasti prihodkov v trgovini. Čeprav je zaradi ohlajanja v evr-skem območju moč zaznati določene znake umirjanja rasti izvoza, ta še vedno presega rast uvoza iz trgovinskih partneric, kar potrjuje konkurenčnost izvoznega sektorja. Na trgu dela se nadaljujejo ugodna gibanja. Število registriranih brezposelnih se še zmanjšuje, prav tako se še povečujejo odlivi iz brezposelnosti, predvsem zaradi novih zaposlitev. Število delovno aktivnih se je avgusta ponovno medletno povečalo, rast pa izvira predvsem iz storitev zasebnega sektorja in iz predelovalnih dejavnosti. Nadaljuje se zmerna medletna rast nominalne povprečne plače in rast mase plač. Slednja se v zadnjih mesecih povečuje tudi realno, kar ugodno vpliva na zaupanje potrošnikov ter kupno moč in potrošnjo gospodinjstev. Medletna inflacija, merjena s har-moniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, se je septembra znižala za dodatne 0,1 odstotne točke in prešla v zmerno deflacijo. (STA) Vloge občanov še naprej naraščajo bruselj - Evropska komisija Pozitivne ocene o delu odhajajočega slovenskega komisarja Janeza Potočnika BRUSELJ - Ob slovesu evropskega komisarja iz Slovenije Janeza Potočnika v vrstah bruseljskih analitikov in predsednik komisije Jose Manuel Barroso njegovo delo ocenjujejo pozitivno. »Njegova osebna motivacija, zanimanje in odločnost so prinesli veter sprememb v okoljski resor,« meni analitičarka bruseljskega inštituta European Policy Centre Annika Hedberg. Potočnik je imel zelo težko delo v prizadevanjih za uveljavitev konceptov učinkovite rabe virov in krožnega gospodarstva, zavzemal se je za nov način razmišljanja in izpostavil tržni pristop pri ustvarjanju krožnega gospodarstva, je ocenila analitičarka EPC v komentarju za STA. Odhajajoči predsednik komisije Barroso pa je izpostavil, da je zelo cenil delo z Janezom Potočnikom, ki je bil v njegovi drugi komisiji dragocen član ekipe, pristojen za okolje, potem ko je v prvem mandatu odločilno prispeval k prihodnosti Evrope kot ekonomiji znanja v vlogi komisarja za znanost in raziskave. Potočnik je po Barrosovih besedah postavil učinkovito rabo virov in krožno gospodarstvo pred oči javnosti, saj o teh konceptih pred nekaj leti ni bilo slišati. Poleg tega je odhajajoči predsednik komisije v komentarju Potočnikovega dela izpostavil tudi pomembne zakonodajne predloge na področju vode, zraka in odpadkov. ljubljana - Pahor in Nishani Slovenija in Albanija želita okrepiti za zdaj skromno gospodarsko sodelovanje LJUBLJANA - Albanski predsednik Bujar Nishani s soprogo je včeraj z gospodarsko delegacijo prispel na uradni dvodnevni obisk Slovenije. S predsednikom republike Borutom Pahorjem sta izpostavila odlične odnose med državama in se zavzela za okrepitev gospodarskega sodelovanja. Nishanija sta ločeno sprejela predsednik DZ Milan Brglez in premier Miro Cerar. Na skupni novinarski konferenci sta Pahor in Nisha-ni napovedala, da si bosta osebno prizadevala za okrepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Albanijo. Albanski predsednik je slovenska podjetja povabil, naj vlagajo v Albanijo na različnih področjih in ob tem poimensko navedel energetiko, kulturo, turizem, infrastrukturo in kmetijstvo. Gospodarsko sodelovanje med državama je skromno. Albanija je na 61. mestu med trgovinskimi partnericami Slovenije. V blagovni menjavi prevladuje izvoz, saj je Slovenija v Albanijo lani izvozila za dobrih 35 milijonov evrov blaga, uvozila pa le za okoli 650.000 evrov. V prvi polovici letošnjega leta se je menjava še zmanjšala. Pahor je še zagotovil, da bo Slovenija še naprej pomagala Albaniji, da v razumnem času iz kandidatke postane polnopravna članica EU. Predprodaja vstopnic za decembrski koncert 2Cellos v Vidmu TRST - Danes se bo na spletni strani Ticketone.it začela predprodaja vstopnic za koncert znanega dueta 2Cellos 15. decembra v Vidmu. Videmski koncert je bil zaradi izredno velikega zanimanja za vrhunski glasbeni duet, ki ga sestavljata violončelista Luka Šulic in Stjepan Hauser, dodan njuni decembrski turneji po Italiji. Šulic in Hauser bosta pred Vidmom nastopila še 11. decembra v Padovi, dan kasneje v Rimu, nato v Bolo-gni, 14. decembra v Milanu in kot rečeno za konec, 15. decembra, še v Vidmu. Podrobne informacije o italijanski turneji svetovno znanega dueta so na razpolago na spletni strani www.azalea.it. Hrvatica starejše občane ogoljufala za 80.000 evrov LJUBLJANA - Ljubljanski policisti so 24. oktobra zaradi utemeljenega suma več kaznivih dejanj velike tatvine pridržali 46-letno hrvaško državljanko. Osumljenka je z lažnim predstavljanjem večinoma starejše občane na širšem območju Ljubljane zadnja tri leta po doslej zbranih podatkih policije ogoljufala skupaj za okoli 80.000 evrov. Ponavadi je prišla na dom starejših ljudi in se v določenih primerih predstavila kot delavka Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki mu bo uredila določen varstveni dodatek. Včasih se je predstavila tudi kot delavka banke, ki jim je prišla urediti bančno kartico in transakcijski račun, v določenih primerih se je predstavila kot delavka občine ali kot delavka zdravstvene ustanove, ki pomaga starejšim občanom. V večini primerov je od občanov zahtevala na vpogled bančno kartico, zaradi »nakazovanja« denarja, nakar si je iz nje prepisovala številke, zatem pa jim je bančno kartico neopazno tudi ukradla. V razgovoru je od občanov, ponovno pod pretvezo nakazovanja denarja, pridobila tudi pin kodo. Z ukradeno bančno kartico je nato zapustila stanovanje in odšla do bližnjih bankomatov, kjer je takoj zatem tudi dvignila denar oziroma ga je nadalje dvigovala toliko časa, dokler oškodovanci niso preklicali kartice. ljubljana - V sodelovanju z ZTT Na italijanskem inštitutu jutri o Alojzu Gradniku LJUBLJANA - Na Italijanskem inštitutu za kulturo v Ljubljani, Breg 12, bodo jutri predstavili antologijo Alojz Gradnik. Eros Thanatos, ki jo je izdalo Založništvo tržaškega tiska; spremno besedo, izbor pesmi in prevod je podpisala Fedora Ferluga-Petronio. O njej bosta poleg urednice, sicer profesorice na videmski univerzi, spregovorila prof. Miran Košuta z univerze v Trstu in prof. Ana Toroš z novogoriške univerze. Antologija je prvi obširnejši prevod v italijanščino Alojza Gradnika, enega izmed največjih slovenskih pesnikov, ki ga nekateri literarni zgodovinarji uvrščajo takoj za Prešernom. Gradnik, odličen prevajalec ne samo iz raznih evropskih književnosti, predvsem italijanske, temveč tudi kitajskih lirikov in Rabindranatha Tagoreja, opeva v svojih pesmih rodna Brda in dramatične zgodovinske dogodke na svoji zemlji kot Tolminski punt, je pa predvsem enkratni ljubezenski pevec, čigar erotična poezija se postopoma spreminja v mistično. Preko ključnega motiva Eros-Thanatos /Ljubezen-Smrt se njegova pesem povzpne do zlatih lestev (istoimenskega naslova njegove zadnje zbirke), ki kot nevidna nit spajajo nebo in zemljo. Zaznati jih morejo le duše izvoljencev med šepetanjem zvezd in pojočim okrožjem nebeških sfer ... Pesmi bodo brali v slovenščini Danijel Malalan, v italijanskem prevodu pa Paolo Bortolussi, Marisa Gregoris in Marinella Maco-ratti. Predstavitev spada v 14. teden italijanskega jezika v svetu, pričetek ob 18. uri. piran Zaradi brezplačnega interneta v občini Kriminalisti ovadili sedem ljudi, med njimi naj bi bil tudi župan Bossman PIRAN - V preiskavi, povezani z brezplačnim internetom v Občini Piran, so koprski kriminalisti kazensko ovadili sedem oseb, med njimi tudi piranskega župana Petra Bossmana, so včeraj poročale Primorske novice. Kot so za Primorske novice pojasnili na piranski občini, je Bossman že v postopku pred Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) dokazal, da ni bil vpleten v domnevne nepravilnosti. Ovadbe sicer še ni prejel, zato je ne more komentirati, o odstopu pa ne razmišlja. V občini zagotavljajo, da bo župan dokazal, da ni ravnal v nasprotju z zakonom. Koprski kriminalisti so preiskavo začeli sredi leta 2013, ko je nepravilnosti pri vzpostavitvi brezžičnega omrežja v piranski občini odkrila tudi KPK. Ta je med drugim ugotovila, da je občina z brezplačnim prenosom 100-odstotnega lastniškega deleža v svojo last dobila novoustanovljeno Piranski župan Peter Bossman arhiv podjetje Obalni tehnološki sklad, ki pa ni imelo nobenega premoženja, kupcev ali tržnega deleža. Podjetje je vodil Mitja Cestnik, strankarski kolega Bos-smana v SD. S prevzemom podjetja je občina na svojo plačilno listo dobila Cestnika, ki je imel po ugotovitvah KPK ključno vlogo pri ustanavljanju podjetja in brezplačnem prenosu. Občina je tudi financirala vzpostavitev celotnega projekta brezplačnega interneta, kriminalisti pa zdaj ugotavljajo, da je bila pri tem povzročena škoda v višini 90.000 evrov. Bossman je po ugotovitvah KPK zanemaril svojo odgovornost, ko kot zakoniti zastopnik občine kljub tveganim okoliščinam, s katerimi se je seznanil, ni odstopil od podpisa pogodbe o prevzemu podjetja in ni preveril vseh relevantnih dejstev skupaj s predhodnim vrednotenjem in oceno pričakovanih stroškov za občino. Ravnanje občine oz. Bossmana in občinskega svetnika Cestnika je bilo po mnenju KPK v nasprotju s pričakovano integriteto. Oba sta krivdo zanikala, še pišejo Primorske novice. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 29. oktobra 2014 benečija - Predlog Konzulte slovenskih izvoljenih predstavnikov o reformi krajevnih uprav furlanija 3 V novi medobčinski skupnosti naj bo območje GS Ter, Nadiža, Brda Na srečanju prisotna tudi deželna svetnika Stefano Ukmar (DS) in Igor Gabrovec (SSk) ŠPETER - Nova teritorialna medobčinska skupnost naj v Nadiških in Terskih dolinah zaobjame območje, ki danes sestavlja Gorsko skupnost Ter, Nadiža, Brda. Tako se glasi predlog odbora Konzulte slovenskih izvoljenih predstavnikov videmske pokrajine, ki se je sestala v ponedeljek v Špetru, kjer so prisotni razpravljali o reformi krajevnih uprav, ki jo je odobril deželni odbor Furlani-je-Julijske krajine. Srečanja sta se udeležila tudi slovenska deželna svetnika Stefano Ukmar (DS) in Igor Gabrovec (SSk). »Taka rešitev je namreč glede na posebnosti naše stvarnosti najboljša in tudi najbolj sprejemljiva, saj upošteva načela in specifična določila reorganizacije lokalnih uprav, ki jih predvideva deželni zakon,« poudarjajo člani konzulte. Gorata območja videmske pokrajine, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska jezikovna skupnost, so v zadnjem stoletju doživela demografski upad, ki ni primerljiv z drugimi deželnimi realnostmi. Nadiške in Terske doline imajo tako danes z vseh zornih kotov vse potrebne značilnosti, ki jih deželni zakon zahteva za ustanovitev medobčinske skupnosti: teritorialno kontinuiteto, homogenost, komplementarnost in integracijo geografskih, demografskih, ekonomskih, socialnih, naravnih ter kulturnih značilnosti. To dokazuje tudi zaščitna zakonodaja za slovensko manjšino, in sicer deželni zakon št. 26/2007 in državni zakon št. 38/2001, ki v 21. členu omenja razvoj slovenske jezikovne skupnosti na Videmskem. V goratih krajih vi-demske pokrajine sta zaščitna zakona ključna za ohranitev jezikovnih pravic in za razvoj območja, ki ima drugačne in posebne potrebe. Že sama deželna vlada je sicer predvidela (v 31. členu reforme krajevnih uprav), da se lahko bivše gorske skupnosti preoblikujejo v teritorialne medobčinske skupnosti in da bi ta rešitev seveda olajšala prehod s stare na novo upravo. »Upamo, da bodo to naše stališče podprle vse krajevne oblasti, deželni svetniki s tega območja, župani in komisar gorske skupnosti. Predlagamo, da bi čim prej, se pravi pred začetkom avdicij v 5. deželni komisiji, skupaj razpravljali o tem, tako da bi deželnim oblastem iznesli predlog s čim širšo podporo, in to ne glede na strankarsko pripadnost. Naša dolžnost je namreč, da povemo svoje mnenje o tem, kako si zamišljamo bodoči upravni ustroj, če bomo Deželi posredovali konkreten in motiviran predlog, ga bo ta morala upoštevati,« so prepričani v Konzulti slovenskih izvoljenih predstavnikov videmske pokrajine. (NM) V www. primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Ali soglašate s tistimi italijanskimi župani, ki so napovedali, da bodo uradno priznali istospolne zveze, sklejene v tujini? Q Da Da, a je treba počakati ustrzen zakon Q Ne O Me ne zanima Člani Konzulte slovenskih izvoljenih predstavnikov videmske pokrajine z deželnima svetnikoma Igorjem Gabrovcem (prvi z desne) in Štefanom Ukmarjem (četrti z desne) nm Referendum ni izpolnil pričakovanja VIDEM - Na spletnem referendumu za neodvisno Furlanijo je doslej glasovalo 6.189 volivcev in volivk, kar je precej pod pričakovanji furlanskih indipendentistov. Združenji Republiche dal Friul in Parlament Furlan sta vsekakor zadovoljni z odzivom ljudi (na referendumu se lahko glasuje še do petka), čeprav so nekateri njuni predstavniki pričakovali do 30 tisoč spletnih glasov. Pobudniki referenduma za odcepitev Furlanije so prepričani, da predstavlja to glasovanje le začetek širšega procesa, gotovo pa ne gre za neuspeh. Furlanije tudi ne gre primerjati s sosednjim Venetom, pravijo, kjer se je podobnega referenduma udeležilo neprimerno več ljudi. Takšno razmeroma nizko udeležbo je pričakoval Renzo Pas-colat, predsednik avtonomisti-čnega združenja Friuli Europa. Neodvisnost po njegovem ne predstavlja rešitve za okrepitev in ovrednotenje furlanskega jezika ter kulture. DEŽELA - Na seji Izvršnega odbora krovne zveze govor tudi o financiranju naših ustanov SKGZ pri reformi lokalnih uprav računa na politični dogovor v slovenski manjšini TRST - Pri reformi krajevnih uprav je potrebno znotraj slovenske narodne skupnosti poiskati skupni jezik in dogovorjeno zagovarjati potrebne korekture k predlogu zakonskega besedila. To je mnenje Izvršnega odbora Slovenske kul-turno-gospodarske zveze, ki ga bo predsednik Rudi Pavšič v imenu krovne organizacije iznesel na avdiciji v pristojni deželni komisiji. Izvršni odbor SKGZ se zato pridružuje stališčem, ki jih o tem tako pomembnem argumentu imajo slovenski župani in občinski izvoljeni predstavniki. Slovenci v Italiji moramo sprejeti reforme v krajevnih upravah, a pod pogojem, da te spremembe ne oškodujejo avtonomije in specifičnosti tistih območij, v katerih je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost. »V zakonskem besedilu ni omenjeno vprašanje slovenske prisotnosti in niso upoštevane zaščitne norme, zato je treba besedilo dopolniti in izpostaviti zlasti tista zakonska določila, ki bodo jamčila rabo slovenščine v javni upravi in dvojezično poslovanje.« SKGZ je mnenja, da lahko reformo krajevnih uprav uskladimo s potrebami slovenske narodne skupnosti, ne moremo pa odstopati od določil, ki so že zapisana v državnih zakonih, mednarodnih dokumentih in predvsem v zaščitnem zakonu. Pomembno bi bilo, da bi nastajajoči dokument slovenskih županov podprli tudi drugi dejavniki znotraj slovenske narodne skupnosti, saj bi to zagotavljalo večjo možnost uspešnega dogovarjanja z deželno vlado oz. skupščino. Vodstvo SKGZ se je sestalo z zastopniki vseh članic zveze, ki so vključene v seznam primarnih organizacij na Deželi, da bi jim predstavili novosti glede financiranja manjšine na osnovi določil zaščitnega zakona za leto 2015. Srečanja so se udeležili predstavniki dijaških domov Miha Samsa in Gorazd Pučnik iz Trsta in Kristina Knez iz Gorice, Glasbene matice Nataša Paulin in Milena Padovan, Inštituta za slovensko kulturo Jole Namor, Kinoateljeja Aleš Doktorič in Martina Humar, Kulturnega doma Gorica Igor Komel, Slorija Devan Jagodic, ZSKD Igor Tuta, ZSŠDI Ivan Peterlin, Novega Matajurja Miha Obit, ZTT Ace Mermolja. Vsi so načeloma podprli napovedane reformne izbire deželnega odbornika Giannija Tor-rentija, ki naj bi jih deželna posvetovalna komisija obravnavala v naslednjem letu in bi stopile v veljavo v letu 2016. V letu 2015 pa bo vsekakor prišlo do pomembne novosti, saj bodo športna in kulturne zveze prejele in nato razdelile tudi sredstva, ki so jih doslej dobivala njihova včlanjena društva neposredno. To bo prav gotovo dodatno utrdilo povezovalno vlogo zvez ter jim omogočilo boljše skupno načrtovanje in dogovarjanje, menijo pri SKGZ. deželni svet - Skupščina zavrnila stališča opozicije Za Torrentija politična ali sodna merila? Polemika med desno in levo sredino TRST - Deželni svet se včeraj ni ukvarjal z zaupnico ali nezaupnico odborniku Gianniju Torrentiju, temveč z odločitvami, ki jih je sprejela predsednica Dežele Debora Serracchiani. Desna sredina ji očita nedoslednost, dvojna merila in protislovne sklepe. Dejansko ni šlo za kritike Torrentiju, ki ga v opoziciji po besedah Riccarda Riccardija zelo spoštujejo, temveč za ostro kritiko Serracchianijeve. Opozicija ocenjuje kot nesprejemljivo zadr- Deželni svet (arhivski posnetek) se je včeraj ukvarjal z afero, v katero je vpleten odbornik Gianni Torrenti žanje predsednice, ki je za nekatere od sodstva preiskovane politike in upravitelje zahtevala odstop, za druge pa ne. Torrentiju, ki je od tožilstva dobil jamstveno obvestilo, je Serracchianijeva najprej odvzela vse zadolžitve, potem mu jih je vrnila, z izjemo kulture, ki jo je zadržala zase. »Mi smo garantisti za vse in ne garantisti za nekatere ali po kosih,« je poudaril Riccardi. Spomnil je, da je Serracchianijeva kot podpredsednica DS kar po televiziji »odstavila« beneškega župana Giorgia Orsonija, je pa do konca branila pravnomočno obsojenega predsednika Emilije-Romagne. Riccardijevo kritično stališče do predsednice deželne vlade je deželni svet zavrnil s 24 glasovi leve sredine, 15 svetnikov pa je podprlo resolucijo opozicije. Serracchianijeva je priznala, da se je pri primeru odbornika Torrentija ravnala na osnovi lastne politične občutljivosti, vse odločitve pa je sprejela po predhodnem posvetovanju z odborniki. Prekrški, ki jih tožilstvo očita Torrentiju, se nanašajo na čas, ko slednji ni bil deželni upravitelj. Odborniku je začasno odvzela resor (kulturo), ki je direktno povezan s sodno preiskavo. Predsednica je prepričana, da je glede Torrentija in ostalih sodnih primerov ravnala dosledno in, kot rečeno, v skladu s svojo politično občutljivostjo. 4 1 2 Sreda, 29. oktobra 2014 JB—Trst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu mestna uprava - Županovo zagotovilo delegaciji SKGZ »Občina bo poskrbela za rabo slovenščine« Občina Trst bo v skladu z zaščitnim zakonom in s politično usmeritvijo uprave poskrbela za dodatno uveljavitev slovenščine pri svojih dejavnostii, vključno v občinskem svetu. To je župan Roberto Cosolini včeraj zagotovil Slovenski kulturno-gospodarski zvezi, ki je v odprtem pismu izrazila razočaranje nad nekaterimi županovimi izjavami v zvezi s slovenščino v občinskem svetu. Namesto odgovora je župan povabil SKGZ na razgovor (foto Damj@n), ki ga obe strani ocenjujeta kot koristnega. Po županovem mnenju so nekatera njegova stališča, ki so se pojavila v medijih glede slovenščine (npr. denar za simultano prevajanje bi lahko namenili slovenski knjižnici) sad nesporazuma. Občina izvaja zaščitni zakon za Slovence in se trudi za izvajanje t.i. vidne dvojezičnosti, zato bo v tem sklopu iskala primerno rešitev tudi za slovenščino v občinskem svetu, je dejal Cosolini. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič (spremljala sta ga Marino Marsič in Li-vio Semolič) je ocenil, da Trst ne sme zamujati pri rabi slovenskega jezika, za kar ima - kot ostale občine - na razpolago državna finančna sredstva. Polemični toni pri obravnavi teh vprašanj po mnenju SKGZ ne vodijo nikamor in včasih tudi oddaljujejo rešitev problema. Da je prišlo do polemik, je po Pavšiče-vem prepričanju botrovalo več razlogov, začenši z zamudo, s katero se je Občina lotila tega vprašanja. SKGZ je vsekakor »izrazila začudenje, da vprašanja slovenščine v občinskem svetu niso sprožili slovenski občinski svetniki«. V občinski svet so bili leta 2011 izvoljeni Iztok Furlanič, Igor Švab in Stefano Uk-mar, ki je spomladi leta 2013 odstopil po izvolitvi v deželni parlament. Po mnenju manjšinske krovne zveze bi morala Občina pripraviti širši načrt za izvajanje vidne dvojezičnosti na vseh območjih, ki jih določa zaščitni zakon. Zupan se je s tem strinjal, osnova za to morajo biti tudi odloki, ki sta jih izdala predsednik Dežele Renzo Tondo in njegova naslednica Debora Serracc- hiani. Končno je SKGZ predlagala županu, naj se Občina Trst moda tudi kot pokrovitelj angažira pri spodbujanju itak že zelo dobrih odnosov med slovensko manjšino in italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški. S.T. Mislite, da bodo v tržaškem občinskem svetu, podobno kot v goriškem, kdaj uvedli simultano prevajanje v slovenščino? Da, v kratkem Da, a bo treba še dolgo čakati Ne Me ne zanima 17%(33) 45%(80) 32%(59) 6%(12) www.primorski.eu križ - Truplo našel nadškof Crepaldi Umrl je župnik Maks Suard Tragična odločitev povezana s pedofilstvom V starosti 48 let se je odrekel življenju župnik v Križu Maks Suard. Zgodilo se je včeraj popoldne v župniš-ču, truplo nesrečnega je ob 17. uri odkril tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi, ki je prišel v Križ na sestanek s Suardom. Tragičnemu odkritju je prisostvoval tudi župnikov sodelavec Igor Daneu. V župnišče sredi vasi so nekaj minut zatem prišli policisti in rešilec, za nesrečnega Suarda pa žal ni bilo več pomoči. Njegovo smrt, ki naj bi nastopila vsaj eno uro pred odkritjem trupla, če že ne prej, je potrdil sodni zdravnik Fulvio Costantinides, formalno preiskavo o tragediji vodi namestnik državnega pravd-nika Federico Frezza. Policisti so do večera preiskali župnišče in tudi cerkev z namenom, da bi odkrili morebitne poslovilne besede in morda vzrok za usodni korak. Pozno sinoči so iz tržaške nadško-fije sporočili, da je bil pokojni Suard vpleten v »hud dogodek« s 13-letno deklico, ki se je pripetil pred leti. Kriški župnik je priznal svoje odgovornosti in to v soboto, 25. t. m, potrdil tudi nadškofu Cre-paldiju, ki je Suardu v skladu s cerkvenim pravom napovedal takojšnjo razrešitev od vseh pastoralnih funkcij in istočasni kazenski postopek pred Svetim sedežem, ki je pristojen za takšne zločine, piše v uradni noti nadškofije. Suard je v soboto zaprosil Crepaldija za nekajdnevni odlog, v tem času pa naj bi napisal odstopno pismo, v katerem naj bi prosil za odpuščanje Boga, Cerkev in punčko zaradi storjenega zla. Odstopno pismo naj bi Suard včeraj popoldne osebno izročil nadškofu, a si je pred sestankom vzel življenje. Nad Križem je sinoči legla boleča tišina. Predsednik društva Slomškov dom in župnikov prijatelj Igor Sedmak je bil brez besed, ganjen in pretresen je tu- devin - Srečanje o vplivu uplinjevalnika na Lokavcu na okolje in gospodarske dejavnosti Smart gas, »gospodarska bomba« Arh. Antoni: »Z uplinjevalnikom bi se turistične dejavnosti zmanjšale za kar 89 odstotkov!« - Ob prihodu plinskih tankerjev bi pristaniške in navtične dejavnosti zastale Ko bi podjetje Smart gas na območju Lokavca med tržiškim pristaniščem in izlivom Timave res zgradila upli-njevalnik, bi se vrednost turističnih dejavnosti na ozemlju tržiške in devinsko-nabrežinske občine zmanjšala za 89 odstotkov. Šokantni podatek, sad temeljite analize učinka nove industrijske strukture na bližnje območje, je na ponedeljkovem srečanju v Devinskem gradu sporočil arh. Danilo Antoni, eden od najbolj zavzetih članov skupine občanov, ki si že mesece prizadeva z argumenti dokazati, da bi bila gradnja uplinjevalnika nevarna za ljudi, okolje in krajevno gospodarstvo. Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja, so pobudniki podrobno obdelali »kritične točke« načrta. Predsednik devinskega jusa Vladimir Mervic se je obregnil ob izraz mini-uplinjevalnik, s katerim skuša predlagatelj pomensko »omiliti« vpliv strukture na okolje. V resnici gre za plinski terminal, kot jih poznajo drugod po Evropi, in ti niso prav nič majhni. Tajnik devinskega grofa Luca Mar-cuzzi se je zaustavil ob zakonsko predvideni varnostni razdalji. »Nevarnost« »Varnostni obroč« okrog uplinjevalnika na Lokavcu bi zajel vrsto obljudenih krajev strukture bi zaobjela Ribiško naselje. Ob prihodu plinskih tankerjev bi bile vse pristaniške dejavnosti ustavljene; prav tako tudi navtične dejavnosti. Kdor ima tam privez, bi moral za odhod z barko na morje čakati na konec pretoka plina na kopno. Veliki tankerji bi potrebovali dobre tri ure in pol za plovbo iz zali- va do priveza, pretok pa bi trajal kakih 16 ur. Letno naj bi priplulo 22 velikih tankerjev (po 125 tisoč ton) in kakih 70 manjših. S temi bodo »odpeljali« kakih 20 odstotkov v dveh velikih rezervoarjih uskladiščenega plina. Nadaljnjih 20 odstotkov bodo odpeljali s tovornjaki cisternami (11 tisoč tovornjakov letno), preostalih 60 odstotkov pa z vlakom (6.700 vlakov letno). Arh. Paolo Giangrande je posredoval nekaj podatkov o varnostnih razdaljah: uplinjevalnik bi bil oddaljen 1,1 km od Ribiškega naselja in 1,9 km od prve devinske hiše. Biolog Walter de Walderstein se je zaustavil ob izkopu kanala za plovbo tankerjev do priveza: bil bi prava ekološka bomba, ker bi dvignil delce živega srebra z morskega dna. Inž. Al-devis Tibaldi je spomnil, da Dežela še ni sprejela svojega energetskega načrta, kaže pa, da namerava sprejeti načrt uplinjevalnika. Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec je izrazil nasprotovanje uplinjevalniku podobno tako, kot je organizacija slovenskih kmetov nasprotovala gradnji podzemske železnice, in sicer vedno v bran kraškemu ozemlju in ljudem, ki na njej živijo. Predsednik Agrarne skupnosti Vladimir Vremec je potrdil, da njegova organizacija povsem podpira krajevne juse in srenje, ki si prizadevajo za ohranitev kakovosti življenja na domači zemlji, devinska hotelirka Veronika Logar pa je ocenila, da bi z gradnjo uplinjevalnika »prav vsi izgubili.« M.K. Pokojni kriški župnik Maks Suard arhiv di Daneu, ki je s Suardom dolgo prijateljeval in z njim delil navezanost na kriško župnijo. Nadškof Crepaldi je preko svojega tajnika dal vedeti, da je zelo žalosten in pretresen. Skratka velika žalost, ki jo deli celotna kriška skupnost. Suarda, ki je bil doma od Svetega Ivana, so Križani vzeli za svojega, on pa Križ za svoj kraj. Zelo si je prizadeval za obnovo stare vaške cerkvice sv. Roka in več let vodil »protestne« maše na prostem (cerkvica je še danes zaprta in torej neuporabna). V vasi je bil priljubljen tudi zato, ker je deloval združevalno in bil na primer naklonjen sodelovanju z vaškim kulturnim društvom Vesna ter ostalimi krajevnimi organizacijami. Pod njegovim vodstvom je kriški Slomškov dom postal živahno kulturno središče, kjer se zbira tudi mladina iz sosednjih krajev. Do pred nekaj dnevi je dom tako gostil dijake z Dunaja, ki so na kriški "Gospudovi griži" vadili kamno-seštvo. Maks Suard, ki zapušča očeta, je bil v duhovnika posvečen 7. decembra 1995 v stolnici sv. Justa. Dolga leta je deloval v Bregu; najprej v Borštu, nato v Dolini in Mačkoljah. Od leta 2008 je vodil župnijo v Križu, poznan pa je bil tudi med župljani drugih krajev. Več let je na primer v Tržiču daroval tradicionalno mašo za slovenske rajne iz Laškega. Zelo poznan je bil tudi med mladimi. Bil je veroučitelj na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah, sodeloval je s Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo, prirejal zimske in poletne tabore za mlade iz openske dekanije, v Križu je prirejal oratorij za vaške otroke ter poletne tabore v Bohinjski Bistrici. Maks Suard je bil zaveden in družbeno angažiran Slovenec. Pred nekaj meseci smo na primer poročali o tem, kako je protestiral zaradi pomanjkanja dvojezičnih voznih redov avtobusnega podjetja Trieste trasporti, pred leti pa je bil med podpisniki pisma, ki ga je skupina Slovencev v Italiji naslovila na takratnega predsednika republike Milana Kučana in ostale najvišje slovenske politične predstavnike, da bi jih opozorila na »grobo kršitev jezikovnih pravic« - samo italijanske popisne pole za ljudsko štetje inštituta Istat. Bil je tudi član škofijskega sodišča, ki se je ukvarjal z beatifikaci-jo monsinjorja Jakoba Ukmarja. Skratka župnik in dušni pastir, a tudi družbeno angažirana ter razgledana osebnost, ki ga bodo v Križu ter na Tržaškem pogrešali vsi, ki so ga poznali. (st-pd) / TRST Sreda, 29. oktobra 2014 5 opčine - Urad za slovenske šole priredil srečanje o napovedani šolski reformi Kakšne možnosti in priložnosti nam prinaša »dobra šola«? Vrsta priporočil in predlogov za rešitev posebnih problemov, s katerimi se soočajo naše šole »Dobra šola«, ki jo snuje italijanska vlada Mat-tea Renzija, za zdaj ni še dobila oblike zakonskega osnutka ali odloka, saj je vlada v septembru izdala le seznam dobrih namenov in načelnih smernic, prav zato pa bi morala slovenska šola v Italiji v tem času izkoristiti priložnost ter oblikovati svoje predloge, začenši s pridobitvijo primernega števila osebja, izobraževanjem šolnikov v slovenščini, olajšanim postopkom priznanja diplom, pridobljenih v Sloveniji, krepitvijo pouka slovenskega jezika ter pridobitvijo potrebnih resursov za izpeljavo evalvacije šolnikov. V ta namen je Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino, potem ko je pretekli teden poskrbel za podobno pobudo v Gorici, v ponedeljek zvečer v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah priredil srečanje, namenjeno osebju, ki deluje na slovenskih šolah na Tržaškem. Uvodoma je načelnik Urada za slovenske šole Igor Giacomini orisal glavne točke dokumenta o »dobri šoli«, ki gredo npr. od odprave lestvic z zaposlitvijo 150.000 šolnikov, zaposlovanja na podlagi razpisov in evalvacije do stalnega izobraževanja šolnikov, preglednosti njihovega dela, odprave nepotrebnih birokratskih postopkov, uvajanja glasbenega pouka in športa ter zgodovine umetnosti, krepitve učenja tujih jezikov ter delovne prakse. V nadaljevanju sta predstavnik urada Tomaž Simčič in upokojena ravnateljica Ksenija Dobrila opozorila na stvari, za katere bi se morali zavzemati kot slovenska šola. Tu gre npr. za zagotovitev funkcionalnega seznama osebja, ohranitev suplentov ter dosego potrebnih notranjih norm na področju usposabljanja in zaposlovanja, dalje je potrebno doseči pravico do izobraževanja šolnikov v slovenskem jeziku ter zapisati, naj bo izobraževanje v Sloveniji pravno priznano, medtem ko službenega napredovanja ne smejo pogojevati številčni parametri. Na področju evalvacije šolnikov je potrebno pridobiti človeške in materialne resurse, ki jih trenutno ni, pri čemer je tu pomemben Urad za slovenske šole, ki mu je treba dati avtonomijo in združiti osebje, ki je bilo izbrano na lanskem razpisu, s tistim, ki ga predvideva šolski zakon iz leta 1973. Kar se tiče izobraževanja šolnikov, je treba doseči opravljanje didaktične prakse na slovenskih šolah v Italiji ter urediti, da bi čimprej priznali strokovne naslove, dosežene v Sloveniji, prav tako bi moralo biti kreditiranje strokovnega izobraževanja enako v Italiji kot v Sloveniji. Pri razpisih za ravnatelje je treba dobiti možnost, da se del izpita opravi v slovenščini. Srečanje je potekalo v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah fotodamj@n Napovedana reforma prinaša tudi nove možnosti, saj bi lahko uredili posebno poglavje o slovenski šoli, zato bi morali združiti sile in izdelati skupen dokument. Med novimi možnostmi je tudi ureditev in nadgradnja statusa Urada za slovenske šole ter dopolnitev članstva Deželne komisije za slovenske šole z vključitvijo izvoljenih predstavnikov v občinah in pokrajinah. Prav tako se ponujajo tudi možnosti krepitve pouka slovenščine ter glasbe, likovne umetnosti in športne vzgoje. Dobrodošla bi bila svetovalna služba, prav tako vlaganje sredstev v šolske stavbe, internetno povezovanje decentriranih šol z matično šolo ter krepitev povezanosti med šolsko in izven-šolsko ponudbo. Nekaj omenjenih ugotovitev je ponovila pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni, po mnenju katere si je treba zastaviti tisto, kar zares želimo, da bi naša šola imela, pri tem pa je predlagala ureditev spletnega stičišča za izmenjavo mnenj, medtem ko mora po mnenju poslanke Tamare Blažina predloge pripraviti stroka, se pravi Urad za slovenske šole in Deželna komisija za slovenske šole, šele nato nastopi politika. Iz vrst prisotnih šolnikov pa je prišla vrsta opo- zoril v zvezi s priznanjem univerzitetnih diplom iz Slovenije ter izobraževanja osnovnošolskih učiteljev na videmski univerzi, kjer je treba doseči, da imajo študentje možnost priprave na poučevanje na slovenskih šolah, pri krepitvi pouka slovenščine pa so potrebne tudi urejene knjižnice z usposobljenimi knjižničarji. Točno je treba tudi določiti potrebo po večjem številu učiteljev, določiti bi morali tudi število učencev, ki je potrebno za razdružitev razredov. Slišati je bilo tudi predlog, naj bi osebje prejemalo višjo plačo zaradi dvojezičnega poslovanja, več kritik pa je bilo izrečenih na račun določil o napredovanju šolnikov, kjer ni jasno, po katerih kriterijih bi ravnateljstva določala »pridne« in »manj pridne« šolnike, oz. kakšno vlogo bodo imeli tisti šolniki, ki ne bodo deležni napredovanja. Med izrečenimi predlogi je bil npr. tudi ta, da bi pred nastopom službe učitelji oz. profesorji opravili izpit iz znanja slovenščine, slišati pa je bilo tudi opozorilo na negotovo usodo dolgoletnih suplentov, ki se nahajajo v tretjem pasu zavodskih lestvic. Vsekakor morajo biti šole v stanju izvajati vse naloge, ki jim jih nalaga napovedana reforma, trenutno pa nimajo denarja niti za fotokopije. (iž) Danes nagrajevanje učencev Glasbene matice Glasbena matica bo danes nagradila učence, ki so se v prejšnjem šolskem letu posebno izkazali na raznih izpitih, tekmovanjih, nastopih in izpopolnjevanjih. Slovesnost ob začetku novega šolskega leta bo ob 18. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Njeni protagonisti bodo mladi glasbeniki vseh sedežev in podružnic Glasbene matice na deželnem teritoriju, ki bodo prejeli priznanja za nadpovprečno dobro opravljeno delo. Letošnji nagrajenci, ki bodo tudi nastopili in s tem obogatili slovesnost s koncertnim značajem, pripadajo oddelkom za klavir, harfo, violino in tolkala. Posvet o zaposlovanju sedanjih in bodočih kadrov Na tržaški univerzi (v veliki dvorani H3) bo danes popoldne govor o zaposlovanju, o izkušnjah sedanjih vodilnih kadrov in priložnostih za izobraževanje, ki jih razne ustanove ponujajo bodočim kadrom. Posvet prireja združenje mened-žerjev CIDA, sooblikovali pa ga bodo nekateri direktorji (na primer bolniško-univerzitetnega podjetja iz Trsta in vi-demskega združenja obrtnikov), študentje in univerzitetni profesorji. Priče-tek ob 15. uri. Razstava ob 30-letnici krvodajalskega združenja Krvodajalsko druženje ADS praznuje 50 let in ob tej priložnosti odpira fotografsko razstavo v prostorih knjižnice deželnega sveta Livio Paladin (vhod iz Ul. Giu-stiniano). Razstavo bo danes ob 11. uri odprl predsednik ADS Ennio Furlani, ki zaseda to mesto že 30 let. Terensko vozilo v avtobus pri tržaškem sodišču Sinoči ob 19.50 sta se v Ulici Coroneo zaletela mestni avtobus podjetja Trieste tra-sporti, ki je vozil proti Ul. Fabio Severo in terensko vozilo daihatsu terios. Zgodilo se je v križišču z Ul. Zanetti pri sodni palači. Džip se je celo prevrnil, voznico so iz vozila izvlekli gasilci. Sprva je kazalo, da so posledice lahko hude, po si-nočnjih informacijah službe 118 in mestnih redarjev pa ženska naj ne bi bila hudo poškodovana. Sprejeli so jo na urgenco katinarske bolnišnice. katinarska bolnišnica - Tržačanka Marina Stocca Ponesrečenka umrla tri dni po nesreči na Opčinah V ponedeljek je v katinarski bolnišnici izdihnila 59-letna Tržačanka Marina Stocca, žrtev petkove prometne nesreče na Opčinah. Novico so včeraj potrdili karabinjerji nabrežin-skega poveljstva, ki preiskujejo vzroke nesreče. Žrtev je podlegla številnim hudim poškodbam, njeno zdravstveno stanje je bilo že takoj kritično. Ženska, ki je stanovala v Ulici Molino a vento pri Svetem Jakobu, se je v petek okrog 18. ure s svojim skuterjem honda SH pripeljala iz Ulice Papaveri na pokrajinsko cesto št. 35, ko Razbitine skuterja znamke Honda, ki ga je ob trčenju povsem razneslo fotodamj@n je iz smeri openskega krožišča s povečano hitrostjo pripeljalo terensko vozilo subaru forester, ki ga je upravljal 65-letni B.G. iz devinsko-nabrežinske občine. Trčenje je bilo izredno močno, skuter je razbilo na dva dela in ga popolnoma razneslo, številni kosi so pristali 30 metrov daleč od križišča. Reševalci službe 118 so ponesrečenko oživljali in jo prepeljali v bolnišnico, na oddelku za oživljanje so se zdravniki z njo ukvarjali do ponedeljka, ko je dokončno podlegla poškodbam. opčine - Kronika Neuspešna kraja torbice in ovadba Openski karabinjerji so v ponedeljek izsledili in kazensko ovadili moškega, ki je hotel ukrasti torbico neki ženski. Do poskusa kraje je prišlo pri cerkvi Marije Kraljice sveta v Ulici Carsia. 25-letni nigerijski državljan B.P. se je približal mimoidoči ženski in jo zaprosil za denar, ona se ni ustavila, moški pa ji je sledil. Ko jo je dohitel, je zgrabil torbico in jo povlekel, ženska pa se ni dala. Torbice ni spustila iz rok, s pločnika je stopila na cestišče in zaklicala na pomoč. Tat se je tako znašel v središču pozornosti: spustil je plen in naglo odšel. Ženska je nemudoma poklicala karabinjerje, ki so pravkar izvajali nadzorne dejavnosti med Opčinami in Prosekom. V nekaj minutah so zalotili mladega moškega, ga odvedli v vojašnico in ovadili. Pokrajinsko poveljstvo kara-binjerjev in Pokrajina Trst sta pred kratkim uvedla informativno kampanjo, ki poziva občane, naj uporabljajo enotno telefonsko številko za klice v sili 112. promet - Včeraj in danes Dela v Ul. Milano povzročajo zastoje V centru mesta je včeraj zjutraj nastal pravi prometni kaos. Po navedbah Mestne policije naj bi do tega prišlo zaradi nepredvidenih del v Ul. Milano, kjer so delavci družbe Acegas morali opraviti nujna vzdrževalna dela. Zaradi okvare cevi je namreč na odseku med Ul. Milano in Ul. XXX Ottobre v ponedeljek zvečer brez vode ostalo kar nekaj gospodinjstev. Hude prometne težave pa so nastale včeraj zjutraj, ko so se ljudje s svojimi jeklenimi konjički odpravili v službo. Kolone avtomobilov so se počasi valile, promet pa so usmerjali tudi mestni redarji. Popolna zapora ceste je bila v Ul. Milano na odseku med Ulicama Filzi in Carduc-ci, prometni zamašek pa je nastal v vseh okoliških ulicah. Sprva je bilo rečeno, da naj bi tehniki podjetja Acegas nujna popravila končali sinoči, a jim žal tega ni uspelo. Dela se bodo zavlekla čez ves današnji dan. Zato voznikom priporočamo, naj se izognejo tega območja. (sč) e Sreda, 29. oktobra 2014 TRST / delavske zadruge - Mrzlično reševanje Stečajni sodniki bodo počakali še pet tednov Tržaška zadružna družba Cooperative operaie še ne gre v stečaj. Stečajni sodniki Arturo Picciotto, Riccardo Merluzzi in Daniele Venier so včeraj v skladu z napovedmi že sprejeli predlog sodnega upravitelja Maurizia Consolija in mu podaljšali mandat do 1. decembra, ko bo prihodnja obravnava. Stečaj je zahtevalo državno tožilstvo, a, kot kaže, še obstaja upanje za drugačen razplet. Sodni senat je potrdil, da upravitelj Consoli s svojim delom »zagotavlja operativnost podjetja in hkrati ponuja resne perspektive za izhod iz krize«. Njegov načrt za reševanje podjetja je po oceni sodnikov znatno boljši od tistega, ki so ga prejšnji upravitelji predstavili, preden je državno tožilstvo predlagalo stečaj. Poteza tožilstva je povzročila hiter zasuk: upravni odbor družbe je propadel in predsednik Livio Marchetti je moral spustiti njene vajeti. Consoli je včeraj izjavil, da sodniki priznavajo možnost konkretne rešitve podjetja: »Rešitev krize delavskih zadrug pomeni ohranjanje njihovih vrednot in kompetenc. Tako bodo imeli člani zajamčene prihranke, krajevni gospodarski sistem pa delovna mesta in storitve.« Con-soli vabi vse, naj zaupajo podjetju. Dobavitelje je pozval, naj prispevajo z neprekinjeno dobavo blaga trgovinam, od tega so odvisni tudi njihovi krediti. V slabih petih tednih bo sodni upravitelj moral poskrbeti, da se kljub 30 turizem Štalca: razstava o pijači v prvi svetovni vojni V šempolajski Štalci bodo danes ob 20. uri odprli razstavo Pijača v prvi svetovni vojni. Zamisel za prikaz vsega, kar je bilo takrat s pijačami povezanega, torej steklenic, sodov, vrčkov, kozarcev, tematskih razglednic in drugega gradiva, sta dala Bruno Santini in Marco Perrino. Na današnjem odprtju bosta sodelovala tudi glasbenika Martina Feri in Aljoša Saksida, ki bosta zapela nekaj pesmi na temo prve svetovne vojne. Razstava bo na ogled do 23. novembra ob petkih, sobotah in nedeljah. V projektu T-lab tudi SDGZ Delitev uspešnih izkušenj in poudarek na mreženju Tudi SDGZ je v prejšnjih dneh sodelovalo v Portorožu na zaključni konferenci evropskega projekta s področja turizma T-Lab. V prvem delu dogodka, ki so ga poimenovali Od ideje do izvedbe, so predstavili poziv T-lab Snovalec in njegove rezultate. Gostili so tudi svetovalca, ki je z udeleženci konference delil izkušnjo svetovanja podjetjem in posameznikom v sklopu poziva T-lab Snovalec. Walter Filiputti, predsednik konzorcija za povezovanje kulinarične ponudbe v Furlaniji Julijski Krajini, je predstavil uspešen projekt »Via dei Sa-pori«, Tamara Kozlovič iz Turistične organizacije Koper je predstavila projekt Gastronomski zakladi Istre, Maša Klavora iz Fundacije Poti miru v Posočju je delila izkušnjo povezovanja ponudnikov iz Slovenije in Italije, ki skupaj razvijajo produkte na temo prve svetovne vojne, Andrea Martel-lato iz Združenja občin na obrežju reke Brente pa je predstavil mreženje in projekt turističnih ponudnikov »De-lizie della Brenta.« Konferenco so zaključili z okroglo mizo z naslovom Iz tradicije v inovacijo. Svoje izkušnje in poglede so predstavile Divna Čuk (Agencija Aurora Viaggi), dr. Irena Fonda (Fon-da.si), Michela Predan (Razpršeni hotel Nadiških dolin) in Katja Roš (Nebesa). Predstavitve z dogodka bodo objavljene na portalu www.tou-rism-lab.eu. Mreženje in povezovanje je bila osrednja tema drugega dela dogodka. Projekt T-lab je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Včeraj danes Danes, SREDA, 29. oktobra 2014 IDA Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 16.57 - Dolžina dneva 10.17 - Luna vzide ob 11.49 in zatone ob 21.44. Jutri, ČETRTEK, 30. oktobra 2014 MARCEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,8 stopinje C, zračni tlak 1023,1 mb ustaljen, vlaga 49-odstotna, veter 23 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 19,4 stopinje C. Glavni aduti sodnega upravitelja družbe Cooperative operaie so hipermarket in drugi prostori v nakupovalnem središču Torri d'Europa, s prodajo katerih bi lahko poravnal veliko dolgov arhivska slika milijonom dolgov ohrani čim več prodajaln in delovnih mest. 17.000 varčevalcev (oz. posojilodajalcev) ima deleže v skupni vrednosti 103 milijonov evrov. V teku so pogajanja z družbo Coop Nordest in finančno družbo Cia (lastnico znamke Conad) glede kupoprodaje številnih tržaških marketov in nepremičnin, zlasti hi-permarketa in drugih prostorov v nakupovalnem središču Torri d'Europa. Tam naj bi se dalo iztržiti od 60 do 80 milijonov evrov. (af) [I] Lekarne Od ponedeljka, 27., do petka, 31. oktobra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 - 040 631785, Ul. F. Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 - 040 302800. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M Izleti [Tü Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. Slovenska skupnost čestita deželnemu svetniku Igorju Gabrovcu in ženi Jadranki ob rojstvu hčerke Sofije ter jima vošči obilo družinskega zadovoljstva. ¿j Čestitke V Samatorci pri Trčunevih naš BORIS 50. rojstni dan slavi, vse najboljše in najlepše mu iz srca želijo Ariella, Daniele in Matteo z Ivano. Dragi BORIS, 50 jih danes slaviš, še mnogo srečnih in brezskrbnih dni, vsa klapa ti želi. U Kino SKD DRAGO BOJAN organizira tridnevno novoletno potepanje v Lovran pri Opatiji. Zainteresirani naj se oglasijo na tel. št.: 340-2741920 (Mirela) najkasneje do petka, 31. oktobra. ČAROBNI PREDBOŽIČNI DUNAJ -tridnevni izlet v organizaciji SKD Primorec, od 6. do 8. decembra: božični sejmi, koncert Straussovih in Mozartovih melodij, ogled rezidence Schonbrunn, voden ogled Musikverein - sedež Dunajskih filharmonikov in še marsikaj. Info na tel. 040-214412 (v večernih urah). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU in KRU.T vabita člane in prijatelje, da se v četrtek, 18. decembra, z avtobusom skupaj odpeljejo do Ljubljane na ogled praznično okrašene slovenske prestolnice in božičnih stojnic. Dodatne informacije in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nadstropje. Tel. 040-360072. AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »The Judge«. ARISTON - 18.45, 21.00 »Class Enemy«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 21.45 »Halimin put«; 18.00, 20.00 »Amo-reodio«. FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il sale della terra«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.40, 21.30 »Il giovane favoloso«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 17.50, 21.00 »Boyhood«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 19.10, 20.40, 22.15 »Buoni a nulla«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.40, 20.40 »Drakula: Skrita zgodba«; 14.20 »Hrabri avtek«; 14.15, 16.15, 18.50, 20.00 »Labirint«; 17.00, 21.00 »Ni je več«; 16.40, 20.30 »Olivia«; 19.45 »Sprehod med nagrobniki«; 14.10, 15.10, 16.10, 18.10, 20.10 »Vloga za Emo«; 15.00, 17.00, 18.30 »Čebelica Maja«; 14.00, 16.00, 18.00 »Čebelica Maja 3D«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Drakula: Skrita zgodba«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.10, 20.00, 22.15 »Soap opera«; 18.30 »Amore, cucina e...curry«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Hermita-ge - 250? anniversario«; 22.15 »Maze Runner - Il labirinto«; 16.30, 18.20 »Tutto puo cambiare«; Dvorana 3: 16.30, 18.30, 20.45 »Guardiani della galassia«; 21.45 »Guardiani della ga-lassia - 3D«; Dvorana 4: 16.40, 20.30 »Io sto con la sposa«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 22.15 »...e fuo-ri nevica«; 16.30, 19.00, 21.30 »Ma-ze Runner - Il labirinto«; 16.10, 18.50, 21.30 »The Equalizer - Il vendicato-re«; 20.05 »Tutto puo cambiare«; 16.20, 18.50, 21.20 »Guardiani della galassia«; 17.00, 19.30, 22.00 »Guar-diani della galassia 3D«; 16.10, 18.55, 21.40 »The Judge«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Soap opera«; 16.10 /Primorski r dnevnik Mcmedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA obvešča, da bo v ponedeljek, 3. novembra 2014 urad zaprt. i m »Boxtrolls - Le scatole magiche«; 18.10 »Lucy«. TRŽIČ-KI NEM AX - Dvorana 1:17.30, 19.50, 22.10 »Guardiani della galassia«; Dvorana 2: 17.00, 19.30, 22.00 »The Judge«; Dvorana 3:18.00,19.50 »... e fuori nevica!«; 21.30 »Guardiani della galassia 3D«; Dvorana 4: 17.40, 20.40 »Boyhood«; Dvorana 5: 17.20, 20.20 »II giovane favoloso«. 0 Prireditve FOTOVIDEO vabi na otvoritev fotografske razstave Brune Bussani »Scrit-te di strada«, ki bo danes, 29. oktobra, ob 18.30 na sedežu, Ul. S. Giorgio 1. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ in tovariši pri SKD Tabor - Opčine vabi na predstavitev knjige Bogomile Kravos »Zgodba mojega očeta« danes, 29. oktobra, ob 20.30. Z avtorico se bo pogovarjala Ivana Suhadolc. RAZSTAVA FRANKO VECCHIET »Poskusni odtisi in druge zabave« v MIB - School of Management, Palača Fer-dinandeo - Oširek Caduti di Nassi-riya 1. Vabljeni danes, 29. oktobra, ob 17.30 na finissage. Razstava bo na ogledu do torka, 11. novembra. Vodeni obiski z umetnikom vsak torek od 17. do 19. ure. SKD VIGRED vabi danes, 29. oktobra, ob 20. uri v Štalco v Šempolaju na otvoritev razstave »Pijača v 1. svetovni vojni«. FOTOVI DEO TRST80 vabi na ogled fotografskih razstav: v gostilni v Križu -Alessio Fiorentino »Skriti obrazi«; v gostilni pri Ferlugih - Marko Civardi in Tiziano Neppi »Naša ošterija danes in pred 100 leti«; v restavraciji v Prečniku - Miloš Zidarič »Pobiranje sivke«. FOTOVI DEO TRST80 prireja v petek, 31. oktobra, ob 20. uri na sedežu v Ul. S. Giorgio 1 (nad slovenskem konzulatom) predavanje Dušana Jelinčiča »3 x 8000«, na katerem bo avtor prikazal fotografije s svojih podvigov na himalajskih osem-tisočakih. Vabljeni! SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 31. oktobra, ob 20.30 na predstavitev knjige ob besedi in slikah. Avtor Berti Bruss »Tu, i miei occhi - io, l'anima tua«, z njim se bo pogovarjal Ladi Vodopivec. Glasbena kulisa Ženske vokalne skupine Barkovlje, vodi A. Pertot. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 3. novembra, ob 20.30 na predstavitev pesniške zbirke Janeza Povšeta Pesmi ob poti. Z njim se bo pogovarjala avtorica spremne besede Majda Cibic. Loterija 28. oktobra 2014 Bari 62 16 58 64 43 Cagliari 84 69 8 40 11 Firence 44 82 50 4 81 Genova 64 18 57 45 22 Milan 77 53 60 83 58 Neapelj e 15 59 74 32 Palermo 14 78 89 42 79 Rim 63 74 39 89 81 Turin 65 80 43 26 62 Benetke 42 10 28 31 13 Nazionale 30 22 6 88 38 Super Enalotto Št. 129 Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it 26 30 32 36 44 61 jolly S7 Nagradni sklad 36.339.908,85 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 4 dobitnikov s 5 točkami 53.484,33 € 443 dobitnikov s 4 točkami 498,94 € 18.201 dobitnikov s 3 točkami 23,89 € Superstar 56 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitnika s 4 točkami 49.894,00 € 81 dobitnikov s 3 točkami 2.389,00 € 1.505 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 10.069 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 26.037 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 29. oktobra 2014 1 /^glasbena Mil matica SLOVESNA OTVORITEV ŠOLSKEGA LETA 2014-15 NASTOP IN NAGRAJEVANJE NAJBOLJŠIH UČENCEV sreda, 29.oktobra 2014, ob 18.00 Razstavna dvorana ZKB na Opčinah Vljudno vabljeni! Prireditev omogočila ZKB □ Obvestila KNJIŽNICA P. TOMAZIC in tovariši pri Skd Tabor-Opčine vabi na predstavitev knjige Bogomile Kravos Zgodba mojega očeta danes, 29. oktobra ob 20.30. Z avtorico se bo pogovarjala Ivana Suhadolc. H Šolske vesti OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2014/15 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Prošnje, opremljene z ustrezno dokumentacijo, je treba predložiti do 26. novembra. Info: Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Nabrežina 102, tel. 040-2017375. NA BARKOVLJANSKEM POKOPALIŠČU, ob spomeniku padlih, bo danes, 29. oktobra, ob 15. uri polaganje vencev predstavnikov Republike Slovenije, KD Barkovlje iz Zveze partizanov. Po starem običaju bo blagoslov grobov v soboto, 1. novembra, ob 14.30. NA OBČINSKEM SPOMENIKU V DOLINI bo danes, 29. oktobra, ob 15. uri svoj venec položilo konzularno predstavništvo Republike Slovenije. V petek, 31. oktobra, z začetkom ob 9. uri (iz Nabrežine) se bodo župani vseh občin na tržaškem poklonile umrlim, na našem spomeniku bodo predvidoma okoli 11. ure; ob 15.30 bo občinska slovesnost s sodelovanjem pevskega zbora Pod Latnikom, ki ga vodi Manuel Purger in s priložnostno mislijo župana Sandyja Kluna. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI bo ob Dnevu spomina na rajne polagala vence danes, 29. oktobra, v Gro-padi skupno z delegacijo Sveta slovenskih organizacij pred spomenikom padlim v prvi svetovni vojni ob 14.15, na spomeniku na bazovski gmajni ob 15. uri ter v Rižarni ob 16. uri. UČENCI IN UČITELJICE COŠ S. GRUDNA v Šempolaju obveščamo vaščane, da jih bomo ob priliki Vhti-ča obiskali danes, 29. in v četrtek, 30. oktobra, v jutranjih urah. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v četrtek, 30. oktobra, ob 20.30 na poskusni večer tečaja »Telovadba smeha«. Sproščujočo telovadbo, primerno za vse starosti, ki vključuje tudi elemente plesa, glasbe in petja bo vodila mentorica z mednarodnim spričevalom Karmen Pribac iz Kopra. OB 110-LETNICI ROJSTVA SKLADATELJA STANETA MALIČA: župnija sv. Jerneja ap. in MeCPZ Sv. Jernej, v sodelovanju z ZCPZ - Trst, vabijo na spominsko sv. mašo, ki bo v četrtek, 30. oktobra, ob 19. uri v župnijski cerkvi na Opčinah. OBČINA ZGONIK - OBČINSKI SVET se bo sestal v četrtek, 30. oktobra, ob 12. uri. OTROCI VRTCA E. KRALJ IN UČENCI COŠ P. TOMAŽIČ se bodo v četrtek, 30. oktobra, ob 15.30 poklonili padlim pred vaškim spomenikom. Vabljeni. POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTINA NA PROSEKU - Rajonski svet za Zahodni Kras in vaške organizacije prirejajo razstavo in pokušnjo fanclov z dušo, ki bo v soboto, 8. novembra, ob 18. uri na sedežu rajon- skega sveta. Vabimo vaščane in vaš-čanke, ki želijo razstavljati svoje dobrote, da se prijavijo v uradu rajonskega sveta na Proseku št. 159 ali na tel. št. 040-225956 do 30. oktobra. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE OBČINE DOLINA vabi člane in simpatizerje na aktiv v četrtek, 30. oktobra, ob 19. uri v foyerju gledališča Prešeren v Boljuncu. TEČAJ SLOVENŠČINE pri SKD Drago Bojan-Gabrovec: v četrtek, 30. oktobra, začetniški. Urnik: 20.00-21.30. Info na tel. 340-2741920 (Mirela). UČENCI OŠ A. Sirka in malčki iz vrtca J. Košute se bodo v četrtek, 30. oktobra, ob 10.00 poklonili padlim na pokopališču. OBČINA ZGONIK se bo ob dnevu mrtvih poklonila spominu padlim v odporniškem gibanju in NOB, s polaganjem vencev na spomenike in grobove po naslednjem razporedu: v petek, 31. oktobra, ob 12.00 - Prose-ško pokopališče; ob 12.20 Proseška postaja; ob 18.00 Zgonik - zbirališče; ob 18.15 Repnič - spominska plošča; ob 18.30 Briščiki - hiša spomenik; ob 18.45 Gabrovec - vaški spomenik; ob 19.00 Samatorca - vaški spomenik; ob 19.15 Salež - vaški spomenik; ob 19.30 Zgonik - vaški in občinski spomenik. Pri spomenikih bo v popoldanskih urah nastopil MoPZ Rdeča zvezda. Občinska uprava vabi vse občane ter društva in organizacije, da se ob navedeni uri zberejo pri spomenikih za skupni poklon padlim. PILATES - vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 obveščata, da vadba v petek, 31. oktobra, odpade. POKUŠNJA VIN - pobude v okviru praznika Sv. Martina na Proseku: rajonski svet za Zahodni Kras vabi pro-seške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo 5. pokušine vin, ki bo 11. novembra na dvorišču rajonskega sveta. Razstavljavci naj se javijo v tajništvu do 31. oktobra ali na tel. št. 040225956. SVETOVALCI RAJONSKEGA SVETA za Zahodni Kras bodo polagali vence v petek, 31. oktobra, po sledečem urniku: ob 15.30 pokopališče Prosek, ob 15.45 pokopališče Kontovel, ob 16.00 avstro-ogrsko pokopališče, ob 16.15 pokopališče Križ. TELOVADNE URICE za otroke vrtcev s slovenskim učnim jezikom od oktobra do konca maja, vsako sredo z urnikom: 15.30-16.30 ali 16.30-17.30 v večnamenski dvorani Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel, Ul. Ginnasti-ca 72. Info tel. 040-573141 ali urad@dijaski.it. UČENCI OŠ »FRAN MILČINSKI« IN DIJAKI NSŠ »SV. CIRIL IN METOD« vabijo na pohod miru, ki bo v petek, 31. oktobra. Zbirališče ob 10. uri pred cerkvijo na Katinari. Udeleženci pohoda se bodo podali mimo pokopališča, po kolovozu do Lonjerja, kjer bo ob 11. uri pred spominkom polaganje cvetja. VZPI - ANPI, ANED IN ANPPIA bodo v petek, 31. oktobra, polagala vence na tržaške spomenike in obeležja padlim v NOB. Zbirališče ob 9.00 pred obeležjem v Ul. Massimo DAze-glio, z zaključkom polaganja venca v Rižarni. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob Dnevu preminulih v soboto, 1. novembra, ob 10.30 s polaganjem vencev k spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ul. 192). Svečanost bo uvedel predsednik združenja Adriano Du-gulin. Sodeluje ŽePZ I. Grbec pod vodstvom Silvane Dobrilla ob harmonikarski spremljavi Silvana Kralja. V petek, 31.oktobra, pa bodo člani odbora od 15. ure dalje polagali rože k spomenikom padlim najprej na Vojaškem pokopališču in zatem na glavnem pokopališču pri Sv. Ani. ANPI - VZPI BOLJUNEC, SKD F. Prešeren, Mladinski dom in Fantovska Boljunec, vabijo na počastitev padlim v NOB v soboto, 1. novembra, v Bo-ljuncu. Zbirališče na Gorici ob 16. uri. Slavnostni govornik Renato Kneipp, sodeluje zbor Fante pod latnikom in šola »Fran Venturini«. Na častni straži taborniki in skavti. KD SLOVAN IN SKD SKALA ter VZPI-ANPI s Padrič in iz Gropade vabijo vaščane obeh vasi, da se spomnijo svojih padlih v NOB v soboto, 1. novembra, ob 9.45 pred spomenikom v Gropadi in ob 10.00 pred spomenikom na Padričah. Nastopil bo MePZ Skala-Slovan. KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI E. An-tončič prireja v soboto, 1. novembra, v sodelovanju z vaškimi organizacijami povorko in polaganje vencev na obeležja NOB. Zbirališče ob 11.15 v Ljudskem domu v Križu. VZPI - ANPI SEKCIJA DOMJO IN KD FRAN VENTURINI vabita na svečanost ob vaškem spomeniku padlim v NOB v soboto, 1. novembra, ob 14. uri. VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci vabi na počastitev padlim v NOB. Zbrali se bomo v soboto, 1. novembra, ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Odšli bomo v povorki k vaškemu spomeniku na Dunajski cesti in nato na opensko pokopališče. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomenikih P. Tomažiča in tovarišev, 71 talcev, Rozalije Kocjan-Guličeve, petih kurirk in štirih tovarišev v parku ob Kraški ulici. Sodelujejo MoPZ Tabor in MoPZ Sv. Jernej, Kostanca Mikulus, taborniki in skavti. JUS BANI obvešča upravičence, da kdor namerava pristopiti k sečnji ali nabiranju drvi, naj se čim prej javi pri naslednjih osebah: Igor Križmančič (040-214306) ali Neva Hussu (040212403). OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta zaradi dopusta do ponedeljka, 3. novembra, vključno. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 6. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Urniki odprtih vrat sejma: petek, 7. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 8. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 9. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2015. Info: 347-5292058, www.skbrdina.org SKD S. ŠKAMPERLE sporoča, da bo redni (volilni) občni zbor v četrtek, 6. novembra, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicu v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj, Vrdel-ska cesta 7. Vljudno vabljeni! 40-LETNIKI (1974) se srečamo v Rep-nu v soboto, 15. novembra, ob 20. uri ob večerji z glasbo. Pridruži se nam! Pokliči najkasneje do sobote, 8. novembra, na tel. št.: 040-327115. 50-LETNIKI IZ TREBČ se dobimo v soboto, 8. novembra, ob 15.30 pred spomenikom padlim v Trebčah. Vabimo vse vaščane in prijatelje, da se nam pridružijo, da skupaj nazdravimo! ZDRAVA HRBTENICA za vse starostne skupine, preprečevanje bolečine v hrbtu, inkontinence, osteoporoze, itd. Vadba poteka vsak dan pri vas doma ali v studiu na Terminalu v Sežani. Info tel. 00386-41692247. KRU.T obvešča, da bo v torek, 11. novembra, ob 15. uri na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8 v drugem nadstropju, stekla delavnica »Od jeseni do zime: z barvami in podobami v svojo notranjost« s psihologinjo in psihote-rapevtko Jano Pečar. Dodatne informacije in obvezna prijava na društvenem sedežu tel. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. DO SVOBODNEGA GIBA - revija otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD bo v soboto, 29. novembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah. Rok prijave zapade v petek, 14. novembra. Info: 040-635626 ali in-fo@zskd.eu. 50-LETNIKI z Opčin, Repna, Banov, Trebč, Padrič, Gropade in Bazovice se dobimo na večerji v soboto, 15. novembra, ob 19. uri. Zaželena prijava do četrtka, 30. oktobra, na tel. 3406719437 (Dunja) in 348-2545082 (Tanja). DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - Trst prireja začetniški čebelarski tečaj, ki se bo odvijal na društvenem sedežu na Padričah. Pričel se bo v torek, 18. novembra, ob 20.00 in se bo odvijal do poletja (zajeta celoletna čebelarska sezona). Predviden je teoretični del ter praktični del v društvenem čebelnjaku in ogledi čebelnjakov nekaterih naših članov. Vpiše se lahko vsakdo, ki bi rad spoznal čebele ali se s čebelarstvom tudi resno ukvarjal. Vabljeni zainteresirani, da se čimprej vpišejo (do 15. novembra). Informacije na tel. št. 0039-3383881424. (Danijel). ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si odprta prijavnica za Primorsko poje 2015. Rok prijave zapade 30. novembra. SOCIALNA SLUŽBA Socialnega Okraja 1.1 (Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor) obvešča, da je mogoče oddati vlogo (do 1. decembra) za subvencijo za znižanje mesečnin otroških jasli in ostalih storitev za najmlajše v šolskem letu 2013/2014. Obrazci so na razpolago na spletnih straneh občin Socialnega Okraja in na sedežu Socialne službe Okraja 1.1, v Naselju Sv. Mavra 124 - Sesljan. Info: Socialna služba - Naselje Sv. Mavra 124 (Se-sljan): petek od 8.30 do 10.30. Tel. 040-2017387. 0 Mali oglasi BLIZU TRGA OBERDAN dajem v najem študentom stanovanje sestavljeno iz: dnevne sobe, kuhinje, kopalnice in dveh spalnih sob. Tel. št.: 3498430222. POMAGAM PRI UČENJU višješolcem in srednješolcem - večletna izkušnja. Tel.: 339-8201250. PRODAM avtodom, motorhome laika 57 S, letnik '91, opremljen z vsemi dodatki. Tel. št.: 333-4872311 (v jutranjih urah). PRODAM domače klobase. Tel.: 3395472406. PRODAM sliko Stanota Žerjala velikosti 120 x 90. Motiv: Cesta skozi gozd proti jezerčku. Tel. št.: 040-272701 (ob uri obedov). V BLIŽINI glavne univerze oddam obnovljeno stanovanje, primerno za dve osebi. Tel.: 327-6950659. V ZGODOVINSKEM DELU Štanjela, na slovenskem Krasu, prodamo hišo z vrtom, cena po dogovoru. Tel. 0038641314995. ZANESLJIVA GOSPA z izkušnjami išče delo pri negi starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št.: 040-228658. Prispevki Ob 1. obletnici smrti Ivana Kalca daruje sosed Svetko Kalc z družino 20,00 evrov za cerkev v Gropadi. V spomin na dragega tovariša Gianni-ja Kralja daruje Sveto Kralj 25,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Pepko Milič por. Kobal darujejo Zigonovi 30,00 evrov za cerkev sv. Mihaela v Zgoniku. V spomin na dragega Giannija Carlija darujejo žena Anica ter hčerki Katja in Jerneja z Robijem 100,00 evrov za MoPZ Tabor z Opčin, 75,00 evrov za združenje Anvolt Onlus ter 75,00 evrov za združenje Volop z Opčin. V spomin na dragega moža in očeta Avgusta Castellanija, ob 100. obletnici rojstva, darujejo žena Marija ter hčerki Alenka in Marina 50,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo, 50,00 evrov za TPPZ P. Tomažič in 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB Sv. Ana, Škedenj in Ko-lonkovec. t Zapustila nas je mama in nona Marija Marzi Pozdravili jo bomo v petek, 31. oktobra, od 9.30 do 11.20 v ulici Costalunga, sledi blagoslov. Sv. maša z žaro bo v sredo, 12. novembra, ob 14. uri v bazovski cerkvi. Svetka in Ladko z družinama t Zapustila nas je naša draga mama in nona Elsa Prasel vd. Marzi ■ra t/'M Žalostno vest sporočajo hči Elisabetta in sin Ervino z družinama ter vsi sorodniki. Pogreb bo v petek, 31. oktobra, od 12. do 13. ure v cerkvi sv. Martina v Dolini. Sledila bosta sveta maša in pokop na domačem pokopališču. Dolina, 29. oktobra 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Draga nona, hvala za vse modre besede, dobre nasvete in vse lepe trenutke, ki smo jih doživeli skupaj. Nasmeh na tvojem obrazu bo za vedno v našem spominu. Cecilia, Luka, Andrea, Lorenzo in Sebastiano ^ Po dolgi bolezni nas je zapustil Emil Sedmak m ei Žalujoča žena Anica z družino sporoča, da bo pogreb v cerkvi Sv. Križa dne 30. oktobra ob 14. uri. Od 10. do 14. ure bo ležal v domači kapeli, sledila bo sv. maša in pokop. Križ, 29.10.2014 Pogrebno podjetje Zimolo Ob izgubi Milkota Sedmaka izrekamo občuteno sožalje ženi Anici in družini. Cerkveni pevski zbor iz Sv. Križa 8 Sreda, 29. oktobra 2014 TRST dsi - Tokratni ponedeljkov večer je spadal v 16. Koroške kulturne dneve na Primorskem O izzivih in težavah dveh slovenskih manjšin Na manjšinskem soočenju, ki ga je v ponedeljek priredilo Društvo slovenskih izobražencev ob priliki 16. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem, so sodelovali podpredsednik Narodnega sveta Koroških Slovencev Nanti Olip, predsednik Enotne liste Gabrijel Hribar, pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Peter Močnik in odbornica devinsko-nabrežinske občine Marija Brecelj. Beseda je tekla o izzivih in težavah, s katerimi se srečujeta obe manjšini, saj je to bila priložnost za izmenjavo stališč, mnenj in strategij. V imenu domačih političnih predstavnikov je prisotne pozdravil Peter Močnik, ki je nakazal temo pogovora, avtonomijo manjšine, ki se kaže tako pri upravljanju šol kot uresničevanju pravic, povezanih z jezikom. Nanti Olip se je lotil teme združevanja občin in dveh miselnih nastavkov: skupine Slovencev, ki je prepričana, da o lastnih zadevah odločaš sam, ker te najbolje poznaš, ter drugo miselnost, integracijo, ki poteka na različnih ravneh v iskanju kompromisa dvojezične skupnosti. Kljub temu, da so prekinili s Heiderjevo dvajsetletno politiko in imajo novo deželno vlado in deželne svetnike ter da so glavne osebe političnih strank pozitivno nastrojene, realnih rezultatov političnega premika še niso občutili. Koroška ima pol milijona prebivalcev in 130 občin. V predalih je bila že načrtovana združitev občin, saj je ustavno sodišče priznalo, da se občine lahko združujejo za boljšo funkcionalnost ter da ni pravnega sred- V Peterlinovi dvorani so tokrat gostili koroške politike fotodamj@n stva proti temu. Nanti Olip pa je orisal primer, kako sta dva strokovnjaka ugotovila, da je finančna korist združevanja občin blizu nule. Prepričan je, da mora narodna skupnost sama vedeti, kaj je zanjo dobro in to nakazal s primerom uspešnih dvojezičnih vrtcev in slovenske glasbene šole. Predsednik EL Gabrijel Hribar se je s svojim razmišljanjem pridružil Nantiju Olipu in dejal, da smo vsi prepričani, da z združitvijo občin prihranimo, čeprav to ne drži, saj drugi župan ostane na svojem mestu kot ko- misar in je seveda plačan za to funkcijo. Po raziskavah sodeč je najbolj poceni uprava, ki šteje od 2.500 do 5.000 prebivalcev. Potem ko je Peter Močnik predstavil politično sliko in zgodovino občine Devin - Nabrežina, je odbornica Marija Brecelj izpostavila dejstvo, kako je slovenska narodna skupnost postala v tej občini krepka manjšina. »Veliko smo sami zapravili, saj sta bili pred prvo svetovno vojno tako zemlja kot prebivalstvo slovenski«. Izpostavila je nastanek novega umetnega naselja »Portopiccolo« s 480 turističnimi stanovanji, ki to ne bodo, saj ima vsak pravico do stalnega bivališča in udeleževanja na volitvah. Ob koncu je Močnik spregovoril o tem, kako se narodna skupnost prepozna v jeziku, kulturi in zgodovini. Dotaknil se je vertikalizacije šol in razgradnje manjšinskih pravic, kateri smo priča zaradi varčevanja: zdi se, da so vrednote danes v Italiji »predrage«, zato je treba omejiti njihov »obseg« ... Svoj poseg je sklenil z mislijo, da ne smemo krpati, temveč ustvariti načrt, saj brez vizije ni smotrnih ukrepov. (met) / film Od danes Science plus fiction S filmom Predestination Michaela in Petra Spieriga se bo danes ob 20.30 uradno začel letošnji 14. tržaški Science+fic-tion filmski festival. Osrednji sedež festivala bo dvorana Trip-covich, filme pa bodo predvajali tudi v gledališču Miela, medtem ko bodo selekcijo zmagovitih filmov na festivalu predstavili v kinoteki Ariston, ki jo od letos upravlja La Cappella Underground, organizator tržaškega mednarodnega filmskega festivala. Protagonista jutrišnjega dne festivala bosta srbski režiser Milan Todorovic, ki bo ob 17. uri -v družbi »sirene morilke«, igralke Zorane Kostic Obradovic -predstavil film Nymph, in nekdanja ameriška porno zvezda Sasha Grey. 26-letno dekle iz Kalifornije, ki je postala prava ikona pop kulture tretjega tisočletja, bo predstavila svoj zadnji film Open windows, režiserja Nacha Vigalonda. Začetek ob 20. uri. Festival bo dosegel enega od viškov v petek, 31. oktobra, ko bo gostil 85-letnega režiserja mehiškega rodu Alejandra Jodorow-skega. Njemu bodo ob 20. uri podelili nagrado za življenjsko delo Urania d'argento. Ob tem bodo predstavili film o njem z naslovom Jodorowski's dune, ki ga je hrvaško-ameriški režiral Frank Pavich (tudi slednji bo prisoten). Jodorowski bo tudi protagonist svojevrstne konference, predstavil pa bo tudi svoj zadnji film La danza de la realidad. arhitektura - V kulturnem centru Skerk v Trnovci Počastitev mojstra Fabianija Na ogled okrog 250 reprodukcij - Med številnimi zanimivostmi tudi ta, da je bil vpisan v fašistično stranko Okrog 250 reprodukcij fotografij, načrtov in drugih dokumentov, ki so tako ali drugače povezani z življenjem, delom in sanjami Maksa Fabianija, je do konca novembra na ogled v Umetniškem in kulturnem centru Skerk v Trnovci. Razstavo so odprli v nedeljo, na ogled pa bo do 26. novembra, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 17.30. Predvidena so tudi brezplačna strokovna vodenja (ob sobotah ob 15., ob nedeljah pa ob 11. uri). Odprtja se je udeležilo veliko ljudi, med njimi devinsko-na-brežinska kulturna odbornica Marija Bre-celj in deželni odbornik Gianni Torrenti. Obširno razstavo si je zamislil Jože Skerk, da bi tako počastil sto petdeseto obletnico rojstva velikega arhitekta, ki se je rodil v Kobdilju 29. aprila 1865 in se podpisal pod nekatere stavbe, ki so tudi s simbolnega pomena odigrale zelo pomembno vlogo. Pomislimo samo na načrt za tržaški Narodni dom in goriški Trgovski dom - stavbi, ki imata v zgodovini Slovencev v Italiji prav posebno mesto. A tu sta še hiši Bartoli in de Stabile v tržaškem mestnem središču, splošni urbanistični načrt Ljubljane, dunajske palače Artaria, Urania, Palmers, grad Konopište - češka rezidenca habsburškega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, na katerega so Fabianija vezala skoraj prijateljska čustva. Odvetnik Skerk je pripravil tudi bogat katalog (izid je omogočila Dežela Fur-lanija Julijska krajina), iz katerega je mo- Razstava bo na ogled do 26. novembra fotodamj@n goče marsikaj izvedeti o življenju in delu Maksa Fabianija ter njegove družine, v kateri so se prepletali vsi trije jeziki tistega časa, italijanski, slovenski in nemški. Kljub temu, da je bil v prvem delu svojega življenja tesno povezan z Ljubljano in predvsem Dunajem, se je po propadu avstro-ogrskega cesarstva odločil za italijansko etnično skupnost in se celo vpisal v fašistično stranko ter bil aktiven v fašističnem združenju arhitektov. Leta 1935 je bil imenovan za župana (podesta) Štanjela. Ves povojni čas je živel v Gorici v precejšnji revščini. Predsednik vlade De Gasperi mu je leta 1952 ponudil funkcijo dosmrtnega senatorja, a je Fabiani ponudbo zavrnil. Umrl je leta 1962, star 97 let. pomorska postaja - Od 1. do 9. 11. Starine z večstoletnim izročilom se vračajo V Trst se vrača sejem Trieste Antiqua, ki bo postregel s številnimi starimi in dragocenimi predmeti. Konzorcij Promotrieste in Deželno združenje starinarjev, ki sejem prirejata, letos praznujeta 32. obletnico. V več kot treh desetletjih sta organizatorja na enem mestu redno združevala velike poznavalce in ljubitelje, ki se strokovno in poklicno ukvarjajo s prodajo starin. Širše občinstvo bo svet kulturne dediščine lahko ponovno spoznavalo do 9. novembra. Podrobnosti letošnje izdaje sta na včerajšnji novinarski konferenci predstavila predsednica Promo-trieste Gabriella Kropf in predsednik Deželnega združenja starinarjev Roberto Borghesi. Povedala sta, da bo prireditev tudi letos na Pomorski postaji, rdeča nit letošnje izdaje pa bo avstro-ogrska zgodovina. Slišali smo, da imajo starine poleg denarne tudi drugačno vrednost: »Starina ima neko stoletno izročilo in treba jo je spoštovati, ker je preživela hude čase, vojne čase ... Predvsem pa je to predmet naše kulturne dediščine, ki jo je treba spoštovati.« Na letošnjem sejmu se bo predstavilo 40 razstavljavcev, ki prihajajo z različnih koncev Italije in iz Slovenije, Avstrije, Anglije in Belgije. Starinarji bodo prodajali različne predmete iz različnih zgodovinskih obdobij, na prodaj pa bodo tudi dragocene ure in nekatera dragocena likovna dela. Organiza- torji obljubljajo skrbno izbrano ponudbo, ki bo zadovoljila tako strastne zbiratelje kot tudi obiskovalce, ki se bodo odločili za ogled sejma. Letos je Promotrieste predstavil tudi posebno ponudbo, ki predvideva prenočitev v Trstu in vstopnico za sejem za 40 evrov. S to ponudbo želijo spodbuditi dober obisk prireditve. To željo in voljo pa sta organizatorja pokazala tudi z vabili, ki jih bodo izročili potnikom ladje Costa Diadema, ki se bo v tistih dneh mudila v Trstu. Pripravili so 2500 vabil, s katerimi si bodo turisti lahko brezplačno ogledali sejem starin. Trieste Antiqua poleg prodajne razstave ponuja tudi spremljevalni program. Obiskovalci si bodo na sejmu lahko ogledali razstavo deželnega odbora združenja A.I.R.C -Associazione italiana ricerca sul cancro, ki že vseh 31 let sodeluje pri tej prireditvi. Članice združenja bodo pripravile razstavo o Indiji. Na ogled pa bo tudi zgodovinska razstava z naslovom Glasovi vojne v času miru, ki bo v besedi in sliki govorila o prvi svetovni vojni na območju vrha Grmade. Za vse tiste, ki bi si radi privoščili sprehod med starinami, naj povemo, da bo sejem odprt ob koncu tedna med 10. in 20. uro, med tednom pa med 15. in 20. uro. Za vstopnico bo treba odšteti 9 evrov oz. 6 evrov po znižani ceni. Več informacij dobite na spletni strani www.triesteantiqua.it (sč) / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 29. oktobra 2014 9 O NAŠEM TRENUTKU Jezikovne pravice in različni spomini Ace Mermolja_ Nameravam pisati o dveh aspek-tih tako glede jezikovnih pravic kot o t.i. »zgodovinskem spominu«. Ob tem mi je povsem jasno, da obstajajo nekateri prioritetni preživetveni problemi, kot so delo, sociala, zdravstvo in izobraževanje: primum vivere. V obdobju krize in hudih težav številnih posameznikov, družin , mladih in ostarelih, pa ne gre zanemarjati ostalih aspektov in pravic. Vodja Severne lige Salvini je npr. zasenčil Bos-sijev federalizem in izpostavil kot bojni gesli izhod iz evra in ostro politiko proti priseljencem. S svojimi stališči se je pridružil protievropski in ksenof-obni desnici v Franciji, Avstriji, Nemčiji in še kje. Ni dokazov, da bi represivno odvračanje afriških beguncev ter vračanje k liri rešila osnovne stiske italijanskih družin, vendar imata argumenta svojo privlačnost. Ni čudno, če se je Grillo po svoji poti približal Sal-viniju. Želim naglasiti, da bi bilo napačno, ko bi zaradi gospodarske in finančne krize v Trstu in v deželi FJK zapostavili narodno-manjšinske in jezikovne pravice. Tudi obstoj različnih zgodovinskih spominov postavlja vsaj eno pomembno in univerzalno vprašanje. Pojdimo po vrstnem redu. Prejšnje stoletje so Evropo zaznamovale ideološke skrajnosti. Nacionalizem je zakrivil dve svetovni vojni in kot virus mutiral v fašizem in nacizem. Komunizem se je prelevil v stalinizem in v totalitarne režime, ki so grobo teptali osnovne človekove pravice. Tem zlim konstruktom zoprsta-vljamo demokracijo kot antitezo totalitarizma in fanatizma, čeprav ima demokracija številne pomanjkljivosti in neko globinsko protislovje, ko se enači s kapitalizmom in njegovim materialnim in ideološkim sistemom. Zato, da bi utrdili in »razširili« osnove demokracije, postavljamo v ospredje vprašanje pravic: posameznikov in skupin. Gre za obširno področje zavzemanja in dela, saj ne povzema osnovne ideološke misli, da se lahko z revolucijo ali z drugačno prevlado enega nad vsemi avtomatično razrešijo vsa ostala človekova vprašanja. Načelo pravic predpostavlja skupek etičnih imperativov. Ne razpravljamo torej le o osnovnih preživetvenih pravicah oziroma potrebah, ampak tudi o drugačnih, kot so pravice do idej, verovanja, spolne pravice in mnoge druge. Tem lahko brez pomislekov pridružimo etnične, narodne, jezikovne in kulturne pravice posameznikov in skupin. Cerkev je npr. s papežem Frančiškom končno prebila dogmo in molk ter pričela skoraj javno razpravljati o različnih aspektih družine. Na zadnji sinodi so cerkveni očetje živahno diskutirali o pravicah homoseksualcev, ločenih parov in o podobnih problemih. Afriški škofje so izpostavili vprašanje mnogo-ženstva, ki v Evropi in ZDA ne zastavlja posebnega problema, drugje pa ga. Je pa v Evropi nujno, da se nekje poenotijo pravila in zakoni nekonven-cionalne družine (italijanski kaos), istospolnih partnerskih zvez, posvojitve otrok le teh in podobna vprašanja. Prav tako je nujno določiti pravice novih priseljencev, ki ne prinašajo samo sitnosti, ampak so pomemben člen v proizvodnji: industrijski, kmetijski in terciarni. Če bi jih desnica izgnala in potopila prihajajoče barke, ne moremo ostali Evropejci molčati ob katastrofah že itak brezpravnih ljudi. Omenjeni problemi sodijo v nov civilizacijski, etični in demokratični kontekst. Sem sodijo nekatere še nerešene jezikovne, kulturne in »spominske« dileme staroselskih etničnih in narodnih manjšin. Zato je nevarno misliti, da je npr. zaradi gospodarske krize in stečaja Delavskih zadrug (navajam primer) vprašanje rabe slovenščine v tržaškem občinskem svetu drugo ali celo tretjerazredno vprašanje. Če moramo biti občutljivi do pravic delavcev ali varčevalcev (Delavska zadruga), je nujna skrb za to, da bo jutri lahko slovenski svetnik govoril v tržaškem občinskem svetu po slovensko. Lahko se namreč požvižgamo tako na slovenščino kot na delavce v zadrugah in smo pozorni le do ljudi, ki nimajo eksistenčnih problemov in se z veseljem udeležijo s svojo barko Barcola-ne. Konec koncev je Berlusconi skušal uvesti zakone, ki bi ošibili široko italijansko zadružno mrežo. Slednjo je vsaj večinsko identificiral z levico. Prav tako je Forza Italia nasprotovala zaščitnemu zakonu za Slovence. Iste skupine ostro nasprotujejo istospolnim partnerskim zvezam itd. Sistem pravic je povezan napor in ne »zdrži« predvolilnega političnega barantanja. Med pravice bi uvrstil tudi pravico do lastnega spomina. Lahko se strinjam z Budinom, da imamo različni posamezniki in skupine polnopravno različne odnose glede datuma osvoboditve Trsta. Za ene to sovpada s prihodom jugoslovanskih čet (sem sodim jaz), za druge z odhodom le teh, za tretje se je prava osvoboditev uresničila leta 1954 z memorandumom in prihodom Italije. Ostaja skupina, ki se bori za svobodno tržaško ozemlje in se želi »osvoboditi« Italije, ki je pač še tu. Ne moremo pa mimo dejstva, da je spomin po svoji naravi subjektiven. Če nočemo pasti v srednjeveški ob-skurantizem moramo priznati tudi pravico znanosti do lastne avtonomije. To v konkretnem pomeni, da ima zgodovinopisje kot znanstvena veda pravico in dolžnost, da se osvobodi tako spominskih kot političnih spon in samostojno seže v globino dejstev ter jih skuša interpretirati na metodološko najmanj sporen način. Cilj je čim večja objektivnost. Nova dognanja dopolnjujejo ali spreminjajo rezultate, lahko smo priča debatam zgodovinarjev, ne moremo pa sprejeti komentarjev, ki na »znanstveni« osnovi sočasno privedejo do treh ali štirih med sabo nasprotujočih si verziji. Tu očitno nekaj ni v redu s samim »znanstvenim« pristopom. Določeni rezultati so lahko kompleksni, kot je večplastno stališče glede osvoboditve Trsta, ki ga je na osnovi številnih virov izdelala Slovensko-ita-lijanska zgodovinsko-kulturna komisija. Slednja priznava, da je bil »izgon Nemcev iz Julijske krajne v glavnem zasluga velikih jugoslovanskih vojaških enot, deloma pa tudi zavezniških«. Sledijo razhajanja in zapleti. Nujno pa je treba ločiti subjektivne spominske percepcije od strokovnih ugotovitev in možnosti, da se zadeve še nadalje poglobijo s svobodo znanstvene metode. Ta naj bo dosledno rigorozna in ne pogojena, drugače tvegamo, da bo pravica do subjektivnega spomina ukinila svobodo znanstvene metode in bo vse le relativnost in fikcija. www.primorski.eu 1 JEZIK NA OBROBJU Med besedami, ki jih v našem vsakdanjem pogovornem jeziku navadno ne uporabljamo, je tudi glagol unovčiti. Zaman iščemo zanj primerno italijansko ustrez-nico. V ekonomiji bi lahko uporabili realizzare ali riscuotere, včasih celo vendere. V prenesenem pomenu lahko unovčimo uspeh na volitvah, kar pomeni, da ga izkoristimo, za kar bi Italijani uporabili glagol sfruttare. Nekaj podobnega smo brali v prikazu knjige o jugoslovanskih partizanih, ki so se med zadnjo vojno vključili v italijansko odporniško gibanje. Kdor pozna zgodovino, ve, kaj nam je hotel povedati poročevalec. Če pa njegovo trditev natančno preberemo in analiziramo, bomo kmalu spoznali, da glagol unovčiti ne stoji na pravem mestu. Splošno je znano, da so Italijani tako v prvi kot v drugi svetovni vojni sprva stali na eni strani, pred koncem pa so prešli iz enega zavezništva v nasprotno in to znali po koncu vojne tudi dobro izkoristiti, to se pravi unovčiti. V poročilu pa smo brali drugače. Zapisano je bilo, da so »zavezniki mislili, da se italijansko jugoslovanskih vojnih zadev ne obravnava zaradi zaščite več kot 800 italijanskih vojnih zločincev, ki niso nikoli bili poklicani na zagovor.« In za konec tisto, kar ni prav: »Italija je takšno uslugo unovčila ... s prehodom iz enega zavezništva v drugo.« Pravilno bi bilo: »Italija je unovčila prehod iz enega zavezništva v drugo«. Zavezniška zaščita italijanskih vojnih zločincev pa je bila plačilo za ta prehod. Italija je torej izkoristila, unovčila t.j. dobro prodala svoj nečastni prehod na drugo stran. Do napake je prišlo zaradi napačnega razumevanja glagola unovčiti, ki pomeni nekaj prodati in prejeti denar za prodano ali pa izkoristiti kako dejanje za pridobitev koristi. Podobno zamenjavo pomena sem zasledila tudi nekaj tednov prej. V poročilu o pripravah za prireditev Okusi ob meji smo bralci izvedeli, »da bodo goriški trgovci obiskovalcem podarili kupon, s katerim bodo lahko do 8. oktobra unovčili do dvajsetodstotni popust.« Nekatere trgovine izdajajo stalnim kupcem izkaznice, s katerimi ti potem uveljavljajo popust pri ceni kupljenega blaga. Lahko rečemo, da z izkaznico dobimo popust, da nam ga odobrijo ali priznajo, ne moremo pa z izkaznico unovčiti popusta. Unovčimo lahko kak predmet, (hišo, njivo, konja, kupon) storitev ali dejanje (na pri- mer prehod na nasprotno stran, prehod poslancev v drugo stranko za pridobitev koristi). Glagolu unovčiti (to je spremeniti kaj v denar) je po pomenu podoben glagol iztržiti (sprejeti denar kot nadomestilo za kaj prodanega). Obiskovalci Okusov ob meji so v Gorici prejeti kupon unovčili, tako da so ga pri plačilu naročene jedi ali pijače oddali prodajalcu, ki jim je v zameno zanj priznal na kuponu označeni popust. V banki lahko unovčimo ček, kar pomeni, da dobimo zanj gotovino. Unovčimo lahko na loteriji izžrebano srečko. Unovčiti pomeni nekaj prodati, oddati za pridobitev neke druge dobrine ali denarja. Popust dobimo za kupon (ne s kuponom). Če dobim dobro službo, lahko rečem, da sem dobro unovčil svojo diplomo. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Kdo je osvobodil Trst maja 1945? Guardia civica? Bliža se trenutek vrhunske seje tržaškega občinskega sveta, na kateri se bo odločalo o IX. Korpusu in o Pre-komorcih v IV. Jugoslovanski armadi, ki so osvobodili Trst izpod nacifaši-stičnega jarma maja meseca 1945. Upati je, da ne bo zmagala laž. Resnica o osvoboditvi Trsta leta 1945 ne potrebuje nikakih dokazov ali raziskav, saj je vsem znana v spominih preživelih, v številnih zgodovinskih listinah in knjigah. Predsednik Iztok Furlanič je povedal samo resnico o osvoboditvi Trsta in zaradi tega ga krivično in nesramno preganjajo. Sobesedniki so večkrat poskusili prikriti to resnico z lažmi in izmišljatinami. V ta namen so si izmislili celo neke oborožene odporniške enote proti nacifašistom, ki naj bi v Trstu delovale izven našega antinacifašističnega partizanstva. Naj navedem samo primer »Guardie civiche«. Dne 11. 1. 1944 je tržaški župan (podestá) Pagnini ustanovil »oboroženo mestno enoto, imenovano Guardia civica, ki naj bi služila kot sila javnega reda v trenutku, ko bi Nemci odšli« (»corpo armato cittadino che avrebbe dovuto servire come forza d'ordine per il momento in cui i Te-deschi se ne fossero andati« - La voce libera z dne 16. 12. 1989). La voce libera navaja še, da je »Guardia civica nastala, da bi Trst imel oboroženo silo, ki naj bi služila za obrambo meščanov, njihovega imetja in njihove časti, predvsem v trenutku, ko bi moral eksplodirati zelo pričakovan, toda v vsakem primeru gotov, nacionalni upor. Treba je torej zaključiti, da je bila Guardia civica ustanovljena in vzdrževana izključno za plemeniti cilj, zaradi katerega je bila ustanovljena. Celo mesto je prisostvovalo bitkam, ki jih je vodila Guardia civica proti nemškemu zatiralcu« (»essa fu costituita perché la cittá avesse un corpo armato al qua-le affidare la difesa dei propri cittadi-ni, dei propri beni e del proprio ono-re, soprattutto nel momento in cui avrebbe dovuto esplodere la tanto at-tesa ma pur certa insurrezione na-zionale. Si deve concludere che la Guardia civica fu costituita e fu man-tenuta in efficienza non per altro ed illecito scopo ma per il fine nobilissi-mo per il quale era stata creata. La cit-tadinanza intera ha assistito...ai com-battimenti ingaggiati dalla Guardia civica contro il Tedesco oppressore« -sic). V resnici je bila Guardia civica kolaboracionistična oborožena sila, ki je bombardirala proti zavezniškim letalom v nacistični protiletalski enoti, prevažala zapornike v rižarno itd. Nesramno je tedaj trditi, da naj bi bila Guardia civica »partizanska enota«. Sam tržaški zgodovinar Roberto Spazzali je, v članku v Piccolu z dne 8. 12. 1994 z naslovom »Testimo-nianze di ex Guardie civiche«, razgalil te grozne laži. Zgodovinar Spazza-li se sklicuje na pričevanja pripadnikov Guardie civiche v knjigi »Storia della guardia civica 1944-1994« (avtor Sergio Brossi), ki neizpodbitno priznavajo, da je bila ta »vojaška enota« v službi nacifašizma in se vojskovala proti zaveznikom in proti našim partizanom. Zgodovinar navaja vrsto pričevanj pripadnikov bivše Guardie ci-viche, ki priznavajo, da so se borili na strani nacifašistov in to na najbolj nevarnih področjih, v nemški protiletalski obrambi proti zavezniškim pilotom, v spremljanju ubogih deporti-rancev v rižarno itd. (»servizi di guardia nelle aree piu esposte, l'attivita di contraerea, l'umiliazione della scorta a dei poveri deportati« - sic). Kako je mogoče prenašati vse to? Predsednik Iztok Furlanič je povedal samo čisto resnico. Ukrepi proti njemu pa so izraz laži in psihičnega nasilja, ki ga posredno prenaša vsak Slovenec in antifašist. Odv. dr. Bogdan Berdon Mfi Še o Piščancih Tokrat bom pisal o zadnjem delu ulice Sottomonte, ki se vzpenja od križišča s koncem ulice Moreri ali kot pravijo domačini od »Ruova mimo Klečeta«, do Cesarjev. Nisem nikoli razumel, zakaj ni občina že tedaj, ko je dala tlakovati ulico Sottomonte na prvi rebri nad Rojanom s kockami, nato naprej z asfaltom, do spojitve s koncem ulice Moreri, tlakovala s kockami tudi v začetku tega pisma omenjeni zadnji del ulice Sottomonte, približno 800 metrov dolžine. Treba je namreč povedati, da je bila ulica Sottomonte glavna ulica v Piščancih. Po njej so Piščanci spremljali k pogrebu na opensko pokopališče svoje pokojne. Po tisti cesti so vozili mali kamioni in prevažali živež za živino v Piščance. Po njej je Celestin od Ciccerabele s svojim trokolesnikom prevažal raz-norazne stvari, in gradbeni material. Nekako na sredi poti smo na travniku Pepija Fajfce, čigar ledinskega imena se sedaj ne spominjam več, prirejali nekaj let veselice. In rekel bi, da se je ob tisti priložnosti trlo ljudi posebno mladine, ki se je ob pijači in jedači veselila in plesala pozno v noč. Dobro se spominjam, kako sva s pokojnim prijateljem Angelom Starcem pripeljala tjakaj plesišče in kako je voznika kamiona strašno bolel zob. Takrat je bila cesta še prevozna, danes ni več. Postala je samo pešpot, po kateri pridni kmetje, ki imajo svoje vinograde ob njej, s težavo vozijo svoje traktorčke, tvegajoč nesrečo. Če bi se jim kaj pripetilo, Bog ne daj, bodo morali odgovorni za ceste za to plačati, Je neverjetno, da za tisto pot nihče ne skrbi več kot petinštirideset let. Prav žalost me objame, ko na knjižici s pregledom tržaških ulic, ki mi jo pošiljajo skupaj s telefonskim imenikom, berem, »strada pedonale«. Dvomim, da občina več kot petinštirideset let ni imela denarja za ureditev te poti. Tudi popravilo te ceste smo omenili v peticiji, s katero smo zahtevali krajevne table. Kolikor mi je znano, je bila resolucija o tej peticiji odobrena s strani občinskega sveta že nekaj mesecev od tega. Vendar o poPravilu do sedaj ni ne duha ne sluha. S tem sem dodal še en kamenček o svoji rojstni vasi, ki ga je treba odpraviti. Adrijano Ciak sledi nam na kuuibterju 10 Sreda, 29. oktobra 2014 KULTURA / SLOVENCI V ITALIJI - Ob 60. obletnici mladinske revije Spremljevalec šolarjev bo letos spominski Galebov dnevnik Urednik letošnjega Galebovega dnevnika Mitja Tretjak in naslovna stran publikacije arhiv Z začetkom šolskega leta izide tudi Galebov šolski dnevnik (GŠD), ki ga izdaja Zadruga Novi Matajur. Letošnji šolski dnevnik je spominsko obarvan, saj v njem avtorji obravnavajo 60-letnico mladinske revije Galeb, ki je leta 1954 razveselila mlade bralce in njihove starše. Mitja Tretjak, urednik tokratnega Galebovega šolskega dnevnika, je skupaj s sodelavci mladim uporabnikom v besedi in sliki približal zgodovino revije in njenih urednikov. Bralci lahko izvedo, da je bila prva urednica Galeba učiteljica Mara Samsa, ki je med šolarje razdelila številko revije, ki je obsegala komaj 22 strani. A, kot so zapisali v dnevniku, neprecenljivih 22, na katerih so se skrivale pravljice in pesmi, stripovski junaki in še mnogo drugega. Novi Galebov dnevnik nam ne prinaša le koristnih strani, ki jih bodo šolarji tekom leta lahko napolnili, ampak tudi zelo bogato zgodovinsko znanje. Zanimiv segment dnevnika je, da so v njem objavili kopije zgodbic in pesmic, s pomočjo katerih je mogoče videti, kako je Galeb izgledal pred 60 leti. Prav nič pisan in barvit ni bil, vsaj kar se ilustracij tiče, a kljub temu vsebinsko bogat in zanimiv. Galebovi uporabniki lahko berejo pesmice Gustava Strniše, Neže Mauer, Danila Gorinška, pa zgodbe Frana Milčinskega, Vojana Arharja ... Za vse te tekste je značilno, da so bili v 50-tih letih prejšnjega stoletja oplemeniteni s skromnimi ilustracijami. Skupaj z učitelji bodo šolarji spoznali tudi vse Galebove urednike in pomen besed lektor, oblikovalec, grafični tehnik, tiskar in raznašalec. Avtorji dnevnika so tudi spomnili, da se je od leta 1954 Galeb zelo spremenil, saj danes v reviji najdemo veliko več rubrik, ki so opremljene s čudovitimi in bogatimi ilustracijami. Zanimiv je tudi podatek, da je bil Galeb dolgo samotna ptica, ki si je zaradi družbe pred več kot 30 leti ustvaril Galebov šolski dnevnik. Učenci ga uporabljajo zato, da vanj beležijo naloge, šolske obveznosti in druga sporočila. Grafična podoba koledarja je letos nekoliko drugačna, a še vedno funkcionalna. Na prvih straneh otroci lahko pišejo svoje osebne podatke in podatke staršev. Na razpolago imajo tudi urnik, stran za beleženje rezultatov pisnih nalog ... Na vsakih toliko strani se pojavijo stare pesmice, uganke in ilustracije. Zimske mesece bogatijo z zimo povezane vsebine, ki proti koncu dnevnika prepustijo mesto počitniškim vsebinam, stripom in zgodbam, ki so jih brali naši starši ali pa celo dedki in babice. Ob vsem tem pa naj omenimo še lično naslovnico, na kateri so zbrane naslovnice revije Galeb, ki je izšla v 50. in 60. letih. (sč) lahka glasba - Jutri Jan Pestenjak v Kopru Novembrsko glasbeno dogajanje v Sloveniji Breme uvoda v novembrsko glasbeno dogajanje v Sloveniji bo nosil Jan Plestenjak, ki bo sicer že jutri ogrel koprsko dvorano Bo-nifika. Drugače bodo novembra v ospredju glasbeniki iz območja bivše Jugoslavije, a na svoj račun bodo prišli tudi oboževalci Lai-bachov. Z geografskega vidika pa pozor na kar dva novogoriška koncerta. JAN PLESTENJAK - V četrtek, 30. oktobra, ob 20. uri se bosta ljubljenec ženskega občinstva Jan Plestenjak in trenutno najbolj priljubljena narodno-zabavna zasedba Modrijani, ki že tesno glasbeno sodelujejo - to dokazujejo tudi s pesmijo En poljub - predstavili tudi na slovenski obali. V koprski športni dvorani Bonifika boste tako prisluhnili koncertu, ki je v ostalih predelih Slovenije že navdušil številne poslušalce. Vstopnice: parter 1 24,00 €, parter 2 19,00 €, tribuna 15,00 €, vip miza 140,00 €. RIBLJA ČORBA - V soboto, 8. novembra, ob 21. uri bo Cvetličarno končno spet obiskala legendarna srbska rock zasedba Riblja čorba na čelu z Boro Dordevi-cem. Skupina se je v zgodovino rock'n'rol-la zapisala z uspešnicami, kot so Ostani dubre do kraja, Na zapadu ništa novo, Volim, volim žene, Amsterdam in mnogimi drugimi. Riblja čorba obstaja že preko 30 let, a vseskozi koncertira po celem svetu. Dolgo in uspešno kariero skupine spremlja bogata diskografija: 19 studijskih albumov, 5 live albumov in skoraj neskončna serija uspešnih turnej in nastopov v živo. Riblja čorba je pustila močan pečat na ex-yu sceni, s tem ko je bila kar nekajkrat razglašena za skupino leta in z vsem, kar je ustvarila v preteklih letih. Novembra 1981 je izšel tretji album in z rekordnimi 500.000 ploščami se je Riblja čorba prebila na sam vrh jugoslovanske glasbene scene. Plošča U ime naroda je izšla nekaj mesecev kasneje in postala najbolje prodajani koncertni album v dotedanji jugoslovanski zgodovini rocka. Vstopnice: stojišče 19,00 €. PARNI VALJAK - Cvetličarna pa bo le šest dni kasneje gostila še eno legendarno skupino, tokrat s hrvaške pop-rock sene. V petek, 14. novembra, ob 21.00 bo prišlo do klubskega koncerta pravih glasbenih velikanov, skupine Parni valjak! Na tem skorajda intimnem koncertu, a vseeno polnem energije, bodo predstavili svojo zadnjo ploščo Nema predaje, njihovi oboževalci pa bodo lahko slišali tudi njihove številne uspešnice, kot so Ona je tako prokleto mlada, Hvala ti, Jesen u meni, Gledam je dok spava, Uhvati ritam, Godine prolaze, Kada me dotakne, Nemirno more in številne druge. Skupina, ki obstaja že skoraj 40 let, je doslej posnela 20 studijskih albumov, prejeli so 15 nagrad Porin in si pridobili celo vojsko oboževalcev v celotni regiji. Parni Valjak, eden od najboljših hrvaških rock bendov, je lani objavil novi album Nema predaje, sin-gel Samo da znaš pa je bil več kot 10 tednov na prvem mestu nacionalne lestvice HR TOP40, kar je bil tudi rekord te lestvice. Vstopnice v predprodaji: 22,00 €. SEVERINA - Po poletnem izjemnem koncertu v Portorožu se na Primorsko vrača hrvaška pop ikona Severina, le da tokrat ne bo nastopila ob morju, saj bo njen koncert v Novi Gorici, točneje v Šempetru pri Gorici v Športnem centru Hit. V soboto, 22. novembra, ob 20. uri bo tako tudi Severna primorska lahko prisluhnila številnim uspešnicam Severine. Vstopnice: stojišče 20,00 €, vip sedišče 30,00 €. LAIBACH - V Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici bo v petek, 28. novembra, ob 22. uri - po razprodanem koncertu v ljubljanskih Križankah in po seriji samostojnih in festivalskih nastopov po evropskih prestolnicah - nastopila skupina Laibach: gre za turnejo ob izidu albuma Spectre, v katerem v teh mizernih časih, ko je narava tudi v Sloveniji napovedala vojno človeški malomarnosti in oholosti, neusmiljena ekonomija pa duše sili v migracijo, Laibach poziva k odgovornosti, poziva k dostojanstvu in pameti, predvsem pa kliče k sproščenosti. Laibachi so danes zares edina relevantna, mednarodno prepoznana, slovenska 'pop' skupina v svetu, prvič pa je v svoji bogati zgodovini nastopila tudi na Kitajskem, v Hong Kongu. V naslednjem letu Laibach pripravlja kar nekaj pestrih projektov in ekskluzivnih presenečenj, med katerimi bo prav gotovo najbolj zanimiv poseben nastop v severnokorejskem Pjong-jangu, v zvezi s katerim pogajanja že potekajo. Vstopnice: 19,90 €. (I.F.) tržiško občinsko gledališče - Otvoritveni koncert sezone 2014-15 Pianist Louis Lortie mojstrsko izvedel Faurejeve, Skrjabinove in Chopinove preludije Pred tridesetimi leti je kanad-sko-francoski pianist Louis Lortie osvojil prestižno mednarodno nagrado Busoni, leto prej pa je odprlo svoja vrata tržiško Občinsko gledališče, katerega takratni umetniški vodja Carlo de Incontrera je mladega umetnika od vsega začetka zelo cenil ter ga redno uvrščal v glasbene sezone. Nešteto koncertov, tako solističnih kot z orkestrom, med katerimi ne gre pozabiti na čudoviti ciklus dvaintridesetih Beethovnovih sonat, je pianist podaril tržiškemu občinstvu, zato nič čudnega, če je tudi na otvoritveni koncert sezone 2014-15 privabil polnoštevilno publiko. Lortie je kot vezno nit izbral pre-ludij, obliko, ki se je od Bacha dalje venomer spreminjala in sledila tako stilističnim vplivom posameznih dob kot navdihu skladateljev, ki so to formo vedno bolj prosto uporabljali. Devet Preludijev op.103, ki jih je spisal Gabriel Faure, sodi v poznoromantično obdobje, čeprav je v l.1911, ko so bili objavljeni, francoska glasba že ubrala nove smeri, ki pa se jim skladatelj ni pridružil. Opazno je sicer iskanje novih harmonskih postopkov, toda brez ostrin, ki bi glasbi vtisnile pečat modernizma. Louis Lortie je izvabil iz koncertnega klavirja Fazioli naravnost čarobno zvočnost Lortie je vešče podal preludije, nato pa se posvetil Aleksandru Skrja-binu, ki je po Chopinovem vzoru spisal niz štiriindvajsetih, v enakem to-nalnem zaporedju, toda brez banalnega posnemanja. Ruski skladatelj je v svojem opusu 11, ki ga je komponiral med šestnajstim in štiriindvajsetim letom (od l. 1888 do l. 1896), tu pa tam našel pravi navdih in interpret je lepo podčrtal vsako mojstrsko pasažo, toda pravi užitek se je začel z drugim delom koncerta, ko so bili na sporedu Chopinovi Preludiji op. 28. Primerja- ve morda niso umestne, včasih pa postanejo kar neizogibne: v vsakem posameznem preludiju, bodisi v kratkih, bliskovith in virtuozno obarvanih miniaturah, kot v romantično sanjavih, smo lahko občudovali tako genialnost skladatelja kot vrhunsko umetnost in- terpreta; rubato, ki je značilen za Chopinovo glasbo, zna Lortie tako okusno izpeljati, da mu ne moremo nikdar očitati salonskega spogledovanja. Zvočnost, ki jo je mojster izvabil iz koncertnega klavirja Fazioli, je bila pravi čar, kot bi igral na Chopinov Pleyel, medtem ko večina pianistov iz tega klavirja izvablja kovinske, včasih kar grobe zvoke. Ze to bi bilo dovolj za brezpogojno navdušenje, če pa dodamo še primes virtuoznosti, ki jo je Lortie z mogočnim zamahom, a brez samo-pašnega ekshibicionizma, vnesel v preludije št. 8, 14 in 20 (pa tudi v ostale, kajti virtuoznost pomeni tudi v najpreprostejših pasažah popolno obvladanje teksta), smo lahko mojstru res hvaležni za večer, ki je pokazal razliko med kvaliteto skladateljev, pokazal pa je tudi, kako lahko čistokrven umetnik ovrednoti tudi ne ravno genialne partiture. Lortie, ki je že od nekdaj ljubljenec tržiškega občinstva, cenjen pa vsepovsod, je požel pravi val navdušenja in je - rekli bi nekako ganjen - poslušalcem, kljub dolgemu in napornemu programu, ki ga je imel za seboj, podaril še tri Chopinove valčke. Katja Kralj / ITALIJA, SVET Sreda, 29. oktobra 2014 1 1 rim - Predsednik republike zaslišan na Kvirinalu Napolitano ni vedel za kako paktiranje med državo in mafijo RIM - Predsednik Giorgio Napolitano je včeraj za zaprtimi vrati več ur pričal na politično »eksplozivnem« sojenju o domnevnem paktu, ki naj bi ga v 90. letih prejšnjega stoletja v Italiji sklenili visoki politiki, vrh policije in šefi si-cilijanske mafije Cosa Nostra. Kot trdi državno tožilstvo v Palermu, je bil cilj pakta ustaviti bombne in druge napade Cosa Nostre. V zameno so visoki politiki za kakih 400 mafij cev omogočili ugodnejše zaporne pogoje. V nekaterih primerih so bile celo odpravljene obsodbe sodišč, obljubljene naj bi bile tudi spremembe zakonodaje v korist mafije. V času, ko naj bi tajni pogovori že potekali, sta bila leta 1992 umorjena pro-timafijska sodnika Giovanni Falcone in Paolo Borsellino. Sledila je vrsta mafijskih napadov v več mestih, v enem od njih je bilo maja 1993 v Firencah ubitih pet ljudi. Leto kasneje so napadi naenkrat ponehali in tožilstvo sklepa, da je bil vmes dosežen dogovor. 89-letni Napolitano je v letih 19921994, ko naj bi se sklepal omenjeni »pakt o nenapadanju«, predsedoval spodnjemu domu italijanskega parlamenta. Sodelovanja pri tajnih pogovorih z mafijo mu tožilstvo ne očita. Kot so po pričanju sporočili iz njegovega urada, je predsednik včeraj na vsa vprašanja odgovarjal z »največjo tran-sparentnostjo in zbranostjo«. Obenem so pozvali k čim hitrejši objavi prepisa pričanja, ki je potekalo za zaprtimi vrati. Napolitana so zaslišali na Kviri-nalu v Rimu in ne na sodišču v Paler-mu, kjer sicer poteka sojenje. Pogovor je trajal tri ure in pol. V ta namen je na Kvirinal prišlo kakih 40 ljudi, med njimi sodniki, tožilci in odvetniki. Eden od prisotnih je kasneje povedal, da je unicef predsednik zatrdil, da o domnevnih dogovorih med politiko, policijo in mafijo ni vedel ničesar. Predsednik države v Italiji uživa imuniteto in še nikoli doslej ni nastopil kot priča na kakšnem sojenju v kazenskih zadevah. Tožilce v tem primeru sicer posebej zanima pismo, ki ga je Napolitano prejel od svojega pravnega svetovalca Lorisa DAmbrosia, malo preden je ta leta 2012 umrl zaradi srčnega napada. V pismu DAmbrosio med drugim zavrača obtožbe, da je skušal posegati v preiskavo o domnevnem paktu med mafijo in državo, s čimer naj bi ščitil nekdanjega notranjega ministra Nicolo Mancina, ki je med obtoženimi na sojenju. Mancino, ki krivdo zanika, je Napolitana tudi sam štirikrat klical po telefonu in tožilce zanima, o čem sta govorila. Obtoženih na sojenju je sicer deset vidnih mafijcev, visokih karabinjerjev in politikov, med njimi poleg DAmbrosia dolgoletni mafijski šef Salvatore Riina, ki se ga je zaradi velike krvoločnosti prijel vzdevek Pošast, ter nekdanji senator in zaupnik bivšega premiera Silvia Berlus-conija, Marcello Dell'Utri. Sodniki ob odhodu s Kvirinala ansa ukrajina - Po nedeljskih parlamentarnih volitvah iščejo formulo za novo koalicijo Jacenjuk želi premiersko mesto Toda dokončni izidi volitev lahko prinesejo zmago Porošenku - Volitve v odcepljenih območjih na vzhodu Ukrajine 2. novembra Ukrajinski voditelji so počastili 70.obletnico osvoboditve Ukrajine v 2. sv. vojnUNS^ Zaskrbljujoči podatki Kriza v razvitih državah pahnila v revščino 76,5 milijona otrok RIM / LJUBLJANA - Gospodarska kriza je od leta 2008 v razvitih državah Evropske unije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pod prag revščine pahnila 2,6 milijona otrok. V razvitih državah v revščini živi že 76,5 milijona otrok, kaže včeraj predstavljeno poročilo Unicefa in izpostavlja, da se je revščina otrok povečala v 23 od 41 razvitih držav. Poročilo z naslovom Otroci recesije: Vpliv gospodarske krize na blaginjo otrok v razvitih državah je pripravil Unicefov raziskovalni center Innocenti, preučuje pa 41 držav OECD in EU glede na spremembe v revščini otrok od leta 2008 do vključno leta 2012. Vključuje tudi Slovenijo, kjer je v omenjenem obdobju pod prag revščine zdrsnilo dodatnih 7000 otrok. Kot ugotavlja poročilo, se je revščina otrok v 23 od 41 držav od leta 2008 povečala. Na Irskem, Hrvaškem, Islandiji, v Latviji in Grčiji so se stopnje revščine povečale za več kot 50 odstotkov (10 do 20 odstotnih točk). V 18 državah so sicer vlade našle učinkovite načine, ki so ublažili najhujše posledice gospodarske krize, in uspele občutno zmanjšati revščino otrok. Čile, Avstralija, Finska, Norveška, Poljska in Slovaška so uspele revščino otrok zmanjšati za približno 30 odstotkov. »Unicefova raziskava ugotavlja, da je bila krepitev socialne zaščite odločilni dejavnik preprečevanja revščine. Vse države potrebujejo močne mreže socialne varnosti za zaščito otrok tako v finančno dobrih časih, še posebej pa v slabih časih. Razvite države bi morale biti zgled prizadevanj za izkoreninjenje revščine otrok z izvajanjem politik blaženja gospodarske recesije in postavitvijo blaginje otrok na vrh svojih prednostnih nalog,« je ob objavi poročila izjavil odgovorni za globalno politiko in strategije Jeffrey O'Malley. O'Malley je sicer še izpostavil, da so številne razvite države v času recesije močno nazadovale na področju prihodka gospodinjstva, kar bo imelo dolgoročne negativne posledice za otroke in celotne skupnosti. V Grčiji je mediana dohodka gospodinjstev pri družinah z otroki upadla na raven iz leta 1998 - družine z otroki so izgubile 14 let pri-hodkovnega napredka. Irska, Luksemburg in Španija so medtem izgubile desetletje, Islandija devet let, Italija, Madžarska in Portugalska pa osem let prihodkovnega napredka. Poročilo posebej preučuje tudi spremembo deleža mladih, starih med 15 in 24 let, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni ali vključeni v poklicno usposabljanje. Kot ugotavlja, je bilo v letu 2013 v EU 7,5 milijona mladih v tej skupini, kar je primerljivo s številom prebivalcev Švice. V Unicefu ob objavi poročila izpostavljajo, da bi lahko odsotnost odziva držav na revščino otrok in mladih privedla do dolgoročne krize, vključno z upočasnitvijo demografske rasti. Revščina je namreč začaran krog. Otroci brezposelnih staršev imajo pogosto slabši učni uspeh in kasneje v življenju težje najdejo zaposlitev. Dlje kot bodo otroci ujeti v začaranem krogu revščine, težje bodo iz njega izstopili. Zato je pomembno, da se položaj otrok v razvitem svetu podrobno spremlja. S tem je mogoče preprečiti, da bi največje breme gospodarske recesije padlo na naj-ranljivejše. Unicef vlade in socialne partnerje poziva, da postavijo otroke in mladino v središče procesa odločanja, tako v času gospodarske krize kot tudi v boljših finančnih obdobjih. (STA) KIJEV - Glasovi s parlamentarnih volitev v Ukrajini še niso do konca prešteti, proevropska Ljudska fronta premiera Arsenija Jacenjuka pa je včeraj že prevzela pobudo pri oblikovanju nove vlade v Kijevu. Kot je dejal pravosodni minister Pavel Petrenko, želi biti stranka osnova za koalicijo vseh demokratičnih strank. Sodeč po izidih po preštetju dobrih 92 odstotkov vseh glasov je Ljudsko fronto v nedeljo podprlo 22,2 odstotka volivcev, na drugem mestu pa ji je sledil Blok ukrajinskega predsednika Petra Poro-šenka z 21,8 odstotka glasov. Ljudska fronta želi, da Jacenjuk vodi tudi naslednjo vlado. Lahko pa se še zgodi, da najmočnejša stranka v parlamentu postane Porošenkov Blok, saj se približno polovica članov vrhovne rade voli po proporcionalnem, polovica pa po večinskem sistemu. Po nekaterih izračunih bi lahko Blok na račun slednjih na koncu imel dobrih 120 mandatov, Ljudska fronta pa le dobrih 80. Kot del prihodnje proevropske vladne koalicije v Kijevu se sicer omenja še prozahodna stranka Samopomoč priljubljenega župana Lvova Andrija Sadovji-ja, ki se ji obeta okoli 11 odstotkov glasov, in morda tudi stranka Domovina nekdanje premierke Julije Timošenko.Koa-licijska pogajanja v Kijevu so se začela že v ponedeljek, prav tako pa tudi priprave na nove pogovore z Rusijo, ki morajo čim prej prinesti dogovor o dobavi ruskega plina Ukrajini. A kot je v zvezi s tem včeraj posvaril finančni minister Aleksander Šlapak, je država na robu bankrota in tudi če dosežejo dogovor, je vprašanje, kje bodo našli potreben denar. »Da od Rusije kupimo plin, ki ga potrebujemo za zimo, potrebujemo kaki dve milijardi dolarjev. A težave imamo že s tem, kje stakniti milijardo dolarjev,« je opozoril. Novi pogovori Moskve in Kijeva o rešitvi plinskega spora so napovedani že za danes v Bruslju. Cena 385 dolarjev za tisoč kubičnih metrov plina je načeloma dogovorjena, ni pa jasno, kje bo Ukrajina našla denar. Nujno potrebna tranša pomoči Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v višini 2,7 milijarde dolarjev naj bi se jim po besedah Šlapaka obetala šele leta 2015. Na stabilnost položaja v Ukrajini pa bodo vplivale tudi parlamentarne in predsedniške volitve, ki jih bodo 2. novembra izvedli proruski separatisti na območjih pod svojim nadzorom na vzhodu Ukrajine. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je včeraj že napovedal, da bo Rusija priznala izide teh volitev, kot je Moskva priznala tudi rezultate nedeljskih volitev, ki so potekale drugod po Ukrajini. »Upamo, da bodo volitve pote- kale kot predvideno in seveda bomo priznali rezultat,« je v pogovoru za ruski časnik Izvestja dejal Lavrov in dodal, da računa, da bo izražanje volje ljudi svobodno in ne bo tega poskušal zmotiti nihče od zunaj. Po njegovem prepričanju bodo volitve, ki naj bi potekale v samooklica-nih ljudskih republikah Doneck in Lugansk, zelo pomembne za priznanje tamkajšnjih oblasti. Gre za eno najpomembnejših točk dogovora iz Minska, ki je 5. septembra prinesel prekinitev ognja na območju, je prepričan Lavrov. Območja, ki so pod nadzorom pro-ruskih separatistov, niso sodelovala v izvedbi parlamentarnih volitev, ki so v nedeljo potekale v Ukrajini. V Kijevu so rusko napoved, da bo priznala volitve separatistov, komentirali, da spodkopava prizadevanja za končanje oboroženega konflikta na vzhodu Ukrajine. »Ruske namere so neposredno v nasprotju s sporazumom iz Minska, spodkopavajo dogovorjen proces za umiritev razmer in mirno rešitev ter nadalje slabi zaupanje v Rusijo kot zanesljivega mednarodnega partnerja,« je povedal predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Dmitro Kuleba. (STA) I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 30.947,36 +70,63 SOD NAFTE (159 litrov) 86,09$ +0,30 EVRO 1,2748$ +0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. oktobra 2014 valute evro (povprečni tečaj) 28. 10. 27. 10. ameriški dolar 1,2748 1,2679 japonski jen 137,45 136,76 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,749 27,705 danska krona 7,4440 7,4445 britanski funt 0,78810 0,78710 madžarski forint 309,26 308,78 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,2318 4,2236 romunski lev 4,4233 4,4260 švedska krona 9,3630 9,2568 švicarski frank 1,2056 1,2060 norveška krona 8,4415 8,3950 hrvaška kuna 7,6630 7,6747 ruski rubel 54,1490 53,6080 turška lira 2,8261 2,8370 avstralski dolar 1,4370 1,4422 braziljski real 3,1687 3,2150 kanadski dolar 1,4287 1,4261 kitajski juan 7,7935 7,7547 mehiški peso 17,2117 17,2130 južnoafriški rand 13,8886 13,9078 1 2 Sreda, 29. oktobra 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Po desetih letih izmerili prisotnost kovin v zelenjavi iz severne mestne četrti Vrtnine manj onesnažene, a svetujejo skrbno pranje Koncentracija težkih kovin v vrtninah, ki jih pridelujejo v severni mestni četrti, je višja kot v drugih predelih goriške občine, kljub temu pa ostaja daleč pod alarmnimi vrednostmi. Tako izhaja iz raziskave, s katero je goriška občina ugodila zahtevi odbora prebivalcev Svetogorske četrti, ki jih še vedno skrbijo vplivi solkanske Livarne na okolje in zdravje. Občina je študijo zaupala goriškemu podjetju Multiproject, ki je v letošnjem letu izvedlo analizo listov ciko-rije, solate in nekaterih drugih zele-njav, ki jih gojijo na njivah med Solkanom in Ulico Cappellaris. Podatke so nato preučili izvedenci goriškega zdravstvenega podjetja, ki pravijo, da razlogov za zaskrbljenost ni, kljub temu pa bodo od prihodnjega leta dalje redno preverjali stanje v severnem delu mesta. Izsledke raziskave so predstavili v ponedeljek na seji občinske svetniške komisije za okolje. Ob občinskem odborniku Francescu Del Sor-diju se je zasedanja udeležil Gianni Cavallini, predstavnik goriškega zdravstvenega podjetja, ki je pojasnil pomen podatkov. »Koncentracijo kemijskih snovi v zelenjavi, ki jo gojijo v severni mestni četrti, so zadnjič izmerili leta 2004. Po desetih letih smo želeli preveriti, kaj se je spremenilo, zato smo se zavzeli za pripravo nove študije. Iz podatkov smo že sami razbrali, da je koncentracija strupenih snovi bistveno nižja od tiste, ki so jo Njiva v severni mestni četrti bumbaca zabeležili pred desetimi leti, kar je dobra novica, pri podrobnejši analizi rezultatov pa smo potrebovali pomoč zdravstvenega podjetja,« je povedal odbornik Del Sordi. Meritve so opravili na vzorcih zelenjave, ki je rasla na 20 različnih lokacijah v severni mestni četrti, pa tudi izven nje, in sicer v Butkovičevi ulici v Sovodnjah, v ulicah Concordia in Licinio v Ločniku, v Ulici Stesa v Mošu in v Ulici Grabizio v Gorici. Merili so prisotnost raznih kemičnih snovi, in sicer kroma, bakra, svinca, niklja, cinka in tudi formaldehida; slednjega, je povedal Del Sordi, niso našli nikjer. V primerjavi z letom 2004 je koncentracija raznih kovin danes nižja: najvišja koncentracija svinca, ki so jo zabeležili leta 2004, je denimo znašala 10,69 mikrograma na kilogram zelenjave, danes pa le 1,63 mikrograma na kilogram. »Iz podatkov izhaja, da je koncentracija raznih kovin najvišja v bližini livarne, s postopnim oddaljevanjem od tovarne pa se vrednosti nižajo. Izven severne mestne četrti, na primer v Mo-šu, je koncentracija raznih kovin skoraj neznatna. Druga pomembna ugotovitev je ta, da se količina kemijskih snovi prepolovi, če zelenjavo operemo. Zato je pomembno, da to vedno naredimo, preden zaužijemo katerokoli povrtnino,« je povedal Cavallini in poudaril, da onesnaženost zelenjave v severni mestni četrti ne vzbuja skrbi. Koncentracije raznih kovin so namreč nižje od tistih, ki jih določa evropska agencija za varnost v prehrani. »Kljub temu smo pri zdravstvenem podjetju sklenili, da bomo od prihodnjega leta dalje red- vrtojba - Mešana komisija na gradbišču nove čistilne naprave Gradijo s polno paro Črne vode bodo začeli prečiščevati pred koncem prihodnjega leta - S Sočo povezanih več evropskih projektov Gradnja nove čistilne naprave v Vrtojbi poteka s polno paro. O tem so se s svojimi očmi prepričali člani mešane, sloven-sko-italijanske komisije za vodno gospodarstvo, ki se je sestala prejšnji teden. »Gradnja čistilne naprave v Vrtojbi poteka zelo pospešeno. Ker je projekt sofinanciran s sredstvi Evropske unije, se morajo držati predvidenih časovnih rokov; v kratkem bodo podvojili delovne izmene, tako da bodo svoj cilj nedvomno dosegli,« pojasnjuje pokrajinska podpredsednica Mara Černic, ki se je zasedanja mešane komisije za vodno gospodarstvo udeležila v imenu pokrajinske Adria A in nove razvojne priložnosti Z evropskim projektom Adria A so si prizadevali za razvoj dostopnosti v jadranskem zaledju. Rezultate projekta in nove razvojne možnosti bodo predstavili danes ob 11. uri v občinski sejni dvorani v Tržiču. Med srečanjem se bodo pogovarjali tudi o novem programskem obdobju 2014-2020 in novih razpisih, ki bodo objavljeni prihodnje leto. Na tržiški občini želijo biti še naprej aktivno vključeni v evropsko načrtovanje - še zlasti, kar se tiče logistike in povezovanja med pristanišči. uprave. Po njenih besedah se bo gradnja kanalizacijskega omrežja zaključila do junija leta 2015, kmalu zatem bo dokončana še čistilna naprava, ki bo predvidoma začela obratovati novembra leta 2015. »Novo čistilno napravo gradijo z zelo dobro tehnologijo. Črne vode bodo najprej prečiščevali v dveh bioreaktorjih, nato jih bodo že delno prečiščene črpali skozi mreno, ki zadrži tudi najmanjše delce. Zatem se bo voda še dodatno čistila po naravni poti v dveh umetnih jezerih. Ko se bo prečiščena voda izlila v Vrtojbico, bo tako čista, da bo ustrezala parametrom, ki so predvideni za naravna kopališča,« pojasnjuje Mara Černic in poudarja, da je gradnja čistilne naprave v Vrtojbi izredno pomembna tudi za potok Koren, saj se vanj po izgradnji kanalizacijskega omrežja ne bodo več izlivale novo-goriške črne vode. Zadovoljstvo nad potekom gradbenih del izraža tudi deželna od-bornica za okolje Sara Vito, ki se je skupaj s Černičevo udeležila zasedanja mešane komisije. Po njenih besedah je bila na zasedanju še zlasti pomembna prisotnost predstavnikov italijanskega okoljskega ministrstva, s katerim želi deželna vlada vzpostaviti čim boljše sodelovanje - še zlasti, kar se tiče zaščite vodnih virov. Gradnja čistilne naprave s kapaciteto 50.500 populacijskih enot je sicer vredna 50 milijonov. Projekt delno financira Evropska unija iz kohezijskega sklada, in sicer dobrih 28 milijonov, iz državnega proračuna je namenjenih 5 milijonov, iz občinskih proračunov pa skupno sedem Sara Vito in Mara Černic (v sredini) med obiskom gradbišča čistilne naprave v Vrtojbi milijonov: novogoriška mestna občina bo zagotovila 4,2 milijona, Šempeter-Vrtojba slaba 2 milijona, Miren-Kostanjevica pa 1,3 milijona evrov. Na zasedanju mešane komisije, ki se na podlagi določil Osimskega sporazuma sestaja vsaki dve leti, so se pogovarjali tudi o Vipavi. »Spregovorili smo tudi o protipo- no preverjali onesnaženost zelenjave v severni mestni četrti. Zato da izdelamo znanstveno podkrepljeno oceno tveganja, moramo primerjati večletne podatke. Iz raziskave, ki je bila izdelana letos, ne moremo potegniti dokončnih sklepov, saj je od prejšnjih meritev minilo preveč časa. V zadnjem desetletju se je marsikaj spremenilo: po vstopu Slovenije v EU se je Livarna morala prilagoditi evropskim predpisom, tudi kriza pa je verjetno vplivala na proizvodnjo,« je dejal Cavallini, po katerem bo zdravstveno podjetje izvajalo analize v laboratoriju okoljske agencije Arpa, meritve pa bodo potekale v spomladanskem času. »Čeprav podatki niso alarmantni, nam je letošnja raziskava potrdila, da Livarna ima določene vplive. Ker je večina zemljišč, kjer smo izvajali meritve, v lasti slovenskih državljanov, bomo z izsledki raziskave v kratkem seznanili novogoriške sosede, predlagali pa bomo tudi ustanovitev mešanega sanitarnega omizja. Onesnaževanje je čezmejni problem, zato bi bilo primerno, da bi goriško zdravstveno podjetje v sodelovanju s pristojnimi zdravstvenimi ustanovami v Sloveniji izdelalo skupno študijo na to temo. Ob tem bomo tudi skušali preveriti, ali se solkanski obrat poslužuje najboljših sistemov za omejevanje onesnaževanja,« je zaključil goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi. (Ale) plavnih nasipih, ki so že bili zgrajeni v Ga-brjah in ki jih ravnokar gradijo v Rupi,« razlaga Mara Černic in opozarja, da so posebno pozornost namenili tudi Soči. Ugotavljali so, da je bilo v prejšnjem evropskem programskem obdobju kar osem do deset projektov povezanih s Sočo, ki ima izreden turistični potencial. gorica Prišlo še petdeset prebežnikov V Gorici se iz dneva v dan veča število beguncev. V mesto je v ponedeljek prispelo še 50 afganistanskih in pakistanskih prebežnikov. Prosilce za azil je prefektura identificirala, nato pa je začela iskati primerno namestitev zanje, saj so objekti goriške Karitas, hotel Internazionale in stavba bivšega av-tosalona Lancia že nabito polni. Včeraj zvečer še ni bilo jasno, kakšna usoda jih čaka, tudi zato, ker so se po pridobitvi dokumentov na prefekturi razpršili po teritoriju. Sinoči naj bi niti prefektura ne imela točnih informacij o tem, kam so se Afganistanci in Pa-kistanci zatekli. V pričakovanju na ureditev nekaterih objektov v drugih občinah, med katerim sta Krmin in Sovodnje, je prefektura stopila v stik z notranjim ministrstvom s ciljem, da omogoči selitev dela prebežnikov v druge pokrajine. Prefekt namerava tudi sklicati novo srečanje z župani Goriške in s pokrajinsko upravo, katerim bo orisal projekt za boljšo razmestitev prebež-nikov na območju pokrajine. Goriški župan Romoli je medtem odgovoril na ponedeljkovo izjavo tržiške županje, ki mu je očitala, da se pritožuje zaradi prebežnikov, medtem ko se Tržič že več let sooča z velikim številom priseljencev. »Altranova ne bi smela pozabiti, da je prihod priseljencev, ki živijo in delajo v Tržiču, krajevna uprava spodbujala. Begunci pa v Gorico ne prihajajo zato, da bi delali, ali ker bi jih sem vabila občinska uprava - recimo zato, da bi se udeleževali primarnih volitev -, temveč le zaradi pridobitve statusa azilanta,« je dejal Romoli, po katerem se je po odprtju šotorišča v Ulici Brass priliv beguncev še povečal. Paljk pod lipami Kulturni center Lojze Bratuž in krožek Anton Gregorčič prirejata v četrtek, 6. novembra, novo srečanje pod lipami, kjer bo gost časnikar Jurij Paljk. Pred kratkim je pri Mladinski knjigi izšla njegova knjiga z naslovom Kaj sploh počnem tukaj, v kateri je objavljen izbor zapisov, ki so v zadnjih petih letih pod istim naslovom, sicer znanim citatom iz Chatwina, izhajali v tedniku Novi glas. Ob avtorju bo spregovoril tudi urednik, sicer prevajalec, pisatelj in literarni kritik Aleš Berger. Srečanje bo potekalo v komorni dvorani goriškega Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v četrtek, 6. novembra, ob 20. uri. Cristicchi v Krminu Sezona krminskega občinskega gledališča se začenja jutri, 30. oktobra, ob 21. uri s predstavo o eksodusu Italijanov iz Istre »Magazzino 18«, s katero bo nastopil italijanski glasbenik in gledališčnik Simone Cristicchi. Ukradli dva Golfa Neznanci so v noči s ponedeljka na včerajšnji dan ukradli dva avtomobila tipa Volkswagen Golf 1.6 TDI, ki sta oba kovinske temno sive barve. Prvi ima registrsko številko GO KR-063 in je star tri leta, drugi ima registrsko številko GO NR-561 in je star eno leto. Novogoriški policisti bodo v zvezi z omenjenima tatvinama osebnih vozil na podlagi zbranih obvestil in ugotovljenih dejstev v zvezi z obravnavanima primeroma podali kazensko ovadbo. /— GORIŠKI PROSTOR Sreda, 29. oktobra 2014 1 5 štandrež - Finančna straža ovadila madžarska trgovca s starinami V prtljažniku skrivala slonov okel V avtomobilu sta skrivala okrog 19.000 evrov gotovine in dragocen slonov okel, zaradi katerega sta si ob denarni kazni prislužila še ovadbo. Goriška finančna straža je v bližini nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda pri Štandrežu ustavila madžarska državljana, moža in ženo, ki sta se po ne- kajdnevnem bivanju v Italiji vračala v Budimpešto. Finančni stražniki so ugotovili, da sta Madžara po poklicu trgovca s starinami in da sta pred prihodom v Gorico obiskala sejem antikvitet, ki je potekal v Parmi med 2. in 12. oktobrom. Na vprašanje, kaj prevažata v prtljažniku, sta zakonca odgovorila, da imata s seboj le osebno prtljago in okrog 7000 evrov gotovine. Ker nista bila prepričljiva, so se finančni stražniki odločili za temeljitejšo kontrolo na podlagi 20. člena zakonskega odloka št. 43/1973, ki silam javnega reda dovoljuje pregledovanje ljudi in vozil, ki prečkajo mejo. Kmalu zatem so odkrili, da sta Zaseženi slonov okel (levo) in bankovci (desno) foto f.s. Madžara v avtomobilu imela kar 19.000 evrov v gotovini (vsote nad 10.000 evrov je treba obvezno prijaviti carinski upravi), ob tem pa še 170 cm dolgo slonovo kost. Šlo je za fino izrezljano umetnino, težko okrog 13 kilogramov in vredno približno 20.000 evrov. Madžara sta okel afriškega slona, ki je za- ščitena žival, prevažala brez vsakršnega dovoljenja in predvidenih dokumentov, zato so ju finančni stražniki ovadili goriškemu tožilstvu. Slonovo kost so zaplenili in izročili v hrambo tržaškemu muzeju naravne zgodovine, zakoncema pa so naložili še globo zaradi neprijavljene gotovine. (Ale) gorica - V okviru festivala Jazz & Wine of Peace Peric »vžgal« s svetovnimi hiti in avtorskimi skladbami V nedeljo se je uspešno zaključila že sedemnajsta izvedba festivala Jazz & Wine of Peace. Združenje Controtempo, med najboljšimi ponudniki jazz dogodkov v Furlaniji Julijski krajini, je že pred leti razširilo dogajanje festivala iz Krmi-na na bližnje kraje na obe straneh državne meje. Že nekaj let sodeluje tudi s Kulturnima domova iz Gorice in Nove Gorice in ravno letos je goriški kulturni hram gostil uvod v zaključni vikend festivala. V žal ne polno zasedeni dvorani se je goriški publiki prvič predstavil slovenski glasbenik, izkušeni odrski maček Uroš Peric. Četrtkov večer je bil prava glasbena poslastica. Peric je znan po odličnih interpretacijah blues, soul in jazz skladb in zna na svojih nastopih zares vžgati občinstvo. Tako je bilo tudi v Kulturnem domu, na odru katerega se je predstavil z eno izmed svojih običajnih spremnih skupin, z Bluenote quartetom. Kitarist Peter Rizmal, basist Mladen Me-lanšek, saks tenor Rudi Javornik in bobnar Aleš Kajtna, ki je komaj postal očka četrtega otroka, so uigrano in zelo solidno spremljali Perica, ki je ob dobrem igranju na klavir izpostavil predvsem svoje vokalne sposobnosti. Celjski glasbenik je kariero začel pred desetimi leti in v tem času na več stotih koncertov zabaval in razveselil slovensko, evropsko in tudi ameriško publiko. Prava črna duša slovenske glasbene scene Peric ni le izvrsten iz- Peric v Kulturnem domu foto kd. vajalec glasbe, ki bi jo najbolje uživali v kakih klubskih prostorih, pač pa tudi soliden ustvarjalec avtorskih skladb. Tako smo v tokrat zares izvrstno ozvočenim Kulturnem domu sledili navdušujo-čemu in zabavnemu nastopu, ki je postregel s svetovnimi hiti, kot so Hit the road Jack, Georgia on My mind, What I'd say, Unchain my heart in druge, in z avtorskimi ravno tako dobrimi skladbami. Urošev zgled je sloviti Ray Charles, po katerem je povzel tudi način nastopanja s poziba-vanjem na stolu za klavirjem (goriški je bil tako dolg, da ni točno vedel, kam naj bi sedel...), obrazne izraze in tudi precejšnje podobnosti v glasu. Večkrat je tudi zaigral na festivalih, ki so posvečeni slavnemu preminulemu pianistu - tudi v ameriški Atlanti. Glasbeno je zasnubil tudi Raye-vo hči Sheilo, s katero sta pred petimi leti skupaj nastopila v Ljubljani, lani pa na jazz festivalu v Litvi. Goriško publiko in festival Contro-tempo je doletela tudi posebna čast, saj je bil program nastopa v glavnem enak tistemu, ki ga je konec avgusta izvedel na koncertu ob desetletnici v ljubljanskih Križankah. Za vse, ki bi si zaželeli ponovno slišati Uroša Perica, in za vse, ki so goriški koncert izgubili, naj povemo, da bo nastopil z Otom Pestnerjem in originalnim Elvis Presleyem castom v Trstu 12. januarja, dan kasneje pa v ljubljanski hali Tivoli. (aw) sovodnje - Na županstvu generalna konzulka Ne le spoznavni obisk Sergaševo so seznanili s težavami in pričakovanji glede reforme krajevnih uprav Slovenska generalna konzulka Ingrid Sergaš je včeraj prišla v sovodenj-sko občino na obisk, ki ni bil le spoznavni. Na županstvu so jo sprejeli županja Alenka Florenin, podžupan Erik Petejan in občinska odbornica Vesna Primožič. V skoraj dvournem pogovoru so ji predstavili krajevno stvarnost in se zatem pogovorili tudi o vprašanju, ki je zadnje čase najbolj pereče - o reformi krajevnih uprav, ki jo pripravlja deželna vlada. Županja Alenka Florenin je uvodoma spregovorila o težavah, s katerimi so se ukvarjali v zadnjih letih, o čez-mejnih infrastrukturah, ki bremenijo občino, o evropskih projektih, ki jih vodijo v sodelovanju z občino Miren-Kostanjevica in drugimi občinami, o večletnih stikih s pobrateno Škofjo loko. Med srečanjem so posebno pozornost posvetili reformi krajevnih uprav; generalna konzulka se je glede tega vprašanja pred dnevi sestala z deželnim odbornikom za javne zadeve in lokalno samoupravo Paolom Panontinom. Kot smo že poročali, je Sergaševa na pogovoru s Panontinom poudarila, da sodi dobro sodelovanje med obema državama in s Furlanijo-Julijsko krajino med prioritete Republike Slovenije, pri čemer obe manjšini predstavljata pomemben vezni člen in dodano vrednost. Slovenija seveda podpira prizadevanja slovenske narodne skupnosti pri uveljavljanju njene polne zaščite. Pa-nontinu je izrazila pričakovanje Slovenije, da bo Furlanija Julijska krajina pri sprejemanju reform upoštevala speci-fiko slovenske narodne skupnosti in njene predloge ter pri tem ravnala v skladu z mednarodnim pravom in italijanskim pravnim redom. Na včerajšnjem sovodenjskem srečanju - Sergaševo je spremljala kon-zulka Eliška Kersnič Žmavc - so se sogovorniki strinjali, da mora konzulat še naprej slediti zadevi, saj bo pomoč Slovenije še kako potrebna. V zadnjih dneh so sicer upravitelj iz občin, kjer živijo Slovenci, začeli pripravljati skupen dokument, ki bo ravno tako pomemben za reševanje zadeve. Ingrid Sergaš na sovodenjskem županstvu bumbaca tržič - Zaradi gradbišča Glavni mestni trg je v temi V Tržiču je Trg Republike v večernih in nočnih urah skoraj popolnoma v temi. Žarometi na županstvu ne svetijo, ker poslopje ravnokar prenavljajo, ostala svetila pa niso dovolj, saj so jih nekaj odstranili ravno zaradi poteka gradbenih del. K temu je treba prišteti, da je prišlo do okvare na talnem svetilu, medtem ko je avto podrl eno izmed svetil ob robu trga. Trg je tako temen in neprivlačen, zaradi česar na županstvu iščejo primerno rešitev. »Prizadevamo si za postavitev svetil na ograjo gradbišča, kar predstavlja kratkoročno rešitev. Ob tem preverjamo, ali bi lahko nekaj žarometov namestili pod strehe zasebnih poslopij, ki gledajo na trg. V tem primeru bi bilo treba za uresničitev zamisli več časa, saj potrebujemo privoljenje lastnikov poslopij,« pojasnjuje tržiški občinski odbornik za tehnične službe Fabio Gon in poudarja, da so se že postavili v stik z izvajalcem gradbenih del na županstvu, saj hočejo čim prej namestiti svetila ob ograjo, ki označuje gradbišče. 1 4 Sreda, 29. oktobra 2014 GORIŠKI PROSTOR medeja - Federico Ivone, pedagoško-socialni delavec Umobolnice bi morali povsod čim prej zapreti Duševni bolniki so potrebni vključevanja v družbene dinamike »Umobolnico najdemo vedno na kakem perifernem in samotnem drevoredu ob robu mesta, morda zato, da bi prisotnost blaznežev ne pretresla našega ustaljenega vsakdana,« je takoj ob prihodu v Gorico in ob prevzemu vodstva mestne psihiatrične bolnišnice zapisal Franco Basaglia. Beneški psihiater je z uvedbo novih strokovnih prijemov ter z izvirnim in pronicljivim konceptom o procesih obravnavanja duševnih motenj postal glasnik neslišnega glasu osiromašenih bolnikov. Basaglieva vizija je kmalu presegla meje lokalnega in se preoblikovala v obsežnejše reformistično gibanje - s sociološkim in ne političnim pomenom besede -, ki je ob koncu sedem- desetih let prejšnjega stoletja privedlo do sprejetja nove in pravičnejše zakonodaje na področju duševnega zdravljenja. O tem, da je treba duševnim bolnikom pomagati in jih vključevati v družbene dinamike, je prepričan tudi mladi, devetindvajsetletni Federico Ivone iz Gorice, ki je svojo izobrazbo na področju psihologije osmislil in preusmeril v delovno priložnost: postal je peda-goško-socialni delavec v zasebni psihiatrični bolnišnici Villa Santa Maria della Pace v Medeji. V zdravstveni ustanovi biva danes 49 oseb z najrazličnejšimi duševnimi motnjami. »Po opravljenem študiju psihologije na Univerzi v Padovi sem se usmeril še Francesco Ivone (drugi z desne) in njegovi varovanci (levo); psihiatrična bolnišnica v Medeji (desno) v specifični podiplomski študij iz področja t.i. psihologije dela in organizacije, misleč, da se na tem področju odpira največ službenih možnosti. Nato sem se, vedno na področju psihologije, preizkusil še v številnih delovnih praksah v najrazličnejših ustanovah med Milanom in Benetkami. V končni fazi sem pristal v uradu za kadrovanje in izbiro osebja v eni izmed svetovno znanih trgovskih družb, ki se nahaja v Vilešu pri Gorici,« razlaga Ivone, ki je obenem vpisan tudi v državno zbornico psihologov. Pregledovanju vseh prejetih vlog so sledili skupinski in individualni kolokviji, ki so sloneli na psiholoških modelih. Urad je skušal ugotoviti, ali so prijavljeni kan- didati primerni za opravljanje določnih nalog. »Kmalu sem se v tem delavnem okolju počutil utesnjenega. Pričel sem se spraševati, zakaj vse to nanašanje na psihološko znanost - predvsem za ugotavljanje človekove motivacije do dela -, ko je v končni fazi vse gravitiralo okoli računovodskih številk. V mojem oddelku smo se trudili izbrati najboljše profile, uprava pa je enosmerno določila, da se bo z izbranimi osebami zavezala zgolj s pogodbo za določen časa: po treh mesecih, zaradi znatne upade prodaje, jim pogodba ni bila podaljšana - izbranih oseb ni bilo več na spregled,« pripoveduje sogovornik, ki se je tudi po zaslugi nasvetov očeta (Franco Ivone je vrsto let služboval v posoškem centru CISI; bil je tudi občinski svetnik med Brancatijevo upravo) preusmeril v pomoč osebam s posebnimi potrebami. »Takoj po prvem dnevu sem se v vlogi socialnega delavca in pedagoga znašel v psihiatrični strukturi s sledečimi navodili. Manjšo skupino petih pacientov moram prebuditi in jih nato pospremiti v jedilnico na zajtrk. Temu sledi še osnovni del dejavnosti: terapija v obliki športnih in drugih delavnic ter sprehod po parku v neposredni bližini vile,« razlaga Ivone, ki tekoče obvlada tudi slovenski jezik, saj je maturiral na goriškem klasičnem liceju Primož Trubar. Da institucionalna obravnava bolnikov lahko izboljša skupni izid zdravljenja in naposled kakovost življenja pacientov, se kaže tudi v interakcijah, ki jih Ivone opaža iz dneva v dan. »Na misel mi vedno pride primer 22-letnega dekleta z avti-stično razvojno motnjo. Ob mojem prihodu v ustanovo je na vsako postavljeno vprašanje odgovarjala le z zanikova-njem ali pritrditvijo. Po nekajmesečnem druženju pa je dekle le uspelo svoje občutke izraziti tudi z vsebinsko bolj razčlenjenimi odgovori; tudi težnja po izolaciji do ostalih vrstnikov je delno izginila,« razlaga Ivone, ki je ob prijetnih in zadoščenja polnih trenutkih doživel tudi nekaj povsem travmatičnih epizod s pacienti, ki so nagnjeni k samopoško-dovanju. Primeri se v praksi pojavljajo v obliki lažjih in nenasilnih ponavljajočih se gibov, ki osebke silijo, denimo, k praskanju. Včasih se tovrstni izpadi navkljub zdravilom, ki jih pacientu predpiše psihiater, pojavijo nepredvidljivo in nenadno. »To so zame zelo naporni in tesnobni trenutki, saj sem primoran pacienta fizično obravnavati: da preneha s početjem, se ga moram včasih oprijeti tudi z rokami. Čeprav so to čisto nenasilne in dovoljene oblike postopanja, so v končni fazi vedno primeri izvajanja prisile nad sočlovekom in zatiranja notranjega vrtinca čustev. Ali ni napočil čas, da se ponovno vrnemo k Basaglievi "utopiji resničnosti", po kateri naj bi umobolnice v vsaki razviti družbi izginile?« zato razmišlja Federico Ivone. (vas) gorica - Jutri v Kulturnem domu Pesmi prve svetovne vojne in Krvave solze reke Soče Zapel bo Provox, predvajali bodo filmsko zgodbo Iva Sakside in Astride Ličen V Kulturnem domu v Gorici bo jutri, 30. oktobra, ob 20.30 koncert z mednarodno vsebino moškega pevskega zbora Provox iz Nove Gorice, ki nosi naslov »Pesmi prve svetovne vojne«. Zbor vodi Matej Petejan. Sledila bo projekcija kratkometražnega filma »Krvave solze reke Soče« v režiji Iva Sakiside in Astride Ličen. Pevska skupina Provox je del zborovskega dogajanja na Goriškem od leta 1986. Ves čas svojega obstoja je nekaj več kot zgolj druženje skupine ljudi, ki imajo radi petje, nastopanje na koncertih, tekmovanjih, festivalih in priložnostnih nastopih. Je nekaj več kot razkazovanje doseženega nivoja znanja. Ves čas je prisoten duh iskanja novih poti, ki se razvejajo v smeri do prijatelja, sopevca, do glasbenih utrinkov, ki oživlja duh in osmi-šljajo vložen trud. Je pot obrnjena navzven v prostor in čas, ki posega po slovenski ljudski in umetni pesmi, ter vrača h koreninam naše kulture, se srečuje s pesmijo drugih narodov in mojstrov ustvarjanja zborovskih skladb. Ta pot jih vodi do ljubiteljev zborovskega petja doma in v tujini. Provox pod vodstvom Mateja Petejana ni nič več kot skupina petindvajetih ljudi, ki se zaveda, da je odgovorna tudi za to, da v prostor in čas pusti odtis slovenskega zborovskega petja. V letu 2014 je sku- pina prejela srebrno medaljo na regijskem tekmovanju v Postojni. »Krvave solze reke So- Ivo Saksida če« je dvanajst- minutna filmska zgodba zasnovana kot pripoved reke Soče, nemega spremljevalca časa in prostora, ki se s preroško napisanimi verzi pesnika Simona Gregorčiča - Goriškega Slavčka, dotakne zgodovinskih dogodkov vojne morije. Oblačno nebo nad turobno pokrajino zakriva lepote gorske lepotice in napoveduje zlovešče dogajanje v kraljestvu tretjega jezdeca apokalipse. Vendar se skozi čas in prostor nebo razjasni in dežela zažari v soncu prijaznejših dni... Režiserja in snemalca Ivana Sak-sido, ustanovitelja televizije Vitel na Novogoriškem, so vedno zanimale teme povezane z našo dediščino in preteklostjo. Kratki film »Krvave solze« govori o reki Soči, o Soški fronti, a tudi o trpkih izkušnjah ljudi, ki živijo ob tej naši »Gregorčičevi« bistri reki. Večer prirejajo v skupnem sodelovanju Kulturni dom v Gorici, Zveza slovenskih kulturnih društev, kulturna zadruga Maja in društvo Provox iz Nove Gorice. Vstop bo prost. gorica - Predstavili niz dogodkov Neverjetno dejavni Forum V torek, 4. novembra, bo srečanje o verah in vojakih - Med prebežniki so razgledane osebe Kulturni Forum Gorica je neverjetno dejaven. Na včerajšnji tiskovni konferenci sta dva predstavnika, Andrea Bellavite in Anna Di Gia-nantonio, prikazala prisotnim novembrsko ponudbo, ki pa sega tudi v december. V torek, 4. novembra, bo na sedežu v Ascolijevi ulici sam Bel-lavite govoril o verah, ki so bile prisotne med vojaki in tudi sicer med prvo svetovno vojno. Kako naj razbiramo odnose med vero in družbo v sedanjem dogajanju na svetovni ravni, ko se fundamentalistično in politično izkoriščanje religij postavlja v službo nasilja in vojne?!? V soboto, 16. novembra, ob 16. uri, bodo prav tako na sedežu odprli razstavo treh italijanskih turistk, ki so med obiskom našega mesta bile presenečene nad vrsto zanimivih pojavov in so se odločile, da svoje vtise prenesejo na platna. Po odprtju in predstavitvi bo sledilo branje pesmi nekaterih goriških ustvarjalcev. Naslednji torkov večer, 18. novembra, je s pomočjo filmske projekcije namenjen psihiatru Basagli. Film nosi Naslov »Trieste racconta Basaglia«, režirala ga je Erika Rossi, ki pripravlja tudi dokumentarec o ženskih likih v goriškem odporniškem gibanju. V sedmih letih je v Trstu nov pristop k zdravljenju du- ševnih bolezni povzročil pravi šok. Mesto ni verjelo dogajanju, balo se je za ustaljena »ravnotežja« in začudeno gledalo na navdušenje skupine no-vopečenih zdravnikov. Teden dni kasneje bo Livio Isaak Sirovich v pogovoru z Anno Di Gianantonio predstavil dokumentirano pripoved o dveh zaročencih, tržaških Judih, ki jih dogajanja med leti 1940 in 1943 tragično pregnetejo. Njega zaprejo v taborišče v Kalabriji, ona se vključi v splošen odpor in pade v spopadu. Gre za edino Italijanko, ki je bila odlikovana z zlato kolajno za vojne zasluge. Federico Tenca Montini se je posvetil razčlenjevanju žgoče vsebine povezane s kraškimi brezni. Analiziral je in opisal v knjigi »Fenomenologia di un martirologio mediatico« pojav s propagandističnim pristopom, ki je značilen za italijansko zgodovino zadnjih desetletij. Z njim se bo pogovarjal Tommaso Montanari. Predstavitev bo 9. decembra ob 18. uri. Prisotni smo poslušali tudi daljnosežno razmišljanje o pojavu pri-bežnikov, ki naj ga doživljamo manj problematično, kot se dogaja to jesen z zaporednimi šotorišči na soškem bregu. Prihod toliko mladih, ki niso le uboge brezperspektivne pare, temveč so med njimi tudi razgledane, šolane osebe, lahko gledamo in doži- vljamo tudi kot bogatitev tega prostora, ki ni novinec glede prepletanja različnih ljudi, jezikov, kultur. Seveda obstaja veliko protislovje med pojavom bremena, ki ga sedaj predstavljajo iz finančnega, logističnega in etičnega vidika, saj gre za žgoča vprašanja, in primerjavo z možnimi dolgoročnimi koristmi. Na zaključku konference je bila podana tudi pikra ocena o krajevnih sredstvih obveščanja - Primorski dnevnik je izvzet -, ki ne poročajo o določenih pobudah, ne iščejo stika, ne objavljajo sporočil. Ne gre le za izkušnjo Foruma. O praznovanju 150-letnice goriške evangeličanske cerkve na primer ni bilo niti beležke, čeprav je o tem odmevno poročala vsedrža-vna TV mreža. Gorica je doživela podobno odmevnost morda le ob prihodu kolesarske karavane, ki spremlja »Giro«. Evangeličanska cerkev v mestu pomeni vendar tudi pristnost nemških protestantov, kot je bil tovarnar Ritter, ki je povezan z gradnjo železnice, z industrializacijo mesta... Zupan je na slovesnost prišel v zamudi, v posegu pa posredno in neposredno pokazal udeležencem, vključno z osmimi pastorji iz Severne Evrope, da ni informiran in nima pravih orientirnih točk glede te mestne danosti. (a.r.) GORIŠKI PROSTOR_Sreda, 29. oktobra 2014 1 5 /— Tri knjižne novosti V knjigarni Leg na Korzu Verdi v Gorici bo danes ob 18. uri predstavitev knjige spominov karabi-njerja Giuseppeja Campanara »Una vita per la divisa e alFimprovviso...«, ki jo je uredil Girolamo Carnevale. Jutri ob 18. uri bo na vrsti predstavitev pesniške zbirke avstralskih aboriginov z naslovom »Inside Black Australia«, ki jo je uredil Kevin Gilbert. Publikacijo bodo predstavili Pericle Camuffo, Patrizia Dughero in Simone Cuva, poezije bo prebiral Pierluigi Pintar, Martin O'Loughlin in Giancarlo Lombar-di pa bosta igrala na »didgeridoo«. V petek, 31. oktobra, ob 18. uri bodo predstavili še knjigo »Gli Assi del Fiat CR.42 della Seconda guerra mondiale« Hakana Gustavssona in Ludovica Slonga. Srečanje z Volčičem V okviru niza Knjiga ob 18.03 bodo danes v dvorani APT železniške postaje v Gorici predstavili knjigo Maurizia De Giovannija »In fondo al tuo cuore«, povezoval bo Ales-sandro Mezzena Lona. Jutri bo pa na vrsti srečanje z Dimitrijem Volčičem in Paolom Possamaiem z naslovom »L'eredita dei grandi imperi«. Pravljica v Ronkah V občinski knjižnici v Ronkah bo danes med 17. in 18. uro pravljična urica v slovenščini. Pravljico bo pripovedovala Andreja Grom. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Gledališče »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE« v Kulturnem domu v Gorici: v petek, 31. oktobra, ob 20.30 »Una sto-ria di fantasmi« (A. Ricci in E. Tamburini), nastopa gledališka skupina QAOS iz Forlija; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: v nedeljo, 9. novembra, v gledališču San Nicolo v Ul. I. Maggio 84 v Tržiču »Forsi che si... Forsi che no« (Riccar-do Fortuna po zamisli Cristopherja Duranga), nastopa gledališka skupina Il Gabbiano iz Trsta. V nedeljo, 16. novembra, v župnijskem gledališču Pija X. v Ul. De Amicis 10 v Štaran-canu »Jack Calcagno. Un Americano a Trieste« (Leonardo Zannier), nastopa glaedališka skupina Compagnia de l'armonia; več na www.teatroar-monia.it. OBČINSKO GLEDALIŠČE V GRADIŠČU obvešča, da je pri blagajni gledališča v Ul. Ciotti 1 (tel. 0481-969753) do 8. novembra (vsak torek med 18. in 20. uro in vsako soboto med 10.30 in 12.30) možen nakup novih abonmajev in posameznih vstopnic. 10. novembra ob 21. uri bo gledališka predstava »Sissi a Miramar« (Alessandro Fullin), nastopajo Ariel-la Reggio, Alessandro Fullin, Marzia Postrogna, Adriano Braidotti, Paolo Fagiolo; več na www.artistiassociati-gorizia.it. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -ABONMA V GORICI v sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž: 24. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu »19141918. Trst, mesto v vojni«; 27. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu »Prizma optimizma«; 15. decembra ob 20.30 v Kulturnem domu večer šansonov in poezije Miroslava Košute »Zlati prah imaš v očeh«; 26. januarja 2015 ob 20.30 v Kulturnem domu »Kabaret zlatih let«; 6. marca ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž »Štirje pianisti za dva klavirja« (Si-javuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev, Giuseppe Guarrera); 27. marca ob 20.30 v gledališču Verdi »Nora Gregor - Skriti kontinent spomina«; 20. aprila ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Hlapci«; 25. maja ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž: »Obiski«; informacije in vpisovanje pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.00-13.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481-33288). V KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes, 29. oktobra, ob 20.30 večjezična gledališka predstava »Memorie: storia e storie di migrazioni« (Spomini: zgodovina in zgodbe preseljevanja), v priredbi gledališke skupine I viandanti nel mondo iz Gorice, režiser je goriški kulturni delavec Vito Dalo. Predstavo prireja združenje Forum za Gorico, v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice pod pokroviteljstvom goriške pokrajine; vstop prost. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 29. oktobra, ob 20.45 koncert skupine LEstravagante z naslovom »Stravaganze armoniche«. 10. novembra ob 20.45 iz niza »900'&oltre« godalni koncert kvarteta Lyskamm. 11. in 12. novembra ob 20.45 iz niza »contrAZIONI« predstava »Beatles Submarine«, nastopata Neri Marcore in Banda Osiris; prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212; več na www.teatromonfalcone.it. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Guardiani della galassia«. Dvorana 2: 17.45 - 20.20 »Il giovane favoloso«. Dvorana 3: 17.40 - 20.40 »Boyhood«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Guardiani della galassia«. Dvorana 2: 17.00 - 19.30 - 22.00 »The Judge«. Dvorana 3: 18.00 - 19.50 »...E fuori ne-vica«; 21.30 »Guardiani della galassia« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.40 »Boyhood«. Dvorana 5: 17.20 - 20.20 »Il giovane favoloso«. □ Obvestila SKRD JEZERO iz Doberdoba prireja enkrat na teden tečaj pilatesa pod vodstvom Sare Rossi. Prvo srečanje bo na sedežu društva v Doberdobu danes, 29. oktobra, ob 19.30; informacije po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča udeležence martinovanja, ki bo v soboto, 8. novembra, pri Šterku pri Novi Gorici, da bo odpeljal avtobus ob 17. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Piloš-ču, v Podgori pri telovadnici, pri vagi v Pevmi in na trgu Medaglie d'oro-na Goriščku. Pričetek srečanja ob 18. uri. Organizatorji priporočajo točnost, obenem sporočajo, da je še nekaj prostih mest. LIONS KLUB DOBROVO vabi na tradicionalno dobrodelno martinovanje v soboto, 8. novembra, ob 18. uri v dvorani Vinske kleti Goriška Brda; rezervacije na naslov hedvika.jelin-cic@siol.net. ZSKD obvešča, da je na spletni strani Zveze pevskih zborov Primorske (www.zpzp.si) že odprta prijavnica za Primorsko poje 2015. Rok prijave zapade 30. novembra. V MESECU BOJA PROTI RAKU DOJK ponujajo pri goriškem zdravstvenem podjetju možnost brezplačnih pregledov. Opravljajo jih vsak dan v tednu do 31. oktobra, med 9. in 12. uro v kirurški ambulanti v drugem nadstropju v goriški splošni bolnišnici in v bolnišnici San Polo v Tržiču ter v četrtek, 30. oktobra, in v petek, 31. oktobra, med 15. in 17. uro v ginekološki ambulanti v Krminu. PARKIRIŠČA V MODRIH CONAH bodo od 3. novembra proti plačilu od 9. do 13. ure in od 15. ure do 19.30. -A Koncerti V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 30. oktobra, ob 20.30 koncert moškega pevskega zbora Provox iz Nove Gorice z naslovom »Pesmi prve svetovne vojne«. Sledila bo projekcija kratkometražnega filma »Krvave solze reke Soče« v režiji Iva Sakiside in Astrida Ličena; vstop prost. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 7. novembra, ob 20.45 nastopata violinista Hae-Sun Kang (Južna Koreja) in Fulvio Lucia-ni (Italija); informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it. S Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV iz Sovodenj organizira v nedeljo, 9. novembra, celodnevni izlet v Istro. Vodič bo predstavil Grož-njan in Motovun, kjer bo kosilo, zaključek izleta bo v Umagu; informacije po tel. 340-3423087 (Paolo) in tel. 328-3717328 (Štefan). Vpisovanje na sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih in petkih od 17.00-18.00 do 30. oktobra. SPDG prireja 16. novembra martinov pohod na Vitovlje, z družabnostjo v popoldanskem času. Zmerne hoje (s spoznavanjem naravne in kulturne dediščine) bo dve uri in pol. Začetek pohoda pri prireditvenem prostoru na Vitovljah; informacije in prijave po tel. 0481-390826 (Fanika), v večernih urah in na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro, tel. 0481-532358. Ob zadostnem zanimanju možnost prevoza z avtobusom. 0 Prireditve GORIŠKA KVESTURA bo ob dnevu spomina na mrtve v nedeljo, 2. novembra, ob 10. uri položila venec na spomenik padlim policistom na pokopališču v Tržiču in ob 10.30 na spomenik padlim policistom v spominskem parku v Gorici. OBČINA DOBERDOB bo 1. novembra polagala cvetje na spomenike padlim borcem v NOB in na spomenike padlim italijanskim in avstro-ogr-skim vojakom v prvi svetovni vojni v Jamljah ob 10.45 na grobnico padlih avstrijskih vojakov v prvi svetovni vojni in ob 11. uri pred spomenikom padlim v NOB; v Bonetih ob 11.15 pred spomenikom padlim vojakom v prvi svetovni vojni; na Poljanah ob 11.30 pred spomenikom padlim v NOB; pri Vižintinih ob 11.45 v madžarski kapelici; na Palkišču ob 12. uri pred spomenikom padlim v NOB; v Doberdobu ob 12.20 pred spomenikom padlim v NOB. Predstavniki občin Nova Gorica, Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba in Združenja borcev bodo skupno z občinsko upravo položili venec na spomenik na Palkišču in na spomenik v Doberdobu. OBČINA SOVODNJE bo polagala vence pri spomenikih padlim ob spo- minski svečanosti 1. novembra na Vrhu z odhodom izpred sedeža centra Danica ob 9.15, v Gabrjah ob 10. uri, na Peči ob 10.20, v Rupi ob 10.35, v Sovodnjah ob 10.50 najprej pri spomeniku in nato pri spominski plošči pri cerkvi. OBČINA TRŽIČ bo počastila dan mrtvih v vseh vojnah v petek, 31. oktobra, ob 12.30 v Ulici Granatieri, ob 13. uri na pokopališču in ob 13.30 pri spomeniku pred ladjedelnico na Trgu Cosulich. V soboto, 1. novembra, ob 16. 30 bo sprevod startal s Trga Republike do spomenika v Ulici Rossel-li, kjer bo nastopila mestna godba na pihala, sledila bo komemoracija; al-pinci bodo prinesli baklo bratstva, govornica bo županja Silvia Altran. OBČINA ŠTEVERJAN obvešča, da bo polaganje vencev ob dnevu spomina na mrtve v soboto, 1. novembra, potekalo pred števerjanskim spomenikom na Trgu Svobode po koncu maše, ki se bo začela ob 9. uri in v nedeljo, 2. novembra, na Jazbinah po koncu maše, ki se bo začela ob 15. uri, sledil bo blagoslov na pokopališču ter ko-memoracija pred spomenikom padlim ob 30. obletnici postavitve. PROGRAM DELEGACIJE GORIŠKEGA VZPI-JA ob Dnevu mrtvih: v petek, 31. oktobra, skupaj z generalnim konzulatom Republike Slovenije in delegacijo Zveze Borcev iz Nove Gorice ob 10. uri pri spomeniku v Pevmi, ob 10.30 pri spomeniku v Koprivnem in ob 10.45 pri spomeniku v Štandrežu; v soboto, 1. novembra, skupaj z VZPI, ANED, SKGZ in krajevnimi skupnostmi ob 8. uri v goriškem zaporu, ob 8.20 v goriškem grajskem naselju, ob 8.40 na obeležje na goriški železniški postaji in na spomenik deporti-rancem, ob 9.15 pri spomeniku v Pev-mi, ob 10. uri pri spomeniku v Pod-gori, ob 11. uri pri spomeniku v Štandrežu, ob 11. uri pri spomeniku na Trnovem, ob 11.30 na pokopališču v Ločniku, ob 13. uri na glavnem goriškem pokopališču s predstavniki Republike Slovenije. V nedeljo, 2. novembra, ob 10.45 pred glavnim spomenikom v spominskem parku v Gorici v organizaciji goriške prefekture. SSO IN SKGZ bosta polagala skupne vence v soboto, 1. novembra, ob 9.30 v Gonarsu in ob 13. uri na mestnem pokopališču v Gorici na dveh grobnicah partizanov in na grob Lojzeta Bratuža. V OBČINI NOVA GORICA bo osrednja komemorativna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve v soboto, 1. novembra, ob 11. uri v spominskem parku na Trnovem pri Gorici. Govornica bo poslanka Državnega zbora RS Mirjam Bon Klanjšček. Urniki: ob 8.45 odhod izpred občine Nova Gorica, ob 9. uri polaganje venca pri grobišču nad Grgarjem, ob 9.15 pri spomeniku padlim vojakom na Škabrije-lu v Ravnici, ob 10. uri pri prvem grobišču nad Trnovem pri Gorici, ob 10.15 pri drugem grobišču nad Trnovem pri Gorici, ob 11. uri komemo-rativna slovesnost na Trnovem pri Gorici. V PEVMI se bodo ob 1. novembru vaš-čani zbrali ob 9.15 pred spomenikom NOB, kjer bodo z recitalom sodelovali učenci osnovne šole Josip Abram iz Pevme, zapel bo moški pevski zbor Štmaver, priložnostni govor pa bo imel Matija Figelj. Sledil bo sprevod do vaškega pokopališča, kjer bodo položili vence na skupno grobnico padlih partizanov. VZPI-ANPI IZ ŠTANDREŽA in kulturno društvo Oton Zupančič prirejata v soboto, 1. novembra, ob 11. uri svečanost v Kulturnem domu Andrej Bu-dal v Štandežu in ob 11.15 pri spomeniku v Štandrežu. Sodelovali bodo vokalna skupina Sraka in taborniki, govornik bo Marino Marsič. »KNJIŽNI ČETRTKI - I GIOVEDI' DEL LIBRO« v občinski knjižnici v Tržiču ob 18. uri: 30. oktobra bodo Roberto Bassi, Fulvio Chianese in Roberto DAgostino predstavili esej »Quelli del Quarto«. »KNJIGA OB 18.03« v dvorani APT železniške postaje v Gorici: 30. oktobra bo predstavitev knjige Maurizia De Giovannija »In fondo al tuo cuore«, povezoval bo Alessandro Mezzena Lona; 31. oktobra bo srečanje z Dimitrijem Volčičem in Paolom Possa-maiem z naslovom »L'eredita dei grandi imperi«. Več na www.illibro-delle1803.it. »KRAŠKI VEČER« v Lokandi Devetak na Vrhu bo v četrtek, 30. oktobra, ob 20. uri posvečen prvi svetovni vojni. Mitja Juren, Nicola Persegati in Paolo Pizzamus bodo predstavili knjigo »Le Battaglie sul Carso«. Stanko Ko-sič iz Doberdoba bo javnosti predstavil svoje kipe iz granat in drugih ostalin prve svetovne vojne. Sledila bo kulinarična ponudba z menijem narodov prve svetovne vojne; obvezna rezervacija po tel. 0481-882488 ali na naslov info@devetak.com. V OBČINSKEM AVDITORIJU V RONKAH bo v sklopu prireditve »Autun-no da Sfogliare... e da ascoltare« v četrtek, 30. oktobra, ob 20.30 koncert pianista Moseja Andricha in v petek, 31. oktobra, ob 18.30 srečanje z novinarjem Guidom Barello, ki bo predstavil svojo knjigo »La tortura del silenzio«, predstavil ga bo Luca Perrino. OBČINA RONKE bo v petek, 31. oktobra, ob 10.30 startala s Trga pred občino in s sprevodom položila vence pri spomeniku na Trgu Unita, v Ul. San Lorenzo in na spomenik pred pokopališčem. PODGORSKA SEKCIJA VZPI-ANPI in SKRD A. Paglavec iz Podgore prirejata polaganje vencev k spomeniku padlim v narodnoosvobodilni borbi v Podgori v soboto, 1. novembra, ob 10. uri. Po govoru in polaganju vencev bodo recitacije in nastop pevskih zborov iz Šempetra in Podgore. Slavnostni govornik bo Aldo Rupel. SLOVENSKA SKUPNOST bo polagala vence v soboto, 1. novembra, ob 9.30 v Gonarsu in ob 13. uri na mestnem pokopališču v Gorici. SLOVENCI V LAŠKEM prirejajo mašo zadušnico za vse rajne sorojake v nedeljo, 2. novembra, ob 11. uri v cerkvi Sv. Nedelje v Ronkah; pel bo MePZ iz Bilj pri Mirnu. KULTURNICENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek Anton Gregorčič vabita v četrtek, 6. novembra, ob 20. uri na novo srečanje pod lipami, tokrat s časnikarjem Jurijem Paljkom ob izidu njegove knjige z naslovom »Kaj sploh počnem tukaj«. O izboru zapisov, ki so v zadnjih petih letih pod istim naslovom izhajali v tedniku Novi glas, bo ob avtorju spregovoril tudi urednik, sicer prevajalec, pisatelj in literarni kritik Aleš Berger. SEŠIVALNICA SPOMINA: jesenski večeri dokumentarnega filma ob 19. uri v Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju: 7. novembra »Moja meja« (scenarij in režija Nadje Velušček in Anje Medved); 21. novembra »Mama Evropa« (scenarij Petre Seli-škar in Terre Ferro Seliškar, režija Petre Seliškar). Večere organizira Zavod Kinokašča v sodelovanju z občine Mi-ren-Kostanjevica in Kinoateljejem in se bodo zaključili s prijateljskim druženjem. 0 Mali oglasi MED VRHOM IN POLJANAMI se je v nedeljo, 19. oktobra, izgubila Diana, angleški setter črno-bele barve; tel. 339-8487646. PRODAJAM akacijeva drva; tel. 0481390238 ob uri obedov. Pogrebi DANES V LOČNIKU: 9.10, Giuseppe Medeot (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Sergio Perco (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališče; 12.00, Dorinda Milocco vd. Iu-rig (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana, sledila bo upe-pelitev. 1 6 Sreda, 29. oktobra 2014 SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918) / PREDEN LISTJE ODPADE BOMO DOMA Miro Simčič se nadaljuje Objavo v dnevniku je omogočil avtor Miro Simčič knjigo je izdala založba hca LJ BoüV h tkxiV Publishing Ljubljana, Kolarjeva ulica 47 Spletna knjigarna www.buca.si V vrhovnih poveljstvih centralnih sil so zaman tuhtali, kaj je njegov resnični namen. Na začetku, naj to zveni še tako presenetljivo, tega ni vedel niti sam Brusilov. Za dokončni udar naj bi se v ruski Stavki odločili naknadno, glede na razvoj razmer na bojišču. Armadi bi, ko bi dosegla najboljši rezultat, na pomoč priskočili dve sosedni armadi, tako da bi še bolj izkoristili začetni uspeh preboja. Ta inventivna taktika, v zgodovini vojskovanja dotlej neznana, je zmedla nasprotnika. Na jugu v Bukovini so ruske enote na osemdeset kilometrov širokem odseku že v prvih dneh ofenzive pregnale avstro-ogr-ske čete trideset kilometrov v globino. Rusi so osvojili mesto Luck in zajeli 40.000 avstro-ogrskih vojakov. Celotna 4. avstro-ogrska armada se je umaknila za reko Styr. Sredi junija so ruske enote 7. armado donavske monarhije potisnile čez reko Prut ter v izjemno kratkem času osvojile celotno Bukovino, mesti Černovzy, Stanislau in druga. Zajeli so veliko ujetnikov in opreme. Centralne sile so 16. junija sprožile protiofenzivo; vodil jo je general Linzingen, ki je fronto centralnih sil sicer stabiliziral, ni pa dosegel posebnih uspehov. Razmere na južnem delu bojišča so za vojsko donavske monarhije postale katastrofalne. Veliki uspehi ruskih enot so opogumili Romune, da so se pridružili antantnim silam. Romuni so imeli ozemeljske aspiracije v Transilvaniji, kjer je živelo veliko njihovih sonarodnjakov. Nemci so bili prisiljeni z zahodnega bojišča potegniti na vzhodno fronto dvanajst najboljših divizij, Avstro-Ogrska pa je sredi junija morala prekiniti ofenzivo na Tirolskem, ki bi lahko prinesla preobrat v vojni z Italijani. Najhujši avstro-ogrski poraz Avstro-Ogrska je reorganizirala svoje armade na vzhodni fronti, tako da je novo oblikovano armadno skupino vodil sam prestolonaslednik Karel. Rusi so poskušali z novo ofenzivo pri Barano-vičih, toda brez uspeha in s precejšnjimi izgubami. Uspelo pa jim je razbiti avstro-ogrsko levo krilo 2. avstro-ogrske armade pri Brodiju. Von Hidenburg je prevzel poveljstvo nad fronto od Baltika do začetnih položajev 2. avstro-ogrske armade. Nemci so želeli prevzeti poveljstvo nad celotno vzhodno fronto, kar se je vojaškim poveljnikom donavske monarhije zdelo ponižujoče. Avstro-ogrska je na vzhodni fronti razpolagala le z armadno skupino prestolonaslednika Karla. Podjetni ruski general Brusilov ni spal na lovorikah. Konec julija se je odločil za ofenzivo na mesto Kovel na severnem delu jugovzhodne fronte. Ta akcija je bila za centralne sile novo presenečenje in Rusom so prepustile precej ozemlja. Šele 3. avgusta, po hudih spopadih, so centralne sile ustavile ruske enote. Ruska 9. armada je uspešno potisnila avstro-ogrske sile v Galiciji. Avgusta je ruski napad pojenjal, centralnim silam pa je grozila nova nevarnost: k an-tantnim silam je pristopila Romunija in pripravljena je bila stopiti v vojno proti centralnim silam. Brusilov je s svojimi ofenzivami praktično dosegel največji uspeh antantnih sil leta 1916. Vzhodna fronta centralnih sil je bila resno prizadeta, posledično so uspehi Brusilova hromili dejavnosti centralnih sil na fronti v Franciji in proti Italiji. Avstro-Ogrska je poleti 1916 na vzhodnem bojišču doživela največji poraz v prvi svetovni vojni, saj je v kratkem času izgubila krepko prek 600.000 vojakov. Italijani se hitro učijo, je spomladi leta 1916 ugotovil general Borojevic. General Cadorna je sicer imel težave z italijansko vlado in hrupnim parlamentom, kljub vsemu pa je številčno okrepil svoje armade, pa tudi nad pomanjkanjem opreme in streliva se ni več mogel pritoževati. Na začetku 1916 ni bilo dneva, da ne bi prihajalo do topniških dvobojev na soški fronti, konec januarja je avstro-ogr-ska stran znova zasedla strateško pomembne položaje pri Oslavju. Februarja so položaji donavske monarhije na Soči precej opešali, saj se je Conrad von Hotzen-dorf, kljub drugačnim nasvetom nemškega zaveznika, odločil za močno ofenzivo na Tirolskem z ambicioznimi cilji in z najboljšimi četami, kar jih je premogla dvojna monarhija. Nemci mu niso poslali zahtevane pomoči v orožju in četah. Za akcijo na Tirolskem je vrhovno poveljstvo vojske donavske monarhije morala potegniti precej opreme in vojaštva z vzhodne fronte in s soškega bojišča. Bo-rojevic je moral prepustiti tretjino najboljšega vojaštva in opreme pete soške armade, tako da so soško fronto precej oslabili. Tudi kakovost enot na soški fronti se je poslabšala, saj je bilo v njih vse več rezervistov. Prva zima na soški fronti je sicer prinesla večmesečno zatišje, vendar zatišje na fronti ne pomeni tudi miru. Poizvedovalne patrulje so se vsak dan spopadale z nasprotnikovimi četami, prihajalo je do topniških dvobojev, obe strani sta tudi pospešeno gradili utrdbe. V Zgornjem Posočju znajo biti zime hude, snega je veliko. Veliko vojakov je zmrznilo na položajih, precej so jih odnesli plazovi. Samo na koroškem odseku fronte so plazovi odnesli 600 mož iz avstro-ogrskih čet. Na zahtevo francoskega zaveznika (bitka za Verdun se je razmahnila) se je Cadorna odločil za novo bitko na Soči brez večjih ambicij. Večje ofenzive se je nameraval resno lotiti šele takrat, ko bo vse dobro pripravljeno. Priprav na nov večji spopad na Soči na začetku pomladi Italijani še niso končali, pa tudi vremenske razmere niso bile ugodne. Antantni zavezniki so želeli, da bi italijanska akcija vezala nase čim več nasprotnikovih sil in tako olajšala razmere na zahodni in vzhodni fronti. Bitka se je začela z italijanskim napadom 11. marca 1916 in je trajala samo pet dni, do 16. marca. Peta soška bitka je bila ena najkrajših, tudi žrtev je bilo v primerjavi s predhodnimi in prihodnjimi ofenzivami na Soči razmeroma malo. Avstro-ogrska stran je kazala, da je ta napad vzela resno, da bi prikrila svoje prave namene na Tirolskem, Italijani pa so zaveznikom v bojih pri Verdunu le nekoliko pomagali. Italijani so se te- Zgoraj: vojna v skalah je bila eno najbolj surovih bojišč prve svetovne vojne; desno: general Svetozar Borojevic s častniki 5. armade meljito pripravljali na poletno ofenzivo, ki naj bi končno že prinesla preobrat na bojišču. Cilji italijanske strani v peti soški bitki so bili zelo omejeni. S temi akcijami so sovražnika držali v nenehni napetosti in pripravljenosti ter mu vedno znova razbijali popravljene utrdbe in položaje. Italijanska vojska je vpoklicala precej novih rekru-tov, tako da so lahko okrepili fronto v Tirolah, ne da bi odtegovali večje sile na soški fronti. Na Tirolskem je Avstro-Ogrska zbrala velike sile, ki jih je odtegnila z vseh bojišč. Njihov cilj je bil prodreti v severovzhodno Lombardijo in italijansko vojsko na soški fronti odsekati od zaledja. Vojaški teoretiki še danes menijo, da so nemški zavezniki naredili veliko napako, ker niso odločno podprli ofenzive donavske monarhije, saj bi imel morebiten padec Italije velik pomen za drugačen razplet prve svetovne vojne. Pretirana ambicioznost, če ne celo nepremišljenost in avanturizem, so Conrada von Hotzendorfa leta 1916 potisnili v kar trojni poraz: na vzhodni fronti, na Tirolskem in na soški fronti. Preprosto: imel je premalo vojakov in sredstev za izvedbo ambiciozne ofenzive na Južnem Tirolskem. Avstro-ogrske sile so se morale zanesti le na lastne vire. Tako so precej oslabile 5. armado generala Borojevica, ki je ostal brez večjega števila najboljših enot in topništva, podobno je bilo tudi na fronti proti Rusom. S soške fronte so na Tirolsko prepeljali 70.000 vojakov in dvajset baterij težkega topništva, z vzhodnega bojišča pa sedem divizij. Za začetek napada so bili pripravljeni že aprila, toda visok in razmočen sneg jim je napad omogočil šele 15. maja. Armade donavske monarhije so dosegle začetne uspehe na izjemno težkem terenu. V naslednjih dneh je kazalo, da bodo premagale italijansko vojsko na planinskih ovirah in Italijani so že razmišljali o umiku s Soče. Tirolska ofenziva je bila za italijansko stran precejšnje presenečenje, čeprav je njihova obveščevalna služba pravočasno opazila, da nasprotnik na tem delu fronte pripravlja večjo akcijo. Prišlo je tudi do izdaje, tako da so Italijani pravočasno izvedeli, kaj jim pripravlja Conrad von Hotzendorf. Mrzlično so začeli dovažati čete iz soške doline in notranjosti Italije. Tokrat je Cadorna prosil rusko Stavko, naj čim prej začne ofenzivo proti centralnim silam na vzhodni fronti in mu tako povrne uslugo, ki jo je naredil Rusom, ko je pred slabim letom napadel centralne sile v času, ko jim je po porazu pri Gorlicah trda predla. Do začetka junija se je avstro-ogrska ofenziva počasi ustavljala na vse močnejših italijanskih položajih, toda čete donavske monarhije so že bile petnajst kilometrov pred lombardijsko nižino. Če bi njihov prodor uspel, bi se vojna za Italijane slabo končala. Na začetku junija pa je general Bru-silov začel zmagoviti pohod, ki se je za avstro-ogrske sile končal z izgubo Bukovine in grozljivim porazom pri Lucku. Rusi so zajeli več sto tisoč av-stro-ogrskih vojakov in veliko vojaškega materiala. Avstro-ogrsko vrhovno poveljstvo je ukazalo prekiniti obetavno ofenzivo na Tirolskem. Sredi junija so tako z ofenzivo na Tirolskem prenehali, konec junija pa so celo zapustili nekatera že okupirana italijanska mesta. Italijansko poveljstvo je vsa svoja prizadevanja vložilo v uspeh poletne šeste ofenzive na Soči. Globalne razmere na vseh drugih frontah so jim šle močno na roko. Enote Brusilova so na vzhodni fronti mlele vse pred seboj, nove bitke na francoskem bojišču so vezale nase strateške rezerve centralnih sil. Borojeviceva armada je bila takrat šibkejša kot kdajkoli, če odmislimo začetek spopadov na Soči. Takratno razmerje sil na celotni fronti glede na število vojakov in topov je bilo ena proti tri v korist Italijanov. Na odseku 3. italijanske armade, ki ji je poveljeval general Duca dAosta, južno od Gorice do morja, pa je bilo razmerje sil zanje še ugodnejše: tu je na en Borojevicev top namreč prišlo kar šest italijanskih, na enega vojaka Borojeviceve armade pa štirje italijanski. Ze spomladi so Italijani za fronto pripravili sedem novih divizij, namenjenih šesti bitki na Soči. Italijanski vojaki in poveljniki so marljivo vadili po taktičnih postopkih francoskega vojskovodje generala Nivella. Bitka se je začela 4. avgusta, končala pa se je dvanajst dni pozneje, 16. avgusta, in to z velikimi italijanskimi uspehi. / RADIO IN TV SPORED Torek, 28. oktobra 2014 17 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 camente amici (kom., It., '81, i. R. Pozzet-to) 21.15 Film: Sperduti a Manhattan (kom., '99, i. S. Martin) 6.10 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 9.35 Linea Verde 10.00 Storie vere 11.10 A conti fat-ti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Talent show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Show: Torto o ragione? 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Serija: Velvet 22.40 A spasso con Biagio 23.50 Talk show: Porta a porta 7.10 Nad.: Heartland 8.35 Nad.: Le sorelle McLeod 10.00 13.30, 17.45 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 0.50 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle 17.00 SuperMax Tv 18.00 Športna rubrika 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Impazienti 21.10 Film: Trespass (triler, '11, i. N. Cage, N. Kidman) 22.50 Rai Sport 90° minuto _RAI3_ 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 12.0014.00, 18.55, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la storia 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspet-tando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Variete: Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? _RAI4_ 11.15 15.30 La vita segreta di una teenager americana 11.55 16.15 Joan of Arcadia 12.35 Heroes 13.15 19.05 Beauty and the Beast 14.0018.25 Streghe 14.40 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.45 Greek 16.15 Novice 17.00 Robin Hood 17.45 La spada della verita 21.10 Luther 22.50 Film: The Assault (akc.) _RAI5_ 13.40 Europa Street Art 14.10 Capolavori della natura 15.10 Yellowstone 16.10 Film: L'ultimo metro (dram.) 18.20 Novice 18.25 Il giro del mondo in 80 meraviglie 19.30 America tra le righe 20.35 Passepartout 21.10 Inventare il tempo 22.15 Ubiq - Spa-zi 22.45 Cult Book 23.15 David Letterman Show 0.05 Ghiaccio bollente RAI MOVIE 14.25 Film: Il kentuckiano (vestern) 16.15 Film: Ti va di pagare? (kom., Fr.) 18.00 Novice 18.05 Film: I carabbinieri (kom., It., '81) 19.40 Film: Uno contro l'altro, prati- SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (28. oktobra 2014) Vodoravno: Scala, Slavec, Akad, Takač, Latina, Nara, Alin, raven, imamat, namigovanje, alira, Simoneta, Katarina, Z. T., Avala, fakir, Cavani, acer, kep, alora, in, Iva, Aeti, Raner, kriza, Altig, dikcija, Veneziano, Ono, sir, Emili, ou; na sliki: Zvonko Simoneta. TELEQUATTRO 22.50 Film: L'onda (dram., Nem., '08) RAI PREMIUM 11.10 Nad.: Un posto al sole 12.15 Nad.: Betty la Fea 13.0019.15 Nad.: Terra Nostra 13.55 Serija: Un ciclone in convento 15.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.40 Nad.: Madre, aiutami 17.35 0.50 Novice 17.40 Nad.: Pasion prohibida 20.10 Nad.: Un medico in famiglia 21.10 Serija: L'ispettore Coliandro 23.05 Serija: Squadra Speciale Vienna 23.55 Autoritratti _RETE4_ 6.50 Nad.: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Rubrika: Ri-cette all'italiana 11.30 18.50 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signo-ra in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.40 Film: Salvate il Gray Lady 19.35 Nad.: Il segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.10 Serija: The Mentalist 23.05 Serija: Bones _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.15 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il segreto 17.00 Show: Pomeriggi cinque 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Film: Quasi amici - Intouchables (dram., Fr., '11) 23.40 Film: Firewall - Ac-cesso negato (triler, '06, i. H. Ford) _ITALIA1_ 7.05 Nan.: La vita secondo Jim 7.30 Nan.: Mike & Molly 8.25 Serija: Psych 10.25 Serija: The Closer 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nan.: 2 Broke Girls 15.50 Nan.: The Big Bang Theory 16.45 Serija: Chuck 19.20 Serija: C.S.I. - New York 21.10 Show: Le Iene Show _IRS_ 11.15 Film: Il gatto di Brooklyn aspirante detective (kom.) 13.05 19.10 Serija: Hazzard 15.15 Iris al Festival di Roma 15.35 Film: Un buco in fronte (vestern) 17.20 Film: Una spada per Brando (pust.) 21.00 Film: Little Children (dram., '06, i. K. Winslet) 23.55 Film: Carne tremula (dram., '97) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.50 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il com-missario Maigret 16.30 Film: Moonlighting 18.10 Serija: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Nad.: Grey's Anatomy _LA7D_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 14.05 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 13.05 I menù di Benedetta 10.00 19.00 Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 16.50 21.10 SOS Tata 0.10 La mala educaxxxion 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.55 Rubrika: Le ricet-te di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Italia da scoprire 12.45 Italia economia e prometeo 13.45 Košarka 18.0019.00, 23.50 Trieste in diretta 20.00 Happy hour 21.00 Azzurro Italia 23.30 Peccati in tavola LAEFFE 13.45 19.45 Novice 14.0016.45, 19.55 Dalla A a LaEffe 14.05 18.05 Serija: Jamie Oliver in USA 14.50 Serija: L'archeologo va-gabondo 15.50 Grand Designs 17.10 20.15 Serija: Racconti dalle citta di mare 18.55 Serija: Bourdain - Cucine segrete 21.10 Marco Paolini racconta 21.15 Marco Pao-lini - La macchina del capo 23.10 Film: Get Shorty CIELO 12.15 Hell's Kitchen 13.0014.30, 15.30 MasterChef 13.30 17.30 Buying & Selling 15.15 Novice 16.30 18.30 Fratelli in affari 19.15 Serija: Affari al buio 20.15 Serija: Af-fari di famiglia 21.10 Film: Awake - Anestesia coscien-te (dram., '07, i. J. Alba) 22.45 Stop & Gol _DMAX_ 12.20 Property Wars 13.15 Container Wars 14.05 20.20 Banco dei pugni 15.00 Turtle-man 15.50 River Monsters 16.45 Airport Security 17.40 23.45 Top Gear 18.35 Affare fatto! 21.10 Te l'avevo detto 22.001 peg-giori tatuaggi d'America 22.50 I re della spiaggia SLOVENIJA1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.2015.55, 18.40 Otroški program: OP! 11.45 Nad.: Ostržek 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Dok. serija: Village Folk 16.00 Kviz: Male sive celice 17.25 23.40 Turbulenca 17.55 23.10 Točka preloma 18.30 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Ugrabitev 22.00 Odmevi SLOVENIJA2 6.00 9.40 Zabavni infokanal 7.00 Otroški program: OP! 8.45 Infodrom 10.30 Dobro jutro 12.45 Posebna ponudba 13.10 Osmi dan 14.05 Dok. film: Voyager 127AU 15.05 O živalih in ljudeh 15.30 Na vrtu 15.55 Glasnik 16.20 Evropski magazin 16.35 Mostovi - Hidak 17.15 Nedeljsko popoldne z Ulo 18.35 Reportaža: Ljubljanski maraton 19.05 0.10 Točka 19.50 Žrebanje lota 20.15 Rokomet: kvalifikacije za EP (m), Slovenija - Slovaška, prenos 22.15 Odd.: Bleščica 22.50 Film: Domov za božič _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Me-ridiani 15.30 Trst 16.00 Dok. odd.: K2 16.25 Boben 17.25 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Alpe Adria 20.25 Rokomet: kvalifikacije za EP (m), Slovenija - Slovaška 22.15 Artevisio-ne 22.45 Istra skozi čas 23.25 Potopisi POP TV 6.00 Risanke in otr. serije 7.00 Serija: Ročne spretnosti 7.25 Film: Shrek (anim.) 9.10 10.20, 11.35, 12.45 TV prodaja 9.25 15.45 Nad.: Barva strasti 10.35 16.40 Nad.: Sila 11.50 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.00 Serija: Lepo je biti sosed 13.55 Film: Shrek 2 (anim.) 17.0018.55, 21.20 Novice in vreme 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.50 Serija: Gasilci v Chicagu 22.45 Serija: Mentalist 23.40 Serija: Na robu znanosti Sreda, 29. oktobra Canale 5, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Quasi amici Francija 2011 Režija: Olivier Nakache in Eric Toledano Igrata: François Cluzet, Omar Sy, Anne Le Ny in Audrey Fleurot Absolutno politično nekorektni film, ki je bil francoskemu občinstvu tako všeč, da ga je pred tremi leti proglasilo za eno največjih filmskih uspešnic zadnjih časov, je zgodba o srečanju med plemičem Phillipom in revnim nepridipravom Drissom. Življenji premožnega Parižana in revnega temnopoltega brezposlene-ža iz oddaljene banlieau bi ne mogli biti bolj različni, kljub vsemu pa se njuni usodi srečata. Invalidni Phillipe išče namreč nekoga, da bi ga negoval, zanj skrbel in ga spremljal. Med prijavljenimi kandidati naleti na Drissa. Ta si službe v resnici ne želi, temveč hoče le zadostiti pogojem za prejemanje socialnega nadomestila. Toda Drissova spontanost je Phillipu všeč, zato ga najame, njuno prvotno nezaupanje pa počasi preraste v iskreno prijateljstvo. KANAL A 6.55 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 7.45 13.45 Serija: Revolucija 8.30 16.35 Serija: Dva moža in pol 8.55 13.00 Risanke 10.40 17.05 Serija: Naša mala klinika 11.30 Serija: Kamp razvajencev - ZDA 12.3013.30 Tv prodaja 14.35 Film: Kit Kittredge 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Umri pokončno (akc., '88, i. B. Willis, A. Rickman) 22.25 Film: Podzemlje - Upor likanov PLANET TV 11.00 12.30 Tv prodaja 11.15 22.55 Nan.: Prijatelji 11.40 Modni oblikovalci Heidi Klum 12.45 Nad.: Sulejman Veličastni 13.45 Ellen 14.40 Nad.: Talenti v belem 15.35 21.00 Kmetija - Nov začetek 16.45 Film: Od vrat do vrat (dram.) 18.25 18.55 Danes 18.30 Zvezde Danes 20.00 Serija: Castle 22.00 Odd.: Bognedaj, da bi crknu televizor 23.35 Nan.: Pod lupo pravice RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena, Ana Pra-ček Krasna - Slovenska v Ameriki; 11.00 Studio D; 11.15 Srečanja z Alojzom Rebulo; 12.15 To je narava; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Moj Sv. Ivan; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Marko Sosič: Iz zemlje in sanj - 4. nad., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Pogovor o zavodu na Debelem rtiču; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 S koncertnih prizorišč; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočna kronika. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.35 Glasba; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35 Glasba; 15.00 McGuffin; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 21.00 Sonoricamente Puglia; 22.00 Classicamente/Liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 2 Sreda, 29. oktobra 2014 APrimorski r dnevnik Slovenija danes v Kopru KOPER - Slovenska moška rokometna reprezentanca bo danes v v koprski dvorani Bonifika pričela svoj kvalifikacijski ciklus za nastop na EP na Poljskem leta 2016. Pomerila se bo s Slovaško (ob 20.30). Jure Dolenec, Sebastian Skube in Borut Mačkovšek zaradi poškodb ne bodo v kadru trenerja Denica, manjkali bodo tudi tri dni pozneje na gostovanju v Latviji, bo pa igral Uroš Zorman (na sliki), ki je v zadnjem tednu zavoljo poškodovane mečne mišice vadil po posebnem programu. kolesarstvo - Zgodilo se je v letošnji sezoni Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E EP 2019 v Sloveniji? LJUBLJANA - Slovenija je napovedala kandidaturo za organizacijo evropskega odbojkarskega prvenstva za moške leta 2019. Da ji kandidatura uspe, mora najprej organizirati enega od evropskih ali svetovnih prvenstev za mlajše kategorije, zato bo kandidirala tudi za organizacijo svetovnega prvenstva U-23 za ženske leta 2017. Kot kaže bosta Finska in Estonija, ki sta že dlje časa na-javljali organizacijo EP 2019 in sta tudi veljali za favoritinji, od kandidature odstopili. Moško EP 2017 bodo organizirali Poljaki. Španija ekipno prva Glavni del kolesarske sezone se je zaključil z dirkama Tour of Peking (veljavna za UCI World Tour), zmagal je Belgijec Philippe Gilbert, in nedeljsko dirko Japan Cup (ne veljavna za UCI World Tour), zmagal je Avstralec Haas Nathan, Grega Bole pa je bil tretji. Zmagovalec lestvice UCI World Toura je Španec Alejandro Valverde, drugi je Alberto Contador in tretji Avstralec Simon Gerrans. Na petem mestu je Italijan Vincenzo Nibali, prvi Slovenec je Simon Špilak na 29. mestu. Med prvimi stotimi je še Luka Me-zgec na 83. mestu. Med ekipami je slavila španska Movistar pred ameriško BMC in rusko Tinkoff Saxo. Ekipno je slavila Španija pred Italijo in Belgijo. Na dirkah veljavnih za UCI World Tour je največ zmag dosegel Gerrans, štiri. Tri zmage je dosegel Contador, vse tri na etapnih dirkah. Dve zmagi pa je dosegel Valverde. Če pa upoštevamo vse letošnje dirke prve in druge kategorije, je največ zmag dosegel Nemec Andre Grei-pel. Kar šestnajstkrat je z dvignjenimi rokami šel skozi cilj. Le eno zmago manj je dosegel Francoz Arnaur De-mare. Na tretjem mestu je Norvežan Alexander Kristoff s štirinajstimi zmagami. Najboljši Italijan je bil Sacha Modolo z osmimi zmagami. Dve manj je dosegel Luka Mezgec, ki je prvo letošnjo zmago dosegel marca v Belgiji, zadnjo pa pred desetimi dnevi na Kitajskem. Vmes je dosegel prvo slovensko zmago na Giru, prvega junija v Trstu. Šprinter Mezgec bi morda dosegel še kakšno zmago več, vendar sta v njegovi ekipi, Giant Shimano, še dva vrhunska šprinterja Nemca Marcel Kittel in John Degenkolb, ki sta osvojila deset šprintov na treh tritedenskih dirkah. Giro, Tour, Vuelta Vse tri tritedenske dirke so označevali padci. Najbolj spektakularen je bil na šesti etapi Gira, kjer je padla velika večina skupine. Med temi se je huje poškodoval Jani Brajkovič. Na Touru sta padca Contadorja in Chrisa Frooma nodvomno odprla pot Nibalijevi zmagi. Na Vuelti je padel Naira Quintana, zmagovalec Gira, in tako olajšal delo zmagovalcu Con-tadorju. Za Contadorja je bila to že tretja zmaga na španski dirki. Nibali pa se je z zmago na Tou-ru vpisal med redkimi kolesarji katerim je uspelo zmagati na vseh treh najpomembnejših tritedenskih dirkah. Ostali so Merckx, Hinault, Anquetil, Gimondi in Contador. Nibali pa se lahko edini ponaša z zmago tudi na Dirki po Sloveniji. Slovenci Letos je za World Tour ekipe nastopalo osem Slovencev. Poleg Mezgeca je zmagal še Simon Špi-lak. Dosegel je tri zmage. Med ostalimi velja omeniti novinca Jana Polan-ca in Mitjo Mohorič, ki sta si nabrala izkušnje, ter vedno solidnega «gregaria» Kristjana Korena. Poglavje zase sta Grega Bole in Jure Kocjan. Oba sta po lanski sezo- Slovenec Simon Špilak je letos dosegel tri zmage, eno tudi na dirki Po Romandiji, od koder je posnetek ansa ni ostala brez ekipe. Bole je od prvega aprila letos pričel nastopati za japonsko ekipo Vini Fantini-Nippo, ki ma kontinentalno licenco. Dosegel je štiri zmage. Kar devetkrat pa je stopil na drugo stopničko, petkrat je bil tretji. Štiri zmage je dosegel tudi Jure Kocjan, ki je letos nastopil za ameriško ekipo Smartstop, s kontinentalno licenco. Petkrat je bil drugi, trikrat pa tretji. Prihodnje leto ne bo več nastopil med World Tour ekipami Marko Kump, ki se je vrnil v domačo Adrio Mobil. Z najboljšimi kolesarji pa se bo prihodnje leto prvič preizkusil enaid-vajset letni Luka Pibernik. Nastopil bo z italijansko Lampre. Oba slovenska predstavnika v ekipi Astana, Borut Božič in Jani Braj-kovič, pa še ne vesta pri kateri ekipi si bosta služila kruh. Ekipe Med ekipami World Tour-ja bo prihodnje leto glavna novost spojitev med Garmin in Cannondale Veliko govoric je o morebitni ekipi, kateri glavni sponsor bi moral biti Španski pilot Formule 1, Fernando Alonso, športni direktor pa Paolo Bettini, bivši kolesar in italijanski selektor. Nekaj ekip bo spremenilo ime zaradi spon-sorjev, več novosti pa bo med ekipami s kontinentalno licenco. Črne sence Žal tudi letos ni šlo brez dopingških afer. Med raznimi, ki so padli na rednih pregledih je treba omeniti Italijana Diega Ulissi, letos je dosegel dve zmagi na Giru, in Slovenca Roberta Vrečerja. Veliko prahu pa je okoli ekipe Astana, kar dva kolesarja sta padla na doping pregledu in mednarodna kolesarska zveza je zato izključila ekipo iz zadnje dirke v Pekingu. Po desetih letih se je v zadnjih mesecih ponovno pričelo govoriti o smrti Marca Pantanija. Sumov in ne-razjasnjenih dogodkov je mnogo. Pan-tanijeva smrt se tako počasi spreminja v tipično italijansko afero, o kateri bo težko izvedeti resnico. Edvin Bevk Udinese v Firencah V nogometni A-ligi ne poznajo zastojev. Deveti krog se je že začel sinoči, glavnina tekem pa bo danes. Vse bolj presenetljivi Udinese, ki je ujel Sampdorio na tretjem mestu, čaka pomembna preizkušnja v Firencah, to bo tudi tekma kroga. Trener Videmčanov Andrea Stramaccioni (v ponedeljek je postal oče) meni, da bo odločilno razmerje moči v zvezni vrsti. Sinoči: Sassuolo - Empoli 3:1 Danes: ob 20.45 Atalanta - Napoli, Cagliari - Milan, Fiorentina - Udinese, Genoa - Juventus, Inter - Sampdoria, Palermo - Chievo, Roma - Cesena, Torino - Parma. Jutri: ob 20.45 Verona - Lazio. Vrstni red: Juventus 22, Roma 19, Udinese in Sampdoria 16, Lazio in Milan 15, Napoli 14, Inter in Genoa 12, Vrona 11, Fiorentina in Sassuolo 10, Cagliari in Torino 8, Empoli in Atalanta 7, Cesena in Palermo 6, Chievo 4, Parma 3. nogomet Dvajset kandidatov, Italijanov ni ZÜRICH - Mednarodna nogometna zveza je objavila seznam imen za nogometaša leta. Na njem je tudi šest članov nemške reprezentance, ki je letos osvojila naslov svetovnega prvaka, med 20 nomi-niranci pa ni nobenega Italijana, in le en nogometaš, ki igra v Italiji, to je vezist Juventusa Paul Pogba. Seznam kandidatov bodo na nekaj najožjih imen skrčili 1. decembra, dotlej pa so na njemu: Philipp Lahm, Bastian Schweinsteiger, Manuel Neuer, Thomas Müller, Mario Götze, Toni Kroos, Arjen Robben, Cristiano Ronaldo, Lionel Messi, Gareth Bale, Karim Benzema, Sergio Ramos, James Rodriguez, Zla-tan Ibrahimovic, Yaya Toure, Angel di Maria, Diego Costa, Thibaut Courtois, Eden Hazard in Paul Pogba. Ime zmagovalca bodo objavili 12. januarja na gala prireditvi. Lani je zmagal Cristiano Ronaldo. Argentinski superzvezdnik Messi se za naziv poteguje že petič, med letoma 2009 in 2012 je bil štirikrat zapored nepremagljiv. OI 2024- Nemčija je uradno napovedala kandidaturo za olimpijske igre leta 2024. Kje bodo, ni še potrdila. Drugi kandidati naj bi bili še Doha, Pariz, Rim in ZDA z Los Angelesom, San Franciscom, Washingtonom ali Bostonom. 100 - V košarkarski ligi NBA, ki se je začela sinoči, bo letos 101 tujec iz 37 držav. Kanada bo najbolje zastopana, v ligi NBA bo igralo 13 državljanov te države. Sledi ji Francija z desetimi košarkarji. SLOVO - Po decembrski prometni nesreči, ko ga je na tla zbil kombi, in dolgotrajni rehabilitaciji po zlomljeni ključnici, štirih re-brih in medenici se od poklicnega kolesarstva poslavlja član Adrie Mobil Tomaž Nose. rojstni dan 75 let legende Mira Cerarja LJUBLJANA - Najuspešnejši slovenski športnik vseh časov Miro Cerar je včeraj praznoval 75. rojstni dan. Legendarni slovenski telovadec je na velikih tekmovanjih, olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih, zbral neverjetnih 30 odličij, od teh 16 zlatih. Na paradnem orodju, konju z ročaji, se mu je lahko po številu osvojenih odličij približal le madžarski tekmovalec Zoltan Magyar. Na tem orodju je bil dvakratni olimpijski prvak v Tokiu leta 1964 in v Ciudad de Mexicu leta 1968. V Tokiu je osvojil tudi bronasto odličje na drogu. Čeprav je Miro Cerar znan kot odličen konjenik, pa je bil zelo univerzalen telovadec. Bil je namreč prvi, ki mu je uspelo dvakrat zapored osvojiti naslov evropskega prvaka v mnogoboju - v seštevku nastopov na vseh orodjih. Na prvenstvih stare celine je kolajne osvajal tudi na vseh drugih orodjih, naslove evropskega prvaka pa je osvojil še na krogih, bradlji in drogu. Mira Cerarja niso odlikovali le izjemni športni dosežki, temveč tudi življenje ob treningih in tekmovanjih. Ob gimnastiki je uspešno končal študij prava in dolga leta delal kot odvetnik. Redki so športniki, ki jim uspe študij uspešno združiti s kariero vrhunskega športnika. Po koncu kariere je postal aktiven športni delavec, izjemen borec za fair play, eden izmed ustanoviteljev Olimpijskega komiteja Slovenije, Slovenske olimpijske akademije in ambasador Slovenije za šport, toleranco in fair play. Za Cerarja velja, da je tudi zelo pozoren spremljevalec našega športa, saj se redno udeležuje prireditev kot so Naš športnik, obmejno srečanje športnikov in drugih pobud, v katerih so soudeleženi naši športniki. nogomet - Knjižni prvenec Nekdanji selektor Francije Domenech se je krepko izkašljal PARIZ - Nekdanji francoski selektor Raymond Domenech je predstavil svojo novo knjigo z naslovom Mon dico passione du foot oziroma Moj strastni nogometni slovar, v kateri ni z nič kaj lepimi besedami govoril o trenerju Chelseaja Joseju Mourinhu ter nekdanjima varovancema v francoski izbrani vrsti Francku Ri-beryju in Nicolasu Anelkaju.Mourinho, nekdanji trener Interja in madridskega Reala, zdaj pa Chelseaja, je v nogometu začel kot prevajalec, kar je v knjigi zmotilo Domenecha: «To je težava prevajalcev, sčasoma prepričajo sami sebe, da so oni avtorji tekstov.» Anelkaja je opisal s karakternimi značilnostmi Doktorja Je-kylla in Gospoda Hyda, Riberyja pa obravnava na precej oster način. Zvezdnika munchenskega Bayerna namreč obtožuje, da je v reprezentanco v Južni Afriki vnesel svoj slab karakter, toda po tem je razpoložen precej bolje, saj si želi zlato žogo za najboljšega nogometaša. Domenech ni pozabil niti na legende francoskega nogometa, Thierryja Henryja in Zinedina Zidana. Prvi je po njegovem mnenju resda pomagal svoji državi, da se je uvrstila na SP, pa čeprav je gol v dodatnih kvalifikacijah proti Irski dosegel z roko, vendar je s tem pokvaril svojo podobo nogometnega idola. Zidanov udarec z glavo Marca Materazzija v finalu SP 2006 pa je Francijo stal uspeha: «Zidane je žrtvoval uspeh ekipe zaradi lastnega ponosa.» B-LIGA - Bari - Pescara 1:1, Bologna - Trapani 2:1, Brescia - Crotone 2:1, Carpi - Ternana 3:1, Catania - Virtus Entella 5:1, Cittadella - Livorno 1:1, Frosinone - Varese 1:1, Perugia - Avelli-no 0:0, Spezia - Latina 1:1, Vicenza - Modena 0:2, Virtus Lancia-no - Pro Vercelli 2:0. KOŠARKA UNDER 19 ELITE - Sinoči: Jadran ZKB - Cormons 66:53 / ŠPORT Sreda, 29. oktobra 2014 19 ljubljanski maraton - Nastopilo je skoraj 23 tisoč ljudi Rekordni in vse vse bolj evropski Dolga »človeška kača« se je vila po ljubljanskih ulicah Več slik iz Ljubljane si lahko ogledate na na naši facebook strani Primorski_sport fotodamj@n POGOSTO Doping: »pozitivni« rekreativci! Rekreativne športne prireditve so vse bolj obiskane. To ne velja samo za Ljubljanski maraton. Podobno je tudi na kolesarskih rekreativnih dirkah, triatlonskih tekmah in tako naprej. Vse več ljudi se torej ukvarja z rekreacijo, žal pa se tudi vse več rekreativcev poslužuje prepovedanih živil. Na 19. Volkswagen ljubljanskem maratonu so prvič izvajali tudi dopinške kontrole. Še ne vemo, ali je kdo izmed rekreativnih športnikov skušal goljufati s prepovedanimi poživili. Organizatorji bodo teste v laboratoriju pregledali v prihodnjih dneh. Testirali so naključno izžrebane udeležence. Podobno so preventivno pro-tidopinško kontrolo pred kratkim preizkusili tudi na kolesarski rekreativni dirki Granfondo di Roma v Rimu. Javno tožilstvo iz Masse je sprožilo preiskavo »Operazione Amateur«, s pomočjo katere so prijavili 18 rekreativnih kolesarjev, ki so osumljeni jemanja in prodaje prepovedanih poživil. Med njimi je 37-letni zmagovalec številnih rekreativnih dirk na Apeninskem polotoku. Na podobnih dirkah nastopajo tudi številni ljubitelji kolesarstva iz tržaške in goriške pokrajine. Med njimi je tudi Igor Vodopivec Bre-žan, ki stanuje v Repnu. »Vedel sem, da tudi na rekreativnih dirkah prihaja do zlorab. Zdi se mi res smešno, saj dejansko tako goljufajo same sebe. Vedno sem dvomil, da nekateri niso povsem 'čisti', čeprav dokazov o tem nisem imel. Ko priko-lesari 50-letnik v cilj le nekaj minut za zmagovalci, morda nekdanjimi profesionalnimi kolesarji, človek podvomi in se sprašuje, kako to zmore. Še posebno, če je med dirko tudi kak hud vzpon. Prav je, da kolesarske zveze posvečajo več pozornosti protidopinškim kontrolam tudi na rekreativnih prireditvah, čeprav jih to stane ogromno,« je povedal Vodopivec. (jng) Prijetno jesensko, čeprav nekoliko hladno vreme, rekordna udeležba in solidni časi. Organizatorji 19. Volkswagen ljubljanskega maratona (3. etapa Trofeje Run Alpe Adria, skupaj s tržaško Bavise-lo in celovškim Wörthersee Halbarathon) so bili zadovoljni. Izpolnili so vse načrte. Prihodnje leto bo jubilejna 20. prireditev, na kateri organizatorji pričakujejo še večjo udeležbo. Letos se je v dveh dnevih raznih tekaških prireditev udeležilo 22.556 ljudi, od tega v nedeljo 9188 na 21 in 42 km, 6100 pa na 10 km. Na »polovički« je bil najhitrejši Slovenec Rok Puhar (1:07:41) in Britanka Eleanor Davis (1:17:52). Puhar je s tem osvojil tudi slovenski naslov v pol-maratonu, med atletinjami pa je ta pripadel Neji Kršinar (1:19:23), ki je bila skupno druga. Tretja je bila Erika Bagatin iz Italije (1:21:38). Med atleti je bil drugi Britanec Andrew McLeod (1:09,50), tretji pa Italijan Giovanni Iommi (1:12:47). Na tekih v vseh treh razdaljah so nastopili tudi nekateri tekači in tekačice iz Tržaškega in iz Goriškega. V polovičnem maratonu se je Luka Kafol uvrstil na 107. mesto (čas 1.23:11). Andrea Santon je bil za tri minute počasnejši (1.26:12). Christian Volpi pa je 21-kilometrsko razdaljo pretekel s časom 1.27:24. V ženski konkurenci (21 km) se je zelo dobro odrezala Tamara Giorgi, ki se je v uvrstila na 19. mesto (čas 1.32:07). Za kroniko naj dodamo še, da je v ekipi »špikerjev« sodeloval tudi Rado Šušteršič. Najboljši slovenski maratonec Kosmač je tako ocenil novo progo. Letos so se namreč organizatorji odločili, da bodo maraton speljali le v enem krogu in ne v dveh kot doslej. »S časom sem zadovoljen, ker sem ga tekel pred mesecem dni. Proga je dobra, v drugem sicer zelo razgibana, precej je ovinkov in je zato kar zahtevna. Tako sem prvo polovico tekel kar hitro, se je pa poznalo potem na koncu, ko nisem imel več moči in je moj ritem v drugem delu padel. Zelo sem vesel, ker je bilo veliko navijačev ob progi in tudi prava spodbuda za napore,« je dejal Kosmač. V teku na 10 km je svoj zadnji »javni tek« odtekla Helena Žigon, najstarejša udeleženka, ki je aprila praznovala 86. rojstni dan. Bila je stalnica na vseh tekaških prireditvah, njeno življenjsko pot je v 21 poglavjih oziroma v prav toliko kilometrih opisala Jasmina Kozina Praprotnik v knjigi Bela dama: Življenje tekačice Helene Žigon. Dogajanja, povezana z maratonom, so se začela že v četrtek s sejmom, predstavitvami in predavanji, tekaški del pa se je začel v soboto, ko je skupaj nastopilo 7023 najmlajših, osnovno in srednješolcev, ob tem pa še 245 Ljubljančanov na dobrodelnem teku zabave. V soboto skupaj 7268 udeležencev, v nedeljo pa skupaj 15.288. Prvič so potekale tudi dopinške kontrole med rekreativci. Proračun prireditve je okrog milijona evrov, 25 odstotkov bo prišlo iz ljubljanske občine, 33 od sponzorjev, 48 pa od prijav-nin, ki vsako leto rastejo tako kot udeležba. Zaredi odločitve, da maraton na 42 km poteka v enem samem krogu, je velik izziv organizatorjem in mestni občini predstavljal tudi prometna ureditev; zapora številnih cest in ulic ter preusmeritev linij mestnega potniškega prometa. DALEČ OD DOMA »Handa« najboljši Najboljši slovenski nogometaš Samir Handanovic (na sliki) je v nedeljo v Ceseni (Luka Kranjec za Ce-seno in Rene Krhin za Inter nista igrala) rešil svojega trenerja Mazzarrija pred potopom, saj je bil s svojimi posegi v vratih odločilen za tesno zmago Inter z 1:0. Različno sta poraz Chie-va doživljala Valter Birsa in Dejan La-zarevič (Cesar spet ni igral). Drugi je zamenjal prvega, a ko je igral Birsa je Chievo vodil z 1:0, Šempeterčan pa je podal Zukanovicu za gol. Lazarevič, ki je namesto njega stopil na igrišče v 64. minuti pa je »izgubil« z 2:0. Chievu letos res ne gre. Palermo je klonil pred Juvntusom, branilec sicilskega moštva Siniša Andjelkovic pri tem ni imel veliko odgovornosti, slabše so se odrezali njegovi soigralci. O golu Josipa Iliči-ca v Milanu smo poročali že v torek. Karavdic sedel Edini Slovenec v najvišji italijanski košarkarski ligi Sedin Karav-dic je bil končno uvrščen v seznam igralcev moštva Capo d'Orlando za tekmo proti Romi, za poraz s 73:70 pa ni kriv, saj ni stopil na igrišče, njegov soigralec, Tržačan Andrea Pecile, pa je dosegel 5 točk. Za presenetljivo zmago Trenta proti Cantuju (83:71) je Tržačan Marco Spanghero, ki je začel na klopi, prispeval 9 točk. Zmage se je veselil tudi Daniele Ca- valiero (Avellino, 9 točk). Michele Ruzzier je z Venezio začel v postavi, k častnemu porazu z 80:71 proti armadi Armanija pa prispeval 8 točk z metom 4:7 za dve točki. Mania prvič KO Loris Mania je v dresu Latine doživel v drugem krogu prvi poraz. Njegovo moštvo je s 3:1 izgubilo v Ra-venni. Po dveh izenačenih setih so nasprotniki, na čelu z Brazilcem Rena-nom (27 točk), popolnoma prevladali. Števerjanec je sprejel 20 žog s 60-od-stotnim izkoristkom in brez napak. Tine Urnaut je igral tokrat samo v prvem in četrtem setu, prispeval 7 točk s 33-odstotnim izkoristkom v napadu. Za zmagovalno moštvo je Klemen Čebulj dosegel 17 točk, vse v napadu, a je dobil le dve žogi manj od v odstotkih bolj uspešnega Renana. Z uspešnimi nastopi v dresu Molfette nadaljuje Aleš Šket. Po Milanu je padel tudi Sanse-polcro. 26-letni korektor iz Ilirske Bistrice je bil po številu doseženih točk (13) drugi v svojem moštvu. Deset točk je dosegel z napadom, 2 s servisom, eno z blokom. Verona je proti Milanu dosegla svojo drugo zmago, a si je poškodovani Izolan Mitja Gasparini tekmo tokrat ogledal s klopi. V A2-ligi je Matera Mateja Čer-nica doživela doma poraz s 3:1 proti Potenzi. Gabrski odbojkar je vseh svojih 13 točk dosegel z napadom, sprejemal pa je s 73-odstotnim izkoristkom. V B1-ligi je Damir Kosmina dosegel v 2. krogu prvo zmago. Njegov Bergamo je s 3:2 premagal Albo, Na-brežinec pa je bil z 22 točkami »top scorer« svojega moštva. Še skok v Slovenijo: Luka Koper tržaškega trenerja Marka Kalca je po 6. krogu v 1. slovenski ligi še nepre-magana. Konec tedna je v derbiju v Novi Gorici prvič šele izgubila niz. Dve lani najboljši ekipi, mariborski Branik in Calcit Kamnik, v tej fazi še ne igrata. Dobri nastopi jadralcev TPK Sirena Na mednarodni regati JK Pirat "Halloween regatta" v razredu optimist v Portorožu je bilo med 130 tekmovalci iz sedmih evropskih držav tudi osem jadralcev TPK Sirena. V dveh dneh so v močni burji nad 20 vozlov odjadrali skupno pet plovov. Med Sireninimi jadralci se je najbolj izkazal Tinej Sterni, ki je osvojil zmago v četrtem plo-vu in solidno končno 11. mesto. Zelo dobro sta se odrezala tudi Leo Filipovič Grčič na 22. mestu in Petra Gregori na 23. mestu. Ostale uvrstitve: 42. Jan Zuppin, 59. Marko Sancin, 60. Leonardo Glavina, 99. Dario Filipovič Grčič in 125. Rene Popovič. V Tržaškem zalivu pa je bila v organizaciji STV dvodnevna conska regata za Trofejo mesta Trst. Premoč TPK Sirena se je pokazala predvsem v razredu 420, kjer so njegove posadke osvojile 1., 3., 6. in 13. mesto! Dobro so jadrali tudi laseristi in optimisti, ki pa so žal utrpeli nekaj diskvalifikacij, kar je TPK Sirena stalo osvojitev skupne društvene lestvice. Šah: prvi turnir šolske mreže V nedeljo je bil na sporedu prvi turnir šolske mreže, ki jo vodi zavod Žige Zoisa. Nastopilo je 32 mladih šahistov s cele tržaške pokrajine, a tudi z gosti z Doberdoba in Slovenije. Med višješolci je slavil Filippo Camana (Oberdan, 5,5/6) pred Enricom Genzom (Stefan, 5/6) in Zoisovcem Elio Ric-cobonom (4/6). Med srednješolci, ki so tekmovali s starejšimi vrstniki, sta z enakim številom točk in tudi enakim Bucholz količnikom zmagala Sebastjan Pieri in Boštjan Petaros (oba Kosovel, 3,5/6) pred Samuelejem Dallostom (Stoch, 2,5/6). Med osnovnošolci je brez poraza zmagal Giovanni Marche-sich (Collodi, 5,5/6) pred gostjo iz Deskel Asjo Čebron - sicer drugouvrš-čeno na slovenskem državnem prvenstvu v svoji kategoriji, ki je zbrala pol točke manj, in Martino Gruden (1, maj 1945, 4,5/6). V številni konkurenci sta se dobro odrezala tudi četrto in petouvrščena Ivana Grilanc (1. maj 1945, 4/6) in Jan Cepar (Fran Venturini, prav tako 4/6). V teku šolskega leta bo na sporedu še več turnirjev, najboljši pa bodo na koncu prejeli bogate nagrade. Marko Oblak Najmlajši Juventine OK Isonzo - Juventina 1:2 (1:1) Strelca: Santoriello, Coppetti. Juventina: Bigai, Bellani, Osso, Di Modica, Coppetti, Zoggia, Graziano (Rochira), Deganutti, Santoriello, Kerpan, Komjanc (Menossi); Porta, Visintin. Trener: Bucciol. Najmlajši Juventine niso igrali najbolj prepričljivo, toda kljub temu so zmagali. Igra ni bia najboljša in tudi trener ni bil zadovoljen s pristopom njegovih fantov. Upoštevati moramo, da je Buc-ciolova ekipa zelo mlada. S trudom in dobro voljo so na koncu uspeli zmagati. Vrstni red: Turriaco 15, Ism Gra-disca 15, Juventina 15, Pieris 13, Virtus Corno 12, Torviscosa 10, Pro Staranzano 10, Terzo 9, Sovodnje 7, Audax 7, Unio-ne 4, Isonzo 3, Azzurra 0, Fiumicello 0. □ Obvestila AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 6. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Urniki odprtih vrat sejma: petek, 7. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 8. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 9. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2015. Info: 347-5292058, www.skbrdina.org SK DEVIN prireja tečaj smučanja na plastični progi v Nabrežini ob sobotah popoldne. Začetek 2. izmene v soboto, 1. novembra 2014, od 15. do 17. ure. Informacije na info@skdevin.it ali na tel. 3358416657 - 3358180449. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini, s pričetkom v ponedeljek, 10. novembra. Tečaj se bo nadaljeval 17., 24. novembra, in 1. decembra, od 17. do 19. ure. Za ostale info na tel. št.: 3470473606. 20 Četrtek, 30. oktobra 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 500 m..... ......11 2000 m 1000 m..... .......7 2500 m 1500 m..... .......5 2864 m UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže do 2,5 in v gorah do 3. Ministrica za kulturo nima časa za knjige PARIZ - Francoska ministrica za kulturo Fleur Pellerin je dvignila veliko prahu z izjavo, da v zadnjih dveh letih ni prebrala niti ene knjige. To je priznala v televizijskem pogovoru o francoskem pisatelju Patricku Modianu, letošnjem Nobelovem nagrajencu za kulturo, v katerem ni znala povedati, katera od njegov knjig ji je najljubša. Kot je Pellerinova dejala v pogovoru v nedeljo zvečer, se je z Modia-nom po njegovi razglasitvi za Nobelovega nagrajenca sestala na kosilu. A priznala je, da ne more povedati, katero od njegovih del ji je najljubše, saj da, odkar je pred dvema letom zasedla ministrski položaj, ni imela časa brati njegovih knjig - ali katerihkoli drugih. »Brez problema priznavam, da v zadnjih dveh letih nisem imela časa brati,« je dejala. Kama sutra je vse kaj drugega kot »mala umazana knjiga« j y.fc a. f U^iVAMI* v* i ¿a i) UM^Vjit^-t«^^ Ji iJL a j»**, j* j PARIZ - Indijska knjiga Kama sutra je med Zahodnjaki najpogosteje opredeljena kot biblija spolnih položajev. V pariški Pinakoteki skušajo s pomočjo okoli 350 eksponatov - kipov, slik in vsakdanjih predmetov - javnosti predstaviti, da je v četrtem stoletju našega štetja napisano delo mnogo več kot to. Indijska kustosinja razstave Alka Pande je dejala, da je cilj postavitve »pokazati, da Kama sutra ni zgolj mala umazana knjiga in da ni zgolj knjiga o spolnih položajih. Želim si, da bi jo ljudje razumeli kot knjigo življenja, kot knjigo užitka, kot knjigo, ki slavi najbolj senzibilne nianse veličastnega načina bivanja in estetike« je povedala. ljubljana - Potujejo v ameriški Phoenix Najspretnejši slovenski gasilci v boj za svetovno prvenstvo LJUBLJANA - Šest najbolj spretnih slovenskih gasilcev, ki so se avgusta letos dokazali na podobnem tekmovanju na Bledu, se je včeraj odpravilo na najmočnejše svetovno gasilsko tekmovanje Firefighter Combat Challenge v ameriški Phoenix. Kvalifikacije bodo potekale med 2. in 6. novembrom, glavni del tekmovanja pa bo za najboljše na vrsti 8. in 9. novembra. Radovljiška ekipa prostovoljnih gasilcev, ki je na mednarodnem tekmovanju na Bledu osvojila prvo mesto, je za ameriško preizkušnjo, kjer se bodo pomerili z najboljšimi, najhitrejšimi in najmočnejšimi gasilci na svetu, v boj poslala najboljše, kar premore Slovenija. Ekipo sestavljajo Domen Pavlič, Matic Zupan, Anže Habjan, Gregor Stanonik in Amer Čosic, najboljši slovenski tekmovalci v prestižnih »najtežjih dveh minutah v športu«. Po petih letih treningov, odrekanj in dokazovanj letos vsi priča- kujejo, da se bodo slovenski fantje zavihteli na sam vrh. »Lansko 14. mesto med svetovnimi resnično najboljšimi gasilskimi tekmovalci je odlična iztočnica. Letos bomo še boljši. Pričakovanja so velika. Trenirali smo, kolikor se je le dalo in po svojih najboljših močeh se bo- mo potrudili, da bomo upravičili naša pričakovanja,« je pred odhodom povedal Domen Pavlič. Njegov moštveni kolega Matic Zupan je dodal, da so slovenski gasilci avgusta dokazali, da spadajo med elito najboljših tekmovalcev omenjenega tekmovanja, a je bilo takrat vendarle nekoliko lažje, saj so bili na domačem terenu. »Konkurenca čez lužo bo neizprosna. Kljub temu se veselimo druženja s prijatelji in kolegi, neverjetnega vzdušja in časti ter spoštovanja, s katerimi tam sprejmejo gasilce,« je še dodal Zupan. Na omenjenem tekmovanju se gasilci merijo v nalogah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Gasilec tekmuje s popolno operativno opremo, ki je težka 25 kilogramov, vsebuje pa zaščitno obleko in dihalni aparat, zrak pa diha preko maske iz tlačne posode. new york - V boju proti komunizmu FBI in CIA zaposlila najmanj 1000 nacistov NEW YORK - Javna skrivnost, da je Wasington po koncu druge svetovne vojne spravil do kruha in službe številne naciste, z objavo doslej tajnih dokumentov dobiva vse večje razsežnosti. New York Times poroča, da sta FBI in Cia zaposlila najmanj 1000 osumljenih nacističnih vojnih zločincev zaradi pričakovane vojne proti komunizmu, ki je ostala le hladna. Najemanje nacističnih zločincev sta močno zagovarjala direktor FBI J. Edgar Hoover in direktor Cia Allen Dulles. Po njunem prepričanju je bila obveščevalna vrednost nacističnih morilcev za boj proti komunizmu pomembnejša, kot pa so bili »morebitni moralni spodrsljaji« v službi tretjega rajha. Med te moralne spodrsljaje spada tudi vpletenost v pokol 60.000 Judov v Litvi. Cia je leta 1952 kot vohuna v vzhodni Evropi najela Aleksandrasa Li-leikisa, ki je bil med vojno član zločinske policije Gestapo. Cia mu je plačala 1700 dolarjev in dva kartona cigaret na mesec, štiri leta kasneje pa ga je spravila v ZDA. Kar 40 let je živel v miru, dokler ga niso odkrili tožilci in zahtevali, naj se ga izžene. Ko so za to izvedeli pri Cii, so leta 1994 pritisnili na pravosodno ministrstvo, naj odstopi od primera. To se ni zgodilo in zločinec je bil izgnan. Najverjetneje s pravico do pokojnine, kajti ameriška javnost je šele pred kratkim izvedela, da so nacistični zločinci tudi po izgonu prejemali zvezne pokojnine, zaradi česar v senatu pripravljajo zakon, ki bo to prepovedal. Primerov je še veliko več. FBI na primer v 80. letih oddelku za pregon nacistov v pravosodnem ministrstvu ZDA ni hotel predati informacije o 16 nacistih, ki so delali kot ovaduhi proti komunističnim simpati-zerjem v ZDA. Cia je pred Izraelci skrivala mentorja in sodelavca slavnega zločinca Adlfa Eichmanna, avtorja »končne rešitve«, to je iztrebljenja evropskih Judov. Nekdanji častnik enot SS Otto von Bolschwing je skupaj z družino leta 1954 dobil zeleno luč za pot v ZDA. Ko so izraelski lovci na naciste ujeli Eichmana v 60. letih, je Bolschwing od Cie dobil zagotovilo, da ga bodo ščitili. Nato je živel v miru še 20 let, ko so ga našli tožilci in začeli proces za izgon. Leta 1981 se je odpovedal državljanstvu in nekaj mesec kasneje umrl. New York Times je med drugim odkril dokumente, ki potrjujejo, da je vojska v Marylandu urila naciste za morebitno invazijo na Rusijo, primerov pa je še več. Vlada je sramotno početje skrivala pred javnostjo in na opozorila odgovarjala z obtožbami o komunistični propagandi. Hoover je leta 1968 celo naročil prisluškovalni nazor nad novinarjem Charlesom Al-lenom, ki je odkril zaposlovanje nacistov in ga razglasil za potencialno grožnjo nacionalni varnosti. Pri vsem skupaj je morda najbolj ironično to, da so se nacisti izkazali kot zelo slabi vohuni, večinoma pa kot lažnivci, ki so uspešno izkoristili strah pred komunizmom v Washingtonu, da so si zagotovili udobno življenje na varnem pred svojimi zločini.