Znana je šala, kako je vtihotapljeni Iju-u n6!!®0 P°jec|e| množico šefov a nihče .Podjetju tega ni opazil, šele ko je po-v_7el„ snažilko, so se ljudje začeli spraše-Ja, kje pa je naša Joži?"
..Judi naše glasilo je verjetno bolj zaže-Jen° kot večina "šefov".
Sjcer pa šalo na stran. twase S'35'10 praznuje osemindvajse-®5niC0 neprekinjenega izhajanja. 2e jma beseda je dolga - če pa bi vseh .(PPPn 300 številk našega glasila razpo-avi|i en list poleg drugega, bi 300-ta dn lna prePr°9a segala od vratarnice pa lc1 konca nove zgradbe kjer so PIOH, jnfekcija 'n laboratoriji; če to ni svetov-11 rekord je pa za gotovo TOSAMIN. Jsem dosedanjim dopisnikom zato 6 Priznanje in pohvala za vstrajnost in urekanj6 s katerim smo dosegli ta jubi-Sn h m grecl0 naše iskrene čestitke! Podobi pa se, da se tudi vsem bralcem hvalim za naklonjenost.
2a?rža'm^*t3fln^rfulija 1993 sprejel u *°n o sodelovanju delavcev pri Previjanju, ki natančneje ureja več C|nov sodelovanja delavcev. f-.Sodelovanje delavcev pri upravlja-ju se uresničuje na naslednje nači-
s pravico do pobude in s pravico do odgovora nanjo;
-	s pravico do obveščenosti;
-	s pravico dajanja mnenj in predlogov ter s pravico do odgovora nanje
-	z možnostjo ali obveznostio
Upam si trditi, da lahko pojav našeaga glasila pripisujemo ponosu - tudi v TOSA-Ml bomo imeli svoj časopis. Tistim letom navdušenja nad ustvarjanjem nečesa novega so sledili vedno novi in novi izzivi časa in naša TOSAMA je nanje odgovarjala. Kdor vzame v roke naše stare številke, doživlja tosamovski sprehod skozi čas.
Novi člani našega podjetja starih številk najbrž nimajo. Lahko si jih sposodijo v narodni knjižnici kamor smo'vsa leta pošiljali po 2 izvoda.
Sedanji časi zahtevajo, da uporabljamo vse načine za razširjanje in sprejemanje informacij. Demokracije v državi in Tosa-mi ni brez informacij - lepše povedano brez obvestil. To velja za svet, za nas pa to velja še bolj, saj bomo skupaj s potrdili
-	certifikati in z lastninjenjem podjetja tudi opustili samoupravljanje v našem samo še kratek čas družbenem podjetju. Prek samoupravljanja pa seje prenašalo veliko informacij med nas zaposlene.
In zopet je pred našim glasilom TOSA-MO novi izziv - zapolniti bo morala praznino med prehodom iz enega sistema
-	družbenega v drugi - lastniški (včasih bi temu rekli kapitalističen?).
Naj za konec povem, da sem pred petimi leti govoril s solastnikom tovarne iz ameriške Atlante (kjer je doma tudi CNN). Beseda je nanesla, da želi izdajati nekakšno glasilo v svojem podjetju. Podaril sm mu našo TOSAMO. Hvaležno jo je sprejel, prevod zanj v ameriki, kakor je rekel ni predstavljal težav. (Če bi pretiraval, bi rekel, da je TOSAMA poznana tudi v Ameriki). Čez nekaj mesecev mije poslal svoje podjetniško glasilo - in še vedno ga pošilja. Tudi to je skromni dokaz, da "kapitalizem" rabi svoje glasilo!
Zato - še na mnoga leta TOSAMA!
skupnih posvetovanj z delodajalcem;
-	s pravico soodločanja;
-	s pravico zadržanja odločitev delodajalcev.
Poleg navedenih načinov delavci uresničujejo svoje pravice tudi kolektivno in sicer preko;
-	sveta delavcev
-	zbora delavcev
-	predstavnikov delavcev organih
družbe. Nadalievanie na 2 strani

Svet delavcev Izvolijo zaposleni in bo v TOSAMI glede na zakonske določbe štel 13 članov. Mandat članov sveta Je 4 leta, člani pa so lahko ponovno izvoljeni. Pravico voliti člane sveta imajo tisti delavci, ki delajo v družbi nepretrgoma najmanj 6 mesecev (aktivna volilna pravica), zakon posebej poudarja, da te pravice nima vodilno osebje v družbi in njihovi družinski člani. Pravico, da so izvoljeni v svet delavcev pa imajo vsi delavci, ki imajo aktivno volilno pavico in so zaposleni v družbi nepretrgoma najmanj 12 mesecev (pasivna volilna pravica), v novoustanovljenih družbah, torej tudi v tosami pa bodo imeli aktivno in pasivno volilno pravico vsi delavci, razen vodilnega osebja in njihovih družinskih članov. Kandidate za člane sveta delavcev predlaga najmanj desetina delavcev z aktivno volilno pravico oz. najmanj 50 delavcev in vsak reprezentativni sindikat v družbi, izmed 13 članov sveta, kolikor jih bo v TOSAMI, bosta 2 člana opravljala funkcijo poklicno, ker zakon določa, da v družbah s 600 -1000 delavcev opravljata 2 člana funkcijo poklicno.
Svet delavcev ima predvsem naslednje pristojnosti:
-	skrbi za to, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, sprejete kolektivne pogodbe ter doseženi dogovori med svetom delavcev in delodajalci;
-	predlaga ukrepe, ki so v korist delavcev;
-	sprejema predloge in pobude delavcev in jih v primeru, da so upravičeni, upošteva pri dogovarjanju z delodajalcem;
-	pomaga pri vključevanju v delo invalidom, starejšim in drugim delavcem, ki jim je zagotovljeno posebno varstvo.
Svet delavcev ima pravico sklicati zbor delavcev, ki ga sestavljajo vsi zaposleni v družbi, razen vodilnega osebja. Zbor delavcev je možno sklicati tudi po posameznih organizacijskih enotah. Zbor delavcev obravnava vprašanja, o katerih odloča svet delavcev. Zbor delavcev se praviloma sklicuje izven delovnega časa, razen enkrat letno med delovnim časom, če ni drugače dogovorjeno.
Sodelovanje delavcev v organih družbe se uresničuje preko predstavnikov delavcev v nadzornem svetu družbe in preko predstavnika delavcev v upravi družbe (delavski direktor). število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu se določi s statutom družbe, vendar ne more biti manjše od tretine članov nadzornega sveta. Predstavnike delavcev, ki so člani nadzornega sveta izvoli svet delavcev.
Delavski direktor je član uprave družbe, v kateri je zaposlenih več kot 500 delavcev. Delavski direktor ima splošne pristojnosti članov uprave, hkrati pa posebno nalogo, da predstavlja interese delavcev glede kadrovskih in socialnih vprašanj. Kandidata za delavskega direktorja predlaga svetdelavceav, imenuje pa ga pristojni organ lastnikov družbe.
Delavci sodelujejo pri upravljanju družbe kot posamezniki in kolektivno.
Delavec kot posameznik uresničuje sodelovanje pri upravljanju družbe s tem, da ima pravico:
-	do pobude in odgovorov nanjo, če se nanašajo na njegovo delovno mesto;
-	da je pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju;
-	da pove svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na organizacijo delovnega mesta in delovni proces;
-	da zahteva, da mu delodajalec oz. od njega pooblaščeni delavec pojasni vprašanja s področja plač in z drugih področij delovnih razmerij.
Sodelovanje delavcev pri upravljanju, ki ga delavci uresničujejo kolektivno, se kaže kot je že bilo povedano, v naslednjih oblikah:
-	pravici do obveščenosti;
-	možnosti ali obveznosti skupnega posvet-ovanja z delodajalcem;
-	pravici soodločanja;
-	pravici do zadržanja odločitev delodajalca.
Pravico do obveščenosti zakon opredeljuje s tem, da mora delodajalec obveščati svet delavcev o vpraša-
njih, ki se nanašajo na gospodarski položaj družbe, razvojne cilje družbe, stanje proizvodnje in prodaje, splošni gospodarski položaj panoge, spremembo dejavnosti, zmanjšanj6 gospodarske dejavnosti, spremembe v organizaciji proizvodnje, spre_ membe tehnologije, letni obračun ^ letno poročilo in na druga vprašanja, ki so medsebojno dogovorjena.
Skupno posvetovanje med deloda_ jalcem in svetom delavcev je obvzno pri reševanju statusnih in kadrovskin vpašanj družbe. Skupno posvetovanje predstavlja dolžnost delodajalca, da seznani svet delavcev o predvidenih odločitvah glede statusnih in kadrovskih vprašanj, se z njimi P05^®’ tuje in si prizadeva za uskladitev stališ.	,
Pravico do soodločanja delavci uresničujejo s tem, da mora delodajalec predložiti v soglasje svetu delavcev predloge odločitev o vprašanjih, ki se nanašajo na pogoje dela m delovne razmere, izrabo letnega dopusta, ocenjevanje delovne uspšP°' sti, nagrajevanje inovacijske dejavnosti in področje družbenega standarda. če je svet delavcev v 8 dnen zavrnil soglasje, delodajalec ne sm6 sprejeti odločitve o prej navedenm vprašanjih.
Pravica do zadržanja odločitve delodajalca je oblika sodelovanja P'1 upravljanju, ki jo svet delavcev uporabi v primerih, ko delodajalec s svojimi odločitvami pomembo krši dogovorjene oziroma zakonsko doio^ čene pravice delavcev, uporaba te oblike obenem pomeni spor meu dolodajalcem in zaposlenimi, zato zakon zahteva od sveta delavcev, da uvede arbitražni postopek za razrešitev nastalega spora.
__________ Aji;
DOBER DAN, KAPITAL - 4
Podjetja z družbenim kapitalom, kar je tudi TOSAMA, čaka še preoblikovanje v delniško družbo z znanim lastnikom kapitala ali lastninjenje. Na razpolago je sedem načinov lastninjenja in podjetje si samo izbere načine lastninjenja. Kljub različnim kombinacijam pa je za pričakovati, da bo izbrana metoda lastninjenja notranji odkup delnic, ki omogoča lastništvo zaposlenih nad podjetjem in dopušča nadaljevanje tradicije samoupravljanja v sicer spremenjeni obliki.
Notranji odkup je metoda lastninjenja v katerem sodelujejo vsi zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci. Ta način lastninjenja je primeren za podjetja, kjer imajo zaposleni močno navezanost na podjetje in voljo, da
premagajo interese po kratkorocd delitvi dobička, interes lastniKoV mora biti dolgoročen, to je poveča_ nje dobička na dolgi rok in istočasn0 večanje premoženja, saj le na tak na_ čin gospodarjenja vrednost deinice stalno raste.
Notranji odkup delnic se izvede t3" ko, da se najprej izdela prograr/ preoblikvoanja, ki se potrdi na dela*' skem svetu, v programu lastninjenj3 mora sodelovati vsaj 1/3 zaposlenii1 istočasno se po predpisanih met°' dah ovrednoti podjetje in rezervi!-3 delež za bivše lastnike, za preosta-nek premoženja podjetje izda navad: ne delnice in jih odnese na centrain' depo RS. Podjetje potem najprej izd3 nalog za prenos delnic skladom in sicer: Kapitalskemu skladu pokojnin'
J^aa zavarovanja 10 %, Oškodnin-*<emu skladu 10 % in Skladu za razvoj fnr20 Za notranji odkup ostane t°rej. še 60 % delnic. Od politike in roh03nosti Podjetja zavisi koliko od delnic bo odkupljeno.
"pednji korak pri lastninskem , ^olikovanju je interna razdelitev einic na osnovi prinešenih certifika-“• Na ta način se lahko razdeli 20 /o delnic.
Kako?
. Slovenci bodo dobili obvestilo, da vr^110 pri s,užbi družbenega knjigo-^astva knjižni denar, ki nam pripada kn Kakonu- Po temeljitem premisle-'j'bomo potem ta sredstva nakazali rn k aznico na tlst0 Podjetje za kate-s pomo menili, da se splača vlagati. d^da bomo najprej pomislili na po-Kjer smo zaposleni, saj je na-namteh	najbolj ugoden, ker
“bi omogoča sodelovanje v progra-b 'astninjenja in nadaljni nakup del-c s sp o/o p0pUStom, ob predpostav-h-rt Podjetje, kjer smo zaposleni ono in da ima dober program.
2 počene certifikate bomo dobili acasnico, to je nadomestek za del-'do, kar pa je isto kot delnica. Kecimo, da smo tako razdelili 20 % ^ vseh izdanih delnic. Preostane drn še 40 % izdanih delnic, ki jih pre-'semo iz centralnega depoja na J^ad rs 2a razvoj. Te delnice je mož-o odkupiti v petih obrokih s 50 % opustom. Prvi odkup moramo oravitii takoj, ostanek pa odkupimo " naslednjih štirih letih. Vsa vplačila 1^'adu rs za razvoj opravi podjetje v ndnu in na račun zaposlenih in dru-v'n upravičencev /sodelujočih v pro-= amu/.zaposleni /upravičenci/ Pravijo vsa plačila v podjetju, s skla-om pa posluje le podjetje. Kje dobiti *til)ar za odkup delnic v naslednjih unh letih, davni vir sredstev za od-sidhJe vsekakor dobiček podjetja, na-eonji vir so dividende od delnic za-Psienih in pa gotovinska vplačila so-Jiujočih v programu preko izplačila Lebnih dohodkov.
Notranji odkup delnic je vsekakor id ZaPos|ene zelo ugodna metoda /jstninjenja podjetja, saj daje lepo ai''Pžnost, da o gospodarjenju v po-..J®tju odločajo zaposleni, bivši zapogni in upokojneci podjetja. Istoča-J° ba je to tudi možnost dodatnega as'Užka z dividendami in kasnejšo /Odajo delnic. Ni pa vse zlato, kar ® sveti, zaradi notranjega odkupa I p moralo podjetje štiri leta ustvar-du visok dobiček ali visoke dohodke, Sj^aterimi bo odkupovalo delnice od *!ada za razvoj RS. Oboje pa je pre-obdavčeno, kar pomeni, da bo /ecej denarja odšlo iz podjetja. Plavanje davkov in nakup delnic lahko v^°zi razvoj podjetja. Zato morajo °ustva podjetij in zaposleni dobro
poznati vso problematiko odkupa podjetja, saj si s tem nalagajo težko nalogo, ki je uresničljiva le, če vsi sodelujoči podredijo svoje interese višjemu interesu in sicer odkupu podjetja. Kot je slišati, se bodo v večini uspešnih slovenskih podjetjih lastninili na ta način, ker menijo, da ni prav in ni v interesu Slovenije, da nam premoženje izpred nosa odteče po različnih kanalih k lastnikom, ki si tega niso zaslužili ali v roke tujcem.
Naj za konec rečemo, da so kapitalski odnosi zapleteni in povezani z ri-
ziki. Zato moramo o njih veliko vedeti in jih spoznavati v vseh možnih pojavnih oblikah.
Da bi postali delničarji tosame, moramo predvsem povečati uspešnost in razumeti dogajanja, ki so povezana z lastninskem preoblikovanjem. Zlasti pa moramo izkazati visoko pripadnost podjetju tosama, kajti le tako bomo premagali ovire, ki nas ločijo od "sladkega" paketa delnic, ki nas bo navdajal z lastniškim ponosom in debelil naše denarnice.
J. L.
Ste opazili pri “glavnih tovarniških vratih" nabiralnik z novim napisom.
Če niste, potem preberite naslednje vrstice. In, če vas bo potem kdaj kaj “zažulilo“, to zapišite ter “žulj“ odvrzite v omenjeni nabiralnik.
Nabiralnik na steni vratarnice namreč že nekaj časa vabi z napisom v obliki vprašanja “KJE PA VAS ČEVELJ ŽULI?“
Vse tiste, ki jim kaj “leži na duši“ oziroma jih kaj “žuli“ v zvezi z delom v tovarni, naj “se izpovejo" in zapisano misel kuver-tirano posredujejo nabiralniku.
Poimenovanje nabiralnika je vzeto po naslovu radijske kontaktne oddaje, ki že kar nekaj časa nudi možnost poslušalcem, da povejo o zadevah, ki jih jezijo in jim dvigajo “pokrovčke". V oddaji je vedno tudi odmev pristojnih na posamične žulje. Glede na to, da doslej klicev poslušalcev ni zmanjkalo, kaže, da je “ožuljenih" ljudi vedno dovolj.
_ _	Tosamin nabiralnik je v primerjavi z
H	omenjeno oddajo namenjen seveda samo
prvemu delu, to je sprejemanju pripomb, ugovorov ali predlogov.
Direktnih odgovorov na posamične “žu-lje“ torej njihovi lastniki naj ne bi pričako-vali, bo pa bistvo v nabiralniku zbranih zapisov posredovano odgovornim ljudem, katerim ravnanje je tako. da sodelavcem Mm	povzroča “žuljavost".
ČEVELJ ŽULI

li<:t
DELAVCI TOSAME NASTOPALI NA GASILSKI OLIMPIJADI V BERLINU
Gasilci iz Doba smo se po dolgotrajnih pripravah v mesecu juliju udeležili CII F gasilske olimpijade v Berlinu, ki jo združuje 37. držav. Na pot smo krenili v soboto 10. julija in prispeli v Berlin v nedeljo 11. julija pozno popoldne. Zaradi dolge vožnje smo bili zelo utrujeni. Potovali smo s tremi avtobusi saj je šlo iz Slovenije 14 ekip od tega 5 ekip iz domžalske občine.
v Berli- nu so nas nastanili v šolo katera je bila 1,5 km oddaljena od stadiona. v ponedeljek in torek sta bila dva uradna treninga na katerih so nam povedali določene spremembe o vaji. V veliko veselje nam je bilo, da sta nas spremljala tudi poveljnik OGZ Domžale g. Breceljnik Janez in naš trener Hribar Milan s kombijem in gasilskim orodjem, da smo v prostem času trenirali in se uvajali na spremembe, ki so nam bile povedane. V sredo je bila uradna otvoritev CTIF gasilskega tekmovanja, obenem pa je naraščala nestrpnost kaj se bo zgodilo v četrtek ko smo skoraj vse desetine iz Slovenije imele nastope. V četrtek ponoči in dopoldne je močno deževalo, zaradi tega se je tudi tekmovanje pričelo z malo zamude. Uro pred tekmo smo bili na pomožnem stadionu in se ogrevali. Naklonjeno nam je bilo tudi vreme, saj se je izza oblakov prikazalo sonce. Ko
smo opravili pregled osebne opreme in ostale formalnosti pri komisiji A, smo se postavili v vrsto in čakali kdaj nas bodo poklicali za nastop.
Sama priprava orodja je potekala po načrtih, še zadnje ogrevanje in začelo se je zares. Vaja je bila odlično izpeljana, saj smo dosegli odlični rezultat 38.3 sek. Potrebno je bilo izvesti še štafeto, tu pa nas je zapustila
športna sreča in so nam dosodili prestop pri predaji in dobili smo 5 kazenskih točk. čas štafete je bil 62,2 sek. S tem rezultatom smo si prislužili zlato značko in bili najboljša Slovenska moška ekipa.
V četrtek popoldne je Breznik Tomaž nastopal v mednarodni ekipi v kateri je bil vsak član iz druge države, le ti pa so osvojili srebrno značko.
v petek zvečer so bile prikazane vaje, ki so se izvajale na olimpijadi in izmed šestih najboljših držav smo Slovenijo zastopali gasilci iz Doba. Vseh šest enot je pričelo vajo naenkrat in smo uspeli vajo izpeljati tretji do konca. Prva je bila Nemčija, druga Avstrija, tretja Slovenija. V soboto je bila parada in uradna razglasitev rezultatov. Po napornem tedno smo se 17.07.1993 z avtobusi vračali domov. Pred Centrom požarne varnosti na Količevem so vseh 5 domžalskih ekip sprejeli predstavniki OGZ
Domžale. Pred gostiščem Keber v Domžalah pa še godba iz Domžal. sprejemu smo dobili golaž, ki se nam je zelo prilegel. Ekipe smo se hitro razšle. Saj smo bili vsi utrujeni.
Ko smo prispeli v Dob, nas je sprejela množica ljudi in nam čestitala m pozdravila. Pripravili so nam zakusko po kateri se ni nikomur več mudilo domov, saj so bili med nami že naši najdražji.	....
Na tej olimpiadi smo se udeležil' tudi člani TOSAME in sicer za GD Dod-Breznik Tomaž, Grošelj Rok, Grčar Marko in Grčar Stanko, za GD Domžale pa Cevka Matjaž.
Ob tej priliki bi se zahvalil vodstvu podjetja, da nam je omogočilo odsotnost v podjetju in udeležbo na olimpiadi. Posebno se zahvaljujemo g. Anžin Francu in vodji marketing
ZAHVALA
Zahvaljujem se vodstvu Tosame in mikalnice za ugodnosti, ki se mi jih nudili ob pripravah in ob sami udeležbi na gasilski olimpijadi v Berlinu.
Cevka matjaz
službe v podjetju g. Arnuš Francu-Za skromno odolžitev podjetju, smo v Berlinu z veseljem oblekli majice z reklamnim napisom TOSAMA ih s tem ponesli v svet ime našega podjetja.
S. C-
IŠČE SE -ŠE VEDNO
v prejšnji Tosami je bil objavljen razpis v zvezi z izginulo mrežo, ki se je rabila pri prekrivanju zabojni-ških smetnjakov. Iskalni razpis velja še vedno; s tem, da se k tome-sečni nagradi doda še tista iz preteklega meseca, še vedno torej velja: da tistemu, ki karkoli ve o izginotju mreže in bo to sporočil na številko 215, uredništvo nudi nagrado. ki gre sicer nagrajencu glasila.
Letošnje leto je suši navkljub nekaj Posebnega.
Na poljih, v gozdovih, družinskih vrtovih se ljudje pogovarjajo o samih ^LiPerlativih. Ta je odkopal najtežji ^rompir, oni bučo velikanko, drugi sPet peso ali repo.
pravi bum pa se je letos zgodil v aozdovih, gobe so ponorele, ljudje Pa tudi. Nabiranje gob je postala prava manija, v gostilnah za šankom pa Slavna tema pogovorov. Vse je drve-v gmajne, doma se je “žrlo" na venko. Od vsega tega pa so imeli naj-vec na Kliničnem centru, kjer so Iju-ajern serijsko izpirali prenabasane želodce.
Oni dan prinese naš skladiščnik Branko dva orjaška jurčka. Spodaj sta
breg. Vendar na vrhu brega, ne boste verjeli, velik jurček. Na daleč je bil opazen. Srce mi je poskakovalo, ko sem pobiral tudi njegovo "žlahto", ki je rastla okoli "ata" jurčka. Tam pod Krvavcem dobiš tudi lepe, že očiščene gobe. Tone, zavpije Branko, "glej ga tamle! mar ni lep?" Pognal sem se proti jurčku ves vesel in šele kasneje opazil, da je bil že očiščen. Branko mi ga je nastavil, da ne bi prehitro izgubil veselja do iskanja. No, čisto na koncu sem manjšo z užitkom "požrl". Tone, bolan boš, me je svarila žena. Jaz pa nisem odnehal, ko pa je bilo tako dobro. Pa me nikar ne posnemajte. Goba je in naj ostane začimba, v nasprotnem primeru pa vam lahko svetujem, kako pravilno
a zraščena skupaj, klobuka pa sta “'la ločena. Vsakemu jih je rad poka-f?'In užival ob zavistnih pogledih ““čudovalcev. Branko je strasten sobar. Prijatelji mu radi rečejo kar Dolga noga ", saj ko se požene med “orovcl, mu je težko slediti. Pred £fatklm sem šel z njim na lov po jur-r*6- Pod Krvavec sva šla. Pogledaš oesno hrib, levo spet hrib, pred teboj
usmerite curek v straniščno školjko in kako po tem mučenju okrevate.
Gobi smo, kot rečeno slikali. Odnesel sem ju domov, ju postavil v primerno okolje in pritiskal na sprožilec fotoaparata. Zraven sem za hec postavil še mojo Pando. Pandi je namreč moj pes.
Sami pa presodite, ali sta gobi res tako veliki, ali je Panda bolj majhna.
T. S.
TOSAMA
- STATISTIČNI POGLED
Včasih se zazdi, da predstavlja odhajanje obletniških spominov zgolj jokavo nostalgijo, pa vendar se je strmem pogledu naprej včasih koristno ozreti tudi nekoliko nazaj, namreč kot izkušnjo in napotek za naprej.
Zato nekaj podatkov o časopisu TOSAMA in v zvezi s tosamo ob njeni 28 letnici.
Oktobra 1965 je izšla prva številka tovarniškega glasila TOSAMA. V 28 letih neprekinjenega izhajanja je izšlo 337 številk Tosamine TOSAME. Tosama je začela izhajati v nakladi 650 izvodov in v osemdesetih letih dosegla mesečno naklado 1500 izvodov. Največjo naklado je dosegla slavnostna Tosama ob 50 letnici podjetja, ko je bilo natisnjenih 2000 izvodov.
Zdaj se tiska Tosama v nakladi 1200 izvodov.
V doslej izdanih Tosamah je bilo priobčenih približno 5000 različnih pisanih prispevkov.
Odgovorni urednik prvega letnika Tosame je bil Toni LAZNIK dipl.oec.
Tosame je v 28-letni zgodovini urejalo 12 urednikov, v uredniških odborih za izdajo Tosame se je izmenjalo doslej 91 Tosamovcev, od katerih jih 52 v tovarni že ne dela več. Med tistimi, ki ne delajo več, so zlasti člani uredniških odborov iz zgodnejšega obdobja izhajanja Tosame.
Prvi uredniški odbor je štel 6 članov, od katerih sta v To-sami samo še dva (F.Peterlin in F. Vodlan).
številčna sestava uredniških odborov se je v posameznih obdobjih spreminjala; najštevilčnejši je bil 13 članski v letih 1971-72, najskromnejši pa je sedanji odbor s 5 člani.
■"H b¥'M
DELAVCI TOSAME NASTOPALI NA GASILSKI OLIMPIJADI V BERLINU
Gasilci iz Doba smo se po dolgotrajnih pripravah v mesecu juliju udeležili CII F gasilske olimpijade v Berlinu, ki jo združuje 37. držav. Na pot smo krenili v soboto 10. julija in prispeli v Berlin v nedeljo 11. julija pozno popoldne. zaradi dolge vožnje smo bili zelo utrujeni. Potovali smo s tremi avtobusi saj je šlo iz Slovenije 14 ekip od tega 5 ekip iz domžalske občine.
smo opravili pregled osebne opreme in ostale formalnosti pri komisiji A, smo se postavili v vrsto in čakali kdaj nas bodo poklicali za nastop.
Sama priprava orodja je potekala po načrtih, še zadnje ogrevanje in začelo se je zares, vaja je bila odlično izpeljana, saj smo dosegli odlični rezultat 38.3 sek. Potrebno je bilo izvesti še štafeto, tu pa nas je zapustila
V Berli- nu so nas nastanili v šolo katera je bila 1,5 km oddaljena od stadiona. v ponedeljek in torek sta bila dva uradna treninga na katerih so nam povedali določene spremembe o vaji. v veliko veselje nam je bilo, da sta nas spremljala tudi poveljnik OGZ Domžale g. Breceljnik Janez in naš trener Hribar Milan s kombijem in gasilskim orodjem, da smo v prostem času trenirali in se uvajali na spremembe, ki so nam bile povedane, v sredo je bila uradna otvoritev CTIF gasilskega tekmovanja, obenem pa je naraščala nestrpnost kaj se bo zgodilo v četrtek ko smo skoraj vse desetine iz Slovenije imele nastope, v četrtek ponoči in dopoldne je močno deževalo, zaradi tega se je tudi tekmovanje pričelo z malo zamude. Uro pred tekmo smo bili na pomožnem stadionu in se ogrevali. Naklonjeno nam je bilo tudi vreme, saj se Je izza oblakov prikazalo sonce. Ko
športna sreča in so nam dosodili prestop pri predaji in dobili smo 5 kazenskih točk. Čas štafete je bil 62,2 sek. S tem rezultatom smo si prislužili zlato značko in bili najboljša slovenska moška ekipa.
V	četrtek popoldne je Breznik Tomaž nastopal v mednarodni ekipi v kateri je bil vsak član iz druge države, le ti pa so osvojili srebrno značko.
V	petek zvečer so bile prikazane vaje, ki so se izvajale na olimpijadi in izmed šestih najboljših držav smo Slovenijo zastopali gasilci iz Doba. Vseh šest enot je pričelo vajo naenkrat in smo uspeli vajo izpeljati tretji do konca. Prva je bila Nemčija, druga Avstrija, tretja Slovenija. V soboto je bila parada in uradna razglasitev rezultatov. Po napornem tedno smo se 17.07.1993 z avtobusi vračali domov. Pred Centrom požarne varnosti na Količevem so vseh 5 domžalskih ekip sprejeli predstavniki OGZ
Domžale. Pred gostiščem Keber v Domžalah pa še godba iz Domžal. P° sprejemu smo dobili golaž, ki se nam je zelo prilegel. Ekipe smo se hitro razšle. Saj smo bili vsi utrujeni.
Ko smo prispeli v Dob, nas je sprejela množica ljudi in nam čestitala in pozdravila. Pripravili so nam zakusko po kateri se ni nikomur več mudilo domov, saj so bili med nami že naši najdražji.
Na tej olimpiadi smo se udeležili tudi člani TOSAME in sicer za GD Dob: Breznik Tomaž, Grošelj Rok, Grčar Marko in Grčar Stanko, za GD Domžale pa Cevka Matjaž.
Ob tej priliki bi se zahvalil .vodstvu podjetja, da nam je omogočilo odsotnost v podjetju in udeležbo na olimpiadi. Posebno se zahvaljujemo g. Anžin Francu in vodji marketing
ZAHVALA
Zahvaljujem se vodstvu Tosame in mikalnice za ugodnosti, ki se mi jih nudili ob pripravah in ob sami udeležbi na gasilski olimpijadi v Berlinu.
Cevka matjaž
službe v podjetju g. Arnuš Francu.
za skromno odolžitev podjetju, smo v Berlinu z veseljem oblekli majice z reklamnim napisom TOSAMA in s tem ponesli v svet ime našega podjetja.
S. C.
IŠČE SE -ŠE VEDNO
V prejšnji Tosami je bil objavljen razpis v zvezi z izginulo mrežo, ki seje rabila pri prekrivanju zabojni-ških smetnjakov, iskalni razpis velja še vedno; s tem, da se k tome-sečni nagradi doda še tista iz preteklega meseca.
Še vedno torej velja: da tistemu, ki karkoli ve o izginotju mreže in bo to sporočil na številko 215, uredništvo nudi nagrado, ki gre sicer nagrajencu glasila.
Letošnje leto je suši navkljub nekaj Posebnega.
Na poljih, v gozdovih, družinskih vrtovih se ljudje pogovarjajo o samih superlativih. Ta je odkopal najtežji krompir, oni bučo velikanko, drugi spet peso ali repo.
Pravi bum pa se je letos zgodil v gozdovih, gobe so ponorele, ljudje Pa tudi. Nabiranje gob je postala prava manija, v gostilnah za šankom pa glavna tema pogovorov, vse je drvelo v gmajne, doma se je "žrlo" na veliko. Od vsega tega pa so imeli največ na Kliničnem centru, kjer so Iju-Pjem serijsko izpirali prenabasane želodce.
Oni dan prinese naš skladiščnik Branko dva orjaška jurčka, spodaj sta
bila zraščena skupaj, klobuka pa sta bila ločena, vsakemu jih je rad pokazal in užival ob zavistnih pogledih občudovalcev. Branko je strasten gobar. Prijatelji mu radi rečejo kar “Dolga noga ", saj ko se požene med borovci, mu je težko slediti. Pred kratkim sem šel z njim na lov po jurčke. Pod Krvavec sva šla. Pogledaš besno hrib, levo spet hrib, pred teboj
breg. Vendar na vrhu brega, ne boste verjeli, velik jurček. Na daleč je bil opazen. Srce mi je poskakovalo, ko sem pobiral tudi njegovo "'žlahto'", ki je rastla okoli "ata"' jurčka. Tam pod Krvavcem dobiš tudi lepe, že očiščene gobe. Tone, zavpije Branko, "glej ga tamle! mar ni lep?"' Pognal sem se proti jurčku ves vesel in šele kasneje opazil, da je bil že očiščen. Branko mi ga je nastavil, da ne bi prehitro izgubil veselja do iskanja. No, čisto na koncu sem manjšo z užitkom "požrl". Tone, bolan boš, me je svarila žena. Jaz pa nisem odnehal, ko pa je bilo tako dobro. Pa me nikar ne posnemajte. Goba je in naj ostane začimba, v nasprotnem primeru pa vam lahko svetujem, kako pravilno
usmerite curek v straniščno školjko in kako po tem mučenju okrevate.
Gobi smo, kot rečeno slikali. Odnesel sem ju domov, ju postavil v primerno okolje in pritiskal na sprožilec fotoaparata. Zraven sem za hec postavil še mojo Pando. Pandi je namreč moj pes.
Sami pa presodite, ali sta gobi res tako veliki, ali je Panda bolj majhna.
T. S.
TOSAMA
- STATISTIČNI POGLED
Včasih se zazdi, da predstavlja odhajanje obletniških spominov zgolj jokavo nostalgijo, pa vendar se je strmem pogledu naprej včasih koristno ozreti tudi nekoliko nazaj, namreč kot izkušnjo in napotek za naprej.
Zato nekaj podatkov o časopisu TOSAMA in v zvezi s tosamo ob njeni 28 letnici.
Oktobra 1965 je izšla prva številka tovarniškega glasila TOSAMA. v 28 letih neprekinjenega izhajanja je izšlo 337 številk Tosamine tosame. Tosama je začela izhajati v nakladi 650 izvodov in v osemdesetih letih dosegla mesečno naklado 1500 izvodov. Največjo naklado je dosegla slavnostna Tosama ob 50 letnici podjetja, ko je bilo natisnjenih 2000 izvodov.
Zdaj se tiska Tosama v nakladi 1200 izvodov.
V doslej izdanih Tosamah je bilo priobčenih približno 5000 različnih pisanih prispevkov.
Odgovorni urednik prvega letnika Tosame je bil Toni LAZNIK dipl.oec.
Tosame je v 28-letni zgodovini urejalo 12 urednikov, v uredniških odborih za izdajo Tosame se je izmenjalo doslej 91 Tosamovcev, od katerih jih 52 v tovarni že ne dela več. Med tistimi, ki ne delajo več, so zlasti člani uredniških odborov iz zgodnejšega obdobja izhajanja Tosame.
Prvi uredniški odbor je štel 6 članov, od katerih sta v To-sami samo še dva (F.Peterlin in F. Vodlan).
številčna sestava uredniških odborov se je v posameznih obdobjih spreminjala; najštevilčnejši je bil 13 članski v letih 1971-72, najskromnejši pa je sedanji odbor s 5 člani.
rRODiKA
Delavski svet je imel v mesecu septembru eno sejo, na kateri so člani potrdili program kratkoročnih ukrepov poslovanja z nakazanimi dolgoročnimi ukrepi ter imenovali komisijo, ki bo opravila konkretizacijo posameznih členov pogodbe o zaposlitvi in dosegla konsenz z direktorjem za sprejem in podpis pogodbe.
Gospodarski odbor je na svoji sep-temberski seji obravnaval aktualne proizvodno - prodajne zadeve in poročila s službenih potovanj.
Komisija za delovna razmerja in družbeni standard je odobrila povrnitev stroškov obiskovanja tečajev za tuje jezike, zainteresiranim, ki so za to prosili. Odobrena je bila štipendija za študij na Tekstilni fakulteti ter ugodno rešena dodatna prošnja za povrnitev stroškov zdravstvenega okrevanja.
Člani strokovnega kolegija so obravnavali aktualne poslovne zadeve in dopolnili ter sprejeli program kratkoročnih ukrepov poslovanja.
STANJE ZAPOSLENOSTI
V	MESECU AVGUSTU
Na dan 31.08.1993 je bilo v nešem podjetju zaposlenih 804 delavcev, v mesecu avgustu nas je bilo povprečno zaposlenih 805, od tega je bilo 0,7 % delavcev na dopustih, ostali pa v bolniškem staležu (8,6 %), na porodniškem dopustu (4,0 %), na izrednem plačanem dopustu (0,7 %), 0,1 % delavcev je koristilo nego družinskih članov oziroma spremstvo, enak procent - 0,8 % delavcev pa je bilo na čakanju na delo.
DELOVNI IN OSEBNI JUBILEJI
V	MESECU SEPTEMBRU
V	mesecu septembru so delovni jubilej 10 letnico delovne dobe izpolnili naši sodelavci:
-	PIVEC DUŠAN
-	ŠTEFE VANDA
20 letnico delovne dobe:
-	HOJKAR VESNA
-	LEBAN MARTIN
-	RODE PEREGRIN
Čestitamo!
v preteklem mesecu so praznovali okrogle življenske jubileje naslednji sodelavci:
40-letnico
HAFNER VIKICA KOS MARTIN
30-letnico
KOGOVŠEK MIHAEL
20-letnico
ROŽIČ MAJDKA
Ob tej priliki vsem želimo še mnogo zdravih in uspešnih let.
Od prvih razmišljanj o tem, da bi se na Viru osnovala proizvodnja sanitetno higienskega programa je minilo več kot 70 let.
začetek proizvodnje pred 70 leti je bil skromen, vendar uspešen. Misel o organiziranju te dejavnosti so ljudje na Viru sprejeli, jo osvojili, z njo živeli in se zanjo žrtvovali.
Sem so prihajalwmeseljem, ustvarjali in odhajali so, za sabo puščali del svoje ustvarjalnosti in lepši del svoje mladosti. Mnogim so potekala tu ob delu najlepša leta, številni zaposleni so si tu uresničili svoj življenjski cilj.
V viharnih družbenih spremembah, so ljudje doživljali tudi velike življenjske tragedije, tudi tisti, ki so s svojim prizadevanjem in delom doprinesli k temu, da se je idustrijska proizvodnja na Viru tako uspešno širila.
Pred 30 leti je tovarna doživljala
pričetek novega obdobja, v tem obdobju so se pričele pomembne spremembe v smislu razvojnih usmeritev, ki so bile tudi odraz takratnih družbenih možnosti in hotenja v tovarni. Razvoj tovarne je bil načrtovan v skladu s trendi tehnološkega razvoja v svetu, v to obdobje segajo pomembna nadaljevanja osvajanja pomembnih sodobnih tehnoloških postopkov in sprejemanje novih odločitev. Tesno spremljanje dogajanja v svetu je bilo za nadaljni razvoj tovarne izrednega pomena, kar se še posebno potrjuje v današnjem poslovnem dogajanju. Z osvajanjem novih tehnologij in razširitvijo proizvodnih zmogljivosti so prihajali tudi potrebni delavci. Oblikoval se je kolektiv z več 100 zaposlenimi s posameznimi strokovnimi skupinami.
Iz potreb o boljšem medsebojnem obveščanju se je oblikovala ideja o lastnem časopisu -Tosama. To je bilo obdobje, ki ostaja v lepem spominu. Z veseljem smo prihajali na delo, standard zaposlenih je bil soliden in številni delavci so si pričeli graditi lastne domove. Življenje na Viru je postalo iz leta v leto živahnejše, uspešno poslovanje tovarne pa je žago; tavljalo učinkovit nadaljni razvoj. Prl osnovanju tovarniškega časopisa oziroma rednem pripravljanju gradiva sem tudi sodeloval, z začasnim vodenjem prispevka NAŠ RAZGOVOR.
Bilo je zanimivo in zabavno. V skupini za pripravo časopisa sem se kot začetnik počutil zelo prijetno. Pri pripravi gradiva za Naš razgovor, sem se zbližal s številnimi delavci v tovarni. Z njimi sem ostal v zelo dobrih odnosih, prav gotovo tako tesnih in dobrih odnosov ne bi zgradil brez navedenih razgovorov, v vsaki številki Tosame je bil objavljen razgovor v obliki vprašanj in odgovorov. Ta prispevek v časopisu je bil popestren s karikaturo sogovornika, za kar je poskrbel v. Srečo. Ljudje so časopis imeli radi, ga z veseljem prebirali in izjavljali svoja mnenja o njem. osebe za razgovor smo izbirali tako, da smo preko razgovora lahko spregovorili o disciplini, delu po oddelkih, zdravstvenem varstvu delavcev itd.
Bilo je zanimivo, zabavno in ostali so lepi spomini.	c
KOLEDAR NEKATERIH MNOŽIČNO REKREATIVNIH PRIREDITEV V MESECU OKTOBRU IN NOBEMBRU 1993
16.10. 28. Kros občinskih reprezentanc za pokale dela	slovenska Bistrica
17.10.	Gozdni tek Ulovka Ulovka, Vrhnika	(ŠD povž)
23.10.	Kostanjev dan na gori Oljki (4 ure hoje)	PD polzela
30.10.	Pohod po Trdinovih poteh	(PD Novo mesto)
07.11.	Martinov tek Korte, Izola (8 km - družina)	(ZTKD Izola)
13.11.	7. Množični pohod po Levstikovi poti
OD LITIJE DO ČATEŽA CIDM, List 13.11. d.o.o. (25 km - 6 ur) (ŠZ Litija)
Dne 18. septembra je bil na igrišču NK VIR, TOSAMIN turnir v malem nogometu. Turnirja se je udeležilo šest ekip in sicer: tkalnice, skladišče surovin, mikalnica, belilnica, ekspedit in pomožni obrati.
Zmagala je ekipa pomožnih obratov brez izgubljene tekme. Drugo mesto je zasedla ekipa belilnice in tretje mesto - ekipa iz (nikalnice. Najboljši strelec je bil Slavko Pišek z 9 goli.
ZA LJUBITELJE KOLESARSTVA
REKREATIVNE
DUŠE
SODELAVCI
v tej številki tosame so s svojimi Prispevki sodelovali: Franc Anžin Pipi. iur., Viljem Dolenc ing., Stanko Grčar, Albina Kosmač org., Ja-oez Leskovec dipl. oec., Franc Peterlin dipl. ing., Marjan Poznič, So-hja Rode, Tone Stare, Marjan Štrukelj in Feliks Vodlan ing.
Avtorjem prispevkov se uredniški odbor zahvaljuje za sodelovanje in Vabi tudi vse druge sodelavce k sodelovanju v našem glasilu.
Vsem tistim, ki jih zanima ali bo prihodnje leto del slovite kolesarske dirke Ciro dltalija potekal po.Sloveni-ji, bi lahko rekli, da se to bo zagotovo zgodilo. Zanesljiv znak zato, da bodo znameniti kolesarski profesionalci vrteli pedala tudi po slovens- kih ce-
stah, je dogajanje v naši kolesarnici. Nezadržno "ličanje" kolesarskih "u-tic" dokazuje, da se vse pripravlja tako, da bodo lahko eminentni športniki po tekmi spravili svoje "jeklene konjičke" v res primerno urejen "hlevček".
Če si želite ogledati gledališke predstave v SNG Drama v sezoni 93/ 94, se včlanite v TOSAMIN KROG.
S pristopom v TOSAMIN KROG član pridobi prednostno nabavo vstopnic za posamične predstave ter vsaj 20 % popust glede na običajno vrednost vstopnic.
Član Tosaminega kroga plača ob pristopu vložek v višini 2000 SIT, plačilo pa je treba opraviti do 20.10.1993. Plačilo vložka člana se všteva v vrednost kasneje nabavljenih vstopnic.
V gledališki sezoni 93/94 si bo mogoče ogledati glede na programski repertoar, med drugim naslednje predstave:
V Drami
-	za narodov blagor
-	Antigona
-	Rosmersholm
-	Henrik IV
-	Stampedo
-	Ljubiti
-	Balada o taščici
v operi:
-	Falstaff
-	Vesela vdova
-	Aridadna na Naksosu
- Pikova dama
Informacije v zvezi z vključitvijo v To-samin krog je moč dobiti na interni telefonski številki 215.
F. v.
Uredniški odbor TOSAME:
Viljem Dolenc, Milan Drčar,
Silva Mežnar, Tinca Ocvirk,
Feliks vodlan.
Izdaja in tehnično ureja SKS-splošna služba, interni časopis TOSAMA p.o.
VIR, Šaranovičeva 35 izhaja enkrat mesečno v 1200 izvodih. Tisk: Papirotl, vse iz papirja, Krško d.o.o.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS 4/92) In mnenja ministrstva za Informiranje SUJ-201/92 z dne 23.03.1992, sodi dasopls med proizvode Informativne narave po 13. tod. tar. it. 3, za katere se pladuje 5 X davek od prometa proizvodov.
Osnove v mesecu septembru
Nagrade mentorjem in inštruktorjem
5.077,70 SIT/176 UF
Delo v deljenem delovnem času s
-	prekinitvijo nad 2 uri 8.462,80 SIT/176 ur
Dnevnice za službena potovanja v državi
-	cela dnevnica 3.385,10 SIT
-	polovična dnevnica 1.726,40 SIT
-	znižana dnevnica 1.252,50 SIT
kilometrina z osebnimi vozili
20,60 SIT/krn
Stroški za prevoz na delo
-	oddaljenost do 4 km
140.00	SIT/dan
-	oddaljenost od 4 km do 8 km 180,00 SIT/dan
-	oddaljenost od 8 km do 12 km 240,00 SIT/dan
-	oddaljenost od 12 km do 16 km 280,00 SIT/dan
-	oddaljenost nad 16 km
320.00	SIT/dan
Odpravnine ob odhodu v pokoj
126.942,00	SIT
Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev In spremljevalcev
-	prevožen kilometer s tovorom
2,26 SIT
-	tekoči kilometer 1,51 SIT
-	spremljevalec tovora 0,92 SIT
■ Albina Kosmač