« STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA List Izhaja vuk * tfck L L 6*0 v*L —' v firohtaB i •mitnice, zahvale, HffcM (Ml dTOtiOTli V Trstu, ¥ nedeljo, 17. oktobra 1926. Posamezna številka 30 stoL Letnik Ll d|k NiroEnlna: za 1 mesee L 8.—, celo leto L 78.—, v Inozemstvo mesečna ■tet — Oglasnim za 1 mm proctors trgavake In obitne oglue 75 atot, za 1.29, cglate denarnih zavedov L 2.— u besed« najmanj L & Uredništvo in upravni* tva: Trat (3), ulica S. Francesco d'Atsisi 20. T»-lefotf II -37. Dopisi naj se paiUjafo izključno uredniitvu, oglati, rekla* vadi« In denar pa upravniitvu. Rokopisi u vrača}.. Nefrankiran« pisma "se ne spre emajo. — Last, založba In tisk TIskarne „EJiaost* Podurednlfitvo ▼ Gorici: ulica Giosue Carducd 5t. 7, I. d. - Telef. št 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Pomen nova tehoslovaik« vlade , Po dolgrih pograjan jih je bila te dni n» jDeboslovafikem sestavljena nova vlada in sicer deveta po številu, odkar obstola Čehoslovaška republika. Novi vladi, ki je nadomestila dosedanjo uradniško vlado, načelu je voditelj agrarne stranke dr. Švehla. Ta vlada pomeni popolen preokret v čehoslovaški politiki. Medtem ko so bile dosedanje vlade na Če-hoslovaškem sestavljene le iz zastopnikov češkega in slovaškega ljudstva, je pozval dr. Švehla, ki je že v tretjič na vladnem krmilu, tudi dva zastopnika nemške manjšine v novo vlado. Imenovanje dveh nemških ministrov v v*ado dokazuje, da hoče Čehoslovaška pravično rešiti manjšinsko vnašanje, ki dela toliko preglavic raznim evropskim državam, ter da so nemški zastopniki zavrgli dosedanjo nesmiselno negativno politiko ter se spoprijaz-nili s stvarnim delom v vladi, kakršnega zahteva nemška narodna manjšina v okviru ČehoslovaŠke republike. Jasno je, da ne odgovarja potrebam in interesom nemških poljedelskih in pridobitvenih krogov na Čehoslova-skem, ako se njihovi parlamentarni zastopniki namenoma in trajno odtegujejo slehernemu vladnemu snovanju ter na ta način prepuščajo zaščito najvažnejših gmotnih in kulturnih potreb svojih volilcev kateri3ibodi vladi. Vstop Nemcev v novo čehoslovaško vlado bo prinesel nemški manjšini brezdvomno znatne materijalne in moralne korjsti. Nadalje je sodelovanje nemških zastopnikov v novi vladi tudi znatne važnosti za državno -celoto kot tako, kajti Čim širša je podlaga, na kateri rešuje kaka vlada življenska vprašanja svojih državljanov, tem bolj pada možnost u-spešne opozicije onih skupin, ki ne kažejo dobre volje za pozitivno sodelovanje v vladi. Nič manjšega pomena je tudi povra-tek slovaške ljudske stranke v vladni tabor že radi tega, ker je ta stranka prvotno sodelovala pri ustavni gradnji novoustanovljene republike ter razpolaga z lepim številom izšolanih parlamentarcev. Njeno sodelovanje pri zakonodaji ter njeno uspešno podpiranje parlamentarnega deia je v enaki meri koristno za slovaško ljudstvo kakor tudi za državo, kajti s tem prehaja va-£en političen faktor, ki je do sedaj proglašal separatistična načela, k stvarnemu delu v prid čehoslovaški celo-kupnosti. Nova čehoslovaška vlada sestoji iz devetih poslancev in petih uradnikov. Po strankah pripadajo ministrski pred-gednik, prosvetni minister, poljedelski jninister in minister za narodno o-ibrambo češki agrarni stranki, minister z& socialno skrbstvo in minister za. pošte slovaški ljudski stranki in minister ea železnice obrtno-gospodarski stranki. Od nemških ministrov pripada pravosodni minister nemški krščansko -socijalni stranki, minister javnih del pa zvezi nemških poljedelcev. Deveta čehoslovaška vlada je torej jtgrarno-katoliškega značaja. Nadaljnja značilna poteza te vlade je, da predstavlja popolen preokret na desno. Socialistične skupine vseh struj od komunistov pa do narodnih socijalcev so ostale v opoziciji, in to prvič, odkar obstoja Čehoslovaška republika. V vladi sedi sicer ugleden Član narodno-soci-jalne stranke dr. BeneŠ, a bil je imenovan le kot strokovnjak, ne pa kot politik. S slovaško ljudsko stranko, z nemškimi poljedelci in nemškimi krščanskimi socijalci je pridobila nova vlada tri ugledne skupine, ki so do sedaj vr-Bile sistematično »pozicijo v parlamentu in so se sedaj odločile za konstruktivno delo v državi. Ta pregrupacija strank na Čehoslovaškem bo v veliki meri dvignila delovno sposobnost parlamenta in pomeni veliko pridobitev za celokupno notranjo in zunanjo politiko, kajti ž njo prehaja načelo parlamentarne vlade do polne veljave. Italija in vprašanje izhoda Ogrske na morie RIM, 16. (tzv.) Za milanskim dnevnikom «11 Secol»» je posvetil danes rimski list «Lavoro d'Italia» daljši članek o vprašaniu izhoda Ogrske na morje. Člankar Alfredo Signoretti se ukvarja najprej o položaju Ogrske. V zvezi z vprašanjem o odnošajih med Jugoslavijo in Ogrsko ter njenim izhodom na morje v splitski luki se proti koncu članek dotakne tudi odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. In sicer končuje člankar svoja izvajanja tako-le: «Italijanska politika je podpirala novo orijentacijo zbližanja med Ogrsko in Jugoslavijo, ker je smatrala za obstoj ogrske drŽave za bolj garantiran, j če se odnošaji med Jugoslavijo in Ogrsko spravijo v meje miru in prijateljstva«. H koncu pa izraža člankar misel, da se zbirajo oblaki nad razmerjem med Jugoslavijo in Italijo, kar je posledica izhoda Ogrske na morje v Jugoslaviji. _______ Ostaneoltee Itiiijsnskega zritnefi Lloydi RIM, 16. (Izv.) Včeraj zvečer je »prejel. on. Mussolini francoskega poslanika pri Kvirinalu Besnarda, ki se je predvčerajšnjem povrnil v Rim po daljšem dopustu, ki ga je preživel v Franciji. Med raznimi drugimi osebami je ministrski predsednik on. Mussolini sprejel tudi pripravljalni odbor, ki ima n«r men, da pripravi ustanovitev italijanskega zračnega Lloyda, ki bi si naj zastavil nalogo preprosti vso Italijo a popolnim omrežjem zračnih črt ter preskrbeti za zračno zvezo med Italijo in njenimi kolonijamL On. Mussolini zagotovil odboru vsestransko in izdatno podporo vlade. Reforma pravil narodne zveze bojevnikov Nadalje je ministrski predsednik sprejel komisarski triumvirat narodne zveze bojevnikov, ki mu je predložil načrt novih pravil narodne zveze bojevnikov. Nova pravila zveze bodo preustrojena na podoben način kot so bila reformirana pravila fašistovske stranke, zakaj tudi ona bodo uvedla v zvezo bojevnikov najstrožjo hierarhijo in izključila iz njenega sistema volilni princip- _____ Indftnt o uredništvi listi „II Msntit" «I*'Impero» zahteva zatretie dnevnika «11 Me»do» RIM, 16. (Izv.) Včeraj zvečer sta napravila voditelja korporacij obrtnikov kazensko ekspedicijo v uredniške prostore lista «11 Mondo», v katerih se nahaja tudi uredniška soba satiričneja lista «Attaccabottoni»; ter sta urednika tega lista novinarja Alberta Gianninifa pošteno obdelala. Giannini je bil prepe- Nepričakovan preokret v jugoslovanski vladni krizi Uzttiiovid umaknil demisijo vlade — Koalicija RR ostane v veljavi — Re&itev fe provlzoričn«? BEOGRAD, 16. (fev.) Po včerajšnjih burnih /popoldanskih -dogodkih danes do 11. ure ni bilo nikakih novih važnih dogodkov, ki bi opravičevali mirno rešitev vladine krize. V predsedstvu vla- zvečer izjavil novinarjem, da se pole-žaj v strankah, tako radičevski kot ra-dikalski ni izpremenil. Konferenca med Radićem in Korošcem je, kot rečeno, tvorila glavni dogo- de so se zbirali radikalski ministri, do- dek dneva. Sicer pa je dan prinesel čim se je mudil Stlepan Radić v krogu mnogo zakulisnega snovanja. Delale so svojih -poslancev. Ob 11. uri se je raz- se tekom vsega popoldneva razne neve nesla vest, da je kralj sprejel ostavko kombinacije. Šele ob 10. uri zvečer je vlade. Pričakovalo se je, da se bo mo- vse kroge silno iznenadila vest, da na-rala kriza parlamentarnim potom reši- merava ministrski predsednik Uzuno-ti. Zato so se zače1 j različna pogajanja; vić zaprositi kralia, da mu podaljša naenkrat pa je presenetila vse kroge termin za pogajanja. Javil je kralju, da nepričakovana vest, da je nocoj po 22. bodo, kot izgleda, še danes pogajanja uri ministrski predsednik izjavil novi- končana. narjem, da so razlogi vladine krize od- Ministrski predsednik Uzunović, ki se padli in da ie zato vlada umaknila de-! je bil točno ob 21. uri podal na dvor v misijo. j avdijenco, ki je trajala celo uro, je do- Kriza je torej vsa} začasno rešena in spel po 22. uri v predsedstvo, kjer so koalicija med radikali in radičevci je ga pričakovali novinarji. Izjavil iim je, obnovljena. Nova vlada bo imela na- da je prišlo do pepolnega sporazuma logo predložiti narodni skupščini novi med radikali in radičevci. Dosedanja stanovanjski zakon in nettunske kon- koalicija se bo le še pomnožila ter se-vencije. Obnovljeni kabinet pa treba stavila se bo vlada, katere glavna na-smatrati le kot provizoričen. j loga bo, da poskrbi za sprejetje novega Šef HSS Stjepan Radić je imel danes; stanovanjskega zakona in za ratifika-konferenco s predsednikom Jugoslo- cijo nettunakih konvencij. S tem se venskega kluba dr. A. Koroščem, na kriza končava vsaj začasno, kateri je pristal na zahtevo SLS, da se BEOGRAD, 16. (Izv.) Vse vesti o spre-sprejme v novo vladno koaliciio, ter jetju vladne demisije so bile povsem njenemu voditelju celo ponujal 2 port- netočne. Danes se ie zopet širila vest, felja, na kar pa radikali niso pristali.;da je kralj sprejel demisijo, kar s® beo-BEOGRAD, 16. (Izv.) Ker so se včeraj grajski večerni listi tudi objavili, prekinili vsi odnošaji med radikali in Uradno pa te vesti niso bile potrjene. j*adićevci ni tekom današnjega dne te- Ker kralj ni konzultiral predsednika žavni položaj nikakor kazal na kako narodne skupščine, kar hi se bilo mo-zboljšanje. Iralo zgoditi, če bi bila demisija spre- Ves popoldan se je v ministrskem! jeta, je pač gotovo, da je kralj ni spre-predsedstvu zbiralo ogromno število ra-1 jel. Tako je ostavko min. predsednik dikalnih prvakov. Eden izmed aktivnih Uzunović umaknil in vlada RR ostane radikalnih ministrov Je Še ob 8. uri sedaj še pri državnem krmilu. Mfldflfl fevlvfl D AntMfl ' l?a zakona in so kompaktno glasovali pro-Vinua m1*11 ¥ HVAlUJI i ti. Ko je predsednik zbornice razglasil izid DUNAJ, 1». Včeraj popoldne je fca.1 Rovanja so komunisti zagnali velik vik mekova vlada nodnJa ostavko Pf*vod in krik in P1"1810'Je tudl do dejanskega spo-meKova viaaa pocuua ostavKo. ^ovoa da med £omunisti ijudovci in nemškimi tenau koraku Je dalo zadržanje držav- nacijonalci. Predsednik je bil prisiljen pre-mh uradnikov, ki zahtevajo zvišanje (kiniti sejo. Komunisti pa so kljub temu še plač in grozijo s stavko. Predložili so naprej razgrajali in eden izmed njihovih vladi nov «ultlmatum», kjer izjavljajo, i poslancev je imel bojevit nagovor na obda vztrajajo pri svojih zahtevah in da Očinstvo, ki se je nahajalo v tribunah. Drug ne morejo sprejeti ponudb, ki jih je sta-! komunistični poslanec pa se je polastil vila vlada. Da ie »rišlo do ostavke ie Predsednikovega zvonca in je zvonil na vse vna viaaa. ua je prtsio ao ostavKe je|k lje Tlldi ko ge je gei& nadaljeVaia »e mnogo pripomogel tudi zadnji škandal komunisti niso hoteli pomiriti. Parlament s Centralno bariko. he zavrnil celo vrsto predlogov, ki so jih V političnih krogih zagotavljajo, da bili predložili komunistični poslanci. bo narodna skupščina, ki se bo sestala! Parlament je bil nato odgoden do 3. no- v torek, poverila mons. Seipelu nalogo, da sestali nov kabinet. Dr. Seipel bo od sedanjih ministrov obdržal najbrž samo vojnega mimietra Vaugoina in ministra za poljedelstvo Thalerja. Iz vlade pa bi izpadli naučni minister Rintelen, minister za socijalno skrbstvo dr. Resch in finančni minister Kolmann, katerega bo skoro gotovo no- vembra. ya.n Dv tolmeo. Ozdravel bo tekom 10 domesUIkrSa^i sejalec Kenbo^ * 'dm- Pov?d tem" naP«?u so dale puS&-|ki je vodu finanfi- ,ce v poslednji štev. «AttaccaJ>ottoni», ki 1 ministrstvo Tudi Dans na igrišče! IGRIŠČE «OBZOR« Adria-Obzor Danes popoldne se torej odloči, kdo bo zmagal 7 Adria ali Obzor. Ti dve imeni jamčita, da bo boj živahen in neizprosen. Tekma prične točno ob 15.30. Ob 13.30 nastopijo rezerve Obzora v prijateljski nogometni tekmi s Šparto, Skedenj. D. K. N. Tommaseo Danes točno ob 13.45 se zberejo v društvenih prostorih sledeči nogometaši: Škerl, Bidovec, Žagar, Vračič, Stanko, Sila, Janko, Sergij, Muha, Zelen, Može. S. D. Adria Danes morajo biti na igrišču Obzora točno ob 2. pop. sledeči igralci: Rupena I in II, Šteblai, Poč-kaj, Cesar, Pečar, Vrbec, Košuta, štolfa, Mahne, Saksida, Golobič in Morel. Druga četa ima danes zjutraj ob 8 training! Lahkoatletski training istočasno z drugo Četo! — Vodja. M. D. Sy. Ivan - M. D. Ladja Kontovelj Danes ob 14 točno na igrišču Primorja prijateljska nogometna tekma. Concordia <■ kombinirana Zarja Bazovica-Rocol Ker nam jesenski oktober prizanaša z vremenom in ker je bazoviško igrišče že precej očiščeno, si je izbrala Zarja za to nedeljo prvo divizijsko Concordijo za tekmeca. Da bo pa športni užitek tem večji je agilna Zarja, ki skrbi, da nudi občinstvu dober sport, pridobila nekaj dobrih igralcev iz Rocola, ki so že nastopili proti Concordiji in častno izšli iz boja. Boj bo vsekakor zanimiv, ker nastopita četi s prvodivizijskimi močmi. Nastop ob 3.30 pop. Zato vsi na igrišče! S. K. Primorja - D. K. N. Tommaseo Dane« se srečata, ob 16. uri na Prošeku v prijateljski nogometni tekmi, orjaka lanske II. divizije. Posetnikom igrišča Primorja bo nudila današnja tekma mnogo užitka. Videli bomo originalno sestavljeno četo Tommasea, ki se bo kosala proti hrabrim Primorjašem. Amateri O. C. Gorica — S. K. Solkan. Danes ob 3. uri se srečata na solkanskem igrišču groriomenjeni četi. — Od S. K. Solkan se imajo javiti za to tekmo sledeči igralci: Cerne, Baš?n, Spesot, Pauletič, Ber-nardič, Draškek I., Šuligoj, Drašček II., Ilu- "■J"' » »VI —.-, UUVC -.-, (5*au UUU liiUl UOIUH., VI aontiv uuiieuj, i^i uovun. J "" g o za male in velike. Kdor če ni porav- nov 250—270; fižol v stročju —.—; zelje be- mar, Fonzari, Mesa*', Zavrtanik in Širok .Li ZL V Trst«, 17. »ktobra m ter komisar Jug Avgust. — Načelnik nogometa. Ob 10. uri zjutraj je za vse lahko-fitlete S. K. Solkan prvi tralnlng. — Načelnik lahke atletike. , Po stopnicah J« padi, Ko Je 2-letna Prima Mandarino, stanujoča v ulici 3. Harco ftt. 16, šla vfešraj dne z materjo po stopnicah, so je i spodrsnilo, tako da sta obe pađH.____ je pri tem njena mati ostala nspofikođo**-na, si je mala Prima zlomila desno nogo v stegnu, ženska je prenesla ubogega otroka v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 5—6 tednov. Ii tržaškega življenja Ljubezenska tragedija v norišnici pel Sv. Ivanu. V vrtu bolnifinlce za umobolne pri Sv. Ivanu se le predshiočnjlm odigrala krvava ljubezenska tragedija. Okoli 22. ure, ko je bolniška strežnica Antonija Bauzon šla skozi vrt. da prevzame svojo službo v pa-Vilj3hu «E», jo je nenadoma ustavil 23-let-ni Ferdinand Doljak, bivši strežnik v isti bolnišnici, stanujoč na Vrdeli - Scoglietto tt. 227. Dasi 2e zapleten v ljubezensko raz-tnerje z dvema drugima dekletoma, je namreč Doljak v zadnjem času strastno dtoril JBauzonovi, pa brez uspeha, ker je ona vedela za njegove ljubezenske peripetije- razen tega ji je bilo dobro znano, da je mladenič velik babjek. Doljak je ustavil bauzonovo na vrtu, da bi jo poslednjikrat vprašal, ali še vedno zavrača njegovo lju- Komu niso še v spominu grozna vojna bežen. Tekom kratkega razgovora, ki se je 1917-18., ko ni bilo niti za drag denar )s prišla na pet Sinoči se je neki mladenič, ki ie vozil s kolesom po ulici Ponzianlno, zaletel na vogalu ulice Industria v 58-letno Marijo Fle-go, stanujočo v ulici Ponziananino št. 3, ter jo podrl. Pri padcu se je Flerova precej hudo pobila po levi roki. ftobila je prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor se je sama podala. Iz trlaSk« pokrajin« ŠEMPOLAJ. Po ievetfh letih v rojstni razvil med njima, je Bauzonova odkrito ; mogoče povedala Doljaku, da je njegovo prizade- dobivali Vanje zaman ter naj je ne nadleguje več. Pri teb besedah je Doljak potegnil revolver ter ustrelil proti Bauzonovi, a k sreči je krogla zgrešila cilj. Nato je mladenič dobiti nikakega živeža, ko smo le na izkaznice po toliko in toliko dkg tega ali onega živeža, s katerim ni bilo mogoče ne živeti ne umreti? V kolikerih skrbeh in obupu so bile takrat uboge matere, pripuščene same sebi, brih hrvatskih seljakov, ki so bili priprav-1 pr. «Edinost» 'ie naslednji dan in «Nq-ljeni vzeti v rejo nehal tukajšnjih otrok. vice» nič prej kot v pondeljek, kajti mole "o je odik> is naše vest par otrok na neposredne informacije me potrjujejo po-Nekatere so vzeli ftarfti Že predj polnoma v rnojf^ trditvah. Naj s* o ten) oj, kje Je krivda t Iz tega vzroka*}* toj po Vojni domov. Josip Grudenprepriča tudi pb&na direkcija in Spoznala pa le tudi po Vojni ie nadalje ostal pftifio tak ' r 1 * svoje; dal psnodarju, hI ga je kasneje tudi pa zato, ker Vse dosedanje pritožbe nteo ti pekrske obrti. Ves čas nI bil me zarefle, se ml zdi skoto neumeltno niti enkrat doma ia tudi domači ga niso ponovno vpraševati poštno direkcijo, zafaj videli ves ta Čas, razen irrata, ki ga je pil- j aoblvufko «Čdinost» A«to Je J£o s «Picco-šel enkrat obiskat. Pri svojem nrudneSt; lom», ke so bih pri haJ le iflmrarlf) šele očetu se mu Je dofcse godilo in se ga Se'z večertio ftibijevo korljeto. tak6 dk 1o Vedno - -----H- " -----'m' " ~ ' ~ ' ' drevesa, zemljo. grušč in velike koso skat^ Iovja, ki so se s velikim ropotom valili proti reki Idrijci V hifah, stoječih v fcHV tini hudournika, Je bilo v spodnji!! pfa štorih kmalu potno vod«. Živina je po hle* vih žalostno mukala in klicala ljudi, Ji fo vsizbegani tekali som in tja. VsaJsr j »ROBcNIK P** Sv. Luciji ob SoSI. obrne tudi na vodstva Nekolike stamtike o padavini za Sv. Le- Bodi pa na tem mestu ožigosano drugo dejstvo, ki sem mu bil priča sam. Zlasti IZPRED FIISTURE. Poletti Margerita, bivajoča na Travniku ___________( št. 7., se je morala prepričati, da je 13. res našli ranjenega moža, ki nujno potrebuje j nesrečna številka. Ko je bila namreč pred , n nr . Q - __________ zdravniške pomoči. Zdravnik, ki se je ne- I tedni izročila svoji dekli Bruni Pettarin 1 ^ _ po*°" ski mudoma podal na lice mesta, je našel t?m ,13 lir> naJ nakupi jestvin za kosilo in 43-letnega mehanika Karla Sabbadini, sta- i dekle le ni hotelo biti od nobene strani nujočega v Carboli zgornji št. 384, ki je ^ Je pojavil sum. Šla je in pregledala imel na desni strani prs gJoboko rano, za- j vseh predalih in miznicah in ugotovila, da j HflxT -T"" ^^ .- „ . „ ^^;^— uji ___mflniica hranilno knii^-ir-a »lacc^o aa T>« A7ft , "" ""4 lOITJlO 6Md, Ua 1€ HAlja- Vs dano z nožem. Ranjenec je bil nemudoma , nianjlca hranilna knjižica glaseča se na 470 , d _„dtlWa 4„ Ja prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga ! L in na ime njene hčere. Poizvedovanja na j ^ŠTcml m?Ji«1« Sfflrft zaslišali. Toda Sabbadini, ki je bil tudi . ?LIon.tu so dognala, da je bil denar dvignjen, i8 »e1« je bil precej vinjen, ni hotel podati o dogodku nikakih pojasnil. Izjavil je le, da se je v bližini gostilne Keršovan sporekel z nekaterimi njemu neznanimi moškimi; od katerih ga je eden naposled zabodel z nožem. Mož tudi ni hotel ničesar omeniti o vzrokih prepira. Sabbadini je bil sprejet v nevarnem sta- Radi tega je naznanila gospodinja svojo deklo sodni ji. K razpravi dekla, ker neznanega bivališča, ni prišla. Sodnik jo je oprostil radi pomanjkanja dokazov. Pred istim sodnikom se je moralo zago- 1 avtom obilni var jati vse polno oseb, ki so prodale zarub-1 cei0 taki ljene predpnete in s tem onemogočile draž- listke. bo dotičnih predmetov. avtomobil že na poti, se jim vendarle zazdi, da bi bilo umestno, vzeti Se eno ko-rijero. Posledice takega postopanja pa so številne samude in neprijetna čakanja. Znan mi je siiiCaj, da so znorali na neki postaji nad dve uri čakati Voda je odnesla tudi mnogo lesa raznimi lesnim trgovcem, ki so imeli svoje blago preblizu reke Bače. Med drugim je Bači* odnesla tudi komaj dograjeni most v *bar ški grapift. i cijo tekom zađmfiu 3 az. 4 let. j Z eno besedo povedano: ogromna škoda, si večji in pomembnejši kraii v Julij- ! M Pa ~ hva-la i3ogu — ne dosega one, ki Krajini imajo dežjemereke postaie, ki : n*pr*vll£ P"va P°vodenj v idrijski krbljene s posebnimi aparati za i Ako bo šlo tako naprej, ne veni, kaj e padavin (dežja in enega). Naj na- bodo PoteL našl uboS1 ljudje-a taka pripVs.va je pmiiometer ali IDRIJA. ;; Ncva pcp?ava, - VpraSaoio hudouriiika Nlkova. - H a: širjenje elektrarne. Pohlevni a nepotrebni *dež, ki je pričel padati v petek S. t. m. popoldne, se je 2a 4©SieMier. To je n&vadna, stoječemu valjarju podobna posoda, ki ffaa zgoraj lovilnik v premeru 86 cm ter 1018 cm3 ali 10 dm" 18 cm® površja in drži okroglo 40 1 vede. Vsa padavina, ki pade tekem 24 ur, se ^___- , - .. - - . -- -- meri naslednji dan, navadno v jutranjih i °an proti večeru izprememl v pra urah, v steklenih ali kovinskih literskih ?a-ilv' I;irebixv:alci .OD ™di so strahoma pr> merah. Literske mere so razdeljene na 10 eaAV,yaii noči, oni v bregovih pa so se hali mm, (milimetrov) kar jednači 10 dl (1 mm *0Xlh 2e zvečer jo nastopila Ni- „ , .. _ . .„ je 1 dl). Drug aparat, ki sam zaznamuje zo?et P? niestu, vendar po noči ni potniki, ki so 2e kupili vozne količino pauavina, je pluvio»>rai To je ker dez ni več padal nepre- ; aparat, ki se ga ne da tako popisati, da bi trKg»+ +■ h i aParal» s® ne aa taso popisati, ua m moral, ako ne bo Še kaj hujšega, najmanj 5 tednov. Pozneje je prišla v mestno bolnišnico ! Je obsodil sodnik na šest dni ječe in 107 Sabbadinijeva Žena, ki je pojasnila krvavi -l* glotle' tudi pogojno. Ti zgledi naj slu-Opgodek. Povedala je, da je njenega UiO-i^0/.^ ljudem r svarilo da ne bodo ža ranil njegov sosed, tež^k Marij" Gotti. .ProdaJali orubljenih predmetov. Gottijev 10-letni sin Marcel je namreč iz i Peršolja Karolina iz Kojskega se je mo-nagajivoeti metal kamenje skozi okno v,rala zagovarjati, ker je prodajala likerje, stanovanje Sabbadinovih. Sabbadini je to,ne da bi biIa PreJ plačala predpisane užit-opazil in je porednega paglavca pošteno nine- I^mazala se je s 44 lirami globe, oštel. To je čul Gotti; namesto, da bi dečka I Huje je bil kaznovan Peric Marko iz Vr-kaznoval, kakor je zaslužil, je jezno na- ker ni bil naznanil oblasti, da hrani hrulil Sabbadinija češ, da nima pravice, da,doma Pušlt<>> bajonet in revolver. Obsodba bi dečka zmerja]. Med možema je prišlo do se glasila na dva meseca in petnajst dni prerekanja, tekom katerega je Gotti napo- zapora, a jo je nekaj ublažil dostavek o po-sled potegnil nož in zabodel nasprotnika. Eojnosti za eno leto. O dogodku so bili obveščeni orožniki, ki j BlzaJ Aleksander menda ne bo več metal so Gotrtja aretirali. svojim tovarišem steklenic v glavo. Ker je pred dvema mesecema zabrusil v gostilni Imerja je tfobila fcto-kazen. fiumarja ,osl-, so v KorlJerf Tsl ^^ede^m da ^a; 2namuje padavino. Naj Se pripomnim, II treba iskati na ta način, da se vozove polni s stoječimi, do zadnjega kotička... Pri tej priliki bodi Se omenjeno, da se jem še enkrat samo to, da sam piše oz. za- i Povodnji še prav nič poglobljena — je '---------J—!— *---da , zopet prestopila bregovo ter poplavile ve* ie pluviografov vse polno tipov, ki se pa »isfveno me4 seboj paalo ali skoro nič ne razlikujejo. Naj sledi statistika: V letu 1923. je padlo 2704.3 5119 ali 270 Ji^T * V*kimi x rGleži' ki Jim> usojeno j j na že omenjeno površino lovilnika. Naj' stati, postopa včasih na neprimeren na-! boIj deževna dneva t. j- Smrtna nesreča pri Sel«. Na trgu Foraggi, Jakina v Cerovem Petru Bizaju steklenico kjer grade občinske v glavo? ga je sodnik obsodil na 15 dni ječe, hiše za delavce in uradnike, se je včeraj a pogojno, popoldne pripetila grozna nesreča, ki je1 zahtevala človeško žrtev. Okoli 14. ure je 22-Ietni mizar Konštantin Borin. stanujoč Odprta lekarne. nedeljo dne 17. oktobra bodo v Gorici v ulici Maiolica št. 17, radi nesrečne kret- o^P1"*© sledeče lekarne: ves dan z nočno nje padel z vitine kakih G metrov z zidar- služi>° ves prihodnji teden lekarna Ponto-skega odra, na katerem je delal, ter se pri Y Raštelju št. 26; do ene ure popoldne tem smrtnonevarno pobil. Zdravnik rešil- Pa lekai*ni Alesani v Carducci 6t. 12. in ne postaje, ki je bil telefonično poklican ivurner, Corso Kmanuele Vittorio St. 4. na lice mesta, je dognal, da je siromaku na j Prodaja ?r«pečencev (Mskotov). več mestih počila lobanja. Nesrečni mlade- Na vprašani^aoHške 11J C ie iJlI nemiK nrna rir#inf>li a n v lunctnA .J . ® Eamnosekcva nezgoda. l>U-letni kamnosek Just Martelanc, stanu- ma predoktoberske moke, prodajati čin. Tudi to menda ne more služiti v čast podjetju! Naj se nam nikar b# ugovarja s tistimi smešnimi imitacijakimi besadami, Če3: malo nereda in pomaajkljivoati je pavsod; kako da bi tudi »»rr nas tega ne bilo? Kot sem 2e povdarfl, mi smo g. Ribi-ju zelo hvaležni ia vse njegdve zveee, le prosimo ga, da upošteva želje tistih, kt jim korijera služi in ki ji dajajo zaslulka! služkal Pa tudi glede varnosti potnikov in kori j ere same, je nujno potrebno, da M korijera ne bila tako natlačena. Nekoč so izdale oblasti jako umestno odredbo, ki je določevala strogo natančno Število potnikov, ki smejo v korljero! Ali se morda Čaka kako nesrečo, da se zopet vpelje red v tem oziru. — Par dnevnih potnikov. DOHUkVLJm Poštna razmere. Spominjam se, da Je te par dopisnikov iz našega okraja ožigosalo naše poštne razmere _ „ . z največjo padavi no, sta bila: 23. oktobra s 108 mm in G. 110 vember s 100 mm. dei mesta, ob njenih fcrsgovih prav kako* zadnjič, če bi bila voda tudi sedaj, ko 11J bila manjša od zadnje povodnji, nosila 9 seboj hlode, drva in podobno šara, bi biU k&iasirola enaka prejšnji; tako pa ni bil£< hujštga;' le od 8—10 ure dopoldne je bil prehod iz desnega, na. levi breg Ni kova nemegoč, trgovine in mesnice so bile za< V letu 1924. je padlo 1902.1 mm ali 190 1 ljUclJe S.°T bvod^H do kolen, ga^ dežja; dan z največjo padavino je bil 3. d^- i S;J.?1 I 1 so pridno pripravljali odtok nar.v cember s 8^.5 mm. V letu 1925. je padlo ^.l1 vo,u*. Ce se ne hodo zavarovali bregovi 2807.9 mm aU 280 1; največ dežja je padlo n njfcna .st^ga l^gzobila, borna dne 18. junija, ki zaznamuje doslej največjo et05nJ0 najbrž še večkrat imeli pri- padavino 179 mm, 3. september s 145 mm I^ojPiscjt* o Poplavah v Idriji. Tudi železni In 20. decejnber s 125 mm. V tekočem letu > F0f sv. Janeza še vedno počiva v strugi Je padlo do ionca vftevšega septembra i hudournika v sredini mesta, ne da M se 2251.2 igm. Najbolj deževen 4an je bil 18. kd? zmenil da ga dvigne. Z Nikovo se bodo maj s 177.5 mm, 27. september (dan po- nL°.ra]f prodajni krc^i boij resno ini) s 107 mui in 9. okto- , peniti, sicer bo življenj« in imetje pro~ plav v idrijski dolini ber (iioplave v baški dolini) s 1G1 mm. Stati stično je dokazano, da imata Bovec in Idrija Se večjo padavino nego Sv. Lucija. — Opazovalec. SV. LUCIJA. Fodrobnestt o zadnji pevocLsji. Ni še preteklo Štirinajst dni po oni strahoviti povodnji, ki je tako katastrofalno in cejšnega dela mesta v vedni nevarnosti. Že nairi pradedje so smatrali potok Nikovo za nevaren hudournik, ki lahko v hipu naraste, ter so s tramovi potlakall strugo od mosta pri sv. Janezu do izliva v Idrijco; zadnja leta so je to popolnoma! opustilo in prejšnja povoden j je podrla in odnesla še zadnji del te naprave pod 01113-njenim mostom. Leseni tlak v strugi Ni- mestih. Cisto pravilno lahko sklepam, da vsi ti protesti niso prav nič zalegli, kajti me je bil nemudoma prepeljan v mestno »onste Trgovsko obrtne bolnišnico, kjer je ob 16. uri izdihnil, ne da *hJZ ' P naJ SG, Zg°di l zal(?«ami Pre' bi se ves čas zavedel. pečencev, ki se nahajajo še pri trgovcih, je končno odgovorilo ministrstvo, da se *„ j i * - , A , - - smejo prepečenci, napravljeni iz popolno- t dvtle^ jeJ?®Ilda od tega, kar se v nama bele, predoktoberske moke, prodajati t nered.nost ^ zakasnitev joč v Barko vi jali št. 800, je sinoči poprav-1 decembra 1626. !___\ _ ^v^ ^ ..Y nasin casopi- ljal neki zid v bližini gostilne Stare v Bar- - Z VIPAVSKEGA. delovala po idrijski dolini, in že smo i kove ie veliko koiistil, ker je voda grušč, skusili novo gorje te vrste. Komaj je voda kamenje in druge naplavine lahko hitro nn ------3 — Ji____j.___IT .________i ' ndnaSn v raznih dobah in na raznih po prvi povodn>i zopet padla na normalno j odnašala. rt nrDWllT«l\ lotll'n. ol'lnnnrn „ 1__J M1.____i. * ___v i - . » . .. t. kovljah. Pri svojem delu je hotel mož raz- """ J ' ' ~ " Ribijeva karijera. r,« „.n i i * - t , , .-------------------G■ Ribi-ju smo pač hvaležni za vse nje- po njej, odkrhnil oster kamen, ki je priletel gove številne vožnje, s katerimi je oboga- sov), a ni opaziti do sedaj še nobene iz-premembe. Kakor so že drugi dopisniki pred menoj povdarjall, povdarjam ponovno tudi jaz, da ni v tem oziru nobene krivde na krajevnih poštnik uradih, ki razdele pošto takoj po prejemu, ampak da je vzrok zakasnitvi naše pošte — predvsem občutimo to pri časopisih — tam, kjer se navadno ne išče — na glavnih poštah. To možu s tako silo v desno nogo, da mu jo je til našo dolino na prometnih zvezah. Naše SSfiifiod1\olfno5n^ »»n tega mu je tudi ljudstvo mu to hvaležnost izkazuj« naj-S rt^SS Ii?' .,kamn?^k bolJ'e s da se jih poslužuje. Na drugi j v.uuu ne isce £7 -°d 1zuravnika rešilne strani pa se neštetokrat sliSijo tudi pri- I bodi ponovno omenjeno da ne bo neoo-/uJ.n prepeljan v mestno bol-,tožbe radi nekaterih nerednostl, ki se vVč- 1 trebn^e^ra/^^^^^^ msnicv. Zdraviti se bo moral kakih 6 ted- 'krat dogajajo. Potniki navadno najprej | d* ne bodo naši ^iTe ^ nedolžnem do?-' o n. | kakor ob potresu. Voda je valila s seboj nov viiino, pa je že začela zopet naraščati... j Pred približno dvajsetimi leti je oživela V soboto, dne 9. t. m. je začel padati mo- ■ misel Nikovo regulirati; tedanji napredni čan dež, ki ni hotel na noben način pone-1 ines+ni svet je dal napraviti več načrtov hati. Padal je celo popoldne in še pozno in proračunov — ki še danes leže med v noč. Okrog, devete ure zvečer pa so reke arhivi občinskega urada. Država in dpžcla začele kar vidno naraščati. Najbolj sta sta obljubili prispevati k temu delu, toda narastli Bača in Soča z vsemi svojimi pritoki. Reka Idrijca je tudi precej narastla, toda ne v taki meri, kakor zadnjič. Pač pa so njeni pritoki hoteli uničiti vse, kar so zasegli. Posebno uničujoč je bil hudour rekurzi neke manjšine ali pravzaprav strankarska zagrizenost Človeka, ki ni mogel trpeti, da pride kak koristen predlog ali nasvet od nasprotne strani, so vse pokopali. Danes po dolg-ih letih pa uživamo nik, ki teče na Idriji pri Bači mimo cerkve ; korist tedanje prenapetosti. Tudi par dni in izvira nekje nad vasjo v sredi hriba j tik pred prvo poplavo so prišli v Idrijo Logaršče. Ljudje so preplašeni bežali iz [delavci civilnega ženija, da nekoliko po-hiš ki so stale v bližini tega hudournika,: pravijo obrambne zidove ob strugi Nikove ter se zatekli k svojim sosedom. Poslopja, j in z delom bi bili pričeli ravno na dan ,iT4Cfl;A * « • • t "s i-i**«---,----i— ljudje po nedolžnem dol-1 ki so stala prav tik potoka, so se tresla,! prve povodnji, da ni ista tega nroDrečila. stresejo svojo jezo na šoferje m komfuk-! žili svoje poštne urad., ako dobivamo n. I kakor ob notresu. Voda ie Valila s seboj ' Nadalje bi bilo tudi potrebno vendar e£ PODLISTEK JULES VERNE: (139) Skrtanosfni otok v — Jaz se pridružim Pencroffu, se je oglasil poročevalec, in midva dobro oborožena, s Topom... — Dragi Spilett, in tudi vi, Pencroff, je odgovoril inženir, moramo vse dobro pre-tehiati. Če bi vedeli, kje imajo kaznjenci •voje taborišče, in če bi s« šlo za to, da jih .od tam zvabimo, tedaj bi bil tudi jaz za takšen napad iz oči v oči. Toda zdaj stoje •tvari tako, da imajo oni prvi strel. — Toda, gospod Cir, je odvrnil Pencroff, vsaka krogla vendar ne zadene! — Tista, ki je Harberta zadela, ni zgre-lila, Pencroff, je rekel inženir. Ne pozabljajte, da če gresta odtod, moram prevzeti tam obrambo staje. Kdo jamči, da vaju aznjenci ne bodo videli, ko pojdeta iz staje, da vaju ne zvabijo globoko v gozd, se ne povrnejo sem ter napadejo stajo, vedoč, da sem tu sam z ranjenim otrokom? — Prav govorite, gospod Cir, je odgovoril Pencroff in skrita jeza ga je lomila, seveda Imate prav. Poskušali bodo vse mogoče, da se polaste staje, o kateri vedo, da je dobro preskrbljena. Sami bi se ne mogli braniti proti njim. O, zakaj nismo v granitni hišil I — Tam bi Mla stvar seveda drugačna, je rekel inženir. Tam bi se ne pomišljal pustiti Harberta pod varstvom katerega izmed nas, medtem ko bi ostali trije raziskovali gozdovje. Zdaj pa smo v staji in torej moramo tu vzrajati,. dokler skupno ne odrinemo.» Zaključne besede Cira Smitha niso vzbudile ugovora; tovariša sta ga razumela. «Ce bi bil vsaj Ayrton še pri nas I je rekel Gedeon Spilett. Ubogi mož! Njegov povratek k poštenemu življenju je bil kratkotrajen. — Ali pa je mrtev?«, je vprašal Pencroff z dvomljivim glasom. — Ali mislite, Pencrtff, da so mu tisti podleži prizanesli? — Seveda, če jim je tako kazalo? — Kaj? — Vi mislite, da je Ayrton pozabil, kaj nam dolguje, ko se je sešel s svojimi nekdanjimi tovariši? — Kdo ve? je rekel Pencroff, ki ni hotel jasno izreči svoje grde sumnje. — Pencroff, je rekel Cir Smith in prijel mornarja za roko, vaša misel je grda in zelo bi me užalili, če bi joLŠe kedaj izgovorili. Jaz jamčim ta Ayrtonovo zvestobo. — Tudi jaz, je pristavil fcivahno poročevalec. — Da... da... gospod Cir... krivičen sem, se je premislil Pencroff. Bila je to grda in popolnoma neupravičena misel, ki mi je »prišla v glavo. Toda, vidite, zdaj sem 2e i gospodar svojih misli. To zapretje v staji me UŠČi, in zdaj sem zelo razdražen. — Potrpljenje, Pencrolf, g§ je miril inženir. Gospod Spilett, £rez koliko časa menite, da bo Harbert sposoben za prenos? -; — To je težko reči, Cir, je odgovoril poročevalec, ker neprevidnost bi utegnila imeti tu najtežje poledice. Toda okrevanje napreduje, in če bodo tudi moči tako obnavljate, potem bomo mogli ▼ osmih dneh o tem govoriti.« Osem dpi! Tako so prenesli povratek na prve dni decembra. Zdaj je bila že dva me*ec£ pomlad; Treme je bilo lepo in toplota ie dnevu naraščala. Gozdovje otoka je bilo v najlepšem zelenju in bližal se je čaa običajne žetve. tO povratku jih je Čakalo doma poljeko de-.lo, ki so ga nameravali prekiniti s določeno ekspedicijo. Jasno je, da je ujetništvo v staji uteg* ,nilo prinesti naseljencem obilo flkode. To-.da obvezali so se, da 'se uklonijo železni »sili, dasi so to neradi napravili. Nekaj kratov se Je poročevalec podal ven ter obSel ves plot. Pri tezn ga je spremljal Top in Gedeon Spilett je čakal pripravljen s puško. Toda ni prišlo do nikakega sovražnega srečanja in nikjer ud bilo sumljivih sledov. Pes bi ga bil obvestil o nevarnosti] te pa ni Top lajal, so bili gotovi, da se jim vsaj za trenotek ni ničesar bati ln da so kaznjenci na drugem delu otoka. Pri nekem takih izletov, 527. novembra, je zapazil Gedeon Spilett, ki je prodrl Četrt milje v gozdovje južno od gore, da postaja Top nekoliko nemiren. Pes ni hodil po vsvoji navadi; tekal je sem in tja, brskal .med travo in grmovjem, kakor da je nje-,gov voh zaduhal sumljiv predmet. Gedeon Spilett je sledil Topu, ga vzpodbujal in hujskal z vzkliki ter se seveda tudi Ozrl naokrog s karabinko ob ramenu, .da bi ne postal žrtev zasede, in se skrival, kolikor je pač Šlo, za drevesi. Ni bilo verjetno, da je Top zavohal navzočnost človeka, ker bi bil to nazpanil z napoi pritajenim lajanjem in tihim renčanjem. Ker pa je bil popolnoma miren, ni bila nevarnost velika In tudi ne preblizu. Pet minut je tako poSlo, ko je Top stikat okrog in mu je poročevalec sledil. Te-idaj se je pes zakadil v gost grm in privlekel na dan kos usnja. Bil je kos obleke, toda zamazan in raztrgan, ki ga Je Gedeon takoj nesel v stajo. . Naseljenci so si tam ogledali kos blaga tor spoznali, da Je bil oa Ayrtonovega jopica, zakaj sukno je bilo ls aelavnice granitne hiše. cTukaj vidite. Pencroff, le dejal Cir. da se Je nesreCnl Avrton krami. Kaznjenci so g* vlekli s seboj proti njegovi volji. Ali še vedno dvomite o njegovem poštenju? — O ne, gospod Cir, Je odgovoril mornar, Ke davno ga ne sumničim več. Toda dovolite ml, da nekaj sklepam lz tega. — To, da ni Ayrton našel smrti v staji. Ker se je branil, lo živega vlekii s seLoj in morda je še živi — To je res mcgoče», je odgovoril zamišljeno inženir. Tu jim je zasijalo upanje, ki je nekaj obetalo. Do sedaj so domnevali, da jo Ayr£ tona podrla krogla kakor Harberta. Ali sa ga kaznjenci Še živega vlekli s seboj? AIJ so ga ubili? Mcrda ga drže še ujetega? Morda je kdo med njimi prepoznal v Ayr* tonu nekdanjega tovariša iz Avstralije in zdaj so upali, da ga pridobe za svojo stvar? Ako bi postal Izdajalec, bi utegnil mnogp koristiti kaznjencem. Naidbo tistega kosa blaga so si naseljenci sebi ugodno tolmačili in ni se jinj zdelo nemogoče, da bi Ayrtona zopet kedaj našli. Ako je Ayrton ujet, potem bo gotovo napravil vse mogoče, da bi ušel, kar bi pomenilo veliko pridobitev za naseljene^ — Vsekakor, je pripomnil Gedeon Spilett, se bo Ayrton podal naravnost v granitno hišo, če se mu posreči uiti, ker on nič ne ve o Harbertovi nesreči in si ne more misliti, da smo ujeti v staji. ^— O. rad bi videl, da se nahaja v gia* nitni nlSi, je vzkliknil Pencrolf, in ml tudi. TI podleži ne morejo nič napraviti V stanovanju, toda planoto, nase nasade in kurji dvor morejo opustošiti.* V Trstu, dne 17. oktobra 1928. •EDINOST* m. krat temeljito očistiti in popravili itak telo pomanjkljivo kanalizacijo po mestu, ki je tudi precej zakrivila ob prvi poplavi; nekateri kanali že več let niso bili očiščeni ali preiskani. Med Župno cerkvijo in hiSo g ospe Dežela, Je voda zaneseni kanal pretrgala in bruhala par metrov visoko, botem pa drvela dalje po mestu. Zima se bliža in zdelo se nam je umestno opozoriti na nedostatke, ki imajo lahko usodne r^ngj Odi C C Elektrarna «KogovSelt in nasledniki« razširja svoj obrat. Poleg turbine in seda- njega motorja stavilo tekoči mesec Se nov jnotor za 50 konjskih sil, ter bo na ta način pavečana elektrarna proizvajala zadosti električne energije, tako za cestno razsvetljavo kakor za privatnike. Mestna občina ima sedaj zopet priliko raSiiiti svojo cestno razsvetljavo po tistih delih mesta, 'kjer je še nimajo, a je vsled slabih poti pravzaprav najbolj potrebujejo. Nekateri kraji so jo že imeli, a se je pozneje vsled pomanjkanja toka oziroma vsled pomnoži-tve razsvetljave v sredini mesta omrežje cestne razsvetljave izven središča znatno omejilo. Elektrarna je bila ustanovljena pred TZ leti, pred vsem v svrho cestne razsvetljave Z elektrarno je napravil takratni občinski svet pogodbo za 20 let, ki je pred j.ar leti potekla in se danes Se ni obnovila. Iver ni bilo tozadevne odpovedi, oskrbuje elektrarna še vedno cestno razsvetljavo do odpovedi z ene ali druge strani. SLAP OB IDHIJCI. ' Preteklo soboto po noči smo imeli zopet naravnost strašno neurje. Deževalo je že po dnevu in Idrijca je po malem naraščala. Okrog enajste ure zvečer je bilo menda najhujše. Dež je strašno lil, vmes se je vsipala toča in nato močan vihar, ki je Kozolce z ajdo po večini raztrgal in pometal na tla. Voda je dala iz hribov po dolinah, cestah, poteh in plazovih, kot bi r.ekdo visoko v gorah, na mestu preobra: tal velikanske kadi, napolnjene z vodo ali pa odpiral tajne rezervoarje gorskih jezer. Hudourniki so valili nebroj kamenja in Ys?motoče reči ter razorali njive in polja. C dne. šali eo s seboj cele kupe sena in csreuine plasti zemlje in gramoza od utrganih usadov po senožetih, ter zapirali s lepi plavajočo maso v dolini poti in ceste. Državna cesta pied Slapom in Idrijo ob Bsči ie bila na mnogih mestih tako zasuta, *da je bil v nedeljo promet na cesti ropolnoma ustavljen. Jutranji poštni avto i i mogel naprej iz Slapa, komaj pozno popoldne eo številni delavci na cesti to-Vko prekidali, da je odpeljal proti Sv. Luciji. "Žnani potok Kostanjevca je bil strahovito nart?tel. Ogrožal ie v bližini ceste stoječi hiši trgovke Katarine Obrekar in posestnika Andreja Suligoj, kateri je v naj-Lu*Š«m neurju reševal svojo živino iz hleva in jo gnal, brodeč do kolen po deroči vodi, k odaljenemu sosedu. Posestniku in ] eku Tomažu Hvala je usad zemlje na se-noleti pod Ponikvaml odnesel poln senik £ena, nad 80 kvintalov, Čez prepade v globoko grapo Kostanjevca. Ljudstvo je silno obupano in prestraše- TRGOVINA jest vin se proda pod ugodnimi pogoji. Naslov pri upraraiitrm. 1603 IMAM m rfzp»Talp nekoliko suhih čcipelj, ličen kupca. P. Viča. Porfffcd, 16TO 1<00 prodam. Via T«mTHl 1#07 KOlE^Klii na pol pokril, t dobrem »tanju, proda po cani Majcen v Postojni 234. 1408 KOBILO, kletno, 2 voza, kolaselj, nov Staferski vos, 9o neokoran, prodam. Dom. Tance, trgove«, Sv. Kril pri Trsta. 1602 MOTOCKUSTI! V novoodprti prodajalni Crema-ecoli, Via S. Lazzaro (za cerkvijo »v. Antona) dobite vse potrebščina. Motocikli Gtuzi, Cilera, Harley-Davidson in Harlette (motor Puch). _ ODVETNIŠKA PISARNA lita T^enca. Naatop takoj. Naslov pri upravniitvu. 1610 UGODNA PRILIKA. Proda se takoj po zelo ugodni ceni popolna oprava za trgovino jest vin. Naslov pove goriška uprava. 1599 DRUŽABNIKA a kapitalom od cca. Lit. 150.000 (ali dva po Lit. 75.000) sprejme že več let obstoječa tovarna v Sloveniji, radi povečanja obrata. Podjetje je v polnem razmahu, z naročili preobfoieno in dokazano rentabilno. Sodelovanje družabnika je ^ridno delati in stradati, k čem jte doslej obsojeni vsled slabih znosne draginje in velikih davkov. ;snik G no, 'ter pravi, da nič več ne pomaga tudi k čemur smo bili slabih letia, ne- Gih davkov. ________rreforči-6 jo rekel, «Rentabilno* na upravniitvo. 1590 POSOJILO 35,100 lir na novo stavbo dvojne vrednosti in m močnim donosom v spodnji okolici iičem proti 8-odstetnlm obrestim. Vknjl*ba na L mestu, obrestni davek plačam sam. Ponudbe pod « Vknjižba« na ugravnlStvo »Edinosti«. 1605 Ba^?atalAAwflfiffV Nadaljevalni dnevni In ve KlBIlieieSriUJU Čemi tečaji. Vpisuje se vs.ik dan. Vse vrste aparatov za oddajanje in prejemanje s »klopnico ali kristalom. Oddajanje z aparatom weastnone, sličen onemu v Speziji, ki služi za izpite za dosego diplom. Zavod je avtoriziran od naučnefa ministrstva, eden izmed najboljših v Italiji. Posebni tečaji za gospodične, ki želijo na-meščenja na kopnem ali na morju. Zavod za dosega mest za naše diplomirane« bodisi na kopnem bodisi na morju. Čbifičite nai informacijski urad. Ravnateljstvo radictelegrafičnega zavoda «Alessan-dro Volta» Via S. Franceseo Ji aH pri združenih zavodih «Battisti-Galilci» Via Battisti 10. 1459 ZAHVALA. Ob priliki prebridke izgube našega nad vse dragega ANDREJA JAKILA se zahvaljujemo vsem onim, ki so izkazali pokojniku zadnjo čast Posebej se zahvaljujemo preč. g. župniku Pahorju in občinskemu načelniku gosp. conim. Scolari-ju za nagrobna govora, domačemu pevskemu zboru in godbenemu krožku za ganljive žalostinke in vsem darovalcem venca in cvetja. RUPA, dne 15. oktobra 1926. ^ ŽALUJOČI OSTAL! ■V« ifesfsl si* trt* priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afckcijam. Steklenica za odrasle L ^.50, za otroke L 5.—, Dobiva se camo v lekarni Castelanovich, Trst, Via Giuliani 42. 14S1 KRI ČISTILNI CAJ. NajizdatneiSe sredstvo za očistiti in osvežiti^ kri; priporočljivo zlasti spomladi ni v jeseni. Zavoj vsebuje 6 zavojčkov, vsak zavojček tluži za pripravo ekuhliaja, ki se vzame pred zajtrkom. Lekarna A. Giumlia, Postojna. 1515 G. DOtLlttAR, Trst, Via Ugo Polonio it. 5 fprej Via Bacchi) Telefon 27-81 t nvoz- izvoz. VeKka zaloga papirja za zavijanje, pisalnv^a i. t. d^ papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti laminega izde!!^. 1160 m Sr EA5ICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Madonna del Mare 19, II. 1595 BABICA, autorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Vria Giulia 29. Telefon 33-19. 1517 BA&IĆA, avtorizirana, diplomirina, sprejema noseče. Adelc Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podal fŽftna Otagasfica). lastna vila, tel. 20-64. 1428 BAKICA, diplomirana sprejema noseče. Via Ma-doaniaa 10, IL 1611 Pozna menjava. Vsi, ki imajo bone, izdane od italijanskih zakladnic Julijske Krajine za avstro-o|rske krone, stavljene v menjavo meseca marca 1922 glasom st. germanske pogodb«, so naproivni, da se zgtaslja do 31. oktobra aU pa da dopoSljejo lUvilke bonov "l0V R. PMC5NTMI TRST, Corso Vitt. E. IB- 45, L od 1—12^0 >a (1026) od 14 19. GORICA, F11L Placmtiai, Via Saminario 8. lgWJU.Nl STROJ S najboljših tu- In loazemskih tovarn po najnižja cenah. Popolna jamov o 551 Pauk vezenja brezplačen. Speciielen tip s predalom, s pokrovom in ke$*r« L . CSftWELLf*e« VIA G. MURATT1 &TEV. 4 (KinemaUgra' Excelsiar) Gospe! Ne velikega mraza in obiščite 1073 sebe, jedilne sebe, kmhfaoje Uredne lepote* po nizkih cenah, prodi|t dmltvo minerjev, Trst, Cazdneci 17, prevajalna. V TSSTU, Via Genova Št- 21 (tik pralnice Ccrniel) kjer dobite «da nam nI zabranjeno v revah tožiti* in nastaja boječe In obupno vprašanje: «Kdo ee nas bo inogel toliko revežev usmiliti in Lam kaj pomagati?» KOJSKO. Tatvine. Ker so se v hiži Rozalije Humn le ponovljale tatvine, danes je izrinil K&s obleke, jutri par piščancev, ]$ naznanilaJe kf* ® F ^Igke, jut ______Jevetnajst- ki je svoja delanja tudi skesano pciznaL a dodal, da Je kradel samo radi velikega pomanjkanja. POĐRASA. lini Predno nakupite blaga in ženske izdelke obiščite skladišče tvrdke BLUZE po L 12." iz pristna vehn in v bog ali izberi barv in vzorcev. — Prilika je res izredna, fter se prodaja vse blago, vkijiSno tudi V0lflCfftO in bsrlun po cenah, ki so določene ,po sodnih izvedencih, 1077 v§e ka ta ta se lq kuga le note prenehati. Zopet se zaznamujejo itirje novi ^učaji. BORZNA POROČILA. . ! i Trst, dne 16. okt. 1926. Amsterdam 9S5, Belgija 68.50; Francija 70;Tondoa 118; New York 24.30; Španija 860; Švica 470; Atene 29; Berlin 575; Buka-re£t 12^0; Pi^.ga 72; Ogrska 0.03^5; Dunaj 840; Zagreb 43. UracfSa zlata (15. okt.) 475.82. Voj^o^šEoduinske obveznice 66.75. Foslin#1 ZAHVALA gospoda A v g. Ravnik-a, generaliemn zastopniku zavarovalnice cL'Uabas v Gcricl, via Baxzellixd 2, za pravilno odmerjeno in izplačano odškodnino mojega pogorelega poslopja. Andrej Mare&ftS (1079) Opatjeselo 60 *) Za članke pod tem naslovom ne prevzema urednižtvo aikake od^orornostl. ay oij lasi EE1UTZ-SCH89L preved?v° Y»th jcifkfh. (1511 TRGOVSKI pločnik mešane stroke lHe »lu: y mestu ali na deželi. Naslov pove uprava nesti'. SLUŽKINJA, začetnico, z delele, »taro od 16-20 let, zdravo, išče slovenska družina z dvema otro*-koma. Naslov pri upravništvu. 1606 •p omenile e, i^got ovijene oddam po gizld Cj^j^Gužtui, kamnosek, O^čitt«. 1597 vsrii LjVđlTELjtM flMSKŽGA ČVtfJA nL fnanjam, da so mi dospele iz Holandije čebulji^e ra£ce£>arvniii hijacint, polnih in eno^avalh, tulipanov, frezij, cesarskih kron (Frittilar^ imperiaUs), 1592 -- TE^ ' iT" - J - r --- ........ —g V Velikih Zabijah z vrtom, palnikam, vino- graJ^m in gozdičem se proda na javni dražbi. Pojasnila daje pisarna odvetnika dr. Slavika v 1586 čĆVLjAjftlrtCA, obstoječa 18 let, se proda radi bolezni. Via Giulia 73. 1604 Trst — Corso VItt. Em. ftl — Trst kjer najdete bogato izbere zimskih plaSčev od L - naprej in jako elegantno izdelane obleke od L H5*— naprej Bogata Izbera blaga In kožuhovln a krojablca. (io69) Lastna hrejt^nlca Prf vaših nakupih tkanin dalajfia pradnost velikim skladištem TVRDKE Trst - Piezze Goldonl 1 Najboljše sukno - Najbogatejša izbera Zadnje novosti. Najnižje cene. Ogtelt* si naSa okna I Piim«r|ajt« n«ia najvišjih cenah Krono plačuje višje kot vsi drugi. Zaloga razno vrsta h ur in zla'enine. 10-13 izbera plošč z& prevleko kuhinj, kapeli in closets. Zaloga tirolskih plošč iz litega železa - vratic, cevi in pečič za Štedilnike. Izbera keramične in cementne opeke. - Zaloga ognju klubujoče opeke. 1041 Sprejemajo ae naročila in poprave pe£i in Štedilnikov. KRONE! dosDOdarstve. SEMENSKI KROMPIR. Tržaška kmetijska družba v Trstu vabi vse zndru&e, člane in posameznike, kateri se želijo preskrbeti z inozemskim krompirjem, da prijavi}« (im^reje množino in vrsto inozemskega krompirja za serns, ki ga mislilo naročili. Semenski krompir se bo uvažal v mesecu februarju prihodnjega leta. Sprejemamo tudi manjša naročila, katera bedo ob prihodu vagona v Trst, odposlana na zaželjeni naslcv. Prijave sprejema: Tržaška kmetijska oružba v Trstu, ulica Torrebianca štev. 19. TKŽAŠKA KMST. DRUŽBA V TRSTU ima v zalogi: Semena špinače, motovilca, solatine, so-,late, redkvice in razna vrtna in cvetlična semena. ELletarsko orodje in potrebščine. Žveple-ni amonijev fosfat, Riparin, Enophilin, bi-suflit, kit za sode itd. Kmetijske stroje: Slamoreznice znane tvornice «Mayfarth», pluge, plužna telesa, brane, posnemalnike, gnojnične sesalke. Umetna gnojila. Sprejemamo naroČila za vagonske pošiljatve po najnižjih cenah. V nadrobni razprodaji imamo: 14/16% superfosfat, Tomaževo žlindro, 40/42% kalijevo sol, amonijev sulfat, čilski soliier. Kalijevo sel, zajamčeno 40/42 od sto, belo, drobno mleto iz naSe zaloge lahko naročite: za vipavski okraj: pri Kmetski Posojilnici v Vipavi, za bistriški okraj: pri Mlekarski Zadrugi V Trnovem, za postojnski okraj: pri Kmetski Hranilnici in Posojilnici v Matenji vasi iz skladišča Mlekarne na Prestranku. TF.ŠAŠKA KMETI'SKA DRUŽBA V TR-ulica Torrebianca štev. 19, TeL 44-39. Zob o zdrarntk Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU Via M. R. Imbrlan! 16,1. &rsj »a s. Eisnni) 3SSS Od 9-12 In od 3-7 838 imx HA ZHrufti Ma to.mli zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugI Albert Povli — urarna sski M ako kupite brez kontrole kakovosti in p cen vse potrebščine v naših skladiščih, g ki so popolnoma na novo urejena fi in katerih 1 se bo vršilo v PRIHODA MM DNEH Sledeče potrebščine bodo na izbero po u NAJNIŽIH CENAH: moške srajce Drobnarije moške ovratnice Robci Nogavice, moške, Šali Prti Pletenine Preproge Zavese Pogrinjala ženske in otroške Ovratniki Volneno blago Bombževina Perilo na meter Svilenine VELIKA SKLADIŠČA PRI S¥. JAKOBU KRONE plačuje vedno par cent več kot drugi ALOJZIJ P89H, PifiZZi GarlilMl Z prvo nadstropje 1012 Pazite na naslov Ptzit« na naslov' Mehko baržunasto kežo dobite z rabo noven neprekosljhrega mila = BANFI = znanka Zlati petelin Poskusite ga, ker je najfinejše na svetu. Škrob, boraks Banfi je najbojSe za likanje perila. 1277 Za vsako potrebo na papirju Vam ustreže najsoKdnejSe in z najnižjimi [ cenami tvrdka Loterijske Številke izžrebane dne 15. oktobra 1926. BARI FIRENZE MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO VENEZIA 80 39 84 67 21 75 50 78 2 35 75 71 57 54 32 42 42 54 22 48 7 60 43 48 17 40 G2 55 19 67 48 71 5 7 4 70 36 32 64 16 DAROVI Dominik Tence trgovec v sv. Križu da-L 50.— za poplavljene©, isto cvetja na gTob pok. Edvarda Kju-dra daruje družina Cok 10.— L za sklad nije • Mes . H. HoS 10 >.9 ki razpolaga z veliko zalego papirja In vrečic Izvoz na debelo. Trst, Vin P. L Polestrlni It 1 Cevljarnico Vodopivec Trat, Via PltofH^o ^ Trst, Via Sibar^o 29 kjer najdete bogato izbero moškege, ženskega in deškega obuvala, navadnega in Hnejš^ga po najugodnejših cenah. Sprejemajo se tudi naročila po meri in popravila. (345) n 71 'Jt s 99 !! SKRAJNI KORROra&E iM !! Dežni plašči, dežniki, površnUd, paletots, obuvalo, pletenine, odeje, obleke fn vsakovrstno perilo, blago itd. itd. Govori §e slovensko! AL VERO RiSPARMIO" Via Roma 3. III. nad. i H BES? I TRGOVSKO OBRTNA ZADRUGA v TRSTU registrovana zadruga z neomejenim jamstvoin VIA MILANO št. 20, pritličje - Telefon 16-04 Obrestuje hranilne vloge po 5% — Večje vloge, vezane na odpoved, po dogoveru — Davek na obresti plačuje zavod sam. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoč& čekovne račune. Sprejeme tudi Vrage no tekočI račun v Dinarjih ter Jih obrestuje najugodneje. « Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papi rje v | al! dragocenosti. — — — — — Eskomptira trgovske efekte. £ ^ URADNE URE od 9-1 RVt do p. In od pop. i (1020) | krtov in polhov kupuje . 1006 D. WINDSPACH Trst, Via Cesar« BottltH 10,1!. vrati 16 Oddaja tudi pasti zm lov It? v krtov OŽE LJUBUAN KREDITNA tlaiiiiiaiirtnmlliiaijnU.lll.lir- Telefoni 22—88 ] PODRUŽNICA V TRSTU [ JL CENTRALA V LJUBLJANI Glavnice ia rezom M\]w S3.0H3.03j'- Teleioa: 5—13, 22—33 — 753 predale KRONE, GOLDINARJE ZLATO In SREBRO obišdte zlatarno STERMIN viiNHMiL«! kjer dobite najviše cene. — Kudiljem listke Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 %f na tekočih računih po 4 %% vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. mestne zastavljalnice. 103? Podružnic«: GORICA, Breiice, Celje, ^eruomelj, Kranj, Logatec Maribor HcipržKlfldneižg zpgzn i Jugoslnuljo Blagajna Je odprta od S1/,—12l/. In od 141/,—1® 41 PodruŽnfcat Metković, Novi Sad, Ptuj, :::::« Sarajevo, Split :::u::