IZŠELJE
IZ PROLETARSKIH
MOST
Avgust Rozman se je rodil 4. aprila leta 1915 v Mostah v napredni železničarski družini. Po osnovni šoli v Mostah se je izu-čil za mehanika. Tako kot njegov oče, ude-leženec stavkovnih gibanj železničarjev, se je tudi Gustelj že zelo mlad pridružil na-prednim delavcem v boju za njihove pravi-ce. V podjetju Unitas je bil delavski zaupnik in kot kominust je svojerevolucioname iz-kušnje prenašal tudi med delavce v druge
tovarne in podjetja. Član KP je postal leta 1939.
Njegove osebnosti in predvojnega poli-tičnega delovanja se spominja Viktor Sto-par, tedanji član CK KPS in sekretar CK SKOJ za Slovenijo: »Na Rozmana — Gu-stelj smo mu rekli — so me opozorili pred volitvami leta 1938. Kdaj in od koga je bil sprejet v partijo, ne vem. Toda njegova ži-vahnosl in zagnanost sta hitro padli v oči vsakemu organizatorju. Opozorili so me nanj kot na dobrega mladinca, ki je bil zelo pripraven za delo v SKOJ. Skojevska or-ganizacija je prebolela krizo, ker je bilo njeno delo ohromljeno glede na nepravilno direktivo o razpustu SKOJA leta 1935 s strani vodstva partije, ki je bilo še v tujini.
Pritegnil sem ga v skojevsko delo, ker je bil njegov temperament tak, da je bilo delo med mladino — refcet bi — njegov konji-ček. Okrog njega je btio vedno dosti mladih
Ijudi. ker je z njimi znal delati. Nobena na-loga mu ni bila pretežka in partijska direk-tiva je bila zanj sveta. Pa saj ni mogel dru-gače. Delavčev sin, sprva vajenec, poz-neje pomočnik, je bil neprenehoma med revolucionarji — toda tudi lumpenprole-tarci in demagogi. Okoli sebe, posebno na »Predovičevem« Selu, je videl revščino nekvalificiranih, brezposelnih Ijudi in njiho-vih družin. Vsakdanji boj za kos kruha v okolici, v kateri je živel, stik s komunisti, v katerih je*spoznaval svoje tovariše — vse to ga je napravilo takega, kakršen je bil — predan, pošten, vzoren. nesebičen mlad revolucionar. Čeprav je bil partijsko pove-zan v tovarni, kjer je delal, ni nikdar zane-marjal okolice, v kateri je živel. Pri svojem delu je spoznaval vedno širš« okolico in ni se omejeval le na ozek teren. kjer je stano-val, ne samo na kulturno društvo Vzaje-mnost, športna društva Slovan in »Moste«. Bil je prisoten pri vseh akcijah, ki so bile or-ganizirane v Ljubljani, pa jih je nato sam dalje organiziral po vseh krajih, ki so bili pozneje vključeni v rajon Moste — Moste, Selo. Vodmat. Zelena jama, Jarše, šmartno in drugod.
Ob protidraginjskih demonstracijah je-seni leta 1940 so se delavci Unitasa prik-Ijučili demonstrantom ter ustavili delo v to-varni. Tudi revolucionarji v tej tovarni so ga oblikovali in revolucionarne izkušnje de-lavcev je prenašal na teren. kjer je poleg delavcev živelo precej kmetov.
Leta 1940 je postal sekretar SKOJA v Mostah in pripomogel je, da se niso mogle razvijati nekatere anarhistične in lufnpen-proletarske težnje. ki so jih nekateri hoteli vnašali med mlade.
Še ena značilna črta je bila pri njem in včasih smo mislili, da mu je celo škodila. Vsako nalogo je hotel izvršiti že »včeraj«. Neučakan je bil. vse mu je šlo prepočasi — od sprejemanja novih mladincev v SKOJ ali partijo do raznih demonstracij in sploh katerihkoli akcij partije ali Ljudske fronte, v kateri je tudi že bil aktiven. Pa to ni bila kaka bolna ambicija, temveč želja, da bi bilo čimprej napravljeno to, kar smo se učili in za kar smo se bojevali. Imel je globoko vero in zaupanje v Ijudi.
Čeprav zadnjih nekaj mesecev, preden so ga ublli, nisem imel več neposrednega
stika z njim. mislim, da ga je zavedla nje-gova neučakanostinjespregledal, da vča-sih na revolucionarno pot stopajo tudi omahljivci in koristolovci; in ti so nevarnejši kokorodkriti sovražniki. Prepričan sem, da ga imajo na vesti prav ti Ijudje.«
Leta 1941 je bil Avgust Rozman med pr-vimi organizatorji upora proti okupatorju. Postal je član prvega komiteja KP za rajon Moste, ustanovljenega v maju leta 1941. Poverjena mu je bila odgovornostzaorga-nizacijo SKOJA in Zveze mladine Slove-nije (ZMS) v moščanskem rajonu. Že av-gusta 1941 pa je po nalogu okrožnega komiteja KP za Ljubljano in okolico postal organizator narodne zaščite (NZ) na ob-močju Zgomjega in Spodnjega Kašlja ter Zaloga. To delo je uspešno opravljal. V svojem političnem delu je bil prepričljiv, neustrašen, s svojim tovariškim nastopom je znal združiti pripadnike OF v organiziran upor proti okupatorju in domačim izdajal-cem. Takoježe3. septembra 1941 opravil prvo zaprisego večje skupine pripadnikov NZ — bodočih borcev NOV! Zadnjo pa je opravil 18. marca 1942 in v tej skupnini, ki je.štela nad dvajset mož, je zaprisegel tudi kasnejši komandant bele garde.
Naslednjega dne so na območju od Vevč do Zaloga Italijani organizirali ob-širno racijo, v kateri so zajeli tudi elegalca Avgusta Rozmana. Že na zbirnem mestu v Zg. Kašlju ga je prepoznal zakrinkani izda-jalec, ki so ga Italijani pripeljali s seboj. Ro-zmana so Italijani takoj začeli zasliševati in pretepati ter ga po izjavah prič ubili že na poti do Ljubljane.
V spomin na predvojnega komunista in hrabrega borca Avgusta Rozmana, na njegova padla brata Mira in Draga, je v Mostah poimenovana Ulica bratov Ro-zmanov.
f.t.