SIBV. 153.
! LMM v SOIA fine II. lomil 1925. Posamezna številka stane V50 Din LetO H,
Naročnina
za državo SHS:
aa mesec......Din 20
ca pol leta..... „120
sa celo leto .... .240
za inozemstvo: aesečno....... Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
Din 60 - 80
V Jugoslaviji . . . . v inozemstvu. . . .
S tedensko prilogo ^Ilustrirani
Cene tnseraJomi
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2*—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2 50, veliki po Din 3-— in 4-—, oglasi v uredniškem de>^ vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemšl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina plačana v gotovlnt
UredniStvo je v Kopitarjevi nlici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 528.
za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ultci 4. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.549 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Na sramotnem odru!
Vrč gre tako dolgo do vodnjaka, da se tdzbije — pravi nemški pregovor. Samostojni demokrati so tako dolgo zlorabljali oblast, katero so z njimi delili radikali, da so jo polteno izkupili. Kupičili so afero na afero, basali v svojo nenasitno bisago milijon za mili-fenom, uganjali pod krinko državotvorstva najhujši teror nad vsemi, ki so bili njihovemu brezobzirnemu ropanju državne blagajne na poti, dokler ni postalo vsem preveč. In tako je prišlo končno do tega, da so radikali to kompromitujočo družbo zapustili, tako da je večina narodne skupščine včeraj na podlagi obtožbe, ki jo je dvignila opozicija proti najuglednejšemu voditelju SDS za Pribičevičem in Žerjavom, bivšemu pravosodnemu ministru Lu-kiniču, Lukiniča izročila preiskovalni komisiji. S tem je zadan smrtni udarec stranki, ki jc prava obtožei.ka v tej aferi, kajti vsakdo vc, da je Lukinič pri kupčiji s Thurn-Taxisom delal kot poverjenik SDS v njenem interesu. Ta stranka, ki je središče korupcije v naši državi. bo sedela na obtožni klopi v preiskovalni komisiji, njeno umazano perilo se bo tam razbiralo. Radikali sami, ki so sc po večini postavili tu na stališče opozicije, so pripomogli, da so prišli njihovi zavezniki v »narodnem bloku« v sramotno preiskavo. To pomeni toliko kakor da je prijateljstvo, o katerem so zatrjevali samostojni demokrati, da bo trajalo najmenj štiri leta, dobilo težko rano, ki pomeni skorajšno smrt.
Dr Lukinič si je spočetka ko je s svojimi tovariši še trdno verjel v večnost »narodnega bloka« j ako malo storil iz Thurn-Taxisove afere, nasprotno, imel je žalosten pogum, da je kljub težkim obtožbam v javnosti branil v odseku reakcionarni zakon proti sodnikom. Ko pa je postala afera nekoliko bolj vroča, je odšel v češke toplice, misleč, da bo na ta način trastla čez Thurn-Taxisove gozdove trava. Pri-Sla pa je obtožnica opozicije v narodni skupščini, ki samostojnih demokratov kljub vsemu Se ni toliko vznemirjala, dokler se niso začele kazati na obzorju konture eventualne izpre-tnembe vlade, oziroma, da radikali nimajo pavno nepremagljivih pomislekov proti temu, da samostojne demokrate vržejo, če ravno treba, čez krov. Sedaj šele je dr. Lukinič podal demisijo, katera »lepa gesta« pa ni imela za-žeijenega učinka, ker bi bil moral obtoženi minister odstopiti že takrat, ko se je proti njemu vložila obtožnica in ker je bilo ob Luki-ničevi zapozneli demisiji že čisto jasno, da bo izročen preiskovalni komisiji.
Obtožbo proti Lukiniču je bil sestavil strokovnjak svetovnega slovesa dr. Polič. V radikalnem klubu pa se jo bivši pravosodni minister, znani poštenjak dr. Peric, v svojem referatu o tej zadevi popolnoma pridružil imie-hju opozicije. Pribil je dejstvo, da je Thurn-Taxis nemški državljan, da ni avstrijski državljan, ampak da je to državljanstvo le fik-eija, da je dr. Lukinič v nasprotju z vsemi svojimi predhodniki v pravosodnem ministrstvu to fikcijo osvojil in na podlagi tega knezu vrtni njegova ogromna posestva, namesto da bi Jih v korist naše države likvidiral. Če pa je felučaj res pravno sporen, bi bil moral Lukinič celo zadevo vsaj predložiti ministrskemu svetu In eventualno državnemu svetu, ne pa knezu
?3sestva brevi manu vrniti, zakar je Thurn-axis plačal državi 25 milijonov Din. Čemu fteki, če je po Lukiničevem mnenju avstrijski državljan in če mu torej posestvo pravno nesporno pripada? Kdo je kdaj plačal za to, kar e njegovo ? To skrivnostno stran zadeve bo po-isnila preiskava, ki bo imela ugotoviti, ko-iko je Thurn-Taxis sploh plačal in komu in kdo vse je postal deležen težkih milijonov, za katere je nemški aristokrat dobil nazaj ogromne gozdove na hrvatski zemlji, kjer hrvatskega kmeta zapro žandarji, če pobira dračje, ia si pozimi zakuri svojo bajto.
Lukinič je delal za SDS. Zato je tudi SDS rdaj z njim tako solidarna. Zato ga je branil dr. Žerjav — edini med vsemi ministri PP pladel Saj mož ve, da se bodo z afero Thurn-Taxisovih gozdov razgrnile tudi druge mnogoštevilne umazane afere, pri katerih je udeležena SDS. Zato je narodni skupščini prediral, naj obtožnico proti njegovemu prijatelju /.urne. Toda doživel je strašen poraz — ve-";na se je izrekla proti! Vsi pošteni ljudje so "so odmaknili od Lukiniča in Žerjava. Prvi mi-i Ier, ki po zakonu o ministrski odgovornosti 1 ..ig pred sodni forum skugščjne^ je samo
Samostojna faoMslia Siorapcija na zatožni hlepi
Narodna skupščina izročila dr. Lukiniča preiskovalni komisiji
s 138 glasovi proti 103!
PRIŠLE BODO NA DAN VSE UMAZANE AFERE S. D. S.
Belgrad, 10. jul. (Izv.) Razprava proti korupcionistični samostojno demokrat, stranki se je danes po večdnevni debati končala. Treba je priznati, da se je razprava vršila v vseskozi dostojnem tonu. Opozicija, ki je vložila obtožbo proti uglednemu zastopniku in voditelju samostojno demokratske stranke, se je debate udeleževala skrajno objektivno. Iz obširnega dokaznega materijala proti bivšemu pravosodnemu ministru ni delala sicer upravičenih sklepov. Tudi ni sledila samostojnim demokratom na njihova izzivanja. In ravno ta njen nastop je še boli osvetlil to ogromno afe- I ro s Tura-Taxisovim imetjem in obenem raz- I galil način udejstvovanja SDS v javnem življenju.
Nasproti takemu nastopu pa so samostojni demokrati v svoji obupni borbi šli preko vseh meja dostojanstva. Izzivanje, vpitje in zmerjanje s priimki, ki jih pošten človek nikdar ne izusti, vse so porabili, da bi zmanjšali utis stvarnega razkritja korupcije, ki jo uganjajo voditelji samostojno demokratske stranke pod firmo državotvornosti in patriotizma. Ta nastop samostojnih demokratov je bil popolnoma razumljiv, saj se jim je šlo za to, da se njihovo nečedno delo razkrinka, temveč postavi tudi pred sodišče.
Treba je ponovno pribiti dejstvo, da pri celi stvari ne gre za osebo dr. Lukiniča. To je sistem, kakor ga je uvedla SDS in ravno ta sistem se bo v nadaljni preiskavi še bolj razkrinkal in bo najbrž pokazal na tiste osebe, ki so pri tej veliki aferi sodelovali. Gotovo je, da bo nadaljna razprava odkrila tudi sedaj še misteriozno materialno stran cele zadeve. Ravno ta materijalna stran mora priti na dan, saj gre za težke milijone. Že med razpravo je pričel dr. Zanič kazati na to stran in opozarjal skupščino na slične druge afere, pri katerih so samostojni demokrati stisnili lepe milijone za svoje časopisje. Pasiravno mu je bila na intervencijo odvzeta možnost, vendar bo dr. Zanič to pri dragi aferi, ki je v zvezi z obtožnico, slavil anketi na razpolago.
Zato se sploh pričakuje, da bodo prišle na dan vse temne afere, pri katerih so si voditelji SDS polnili nikdar site žepe. S 138 proti 103 glasovom je skupščina obsodila ta sistem in dr. Lukinič pride pred preiskovalno komisijo. Z njo moramo Slovenci pri tej priliki zabeležiti žalostno dejstvo, da se je od vseh članov vlade, v kateri je dr. Lukinič delil pravico, našel en sam član, ki se je upal stopiti v obrambo dr. Lukiniča in ta je bil — dr. Z e r j a v.
Vsa srbska javnost je indignirana nad njegovim nastopom. Tolaži se samo s tem, češ, da ni naš, ampak da je Slovenec. Naša javnost ga dobro pozna. Slovenska javnost je z njim obračunala in prav dobro ve, kje je iskati vzroka, da je bil dr. Žerjav tisti, ki je nastopil v obrambo korupcije obtoženega prijatelja.
Uspeha ni imel. Dr. Lukinič pride pred preiskovalno komisijo. Z njim samostojni de-mokratje. Pravica je zaenkrat zmagala nad korupcijo. Obračun prihaja in upajmo, da bo
temeljit in za vedno.
» • »
Belgrad, 10. jul. (Izv.) Zadnji dan razprave proli voditelju SDS Lukiniču so govorili še trije govorniki: dr. H o d ž a r, radikal Aleksa Ž u j e v i č, v obrambo pa njegov tovariš dr. Žerjav.
stojni demokrat. Ta madež bo na tej stranki obvisel za vedno.
Vsa jugoslovanska javnost pa ve, odkod so milijoni, ki jih meče SDS za svoje časopisje, s katerimi zastruplja javno mnenje, pobija idejo sporazuma, prodaja interese lastnega naroda in širi politično nemoralo. Vsa jugoslovanska javnost ve, odkod milijoni, s katerimi se vzdržujejo organizacije SDS podkupujejo duše in honorirajo oni, ki pomagajo SDS terorizirati uradništvo in preganjati ljudstvo.
Narodna skupščina je včeraj postavila lo družbo na sramotilni oderl
&OVOR POSLANCA DR. HODŽARJA.
Dopoldne je v pravno sijajno utemeljenem govoru poslanec dr. H o d ž a r razkril mnogo novih momentov. V polemiki z dr. Pa-lečkom je razkril globlje namene samostojnih demokratov pri tej in sličnih aferah. Za svoja temeljita izvajanja je žel odobravanja. Med drugim je dejal sledeče:
»Po govoru dr. Palečka se je treba vrniti na temelj obtožbe proti dr. Lukiniču, ki mu očita, da je zlorabil uradno oblast pri rešitvi vprašanja o sekvestru nemškega kneza Alber ta Thurn-Taxisa iz Regensburga in pri tem ogromno oškodoval državo in to zavestno in namenoma. Vprašanje je, ali je imel pri tem osebno gmotno korist; če bo to dognala nadaljna preiskava, je še vedno prilika, da se dr. Lukinič pokliče na odgovor.« Govornik obširno razmotriva tožbo in pobija izvajanja dr. Palečka, v kolikor so bila izvajanja sploh juridična.
Nekaj novih juridičnih momentov.
»Glede avstrijskega državljanstva je dokazano, da Thurn-Taxis avstrijskega državljanstva pred prevratom ni imel. Dokaz za to je, da je najprej začel s fiktivno prodajo svojega imetja švicarski tvrdki Blankhardt et Ci. Če bi imel takrat avstrijsko državljanstvo, bi bilo vendar lažje dokazati avstrijsko državljanstvo, kakor pa si pomagati s fingirano pogodbo. Verzajska mirovna pogodba govori o sekvestraciji imetja nemških podanikov. Turn-Taxis bi bil moral imeti poleg državljanstva tudi domovinsko pravico v kaki avstrijski občini in sicer že pred prevratom. Brez pristojnosti v kaki občini ni moglo biti govora o državljanstvu.
Najboljši dokaz, da take pristojnosti v obče ni bilo, je Thurn-Taxisova prošnja leta 1923, da se sprejme v občino Marxglan. § 3 avstr. drž. zak. iz leta 1869 govori o častnem članstvu gosposke zbornice, ne pa hidi o državljanstvu. Juridično je nepravilen sklep o državljanstvu.
Fideikomis.
Dr. Lukinič citira v obrambi ces. odlok iz leta 1859 in razpis hrvatskega bana iz leta 1887. V prvem se govori o prvorojenstvu kot posebni pravici knežje hiše Thurn-Taxis in o nepremičninah, ki se nanovo priznavajo. Ni torej govora o fideikomisu. Glavni namen fi-deikomisa je, da se imovina nikdar ne more odsvojiti in oddati. Isti dr. Lukinič pa se pozneje v svoji obrambi sklicuje na isti odlok iz leta 1859, češ, da ima po istem Thurn-Taxis pravico svobodno razpolagati z imovino. To je trdil o priliki, ko mu je bilo dokazano, zakaj je odobril prodajo Thurn-Taxisovega imetja.
Kaj je torej res, ali prvo ali drugo? Dvoje pravic ne more biti. Vse dokazuje, da ni fideil {onusa. Poleg čl. 38. ustave, s katerim so fideikomisi ukinjeni, je pa treba uvaževati čl. 4. ustave, glasom katerega se v naši državi ne priznava niti plemstvo niti kake predpra-vice po rojstvu. Prvenstvene pravice na podlagi rojstva in odloka iz leta 1859 so z ustavo ukinjene. Prvorojenstvo je tudi v avstrijski republiki odpravljeno.
Sicer pa dr. Lukinič ni dosleden. Odobril je prodajo Thurn-Taxisovega imetja brez dokaza, da so pristali na to tudi člani rodbine Thurn-Taxis, kakor bi morali radi trditve, da obsloja fideikomis.
D. Lukinič — pairiot!
Dr. Lukinič je na koncu obrambe zajahal pnfriotičnega konja, češ, da bi noben državnik, noben patriot, noben upravnik ne mogel postopati drugače. Dr. Paleček je navedel, da je zahtevala čast naše države, da se je tako postopalo. Če ni trpela na časti Anglija, ki je zastopala nasprotno tezo, če ni zgubila na časti Belgija, ki je sekvestirala posestvo kneza Armberga, v sličnem slučaju, potem ne bi trpela naša država, če bi se enako postopalo. Kam pa je dr. Lukinič dal čast države, ko je za 25 milijonov rešil imetje Thurn-Taxisa, nemškega podanika, v isti sapi pa trdi, da je
imel Thurn-Taxis do tedaj absolutno pravico! To bi bilo trgovanje s pravicami.
Pobijanje korupcije — boljševizem!
Pa kaj hočemo, dr. Paleček je postavil čudno logiko in še bolj čudne dokaze v razbremenitev dr. Lukiniča. Izvajal je, da je pobijanje političnih nasprotnikov s korupcijo boljševiška metoda. Torej če političnega nasprotnika tožim, je to boljševizem, lastni pristaši ga itak ne bodo tožili. Po tej metodi je naravno, da se korupcije ne sme pobijati, najmanj pa od političnih nasprotnikov. To je boljševizem! Ni pa boljševizem, oškodovati državne interese in imetje.
Pravica hrvatskega kmeta.
Thurn-Taxisovo posestvo je smatrali kot dedščino Frankopanov, ki so hoteli izpod Habsburgovcev. Thurn-Taxisovo posestvo je smatrati kot tako, do katerega ima hrvatski kmet pravico. Čudno je, da je bivši ban hrvatski dr. Paleček nastopil pot branitelja, dasi bi moral kot Hrvat ščititi interese Hrvatov, ne pa z dr. Lukiničem in dr. Žerjavom braniti mnenje naših neprijateljev, da se imetje Thurn-Taxisovo ne sme likvidirati.
Kaj naj dožene preiskava.
Preiskava bo morala dognati, koliko so resnična poročila avstrijskega časopisja, da je žena Thurn-Taxisova, Margareta, hčerka nadvojvode Jožefa, ki je igral vlogo v Budimpešti, kjer so ga hoteli oklicati za mažarskega kralja. Preiskava bo morala dognati, v koliko bi bilo to v zvezi z intrigami, da se ukine se-kvester in koliko bi bile s tem v zvezi govorice, da se v bližini Marxglana nahaja v gradu rodbina Parma, iz katere izhaja ekscesarica Žita. Govori se, da starši Zite še vedno tam stanujejo. Preiskati bi bilo treba hidi, ali je resnična vest belgrajskega časopisja, da so ravnatelji Thum-Taxisovega posestva z glavnim ravnateljem vred v upravi delniške družbe, kateri je bilo prodano Thurn-Taxisovo imetje.
Vse to bi bilo treba preiskati, potem bo šele mogoča prava slika ali in v koliko so ta dejstva delovala na intrige za ukinitev se-kvestra.«
Po tem temeljitem govoru poslanca dr. Hodžarja, kateremu je dr. Žerjav večkrat upadal v besedo, je bila dopoldanska seja zaključena.
POPOLDANSKA SEJA.
Popoldne se je začela seja ob 4. Kot prvi govornik je nastopil poslanec Moško vi j e-v i č. Za njim je govoril radikal Z u j e v i č, ki se je izjavil proti dr. Lukiniču, češ, da je tu gledati na veliko škodo, ki jo je trpelo ljudstvo.
Klavrna Žerjavova obraimba.
Kot zadnji govornik je nastopil dr. Žer-j a v. Res je, da je bilo težko brauiti tako oei-vidno krivdo, kakršna je bila navedena v obtožnici proti dr. Lukiniču. Vendar je bil splošen utis Zerjavove obrambe skrajno klavrn. Skliceval se je na osebno prijateljstvo z dr. Lukiničem. Skliceval se je na mednaroden škandal, ki bo nastal, če bi se minister izročil sodišču. Skliceval se je na srce in na srčno kulturo, kar je izzvalo mnogo smeha. Njegova polemika z izvajanji dr. Poliča, Pečica in dr. Hodžarja je napravila skrajno klavrn utis ne samo s pravnega, temveč tudi s splošnega stališča. Utis dr. Žerjavovega govora je bil samo ta, da je zastavil vse, kar je mogel, da bi ubranil svojo stranko očitkov korupcije, da bi rešil svojega prijatelja in na ta način politično rehabilitiral sebe in svojo stranko. Zamrlo ploskanje nekaterih samostojnih demokratov je ostalo brez vsakega odmeva v skupščini. Žerjav s svojo obrambo ni imel uspeha.
GLASOVANJE.
Takoj po njegovi obrambi se je prešlo na glasovanje o tem, ali naj se izvoli posebna komisija, da preišče delovanje dr. Lukiniča v smislu obtožince, sli pa o tem, da se obtožnica proti dr. Lukiniču v smislu dr. Žer-javove zahteve odbije. Izid glasovanja se je pričakoval z največjim zanimanjem. V dvorani je vladala velika nervoznost. Posebno samostojni demokratje so še zadnji hip agitirali od poslanca do poslanca, da bi glasovali njim v prid. Raznesli so vest, da je dal Pašič nalog radikalnemu klubu, da naj glasuje proti obtožnici. S tem so hoteli radikale zmešati in dobiti med njimi pristašev. Jxa u> luin nhi*o-
Stran 2.
P—------------------■
(Imnje končano — glasovalo se je namreč taj-|io — in se je glasovalo za ali proti korupciji, fui ali proti izvolitvi komisije, je nastala v dvorani splošna tišina. Dr. Žerjav, ki je takoj fcvedel za izid glasovanja, je sedel bled kakor »stena na svoji ministrski klopi, si je nervozno grizel ustnice in napravljal skrajno klavrn utis.
1 Skupščinski predsednik je med grobno jtišino razglasil izid glasovanja. Glasovalo je 248 poslancev. Od teh so glasovali za korupcijo in proti obtožnici 103 poslanci, proti korupciji in zato. da so obtožnica lahko vzame v pretres ;n postavi pred komisijo je gloso-jralo 138 poslancev. 7 glasovnic je bilo praznih.
Izid glasovanja je napravil globok vtis. Predsednik je z visoki"! glasom razglasil ta •izid in izjavil, da bo v smislu zakona o ministrski odgovornosti kot prva točka dnevnega ireda jutrišnje seje volitev preiskovalne komisije, ki šteje dvanajst članov. Nato je bila Skupščinska seja ob 8 zaključena.
Samostojni demokrati so se tiho in osramočeni izmuznili pri stranskih vratih iz skupščine. Pristaviti je še treba dejstvo, da je imanjkalo 13 ]>oslancev Radičevega kluba. 'Značilen je nastop voditelja dr. Nikifa, ki se ;je pred glasovanjem demonstrativno umaknil iz dvorane. Vrnil se je po glasovanju. 13 čla-;nov Radičevega kluba je manjkalo, kar dokazuje, kako se Radičevci borijo proti korupciji. Od slovenskih poslancev je edino dr. Pivko glasoval za svojega tovariša na zatožni klopi.
kupite najugodneje pri
SLOVENEC, dne ff. jutfja 1921
štev. 153.
iiirMiiiiiuiiiiiiuinMi.iiiiiiiii.iiii.iiiiii^iiiiiiiiiMiiiiii
hi. Ssjii
Ljubljana
POSLANEC ERODAR ZA POMOČ
PONESREČENCEM PO POPLAVAH.
Belgrad, 10. julija. (Izv.) Posl. B r o d a r fc danes urgiral pri ministru za javna dela za izdatno pomoč vsem tistim krajem, katerim je voda pri zadnji poplavi porušila mostove. Minister je obljubil, da bo zadevo v par dneh rešil. Istotako je posl. Brodar urgiral v kmetijskem ministrstvu, da naj da na razpolago za ureditev hudournikov v teh krajih večjo vseto, da sc preprečijo nadaljne nesreče. V tem smislu jc izdelal predlog in ga izročil fin. ministru v odobrenje.
POSL. ŽEBOT ZA POŠTNO-AMBULANČNO OSEBJE.
Belgrad, 10. julija. .(Izv.) Posl. Žebot In tovariši so v imenu Jugoslov. kluba 18. junija vložili na poštnega ministra vprašanje za zvišanje dnevnic poštno-ambulančnemu osebju, ki vrši težavno nalogo. Poštni minister je odgovoril posl. Žebotu, da se bodo dnevnice zvišale za 20 Din, tako da bodo posamezniki dobivali okrog 55 Din dnevnic. Na Zebotovo zahtevo se bo jutri o tem razpravljalo na seji finančnega odbora.
POGAJANJA MED R IN R.
Belgrad, 10. julija. (Izv.) Danes so se nadaljevala pogajanja med R in R. Kakor se je proti večeru zvedelo, so radičevci podpisali protokol o dosedanjih sejah, v katerem je večinoma povedano vse, na kar so pristali.
RADIČEVA ZADEVA PRED DRŽAVNIM PR AVDNI KOM.
Zagreb, 10. jul. (Izv.) Šele danes je prejel državni pravclnik ves spis o Stjepanu Ra-diču, da ga prouči. Spis obsega nad 100 pol, pisanih s strojem, brez prilog, ki same tehtajo več kilogramov. Državni pravdnik bi moral v 8 dneh sestaviti obtožnico proti Stjepanu Ra-diču, ker pa je akt preobširen, bo trajalo del j časa. Del materijala proti Radiču — pristop h kmečki internacionali in pa memorandum kmečki internacionali — je bil že proučen v postopanju proti dr. Mačku in tovarišem in je sodišče v tej zadevi že izreklo svojo sodbo. Neproučen je še tako zvani dogovor z Mažar-sko, dalje stvari, ki jih je predložilo vojno ministrstvo, in pa tiskovni delikti.
ZELEZNISKO-POMORSKA OFENZIVA PROTI REKI IN TRSTU?
Rim, 10. jul. (Izv.) »Tribuna« prinaša afarmantno poročilo z Reke o prizadevanju Jugoslovanov in Nemcev, da odvrnejo od Reke in Trsta ves promet. Poročilo pravi, da se je pravkar ustanovila na Sušaku nova paro-plovna družba z glavnico 5 milijonov dinarjev v zlatu, ki začne promet z najmodernejše opremljenim parnikom, zgrajenim v Angliji. Jugoslovanska vlada je sprejela v proračun 23 milijonov dinarjev za izgradbo splitske luke; na pobudo bivšega konzula v Londonu Jovanoviča se je ustanovil jugoslovansko-ameriški konzorcij za izpoponlitev pomorskih zvez in jadranske železniške mreže. Vse kaže, da stremi Jugoslavija za gospodarsko osamosvojitvijo Jadrana, Na Ogrskem pa skuša nemška organizacija ves ogrski promet usmeriti na Hamburg. Jasno je, zaključuje list, da gre za pravo železniško-pomorsko ofenzivo proti Italiji, proti kateri je treba nemudoma nastopiti. (S temi alarmantnimi vestmi skii-Sajo pač Rečani pritisniti na vlado, da bi se požurila z obljubljeno finančno pomočjo in dragimi ugodnostmi na korist Reki.)
med Sveto sto-feo in češkoslov. vlado.
6. julij je bil na Češkoslovaškem proglašen za državni praznik na čast Janu Husu. Proslava je zavzela velik obseg, v Pragi se je manifestacije udeležila velika množica 30.000 oseb, zastopane so bile vse oblasti, s predsednikom republike Masarvkom in celokupno vlado na čelu. Manifest, ki je bil ob tej priliki prečitan, je za katoličane žaljiv in Jana Husa ne proslavlja samo kot narodnega prvoborite-lja Češke in literata, marveč tudi kot bojevnika zoper Rim. Vrhtega so na dan proslave visele s praškega Gradu poleg narodnih zastav tudi husitske z znanim husitskim rdečim kelihom sredi polja.
Popolnoma samoposebi umevno je, da je papeški nuncij monsignor Mannaggi tak način proslave, ki je po udeležbi predsednika republike in vseh članov vlade dobil oficijelnl protikatoliški in proticerkvcni značaj, smatral kot žaljiv in Prago zapustil. To.seveda ne pomeni prekinjenje diplomatskih odnošajev med sv. Stolico in češkoslovaško vlado, pač pa je izraz nejevolje nad tem, da se je Husov praznik izrabil v kulturnobojne namene. Nuncij se s tem nikakor ni vmešaval v notranjepolitične naprave češkoslovaške republike, ampak ie dal samo izraza splošni nejevolji ogromne večine prebivalstva Češkoslovaške, ki je katoliško in v nunciju vidi seveda predstavnika cerkve kot reprezentanta sv. Očeta.
Svobodomiselci so zaradi te zadeve seveda zagnali velik krik in po svoji navadi skušajo zvaliti krivdo za ta incident na Cerkev, dasi so provocirali oni. Ako ima Češkoslovaška svojega zastopnika pri sv. Stolici, ako ga ima sv. Stolica pri češkoslovaški vladi in ako so katoličani člani vladne večine, potem je nedo-1 pustno, da se je proslavi Husa dal protikatoliški značaj.
Kar je bilo popolnoma nepotrebno. Hus kot heretik ie nekaj drugega kakor Hus kot narodni buditelj in kot literat; zato je čisto naravno, da češkoslovaški katoličani ne morejo trpoti, da se proslavlja Hus-heretik, ker to nima nič opraviti z njegovimi zaslugami za češki narod, h kateremu se prištevajo tudi katoličani in ne samo svobodomiselci v Pragi.
Stvar ima posledice. Češka vlada je poklicala svojega zastopnika pri Vatikanu dr. Palliera v Prago, da poroča o razpoloženju Vatikana. Svobodomiselci in socialisti skušajo iz zadeve napraviti veliko afero, da bi dosegli ločitev Cerkve od države, oziroma sprožili tozadeven zakon. Zdi se pa, da se bo stvar poravnala, ker je veliko vprašanje, ali vladi kaže provocirati konflikt s katoliškim prebivalstvom. Cela stvar pa se lahko smatra kot predbitka k državnozborskim volitvam, ki se bodo kmalu vršile. Katoliška javnost je popolnoma mirna in bodra in je prepričana, da bo iz borbe
izšla kot zmagovalka.
* * #
Praga, 10. julija. (Izv.) V senatu je izjavil dr. Kovalik (Slovaška ljudska stranka) med drugim: Katoličani ne provocirajo boja, pa se ga tudi ne boje. Katoliška cerkev je vseskozi patrietična. 11 milijonov čeških in slovaških katoličanov lahko upravičeno zahteva, da so zastopani pri Vatikanu.
ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKA POGODBA SE PODPIŠE PRIHODNJI ČETRTEK.
Rini, 10. jul. (Izv.) V diplomatičnih krogih se zatrjuje, da se podpišejo v Firenzi sklenjeni dogovori prihodnji četrtek.
Vojna
svetovni
problem ?
o možnosti vojne med tema državama, si lahko predstavljamo, da se polašča političnih krogov bojazen, da se ne bi svetovni položaj sploh
poslabšal in se rodile nevarne komplikacije. * * *
RESEN POLOŽAJ NA MAROŠKEM.
Ostra debata v francoski zbornici.
Pariz, 10. jul. (Izv.) V zbornici je pričela danes debata o vladnem predlogu za dovoljenje posebnega kredita od 183 milijonov frankov za vojne operacije na Maroškem. Debata je bila zelo burna. Prvi je govoril vodja komunistov Cachin, ki je ostro obsodil vladino maroško politiko. Spomnil je na obljubo francoske vlade iz leta 1909., da bo zasedbo Maroške čim prej zopet opustila. Maroškega naroda ne bo mogoče podvreči brez strašnega prelivanja krvi. Maroška vojna je | samo predigra novim vojnam. Na Kitajskem preti vojna, Angleška pa se pripravlja na blokado proti sovjetski Rusiji. Dolžnost je mednarodnega delavstva, da protestira proti vsem tem vojnam. Poslanec opozicije Jabry je opominjal vlado, raj ne predstavlja maroških dogodkov za manj resne nego so. Sicer pa je j mnenja, da treba zaenkrat vojno nadaljevati, j pred vsem pa armado na Maroškem zadostno | oskrbeti z moštvom in materijalom. Sociali-stičuo-komunislični disident J a ure je nastopil proti mnenju, da treba Abd el Krima najprej odločilno pobiti, preden more biti govor o miru. To vojno so oblastniki ravno tako samovoljno zanetili kot svetovno vojno. (Tu je prišlo do burnega prerekanja med desnico in levico.) Jaure je zaključil, da zahtevajo interesi Francije, da se hitro sklene mir. — Debata se bo jutri nadaljevala.
Pariz, 10. julija. (Izv.) Zbornica je s 411 proti 29 glasovom odobrila kredite za Maroko.
Ta za še v francoskih rokah.
Pariz, 10. jul. (Izv.) V včerajšnji seji zbornice je ministrski predsednik Painleve ae-mentiral vest, da so Abd el Krimove čete za-
i vzele mesto Taza.
Polož.ij na bojišču.
Pmriz, 10. jul. (Izv.) Po poročilih iz Feza je položaj na vzhodni fronti kljub francoskim uspehom, doseženim pred nekaj dnevi, zdaj resen. Vse žene in otroke so iz Taze prepeljali v Udžo. Kabili se posebno severno Feza živahno gibljejo. Položaj bi utegnil postati nevaren zlasti tedaj, če bi se tudi rodovi južno ceste v Ta/.o vzdignili.
Velike izgube Kabilov.
Tanger, 10. jul. (Izv.) Kabili so imeli v bojih zadnje dni težke izgube. Rod Targuist je od 300 vojšČakov izgubil 255, rod Beni Ser-nal 310 od 1600. Izgube rodu Ghonara so tako velike, da ga je Abd el Krim moral vzeti iz fronte.
Francoska poročila z dne 7. t. m. poročajo o dveh uspešnih francoskih protiofenzi-vah. Ena se je začela severno-zapadno od Uezzana na skrajnem levem krilu francoske fronte, druga severno od Taze. Beležijo so uspehi in bistveno izboljšanje položaja, ki je na domačine napravilo globok utis. A poročila so na drugi strani dvomljiva in protislovna. Francosko poveljstvo je dalo Tazo izprazniti, in tudi uspehi Abd el Krima so vplivali na domačine, da je francosko poveljstvo bilo prisiljeno do posebnih varstvenih odredb vojaškega in administrativnega značaja. Nadalje je Francoska sklenila početi pri najbolj uglednih domačih poglavarjih s propagando, ki naj odpadnike prepriča o tem, da Francija odločno hoče obdržati Maroko, Nadalje sc poroča, da je šc zelo malo plemen, ki se bore na francoski strani in da se samo z vojaško silo zadržujejo, da nc preidejo k Abd el Krimu.
Zdi se, da so pesimistična poročila bolj verodostojna. Guverner Lyantey zahteva armado 50.000 mož, da se obvarjejo francoski interesi v Maroku. Tak angažma Francije v Afriki pa bi imel posledice z ozirom na položaj Francije v Evropi. Nemčija bi namreč to znala zase izkoristiti in skušati, kako bi diplo-matično pozicijo Francije v Evropi oslabila. Če vpoštevamo, da se je istočasno zaradi dogodkov na Kitajskem razmerje med Anglijo in Rusijo tako zelo poostrilo, da se govori celo
NOVA ITALIJANSKA MINISTRA ZA FINANCE IN NARODNO GOSPODARSTVO.
Rim, 10. jul. (Izv.) Kralj je sprejel ostavki ministrov De Štefani in Nave ter na Musso-linijev predlog imenoval za finančnega in za-kladnega ministra sen. Volpija, za ministra narodnega gospodarstva pa prof. Belluzza.
RAKOVSKI V LONDONU.
London, 10. julija. (Izv.) Listi potrjujejo, da je prišel sovjetski poslanik Rakovski v London. Prihodnje dni bo imel razgovor s Chamberlainom.
London, 10. julija. (Izv.) »Dai!y Express« poroča iz zanesljivega vira, da je prinesel Rakovski seboj velika naročila svoje vlade. Naročila cenijo na 15 milijonov funtov šter-lingov. Rakovski ima tudi naročilo, da deluje na zbližanje diplomatskih in gospodarskih od-nešajev.
PREDSEDNIK ZDRUŽENIH DRŽAV COOLIDGE V ZIVLJENSKI NEVARNOSTI.
Newyork, 10. jul. (Izv.) Pri obisku trdnjave Andrievv bi bil predsednik Coolidge kmalu ponesrečil. Prezrla sta on in njegov spremljevalec šef-detektiv neki globok in odprt rov; šef-detektiv je padel vanj in je v padcu posvaril predsednika, tako da je ta še v zadnjem hipu mogel odskočiti nazaj. Šef-detektiv se na srečo ni hudo poškodoval.
NOVI MAŽARSKI DENAR.
Budimpešta, 10. julija. (Izv.) Za sredo julija nameravana anketa finančnega ministrstva ki bi se imela posvetovati o vprašanju prehoda na nov denar, bo najbrže preložena na jesen. V vprašanju sta dva sistema: avstrijski šiling in angleški šiling. V zadnjem času prevladujejo pristaši angleškega sistema.
RUSKI POLET IZ MOSKVE V PEKING.
Moskva, 10. julija. (Izv.) Šest ruskih letal, ki so bila na poti iz Moskve v Peking, je v puščavi Gobi zašlo v močen vihar, ki je eno letalo prisilil na zemljo. Ostala letala so vsa srečno prišla do Ude, odkoder so včeraj od-plula dalje proti Pekingu. Preletela so dosedaj 6500 km v 55 urah.
VELIK STRAJK V BELGIJI.
Bruselj, 10. julija. (Izv.) Število štrajku-jočih rudarjev in kovinarjev znaša 45.820.
............... v........™
zvitke, tinto v vseh barvah, šaplro ... grafski papir in šapirografske trakove n za pisalni stroj dobavlja: S FRANC BAR, CANKARJEVO NABREŽJE 5 J M«maaMHunaaMMuaMMwmB»Mi
ČEDEN POLICIST.
Berlin, 10. julija. (Izv.) Sodišče je obso« dilo policijskega narednika Wiesnerja na 8 let zapora in 10 letno izgubo časti, ker je posilil in onečastil celo vrsto deklic, katere jc aretiral pod pretvezo, da je proti njim uvedena preiskava zaradi nemoralnega življenja.
VELIKA POVODENJ NA JAPONSKEM.
Tokio, 10. julija. (Izv.) Mesto Nagoja, ki šteje 170.000 prebivalcev je vsled silne po-vodnji skoro uničeno. Voda jo vdrla v tisoče in tisoče stanovanj.
TOVARNA FILMOV ZGORELA.
Berlin, 9. julija. (Izv.) V tukajšnji tovarni filmske družbe San & Co se je v sušilnici, najbrže od visoke temperature, vnel film. Nastala je eksplozija, ki je eno steno delavnice raznesla. Razvaline so pokopale dva delavca, ki sta zgorela. Ostalim delavcem in delavkam se je posrečilo rešili se, a dobili so vsi več ali manj hude opekline. Tovarna jo do ial pogorela.
UTf^fiTf^SI	češkega in an£l. sukna,
9 VSi* S 8 SfcSmUJ.ll kamgarna, ševjota, listra, platna ter raznih podlog za moške oV.eke in dam-ske kostume iz prvovrstnih čeških in angl. tovarn je mogoč edino le v špec. razpošiljalnici JOSIP IVANČIČ, Ljubljana, Miklošičeva e. 4 (naspr. frančiškanske cerkve). Vsled dviga dinarja na vse blago 10% popust, - Ne zamudite prilike! Prepričajte sel Dobavlja tudi na obroke po originalnih prodajnih ccnahl	397S
(Govor dr. Josipa Ho lin je ca v zakonodaj' nem odboru 27. junija 1925.1
(Konec.)
Ho e se zadati smrtni udarec ljudskemu to«
sopisju.
Ako te določbe postanejo zakon ter se začnejo izvajati, mora onemeti in prenehati vse pošteno časopisje, katero je v službi ljudstva in njegovih interesov. Na plan bo stopilo ter ostalo tisto časopisje, ki je ali slepo orodje v rokah vladajoče klike ali pa trgovsko podjetje v rokah brezvestnih špekulantov, ki so vsak hip pripravljeni prodati se za denar. Čitateljstvo pa bo ta tisk skušal priklenjati nase s tem, da bo svoje prostore polnil z bogato založeno rubriko: chronicjue scandaleuse iz sodnega dvora in z ulice, s kriminalnimi, romani in s pornografičnimi spisi. Organov za pazno kontrolo iu prostodušno kritiko javnega življenja ne bo več. Korupciji se obetajo zlati časi, ker javnost ne bo imela nobenega orožja zoper njo. (Pritrjevanje.)
Nejasni izrazi in nepravniški pojmi.
Da je dana najširša možnost za obtožba časnikov in časnikarjev, je v besedilu členov, ki so merodajni, vpletenih dosti nepreciznih izrazov iz širokih, nedoločnih in celo neprav-niških pojmov, kakor n. pr. v čl. 48., kjer je določena kazen za objavo očigledno izmišljenih in neistinitih vesti, v čl. 50., kjer je določena kazen za tistega, ki izziva preziranje in zasmehovanje državnih ureditev, in v čl. 53., kjer pojma: razžaljenje in kleveta nista precizno definirana, marveč se rabijo nejasni, raztegljivi in nepravniški izrazi. Zato se čudimo, kako je mogel g. minister trditi: »U ovom zakonu neče biti dvomislica, neče biti praznine ni nejasnoče.«
Sodno postopanje.
Glava 9. o »Postopku< je primerno nada« Ijevanje onih brutalnosti proti časnikom in novinarjem, katere so predmet 8. glave. Vsak postopek ima kot cilj ustanovitev in utrditev materijalne istine. Ta postopek pa gre za tem, da vsak dokaz istine onemogoči. Vse se vrši ter se more dovršiti z največjo hitrostjo. Ko je tožba predložena sodniji, se mora isti dan izročiti preiskovalnemu sodniku. V toku 24 ur se dostavi obtožencu s pozivom, da mora za 5 dni dati odgovor na tožbo ter predložiti vse dokaze. Na pozneje donešene dokaze se ne jemlje ozir, izvzemši da se nanašajo na nova fakta, katera je tožitelj iznesel tekom postopka. Za 8 dni morajo biti zaslišane vse priče. Ves postopek je tako urejen, da mora priti do obsodbe v toku manj ko mesec dni.
Ves postopek je takšen, da ne more priti do ugotovitve in utrditve istine. V tako kratkem roku ni mogoče predložiti vseh dokazov, zlasti v stvareh, ki so zamršene in zamotane. Osnova in svrha tega postopka je taka, da obtoženi novinar mora vedno ostati kriv. Najhujši korupcionist bo po tem zakonu vedno zmagalec, časnikar pa obsojeni klevetnik. Tako bo naša država postala pravcati eldorado z korupcioniste in mračne tipe. Za poštene novinarje pa bo zemlja, kjer je njihov obstanek kot svobodnega stanu v službi naroda ogrožen, ker določbe novega tiskovnega zakona stremijo za tem, da jih izpostavijo preziru in ponižanju.
Ves predlog tiskovnega zakona je tak, da mora, ako se v istini uzakoni, škodovati dobremu glasu naše države. Država SHS ni na najboljšem glasu kot p -avna država. Taki in enaki zakoni pa služijo tistim, ki zlovoljno presojajo njen pravni značaj, kot dokaz, da je to država sile in absolutizma.
Kdor torej zavrne in odkloni fa monstru-ozni zakonski predlog, ta stori državi uslugo, obenem pa izvrši kulturno delo v obrambi dobrega in poštenega časopisja, ki je ter tudi ostane velevažen kulturni faktor za narod in njegov napredek! (Burno odobravanje in ploskanje pri članih opozicije.)'
Sffiv. 153.
SLOVENEC, dne 11. julija 1925.
Stran 3.
Protestni shod staršev-meščanov v dvorani
hotela »Union«.
Ker Je prosvetni minister Pribičevič te-tegrafičca ukinil učiteljicam pri uršulinkah, v Lichtenturnn in v Marijanišču plače, se je sklical protestni shod, ki se je vršil včeraj v nabite polni dvorani hotela "-Union'. Shod je otroril dr. Stanovnik, ld je podal besedo dfc SojtuSku.
Govor dr. Voduška.
.Govornik je v krasnih besedah izrazil »ojo zahvalo našim zasebnim šolam in po-udaril sijajna izpričevala, ki so jih te šole pre-jele. čut hvaležnosti mi nareka, da danes govorim v obrambo naših zasebnih šol. Moja BHtO, sestre, hčere so zahajala k uršulinkam, kjer k> ne vzgajale v krščanskem duhu. Tudi Omiljene sestre v Lichtenturnu vrše svojo Mlogo že od leta 1878., v Marijanišču pa se fa®ajajo dečki od leta 1884. dalje. Leto za letom pošiljajo slovenski starši svoje otroke v t* zavode, ki morajo vsled premalega prostora in drugih težav tudi odklanjati. Vsi Čutimo, da so to izborne šole. Cele knjige pričajo o «Saem uspehu na teh šolskih zavodih, nad-MrniSka poročila so polne hvale o njih. Ka-feo pd «rca je bil županu Hribarju Lichtentur-0m zavod, večkrat se je o njem pohvalno iz-tHVO. Ko je dr. Tavčar leta 1912. nastopil kot !2qpan mesta Ljubljane, si je stavil nalogo, da bdite pregledati vse, kar spada pod njegovo itepanstvo. Pregledal je šolstvo in bil zaradi (ags tudi v nršulinski šoli. Meni samemu, ko sn te sestala nekoč na sodišču, je pripovedo-nal, da j« našel pri uršulinkah veliko več, kot pa je pričakoval. Koliko je mestu samemu od-neto bremen, tako je rekel dr. Tavčar, ker bi marala mestna občina graditi šole na lastne atroSke, te ne bi imeli teh zavodov! Tako je govoril dr. Tavčar, ki je gotovo dobro po-snal pomen teh zavodov za našo mladino. Pa tadi drugače so bili ti zavodi vedno podpirani, odlični faktorji so skrbeli zanje. Lichten-£01nov zavod in Marijanisče sta prejemala podporo od dežele Kranjske. Po razpadu Av-sfcro-Ogrske je narodna vlada z naredbo maja leta 1919. to vprašanje uredila. Podajam sedaj današnje stanje teh naših zavodov. Uršulin-ska vnanja šola obstoji iz osnovne in meščanske šole. Osnovna šola ima 5 razredov z 1 vzporednico, šolski pouk pa je obiskovalo v preteklem letu 257 učenk. Meščanska šola ima 4 razrede z 203 učenkami. Tudi Lichtentur-nov zavod ima osnovno in meščansko šolo. Osnovna šola šteje o razredov z 4 vzporednicami, v šolo pa je zahajale 327 učenk. Meščanska šola ima 4 razrede z 2 vzporednicama, učenk pa je bilo 290. V Marijanišču je 5 razredov z 264 učenci. V vse te zavode je zahajalo 1341 otrok (Čujte!). Če ne bi bilo teh žeMrih zavodov, bi gmotno trpela mestna o'o-<5na is država! Narodna vlada je to, kot sem Omenil, rešila z omenjeno naredbo in potem M m menjavale podpore. Lansko pomlad je mioiffter Pribičevič priznal uršulinski vnanji osnovni In meščanski šoli mesečno podporo Wb 18.000.—. Tudi Lichtenturnovemu zavodu BO priznali mesečno podporo v znesku Din 15.000.—, Marijanisče pa je prejemalo mesečno Din 5200.—. Vse to je določil minister Pribičevič sam. Celotna mesečna podpora vsem tem odloku odpadlo podpore Din 31,200.—. tega prvega so ravnateljstva teh šol prejela oakazilo za podporo, tedaj takoj je dospelo tudi obvestilo, naj se počaka na nadaljni Ukrep. 30. junija pa je prosv. minister Pribičevič telegrafi Čno ukinil to podporo, le Mari-jjanlSču ostane mesečna podpora v znesku Din 2600.—. Ta podpora pa je ostala najbrže radi 'dnevnega zavetišča, ki ga uživajo dečki, katerih starR nimajo časa ali ne morejo opoldne svojih otrok sprejemati. Vsega skupaj je v i« modlokn odpadlo podpore Din 31.200.—.
a te naše zavode, ki se že. itak bore z velikanskimi težavami, pa pomeni ta naravnost malenkostna vsota zelo veliko. Ali je bil morda kak razlog, da so se ukinile tc podpore? (Potrebnost teh šol gotovo ni prenehala. Uspe-ftl »s teh zavodih so tudi sijajni. — Razloga torej ni i& to dejanje! Ječali smo pod bivšim teBrfm jarmom, jaz sem Jugoslavijo pozdravil * največjim veseljem, svoje otroke sem učil k temu. Če mi ljubimo Jugoslavijo, pričakujemo, da nam tudi država svoje ljubezni ne odreče. Ti šolski zavodi so nam ljubi in dragi, osi so naša s roji na, kos narodne zgodovine! Dvigamo svoj glas, mesečna podpora naj ostati* našim zasebnim šolam v isti meri, kot je bila nakazana do sedaj! (Burno pritrjevanje. >Se premalo je to!!)
Nato Je pričel s svojim govorom
dr. Stanovnik.
.^ragi someščani! Našemu narodu grozi gospodarsko zasužnjenje. Odklanjamo take namere in nočemo kloniti tilnika pod centralizmom. Ni dolgo, kar se je tu vršil protest hišnih posestnikov radi velikanskih davkov, a danes zopet protestiramo, ker si ne pustimo zadajati takih silnih ran od nikogar! (Ploska-nje.) Današnje zborovanje je protest napram atentatu, ki se je izvršil na naše zasebno šolstvo. Pribičevič se podrobno ne briga za naše šolstvo, tanj se bolj brigajo oni, ki stoje za njegovim hrbtom. Iz lastnega nagiba Pribi-tevič tega odloka ni izdal, vzrok temu so slo-?esski izdajalci! Imena teh me je sram ime-navali. Na ftobudo teja je pribičevič (Kije: To
SO slovenski janičarji!) izdal ta odlok, fc katerim je ukinil plače na zasebnih šolah. Naj podam še gospodarsko stran tega odloka V Ljubljani Imamo 6 deških in 3 dekliške :ole. Nedostatek dekliških šol krije šola pri urfiu-liukah in Lichtehturnov zavod. šolo pri uršulinkah je posečalo letos 890 učenk, Lichten-turnov zavod pa 617 učenk, to je skoraj polovica vseh Šoloobveznih deklic. Počasi prihajamo v normalne razmere in dvignilo se bo število otrok. Odlok ministra Pribičeuča ni toliko udarec cerkvam, samostanom, to je tudi udarec naši državi. Pribičevič zahteva od mč-sta Ljubljane, da zgradi nove šole, da zida državi nova šolska poslopja, že itak se nahaja I. deška in I. dekliška šola v tujih poslopjih. Bivši občinski svet je sklenil, ko ie uvi-del silno potrebo, da še zgradi za vzhodni del Ljubljane nova dekliška šola med Ledino in elektrarno. Takrat niso pozdravili tega sklepa in še danes je ta sklep nerešen in opuščen pri velikem županu. Bivši občinski svet se je brigal za naše šolstvo v veli Ivi meri. Stroški za to novo šolo bi znašali Din 10,000.000.—. če so sedaj ukinjene podpore in bo moral pouk na teh zavodih prenehati, tedaj je nujno potrebno, da. se zgradijo 3 nove dekliške šole. Tega velikega bremena (Klic: Vsaj bo plačal Žerjav!) mfesto ne more prevzeti, ker so davki že preveliki. Mi vprašamo min. Pribicevi-ča, ali je takrat, ko je ukinil podpore, pomislil na novo breme Din 30,000.000.— ? Pa tudi s poslopji samimi to vprašanje še ni rešeno; treba je kuriva, učila, stanovanj za učitelj-stvo, treba je snažiti in vse mogoče stvari. Kje je garancija , da bo Pribičevič tudi za to po-skrbel? Državne Šole stanejo velikanske vsote, pri teh zasebnih šolah pa mestu in državi ni treba ničesar prispevati, razen omenjenih malenkostnih podpor. Gotovo so potrebne te šole, one odgovarjajo ^sem zahtevani. Ali naj se naprtijo nova bremena, le zato, da se zada smrtni udarec samo»tan».kam Šolam? Ali je to varčevanje? (Klic: Nimajo pameti!) Naše zasebne ?o!c so prenapolnjene, vrgledni in uživajo povsod priljubljenost (Ploskanje). V te čole zahajajo otroci naših najhujših svobo-dcmiselcev. dokaz, da tndi nasprotniki zaupajo tem zavGdom! Edini trn, ki izvettiio gospodo boli, je verska vzgoja, ki pa bo ostala tudi v naprej. Ta skrb je pripušcena Slovencem, ki jo bodo tudi uspešno rešili. (Ploskanje.)
Povsod same pohvale in priznanja našim zasebnim šolskim zavodom. — Izjave dr. Tavčarja so najboljše spričevalo, da je temu res tako. Skrb za napredek mesta, za vzgojo naše mladine nam nalaga to protestno zborovanje. Naše zasebne šole morajo ostati in verska vzgoja otrok bo še napredovala. Nekaj gnilega je v naši drŽavi in to gnilobo bomo odpravili. — Telo našega naroda irpi vsled tega, zato ne bomo klonili tilnika tudi pred velikim ministrom Pribičevičem. (Velikansko odobravanj'?)
Zadnja je govorila
/
ga GosHncajjeTft.
Slovenska mati sem. to je moja čast m ponos! Slovenska mati je vzbudila v svojih otrocih ljubezen do materinega jezika, ljubezen do Boga in kljub pritisku Nemcev in Italijanov so slovenski otroci obdržali svojo narodnost. če se ozremo od sv. Jošta ali kjerkoli, se nam odpre pogled na vrhove, kjer stojijo bele cerkvice. To so nam zapustili pradedi. Slovenska mati ostane zvesta tem vzorom. Me vemo, kaka vzgoja je potrebna našim otrokom Me vemo, kake šole jo primerne naši mladini. Me poznamo redovnice. Kako riaj vrnemo redovnicam vso njihovo skrb za vzgojo naših otrok? Me želimo in sahtevamo, da ti Šolski zavodi ostanejo. Ali so sestre in nune državi nevarne? Iz nnJega narod«, so, torej jih dobro poznamo. Protestiramo radi ukinitve podpor, a obenem prosim^ kralja in vse poštene Srbe, da nam pomagajo k vzgoji domovini zvestega naraščaja! (Viharno ploskanje in odobravanje.)
Dr. Stanovnik predi ra k sklepu, da se odpošlje telegraličen protest >*j. Veličanstvu kralju Aleksandru, ministrskemu predsedstvu in prosvetnemu ministru Pribičeviču. Srbski radikalni klub in Jugoslovanski klub pa se naprosita, da zavzameta proti odloku stališče, da se isti ukine in upOstavi prejšnje stanje.
Predlagano je bilo z velikanskim navdušenjem sprejeto, nakar je dr. Stanovnik tako uspelo protestno zborovanje zaključil.
25 letnica Slomškove zveze.
Nepričakovano lepo se jc včeraj izvršila 1 25 letnica "-Slomškove zveze< ob sijajni ude- 1 leZbl učiteljstva, duhovništva iu svetne inteli- i gence, kakor tudi po krasnih govorih. Dvorana Akademskega doma je bila nabito polna udeležencev in vladalo je izredno navdušenje. Videlo se je, da nasilja nikdar ne rode tistih sadov, ki jih masllneSi pričakujejo, Daljše poročilo objavimo prihodnje dni.
Srbski prijatelj vesoljnega cerkvenega edlnstva.
(H orientalsko-bogoslovnemu kongresu.)
Zivojin Perid, profesor na pravni fakulteti belgrajske univerze, v svojih znanstvenih spisih vedno naglasa krščansko versko idejo Večkrat omenja tudi načela katoliške cerkve. Iz veBoljnosti Kristusovega nauka, ki je za vse čase in vže narode, sklepa, da inora biti tudi prava Kristusova cerkev vesoljna in edina. V razpravi: v Religija u srpskom gradjan-skom zakoniku< piše, da mu je katoliška rer-kev vedno imponirala po svoji \ esoljui edinosti, po dobri organizaciji in disciplini ier po veliki vesoljni avktoriteti rimskega papeža. S svojo vcsoljnOstjo katoliška cerkev najbolje odgovarja duhu krščanske vere, ki je vesoljna, ki ne pozna narodnosti in objema vse otroke božje na zemlji. Pravoslavna cerkev, razcepljena v ločene narodne cerkve, pa potrebuje v tej točki važne in resne reforme.
Lansko leto je profesor Peric v dnevniku >Tiroier Anzeiger« (30. avgusta 1924) objavil članek o verskem vprašanju v Jugoslaviji. Oh koncu piše: > Upamo, da bo na srbski narod, ki se celo v težkih časih turškega gospostva ni dal omajati v krščanstvu, ugodno vplivalo sožitje s katoličani v isti državi. To omenjamo zato, ker je katoliška cerkev edina iu vesoljna, vzvišena nad narode in dižave in je zato v skladnosti s Kristusovimi besedami: In bo ena čreda in en pastir (Jan 10, 16). Nasprotno pa so vzhodne cerkve razcepljene, kar ni v skladnosti s Kristusovim naukom. Pripravljenost, s katero so Srbi po vojski sprejeli idejo sprave in zedinjejija, najbolje dokazuje njih teženje po krščanskem idealu vesoljne bratske ljubezni in miru.c
Učenjak 2. Perič z veseljem sodeluje povsod, kjer se pospešuje krščanska ideja sprav-Ijivosti in edinosti. Želel se je udeležiti' tudi ljubljanskega kongresa za vzhodno bogoslovje. A ker je zadržan, je poslal kongresu prisrčen pismeni pozdrav.
Najboljši na domači tomboli dobitek Bonatlijeve čokolade je zavitek
nmmm
Za pontifikalno maso po vzhodnem obredu v stolnici jutri ob devetih je toliko zanimanja, da se bo moralo občinstvo strogo pokoriti rediteljem, da se vzdrži red.
Prostor pod kupolo in sedeži v prvih klopeh so rezervirani za goste.
Dospelo je že apostolsko pismo svetega očeta. Pismo se bo prečitalo pri otvoritvi kongresa po pontifikalm masi; v slovenskem jeziku &e bo prečitalo v nedeljo popoldne pri slavnostni akademiji.
Danes popoldne bodo prišli najodličnejši inozemski gostje z brzovlakom ob 16.16 in 18 41. Ob 16.41 bo prišel olomuški nadškof dr. Prečan, dva poljska škofa in večina čeških la poljskih »deležnikov.
Da bo mogoče vzdržati red pri akademiji in pri predavanjih, nai si občinstvo, ki se želi prireditev udeleževati, pravočasno oskrbi le g i t i m a c i j e. Pisarna je v škofijskem dvorcu v pritličju: tu se dobe vse informacije.
LITURGIJA SV. JANEZA ZLAT0USTA.
Liturgija (maša), ki se bo v nedeljo opravila v ljubljanski stolnici kot uvertura k e-ho. du za proučavanje vzhodnega bogoslovja, nosi ime velikega oarigrajskega patriarha in učitelja vesoljne cerkve, sv. Janeza Krizostoma. Kakršna je danes, je plod stoletnega razvoja. Najstarejša oblika Krizostomove liturgije, ki nam je znana, je iz 9. stoletja. Koliko je upravičeno, da ima ta liturgija Zlatoustovo ime, ne verno; ni nam znano, da bi se bil veliki patriarh in >evharistični učitelj« udej-stvoval kot lituigioni reformator. Dom Flacid de Meester, izborni poznavatelj grške liturgije, ki bo na ljubljanskem shodu predaval, misli, da je prvotna oblika te liturgije res iz Zlatouitove dobe.
Prezbit.eri.j ljubljanske stolnice bo imel v nedeljo nekoliko drugačno lice kot po navadi. Pred oltarjem bo postavljen ikonostaz s tremi vhodi in podobama Odrešenika in Bogo-rodice.
Liturgija obsega tri dele: proskomidijo ali pripravo, lilurgijo katehumenov in liturgijo vernikov.
Proskomidi j a ali priprava obsega zopet tri dele. Najprej opravi liturg pripravljalne molitve in pozdravi sveti podobi Odrešenika in Matere božje. Nato si obleče liturgična oblačila. M zvečine odgovarjajo li-turgičnim oblačilom zapadne cerkve, se pa po obliki od njih znatno razlikujejo. Ko si je umil roke, gre k mizi, kjer so svete posode, kruh in vino, ter mod dolgimi molitvami pripravi koščke kvašenega kruha na pateno, kakor predpisuje obred, in jih pokadi. Nato se opravi začetna molitev.
Liturgija katehumenov odgovarja prvemu delu rimske maše do darovanja. Po tako zvanem malem vhodu se opravijo razne molitve in se bereta list ter evangelij. Za evangelijem slede pri prošnje in slednjič se odpuste katehumeni. Odslovijo nje katehumenov je na zapadli popolnoma zginilo, odkar je ?ginil kateljiimcnat!
Tretji del je liturgija vernikov« Začne se z molitvami za vernike. Nato se pre-neso med molitvami darovi, kruh in vino na oltar; to je tako zvani veliki vhod ali pristop. Tu se poje znameniti Iže Herubimi, ki mu posvečajo vzhodni cerkveni glasbeniki posebno pozornost. Odgovarja darovanju v zapadni maši. Ko je liturg pozdravil vernike s pozdravom miru, sc moli vera. Za tem sledi zahvalna molitev kot uvod k trikratnemu Svet.. ,<r,-prefaoija rimskega obreda. Po kratki molitvi doseže liturgija svoj višek v spreminjevanju. Po tem najsvetejšem Irenutku se vrše molitve za priprošnje svetnikov in spomin za rajne in žive. Priprava na obhajilo je, kakor v rimski maši, Gospodova molitev; nato povzdigne liturg Najsvetejše, prelomi podobo kruha in jo spusti v presv. Kri. Po molitvah, s katerimi se liturg neposredno pripravi na sv. obhajilo, zavžije najsvetejši zakrament. Po zahvalnih molitvah odpusti liturg vernike in liturgične služabnike.
To je v kratkih potezah potek veličastne Krizostomove liturgije, ki se bo opravila v staroslovenskem jeziku, pač prvikrat tako slovesno v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja. ♦ * *
Orlovska ekspozitura Ljubljana (Kamniško, ljubljansko, ribniško, trboveljsko in vrhniško okrožje) priredi v nedeljo dne 19. julija celodnevno prireditev v Kamniku. Dopoldne, sv. maša in tabor na glavnem Irgu. popoldne telovadni nastop na Dornikovem travniku. Odhod iz Ljubljane ob 7.55. Ne zamudite krasnega izleta! Bog živi!
Internacionalno umetnostne razstave na Reki, ki se otvori 29. t. m. so se z grafiko udeležili naslednji slovenski slikarji: Jakac Božidar, Tone in Fran Kralj, Veno Pilon, Vidmar Drago, Vidmar Nande in Fran Stiplov-šek.
Diplomski inženirski izpit na gospodarski fakulteti v Zagrebu je napravil pretekli mesec s prav dobrim uspehom g. Ivan Z n p 1 o t n i k iz Jezerskega. Čestitamo!
Na visoki tehniški šoli v Pragi so položili inženirski izpit ti-le Slovenci: Ivan Gorše iz Medvod, Boris H ribar iz Ljubljane, Lojze Majce iz Ljubljane, Slavko T robe j iz Šoštanja, Viktor V i C i č iz Ljubljane. Na medicinski fakulteti Karlove univerze v Pragi pa so promovirali: Jože Fiajs iz Žalca. Zdrav-ko Sod j a iz Breznice ter Stane Tavčar iz Šiške. Iskreno častitamo!
Opozorilo. Zgodilo se je, da so neupravičene osebe nabirale naročnino za >B i o g r a f-s k i 1 e k s i k o n ?. ne da bi bile za to pooblaščene in ne da bi inkasirano naročnino oddale. Zato opozarjamo, da ni nihče upravičen brez posebnega pooblastila zastopati podpisano založništvo, zlasti ne inkasirati naročnine, ki se plačuje le Zadružni gospodarski banki v Ljubljani aii od te izrecno pooblaščeni osebi. Prosimo, da se nam naznanijo poizkusi zlorabe, — Založništvo s Slov. biografskega leksikona«.
Cerknica. Hudobni jeziki govore, da pri naši občini ni vse v redu. Občinski tajnik naenkrat izginil. Govore dalje o celem kupu tisočakov ki jih menda ni v občinski blagajni, pa bi morati biti notri, čemur pa mi no verjamemo. Vsekakor bi bilo umestno, da bi gospodarska stranka, ki komandir« našo občino, davkoplačevalcem pojasnila, kako je s to zadevo, da se ne bodo razširjale za nai o nbrino kompromitujoče govorice. To bi bilo že zategadelj potrebno, da ne bi g. veliki župan, ki j* znan kot strog varuh rednega gospodarskega poslovanja v občinah, vmes posegel in naš oh-činski odbor nemara celo razpustil. Sedaj je gospod Werli za občinskega tajnika. Torej gospodje demokrati, dajte nam stvar nekoliko pojasniti.
Smrlna nesreča. Dne 9. I. m. popoldne ob tričetrl na 3 je osebni vlak v tunelu pod Malim vrhom blizu Šmarja povozil neznanega človeka. Dokumentov niso našli nobenih pri njem. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Šmarje.
Obrlna razstava r Tržiču. K poročilu o lej razstavi moramo v svrho dopolnitve pripomniti, da je med razstavljavci bila tudi gospa K. Pretnar, ki je razstavila lepe ple-tilske izdelke, za katere so se zanimali mnogi posetniki.
Kateri stanovi pošiljajo otroke v srednjo -olo? Po naročilu prosvetne uprave mora ravnateljstvo vsakega srednješolskega zavoda sestaviti koncem leta zelo natančno in obsežno statistiko o učencih dotičnega zavoda. Posebna rubrika obsega tudi podatke n stanu staršev. Škoda, da ne izdajajo več naše srednje šole nikakih letnih poročil in da ležijo potem vst talci statistični podatki v arhivu šolske uprave, dasi bi bili tudi z« širšo javnost prav zanimivi. V nastopnjem hočemo objaviti nekaj statistike s III. državne ralne gimnazije v Ljubljani. Koncem letošnjega leta je bilo na zavodu 291 učencev, med njimi samo 16 kmečkih sinov (5.5 %). Največ učencev je bilo iz rodbin državnih uslužbencev, in sicer 12« učencev (43.3 med njimi je bilo sinov in hčera učiteljev 14 (4.81 %). Otrok zdravnikov in lekarnarjev je bilo 12, advokatov in zasebnih uradnikov 55. trgovcev 38. gostilničarjev 3, obrtnikov 13, slug 17, dninarjev 2 in drugih poklicev 9. — Po narodnosti jc bilo Slovencev, Hr vatov in Srbov 242 (83%), Nemcev 46 (15.8%), 1 Rus in 2 Čeha. Po je bilo 280 katoličanov, 6 protestantov, 4 pravoslavni in eden brez koniesiie.
SStmn '4
■Man
mmsasc, aae & to 102&
gfev. m
Potresne snnke po čutili v petek, 10. t. to. ponoči v Brežicah, in sicer tri močne. Prvi je bil ob eni ponoči, drugi ob 2, tretji pa ob pol 5 ijutraj. Ljudstvo postaja vedno bolj vznemirjeno.	1
Težka nesreča v Dupljah na Gorenjskem. «« Vlak podrl voz naložen s sodi i vinom. Tržiški vlak je v sredo popoldne približno ob Štirih zadel pred Dupljami na kraju, kjer pelje državna cesta čez železnico, v voz, naložen s sodi z vinom. Na vozu je sedel Pavli-nov hlapec iz Podbrezja, ki je gluhonem. Zaradi tega ni mogel slišati piskanja vlaka, ampak je mirno vozil svojo pot Vlak je z vso silo zadel ob voz, ki se je v velikem kolobarju prekucnil proti jarku. Pod seboj je pokopal hlapca, sodi z vinom so se pa potrk-Ijali po cesti. En sod je padel na izpod voza molelo nogo nesrečnega voznika, ter mu jo je težko poškodoval. Drugi sod se je zvalil v jarek in se pri tem tako pokvaril, da je začelo odtekati vino. Pri tej celi nesreči so konji ostali popolnoma mirni ob vozu in so čakali in gledali, kaj se pravzaprav godi z ubogim voznikom. Ker je vlak z velikanskim sunkom obstal, so bili popotniki v vlaku zelo prestrašeni. Ko so uvideli, za kaj gre, so nekateri hiteli reševat pokopanega voznika. K sreči je zadobil hlapec lažjo rano na glavi, noge je imel pa močno poškodovane. Ker je bil popolnoma brez moči, so ga potniki naložili v vlak ter ga odpeljali v Tržič, kjer so ga položili v tamkajšnjo čakalnico. Postaje-načelnik je hitro poklical tržiškega zdravnika, ki pa ranjenca ni obvezal. V takem stanju so revnega hlapca zopet naložili na vlak, ki se je vračal iz Tržiča proti Kranju. Pripeljali so ga v Duplje takšnega, kakršnega je vlak pripeljal v Tržič.
Pobegli pismonoša. Franc Pire, 27 let star, doma iz Raven pri Krškem, je služil zadnji Čas kot pismonoša v Krškem. Spočetka je bil vesten in točen, ter si je pridobil pri svojem gospodarju poštnem starešini polno zaupanje. -To zaupanje pa je mož končno grdo zlorabil. Ko mu je pred kratkim izročil poštni starešina zopet vsoto 5447 Din, da jih izroči raznim strankam v poštnem okolišu, je Pire ta idenar poneveril in neznano kam pobegnil. Odnesel je s seboj tudi službeni samokres. Pobegli pismonoša je male postave, ima kostanjeve lase in ravno take pristrižene brke, rjave oči in pa levo roko v komolcu pokvarjeno, tako da jo težko vzdiguje.
Vsi gospodje strmijo, kako dražestno, ma-Jestetično izgledaj ljubke dame v » V o i k a« čevljih in nogavicah. Prodajalna samo v Ljubljani. Krekov trg 10.	4-487
Znojenj; nog m neprijeten vonj odstrani Sanoiorm. Dobi se v vseh lekarnah in 'drogerijah. Glavna zaloga >Chemotechna« v Ljubljani, Mestni trg 10 in »Salus« d. d. V Mariboru pa lekarna pri Sv, Arehu, Glavni trg 20.
iz Ljubljane.
surovost brez primere
*i je dovolilo včerajšnje demokratsko popoldansko glasilo proti štirim odličnim ljubljanskim meščanom, Id so podpisali poziv na včerajšnji shod v Unionu. Veletrgovca Kregarja in Verovška psuje s častnim pridevkom »kapitalista brez duše«, dr. Vodušku očita nelogičnost, industrijalcu A. Rojini pa predbaciva oelo razne javne in državne dobave. Može, ki t® podpisali poziv na včerajšnji shod, pozna cela Ljubljana kot može poštenjake, ki so hvala Bogu še toliko neodvisni od demokratskih milosti in nemilosti, da lahko svobodno in možato povedo in tudi podpišejo pred vso javnostjo svoje mišljenje. Ti možje pa so tudi taki, da vedo, kaj podpišejo. Odlični selfmademani so to, ki. so si znali iz skromnih početkov s svojo žilavostjo, pridnostjo in vztrajnostjo ustvariti fevoje današnje odlične položaje v našem javnem in gospodarskem življenju in kar taki možje povedo in podpišejo, to tudi drži. Skrajna breztaknost je očitati g. Verovšku in g. Kregarju »kapitalizem brez duše«, ln skrajna nmazanost je predbacivati potegovanje za javna in državna dela industrijalcu g. Antonu Rojini. Gospodarski uspehi gg. Kregarja in Verovška nimajo prav nič opraviti s »kapitalizmom brez duše«, kajti te vrste kapitalizem je obema gospodoma neznan, mnogo lx>lj znan pa je v izvestnih demokratarskih krogih. Industrijalec g. A. Rojina pa ima ne le kot prvovrstna tvrdka svoje stroke in kot eden največjih davkoplačevalcev pravico potegovati se tudi za javne in državne dobave, ampak ima to pravico tudi kot državljan kraljevine SHS in kolikor smo mi poučeni, tvrdka A. Rojina m nikoli dobila nobenega dela zato, ker je demokratska ah »klerikalna r, ampak zalo, ker je tvrdka, ki nekaj pomeni vsled solidnosti od nje izvršenih del. Rovtarstvo izvestne demo-kratarske klike obsoja vse zavedno ljubljansko trgovstvo in obrtništvo in jih z vso odločnostjo in z obžalovanjem odklanja. Če pa je g. dr. Vodušek podpiral poziv, je s podpisom dokazal, da prav dobro ve, da je treba dati Bogu, kar je božjega, kralju, tiar je kraljevega, pa tudi ljudem, kax je njihovega.
Promocija. Na ljubljanski univerzi je premo vira! za doktorja filozofije g. Stanko Gogala, najmlajši sin Iz stare »Kovačeve« družine v Kranju. Slovesnost je praznoval v krogu svojih 4 bratov Tvana Gogala, žiinnoga upravitelja, Josipa Ggala, ravnatelja trgovske šole, (Franca Gocala, prokarista Zadružne gospodar-
ske banke, SfBčo Gogala, disponenta Ljubljanske kreditne banke ter matere in 3 svakinj. Častitamo!
Umrl je včeraj popoldne bivši trgovec in posestnik g. Andrej K ran je, oče gimnazijskega profesorja g. Silvo Kranjca. Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne iz hiše žalosti Trnovska ulica p na pokopališče pri Sv. Križu. Svetila mu večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje.
Le počasi! »Jutro« M zelo rado grešilo na račun od nag priznane delavnosti g. ge-renta Turka in bi njegove zasluge rado izkoristilo za vso demokratsko stranko. To pa ne gre. Mi smo s pohvalo g. Turka dokazali le svojo objektivnost in prav tako objektivna je tudi naša trditev, da so pogoje za uspešno delovanje g. Turka ustvarili »klerokomunisti«, ki niso zapustili na magistratu praznih blagajn, kakor trdi »Jutro«, ampak toliko denarja, da dobiva tudi g. gerent Turk lepo mesečno nagrado iz novcev, ki so jih preskrbeli »klerokomunisti«. Pač pa puščajo demokrati za seboj vedno in povsod same prazne blagajne, da so morali v svoji denarni stiski samo zato razpustiti občinski svet ljubljanski, da so hitro naredili pri Mestni hranilnici ljubljanski za 8 milijonov dolga, pa ne za mestno občino, ker ta je imela po »klerokomunistični« zaslugi denarja dovolj, ampak za vse druge potrebe! če bi ne bili »klerokomunisti« vse pripravili, kar je za gospodarstvo v občini potrebno, bi bila omagala celo delavnost g. Turka, kajti brez denarja tudi on ne bi bil mogel popravljati cest, čeprav je priden kot more biti priden in vesten le klerikalec.
Volitve prisednikov in namestnikov aa obrtno in pririvno sodišče. Ker poteče rok za prijavo volivnih upravičencev za te volitve že v sredo, dne 15. julija 1925, se trgovci, obrtniki itd., za katere velja obrtni red in katerih obrati se nahajajo v mestu Ljubljana, nujno poživljajo, da čimpreje prijavijo mestnemu magistratu sebe ter svoje nameščence, ker bodo morali sicer v kratkem 8 dnevnem rekla-macijskem postopanju dokazovati z uradnimi listinami svojo in svojih uslužbencev volivno pravico. Tiskovine za te prijave se dobe brezplačno v mestni posvetovalnici na magistratu, soba štev. 22. Obrtniki in trgovci, katerih sta-jališče obratov ni v Ljubljani, morajo prijaviti svoje obrate in svoje nameščence pri županstvu, kjer se nahajajo njihovi obrati.
Ljubljanski trg. V prošlem tednu je bil trg zelo živahen. Prodajal se je že domači fižol v stročju kg zelenega po 1.75—2 Din, rumenega po 3.25 Din. Tudi malin, merica po Din 2.50 in novega krompirja od 2—2.25 Din za kg je bilo dovolj. Na sadnem trgu so se pojavile breskve kg po Din 25, marelice kg po Din 20, slive goriške 1 kg po 12 Din, ringlo slive 1 kg po Din 12 in celo že sveže istrijanske fige 1 kg po 16 Din. Domače črešnje se v začetku tedna niso pripeljale na trg, ker se prodajalcem nt dovolilo jih prodajati dražje kakor kg po Din 3.25; zadnje dni so se pa zopet pojavile v zadostni množini. Gob, jurčkov, lepih in zdravih, se je mnogo kupovalo, merica po 5—6.25 Din. Cene zelednjadi so bile dokaj nizke in stalne, podražila pa so se jajca od par Din 2 na 2.25 do 2.50 Din. Mleko se prodaja na dom prineseno liter po 3 Din, v mlekarnah po Din 2.75 in na trgu Din 2.50.
Cene gostilniški hrani v Ljubljani. Nekateri gostilničarji in restavraterji zaračunavajo gostilniško hrano še vedno po starih visokih cenah. Od 1. julija dalje smejo gostilničarji zahtevati za razna jedila največ le ono ceno, ki je bila objavljena po časopisih glasom sklepa gostilničarske zadruge. Objavljene cene pa še nikakor niso maksimalne, ker niso še bile potrjene od mestnega tržnega nadzorstva, katero jih bo revidiralo in v marsičem še bistveno izpremenilo. Takoj ko tržno nadzorstvo potrebno revizijo izvrši, bo maksimirane cene objavilo detajlno občinstvu po ljubljanskih dnevnikih, dotlej pa naj občinstvo samo pazi, da se cene jedilom, objavljene v časopisih na podlagi sklepa gostilničarske zadruge, ne prekoračijo, ker one, ki bi zahtevali višje cene, naznani tržnemu nadzorstvu. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani.
Dobrodelna prireditev na Kodelievem. Elizabetna konefrenca pri sv. Petru vabi dobrotnike m prijatelje revežev, da se udeleže dobrodelne prireditve, ki se bo vršila v nedeljo, dne 12. t. m. ob 6 zvečer v Mladinskem domu na Kodeljevem. Za razvedrilo in okrep-čilo bo dobro preskrbljeno. — Odbor.
Vpraž&njo o regulaciji c*n mleka. Z ozirom
na naša uteniljevanja in na pojasnilo mestnega irzuega nadzorstva ljubljanskega o gornjem vprašanju izjavljamo: Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico nima namena vmešavati se v poslovanje mestnega tržnega nadzorstva. Dolžnost njegova je varovati in braniti koristi svojih članov. Ker pojasnilo tržnega nadzorstva ne odgovarja dejanskemu stanju, smo zato primorani odgovoriti: Mestno tržno nadzorstvo razglaša 26. junija 1925 r časopisih: »Cena mleku se s 1. julijem zniža za 1 dinar pri litrn. Kdor se temu ne pokori, se mu ne bo pustilo mleko dovažati v mesto. Gospodinje-kupovalke mleka, opozorite na to svoje mlekarice.-Ne vemo, kakšen namen je imelo tržno nadzorstvo i tem sklepom. Ugotavljamo le to, kakšen učinek je imela ta objava. Našim mlekaricam so povečini vse gospodinje naznanile drugi daai, 29. jnnija: S 1. prihodnjega meseca bo pa mleko po 2.50 Din liter, ker so je znižala cena za 1 Din pri litru. Ljubljansko občinstvo J® tako vzelo objavo ca znanje; prodajalci mleka pa ravnotako. Sklenili smo. da se je treba temu takoj upreti, in poslati zastopnike protestirat, ker smo bili prepričani, da se na podlagi razkačenega sklepa ne more nohen zastopnik ve? klicati na pogajanja in da tega tržno nadzorstvo sploh ne misli »toriti. Obenem smo sklenili, da vso	ohf»snhno v čaiomsih. Radi
pritnavamo, da bi bilo nujno potrebno zmfatf cene žMjeoskim potrebščinam z ozirom na nizke plače delavcev in drugih nameščencev. Bolj socialno pa bi bilo preskrbeti in dati delavcem zasluženo plačilo. Ni pa upravičeno to, da bi samo nekatere potrebSčine padle v ceni na Škodo enega sloja. Vprašamo, ali so je katera življenska potrebščina sorazmerno znižala toliko kot mleko, to je od avoječasne najvišje cene 4 Din na 2.50 Din? Ni prav, da je na trgu mleko ceneje, ker e prodajanjem mleka na trgu zgubimo veliko vež časa kot z dostavljanjem na dom. Pustite nam, da se pri mleku regulirajo cene tako kot pri vsakem blagu. Če je obilica blaga, je bilo ponujanje; blago je samo od sebe ceneje; pri povpraševanju pa je dražje. Na podlagi dejanskega, kmetskega gospodarskega življenja pa še enkrat ugotavljamo naslednje, o čemer bi bila dolžnost mestnega tržnega nadzorstva, da bi se točno prepričalo, preden odkloni naše argumentcije kot nevredne upoštevanja in neresnične. Kmet v dobi dragega sena le-tega ni nikdar kupoval sa rejo krav-mlekaric, ker bi s takim gospodarstvom Sel v propast. Kupovali so ga le nekateri mali posestniki, da so preživeli kravo-edinko, od katere so imeli mleko le v\ lastno uporabo. Drugi so jih stradali. Ko ni več Slo, so jih prodajali, nikdar pa sena kupovali. Mero-dajno za pridelovalca mleka je bilo in je še, koliko ga etane spravljanje lastnega sena. Tisti stroški pa še od daleč niso toliko manjši, kot naj bi bila cena mleku- To je dejstvo, katerega potrdijo vsi živinorejci. Da so pa krave mlekarice v ceni padle, imamo pa lastniki veliko zgubo na inventarju. Nižja cena krav bi imela pomen le za tistega živinorejca, ki bi znova začel z živinorejo. Po utemeljevanju tržnega nadzorstva pa tudi za tega ne, ker ima tudi ta manj vreden inventar. Malo pozna tisti dejanski položaj, kdor trdi, da pri reji živine ni drugega dela kot krmljenje in molzenje. Pri vsakem posestvu, kjer redijo krave-mlekarice, se pečajo v ljubljanski okolici kmetje s poljskimi pridelki edino toliko, v kolikor služijo za rejo živine in za las'no potrebo. Od poljskih pridelkov prodajajo le krompir in fižol. Izkupiček za te pridelke je pa le enkrat na leto in se z njim ne morejo vzdržavati. Posle vzdržujejo skoraj izključeno" za rejo krav. Z grahom, repo, čebulo, zeljem in drugim se pa pečajo le mali posestniki v predmestjih Ljubljane, Id redijo kvečjemu eno kravo, da imajo mleko za dom. O tem se lahko prepriča vsak opazovalec kmetskega življenja v ljubljanski okolici. Znižanje cen obleki, obutvi, špecerijskemu blagu in drugim potrebščinam, ki jih mora tudi kmet kupovati, je tako malenkostno, da b! bilo govoriti o tem pač odveč. Kmet tudi ne more svojih davkov nikamor skalkulirati, kot to dela marsikateri stan, ki res mora plačevati več davkov kot kmetje. No-sorialno je, da mlekarska društva zaslužijo z raz-pečavaujem mleka, s katerim Imajo opravila le pol dne, toliko kot pridelovalci mleka, ki imajo z istim mlekom samim vsaj toliko dela. Neprimerno več pa imajo dela z rejo krav. Kdor opazuje, vidi. kako slabo živijo, kako revno so napravljeni in kako borno opravo imajo; pač svojim dohodkom primerno. Nelepo je predbaeivanje čistega dobička mlekaricam, ki dostavljajo mleko na dom. ker ne damo zaslužiti prekupčevalcem mleka. Mleko je treba dostavljati ob vsakem vremenu in ob še tako grdi poti. Dostikrat bi ga marsikdo ne hotel prevzeti za dostavljanje, če bi ga mu darovali. Toliko v obrambo koristi pridelovalcev mleka. Vsak diktat odločno odklanjamo. — Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico.
Iz štajerske.
Senzaeionelno odkritje novorojenčka po deveteh mesecih. V Trnavi, občina Gomilsko, prijetni in mimi vasici lepe Savinjske doline, je bilo pretekli teden mnogo strahu, razburjenja, govorjenja in šepetanja. Zgodil se je slučaj, kakršnega še ne beleži sodnomedi-cinska kronika. V tamkajšnji znani F.-ovi gostilni sta šli pretekli teden pri belem dnevu domača hčerka in pa natakarica s petrolejsko svetilko iskat mladičke domače mačke, ki jih je skotila tam nekje v temnem kotu na podstrešju. Ko domača hči sveti in išče na podstrešju mačiee, zagleda tik za strešnim robom namesto mačic golo dete, mirno ležeče na priprosti blazinici Ko posveti bližje in opozori tudi svojo spremljevalko na izredno najdbo, opazita obe, da je dete mrtvo. Prestrašeni in polni groze oddrvi la obe proli stopnicam tako urno, da sta razbili gorečo svetilko. Zasopljeni planeta v hišno vežo, ne da bi se upali stvar takoj povedati strogemu, a dobremu hišnemu gospodarju, gostilničarju in posestniku g. F. Še ie čez nekaj časa, ko sta si odpomogli od prvega strahu, sta razkrili gospodarju izredno odkritje na podstrešju. Hišni gospodar je o stvari obvestil takoj oroz-ništvo z Gomilskega, ki je ugotovilo, da je najdeno dete povila domača dekla. Pri zaslišanju je dekla dejanje takoj priznala in povedala, da je povila dete že lansko leto dne S. septembra. Izjavila pa je, da je prišlo dete mrtvo na svet. Po izpovedi domačih ni nobeden opazil niti najmanjše izpremembe na dekli v kritičnem času. Le to se spominjajo vsi dobro, da je bila dekla na praznik Male Gospojnice, t. j. 8. septembra lanskega leta nekaj bolna. Radi lega je takoj ob odkritju deteta padel sum na to deklo. — Mrtvoro-jenček je ležal na podstrešju F.-ove gostilne od 8. septembra 1924 pa do julija letošnjega leta, torej devet mesecev. Najbolj čudno in nerazumljivo na celi stvari pa je, da je bilo dete — kljub temu, da je bilo golo in na zraku — popolnoma ohranjeno in neizpre-menjeno! Bilo je kakor ravnokar porojeno. Nobenega znaka razkroja ni bilo opaziti na drobnem teleseku in tudi smrdelo ni! Domači, ki so bili skoraj dnevno na podstrešju, niso opazili ali začutili nobenega neprijetnega duha, ki bi moral biti v takem slučaju. In niti miši, niti podgane, uiti mačke se niso dotaknile golega deteta celih devet mesecev. Vsled tega izrednega slučaja je sodna komisija iz Vranskega z lahkoto ugotovila, da je bilo dete res mrtvorojeno. Neprevidno mater so odpeljali v zapore okrajne sodni je na Vranskem, kjer se bo morala zagovarjati samo radi tega, ker ni skrbela z« babisko pomoč ob porodu.
Haročaite .Slovenca'!
IZ MARIBORA.
Delavska zveza. V soboto, to je II1. julija, se vrši seja pripravljalnega odbora za Delava sko zvezo. .Vabijo se vsi zaupniki Delavsko zveze kakor tudi strokovne zveze. Seja se vrši v pisarni JSZ, Aleksandrova uL 6 ob 7. uri zvečer. Prosimo polnoštevilne udeležbe.
Knjižnica ^Prosvetne zveze« je urejena in bo na razpolago občinstvu v najkrajšem času, in sicer ob delavnikih od 9.—12. nre in popoldne od 4.—6. ure. S tem bo ustreženo dolgotrajni želji našega mariborskega občin-stva, ki je dolgo bilo brez dobro urejene ljudske knjižnice. Knjižnica se nahaja v prostorih »Prosvetne zveze«, I. nadstropje Zadružne go-spodarske banke. Pristojbine so malenkostne. Lepo urejeno knjižnico priporočamo v obilen obisk.
Glede na ponovni napad »Jntra.« na našega mariborskega župana dr. Leskovarja zaradi renovacije županove sobe na magistratu, ki je popolnoma neosnovan in prozorno izmišljen, odgovarjamo za danes samo tole: Z zadevo nima župan dr. Leskovar nikake zveze, je ni naročil in sploh ni bilo govora o tej rešitvi. Zadevo je sprožil mestni stavbeni urad. Sploh pa, kakor čujemo, bo župan dr. Leefeo-var sam na prihodnji seji občinskega sveta dne 14. t. m. odgovoril in si bo tudi »Jutro« na jasnem, dasi že davno ve, kako je s stvarjo — v resnici!
Jugoslovanska strokovna zvem priredi 7. in 8. septembra 11. delavski dan za svoje mariborsko okrožje. Prvi dan bo posvečen praktični izpopolnitvi delavske organizacije, na drugem dnevu pa se bodo podala temeljna načela za upostavitev nove stanovske delavske kulture. Za referate so naprošsni strokovnjaki v tem gibanju: Dr. Korošec, dr. Jeraj, dr. Gosar, dr. Veble, Marko Kranjc, Franjo Zebot, Jože Stabej in A. Semenič. Oba delavska dneva se vršita v dvorani Zadružne gospodarske banke. Naprošen je za vse udeležence 75% popust. Natančnejše podatke po-dTobno objavimo.
Prvo sadje na trgu se ie začelo nuditi prijateljem take hrane. Seveda — skoraj bi rekli — le za šport, kajti kilogrami gredo kar po 200 kronah!
Prireditev tuk. prostovoljnega gas. društva, ki je bila prvolno določena na 12. t m. se je preložila na 9. avgust. To se pravi, agi-tirati je treba več za tombolo!
iz celja.
POROČILO 0 ANKETI GLEDE REGULIRA* NJA CEN ŽIVILSKIM POTREBŠČINAM.
V naslednjem podajamo natančnejše poročilo o tej anketi. Na povabilo g. župana dr. Hrašovca so se te ankete udeležili dne 8. t m. g. dv. sv. žužek, g, vi. sv. Senekovič in mag. svetnik Šubic, poleg teh tudi načelnik mesarske, pekovske, gostilničarske in kavarnarske stroke ter kot zastopnik kmetijstva g. ravnatelj Levstik in celotni obrtni in tržni odsek mestne občine. Najpreje se je razpravljalo o ceni mesa, kjer se je ugotovilo, da so cene drugovrstnega mesa v Celju dražje kakor v Mariboru in Ptuju, kljub temu da obstoja Se vedno padajoča tendenca pri ceni živil. Načelnik mesarske zadruge g. Rebeschegg pravi, da se v drugih mestih radi tega cene pri mesu nekoliko nižje, ker se tam kolje sanska mala živina, koje cena je seveda že precej nižja kot cena domače živine. Celj^nke (gospodinje) pa da odklanjajo tako bosansko meso. Pri tem opozarja g. Rebenschtsgg, da so cene kožam že tekom 6 mesecev polovično ceneje, kot v letu 1924. in da je vsled lega cena usnju in usnjatim izdelkom še vedno stalna. G. mag. svetnik pripomni pri tem, da bi bilo dobro regulirati tudi cene za obutev. G. Rebenschegg pravi, da se me^o prodaja sedaj po naslednjih cenah: prvovrstno volovsko meso 17—19 Din, drugovrstno volovsko meso 15 do 16 Din, teletina [1.8 Dir. — Nato je prišlo v razpravo vprašanje mle^a. Tu se je posebno poudarjalo, da nakupuje mlekarska zadruga v Št Juriju ob j. ž. mfrfto po Din 1.75 za liter, zato je mleko na našem trgu predrago. Zahteva se, da naj obveljajo enotne cene in si-cer po Din 2.50 z u liter mleka. G. rav. Levstik pripominja k temu, da so producenti mleka pač voljni koncedirati, da se prodaja mleko na trgu po Din 2.50 liter, medtem ko naj bi bila določitev cen mleku, Id se donasa na dom, prepuščena svobodnemu dogovoru. Glede ugovc-ra, da so cene senu padle, mora omeniti, da je letošnje seno zelo slabo in da morajo vsl<;d lega kmetje krmiti živino z otrobi in žitom, kar zelo podražuje produkcijo mleka. Apelira tudi, da se mora upoštevati stališče kmeta, ki je v sedanjih čaeih vedno slabše. Dolgovi pri posojilnicah se vedno večajo in tako tudi davld. — Glede cen kruhu in pecivu se je od magistratnih zastopnikov zahtevalo, da se naj peče kruh samo v oblikah po 1 kg, pol kg in četrt kg in se pri tem cene kruhu znižajo. Načelnik pekovske zadruge g. Zanič pojasnjuje, da zahteva občinstvo samo kruh po Din 2.50 in po Din 5.—, kar pa seve ne odgovarja oblastveno zahtevanim oblikam. Vendar pa da imajo peki kruh v sa-logi po omenjeni teži, ki pa gre v promet le v zelo malih količinah. Pekovska zadruga je glede cen kruhu že sama pripravila načrt in ga predložila velikemu županu v Mariboru in Ljubljani. .V tem načrtu je natančno podana kalkulacija, ia oznučena najnižja in najvišja cena, med katerima se naj prodaja kruh, a vedno uDoStev-alo lene moke, Od L januarja
Šle*. 15*
SLOVENEC, dne 11. julija 1925.
Stran S.
1825 do 1. julija 1926 se je cena moki sedem-najstkrat spremenila in to vedno na škodo pekov. — Po kruhu so prišle na razgovor cene v gostilnah in kavarnah. Sklicatelji ankete so sami predlagali, da bi se ta obrt z ozirom na 'različno režijo med posameznimi podjetji razdelila na dve kategoriji. Tozadevno pripominja g. Rebenschegg, da v Celju ne obstoja ni-kaka potreba do upeljave teh dveh kategorij. V Celju je nad polovico takih mesarjev, ki Imajo poleg mesarije tudi gostilno, vsled tega so ti gostilničarji v stanu z ozirom na veliki promet in temu dosledno tudi nizkimi cenami pritiskati na druge gostilničarje. Tudi je mesto Celje premajhno, da bi uvedli tu dve kategoriji. G. Berglez zastopa stališče, da so cene v kavarnah itak že nizke. Kava se dobiva še vedno po istih cenah kakor v letu 1924. Režijski stroški so posebno, ako se upošteva časopisje, tudi na isti višini kakor preje. — Končno se je načelo tudi vprašanje cen zelenjave na trgu. Obrtni in tržni odsek zahteva, da se tudi te cene znižajo. V tem smislu pred-,laga svet. Senekovič, da se povabijo na dogovor tudi vsi prodajalci sadja kakor tudi vrtnarji in se jih pozove, da tudi oni znižajo do 1-. julija cene svojemu pridelku.
Okrajni glavar g. Žužek še nato pozove vse predstavitelje obrti in trgovine, da znižajo cene do prihodnjega pondeljka, ko se bo vršila nova anketa in naj to vprašanje med tem časom obravnavajo v 9vojih zadrugah. Naj se to znižanje sigurno izpelje, da ne bodo posamezne osebe, kakor tudi časopisje imelo več povoda pisati o Celju kot o najdražjem slovenskem mestu. Ako bi se do pondeljka ne doseglo v tem oziru soglasja, bo uradna oblast cene sama določila in iste tudi z vso strogostjo izvedla.
Naziranje obrtnikov o draginjski anketi. Iz obrtniških krogov smo prejeli naslednje misli o prizadevanju po znižanju cen živilom: Kakor je trud naših oblastev osobito g. župana dr. Hrašoveca za dosego znižanja cen vse hvale vreden, se je na zadnji anketi opazilo, da se kličejo na take pogovore same take osebnosti, ki same nikoli niso merodajne za ureditev splošnih živilskih cen. Mislimo, da ne more biti rokodelec in mali obrtnik odgovoren za draginjo. Rokodelec kakor tudi obrtnik sta že itak preobremenjena z velikimi najemninami, davki in drugim vedno obnavljajočimi se davki. Krivci neznosne draginje se morajo iskati drugje. Poglejmo cene najpotrebnejših predmetov kot so: moka, sol, kvas, mast, olje, premog, petrolej, železo, obutev, usnje, obleka in perilo. Tu pridemo povsod na isto: Kmet producent in predelovalec polsurovin ne dobi ta svoje izdelke nikoli cene, ki bi odgovar-; jale današnji draginji. Pri obeh, pri kmetu in obrtniku se opaža isto, da se njegovi dolgovi večajo in da more le malokdo vzdržati svojo posest na predvojni višini. Obrestna mera, trikrat v zlatu preplačani davek, pogrešeno socialno skrbstvo, ogromna tovornina in voz-nina, prepožrešna špekulacija naših bank, vse to je krivo, da ne moremo priti do prave veljave našega denarja in ustaviti draginjskega vala. Tu bi morali naši idealni upravni uradniki zastaviti svoj trud in seči enkrat v to gnezdo, pa bo draginje kmalu konec.
Iz ostale Jugoslavije.
Padec italijanske lire in cene v Dalma-rtji. Kakor znano, dobiva Dalmacija večji del živil, posebno moke iz Italije. Vsled zadnjega padca lire so cene moke v Dalmaciji znatno padle. Na italijanskih ladjah se prodaja moka >00< na debelo po Din 5.50, na drobno pa po Din 6.— kg, prvovrstna niderica stane v nadrobni prodaji Din 5.75. Oblast je temu primerno znižala cene kruhu.
Predor skori Ivan-plataino. Te dni so začeli vrtati predor na Ivan-planini, ki bo tvoril važen del železniške zveze z morjem.
Požar v bitoljski kaznilnici. V bitoljski kaznilnici je nastal te dni silen požar, ki je popolnoma uničil oni del zgradbe, v katerem je bil nameščen, orožniški bataljon. Škoda znaša do 3 milijone dinarjev. Zažgali so kaznjenci.
Solarne v Ulcinju. Uprava monopolov je odobrila načrte za zgradbo velikih modernih solarn v Ulcinju na črnogorski obali ob Jadranu. Solarne so zamišljene v tolikem obsegu, da bo produkcija soli zadoščala /a celo državo. Gradbeni stroški so proračunani na '10 milijonov dinarjev.
Iz Koroške.
t ŽupnikVVarmuth. Dne 26. m. m. je umrl v Bistrici na Žili tamkajšnji upokojeni župnik Janez Warmuth. Bil je rojen Zilan iz ugledne in narodnozavedne Miklanove hiše. Rojen je bil 1865, v mašnika posvečen 1892. Začasa vojne, ob plebiscitu in kasneje je prestal vse mogoče preganjanje, tako da se je uničil duševno in telesno. Leta 1923. je nvoral v pokoj. Ob pogrebu, ki so se ga udeležili župljani z občinskim odborom, šolo in požarno hrambo, se je pokazalo, kako zna ljudstvo ceniti in spoštovati svoje duhovnike. Ob grobu je govoril duh. svetnik Anton Pelnar, župnik v Sv. Štefanu.
Zlata mašru Duhovni svetnik prof. Janez Huter, ki shinuje pri šolskih sestrah \ Nar. šoli v Št. Jakobu v Rožu, bo obhajal dne 26. t. m. v tamkajšnji farni cerkvi zlato sveto mašo.
Kmetijsko šolsko na Koroškem in Slovenci. Na Koroškem imajo celo vrsto kmetijskih šol, ki pa v nobenem oziru ne vrše svoje naloge. Prvič so te šole zelo slabo ustrojene in učence bolj odtujujejo kmetskemu stanu nego jih usposobljajo zanj. To priznavajo Nemci sami. Razen tega so pa te šole politične trdnjave »landbunda«. Za Slovence pa sploh ne pridejo vpoštev, ker je učni jezik na njih izključno nemški. >Koroški Slovenec«, ki se v zadnji številki peča s tem vprašanjem, piše med drugim »Brez vsakega strokovnega pouka v maternem jeziku so danes naši kmetje in mladeniči, ker niti vlada, še manj seveda naša deželna oblast se ne zganeta, da bi dobili slovenskega potovalnega učitelja za kmetijstvo. Sedanjemu deželnemu glavarju, kot nekdanjemu slovenskemu potovalnemu učitelju je pač znano, kako dobro so bila obiskovana njegova zborovanja, na katerih je predaval o strokovnih vprašanjih v slovenskem delu Koroške, kar je pač dokaz, da je slovenski kmet ukaželjen. Da bi pa hodili, poslušat na »gau-vereinovet shode različne češke ali poljske re-negate ali pa Nemce iz rajha, ki predavajo v nerazumljivem jeziku, pač nihče ne more zameriti. r
h Primorske.
Načrt za novi tržaški grb. Tržaška pokrajina si hoče omisliti nov grb ter je poverila posebno komisijo z nalogo, da vprašanje prouči in poda svoje predloge. Kakor poroča »Piccolo«, je sedaj predložil slikar Avgust Bucik načrt za grb, ki odgovarja vsem zahtevam.' Grb, v katerem naj bosta združena, a vendar razvidna mestni in pokrajinski grb, je sestavljen sledeče: Temelj tvori ščit, ki je razdeljen v dve polji: zgornje modro z italijansko zvezdo v beli barvi, spodnje belo z zobča-stim robom in helebardo mesta Trsta v modri barvi. »Piecolo-s pravi, da ta načrt odgovarja vsem pogojem in je sposoben, da se vzame vpoštev.
Gospodarstvo.
Ugodno sadno stanje na DoSenlskem.
Dcčim jc na Dolenjskem sadno drevje preteklo leto pra*' malo, po nekod pa sploh nič obrodilo, so letos posebno jabolka in pa orehi povsod močno obloženi, tako da se jablane že sedaj pod sadno težo vpogibajo. Ponekod so tudi češplje prav polne in zdrave, kar je pri češpljah pri tako mokrotnem vremenu izjema. Hruške so se pa slabeje obnesle; sicer pa teh tudi ni vtliko.
Ker je v ljubljanski okolici in po Gorenjskem ter baje tudi po onih brajih Štajerske, kjt r so imeli lani obilo sadja, prav pičel nastavek, se ho uudila letos Dolenjski ugodna sadna, kupčija, č.- bo sadje ostalo do zoritve količkaj zdravo 'n ri.-pokvarjeno.
Sicer nastopa na neškropljenih drevesih škrlup, ki bo mnogo sadja kolikortoliko deformiral in ga napravil nesposobnega za po-voljno kupčijo, toda ostalo bo še vedno veliko zdravega in lepega sadja, ki se bo vsled dtvoljiie zemeljske moče pravilno razvilo in dobro dozorelo.
Da se jeseni ta pridelek preveč ne zavrže, bi sc morale sadjarske in kmetijske podružnice že sedaj pobrigati za večje ljubljanske in tuje odjemalce, ki bi prevzeli oh sadnem času cele vagone izbranega sadja na določenem kraju.
Poleg Ljubljane bodo Zagreb, Srem, Trst, Keka, Stišak in morda tudi Egipet (Aleksan-drija) gotovo dobri odjemalci, če se jim nudi lepo enotno blago po primernih cenah. Sicer obvlada Italijo in Egipt najbolj Tirolska s svojim izbranim sadjem, toda če se postavi na trg konkurenčno blago ali vsaj primerno blago po konkurenčnih cenah, se tekmeca povsod prav kmalu izpodrine.
Pa tudi če bi ne bilo mogoče iz enega o!i drugega vzroka spraviti veliko lepega sadja v promet, se pa napravi toliko več ja-bolčnika, ki bo imel dovolj odjemalcev v lastni deželi.
Letos primanjkuje delavske pijače povsod, osobito pa po Dolenjskem, ker vino so mali producenti večinoma že jeseni poprodali, a jabolčr.ika niso lani nič pridelali. Zato gre sedaj marsikateremu posestniku trda za pijačo, katero delavci ob košnji, žetvi in vino-gradski kopi brezpogojno in v obilici zahtevajo. Kdor ima dobrega in odvisnega jabolčni-ka ali tepkovca v zalogi, naj v listih oferira, ker se zanj gotovo marsikdo oglasi. Dctičnik naj' naznani obenem tudi ceno oferirani pi-jfiči postavljena na bližnji kolodvor, da se ve kupec takoj orijentirati.
Umestno bi bilo tudi, ko bi se letos priredile jeseni v par krajih na Dolenjskem sadne razstave združene z grozdno razstavo, da se obenem pokaže tudi letošnji grozdni pridelek in s tem vzbudi večje zanimanje za te raz-! stave.
Tako razstavo nameravajo prirediti v Novem mestu na Grmski šoli, a dobro bi bilo, ko bi se priredila vsaj še ena enaka v Krškem ali v Brežicah, ter eventualno še ena v Metliki ali v Črnomlju.	Fr. Gombač.
Znižan tarif za prevoz piva. Prometno ministrstvo je sklenilo s 15. julijem t. 1. znižati tarifne postavke za prevoz piva, da bi odgovarjale predvojnemu stanju. Po novi tarifi se plača za 100 km Din 1060 (dosedaj Din 3100), za 200 km Din 1820 (dosedaj Din 5460), za 300 km Din 3250, za 500 km Din 5630 (dosedaj Din 11.000). Upamo, da bo znižanju tarifa sledilo tudi odgovarjajoče znižanje cen pivu.
Liška železnica. Pred meseci so poročali
listi, da sc bo otvorila liška proga dne 28. junija t. 1. 28. junij je prešel; sedaj pa zopet poročajo iz Belgrada, da se bo otvorila ta proga dne 25. t. m. 26. pa se da že na razpolago javnosti. Upamo, da bo vendar enkrat prišlo do otvoritve te tako važne proge, na. katero čakamo že od leta 1919. sem.
Hitro poslovanje. »Trgovski glasnik« v Belgradu prinaša na naslov finančnega ministra sledeče pismo: »Vranjska banka Vas prosi, da najdete način in pot, da bi banka mogla spraviti v državno blagajno 15.000 Din za račun in žigosanje delnic. Ravnateljstvo neposrednih davkov na zahtevo banke tri mesece ne prinaša rešitve.« 6.7. 1925. Vranje. —< Vranjska banka. Brez komentarja!
Emisije v Sloveniji. V teku prvega polletja 1925. so zvišala 3 podjetja svoj kapital in sicer za svoto 4,562.500 dinarjev. Nova delniška družba ni bila ustanovljena nobena. Državnih posojil ni bilo nič emitimnih.
Razstava v Srem. Mitrovici. V Srem. Mi-trovici se vrši od 16. do 23. avgusta 1925 If obrt no-industrijska in I. gospodarska razstava. Prijavni rok traja do 15. t. m. Prijavnice je dobiti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice. Ministrstvo saobračaja je dovolilo 50% popust na železnicah za vse brze, potniške in mešane vlake razen brzih vlakov št. 6 in 7 in luksuznih vlakov S. O. E. in to za vse državne železnice.
Žetev v Rusiji. »Izvestja« pišejo, da bo letos po 8 letih v Rusiji prvikrat normalna žetev. Pridelek vseh vrst krušnega žita cenijo na 3700 milijonov pudov (pud ima 16.38 kilograma).
borza.
Dne 10. julija 1925.
DENAR.
Zagreb Italija 2.076—2.10,, (2.0811—2.1110), London 275.55—278.55 (276.50- 279.50), Ne\vyork 5«.54—57.34 (56.63—57.43), Pariz 2.6650—2.7150 (2.675—2.725), Praga 1.6802—1.7042 (1.680-1.704), Dunaj 7.965—8.085 (7.99—8.11), Curih 11.03—11.13 (11.045—11.145), Amsterdam 22.69—22.99.
Curih. Rolirrad 0.05 (9.05). Italija 18.95 (18.9), London 25.04 025.04), Newyork 515.125 (515.10), Pariz 24.20 (24.15), Praga 15.25 (15.25), Dunaj 72.55 (72.55).
Dunaj. Devize: Belgrad 1247, Budimpešta 144.80, Kodanj 3449.50. London 26.18, Milar. 709.35, Nevvvork 3347, Pariz 13.585. — Valute: dolarji 70.585, angleški funt 9442, francoski frank 3330, dinar 1246, češkoslovaška krona 2100.75.
Praga. Devize: Lira 1243.37, Belgrad 59.5, Pariz 164.10, London 159, Newyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odst. inv. posojilo 65 (den.), voj« na odškodnina 230—238, Celjska posojilnica 201, Lj. kre.lit la 225—265, Merkantilna 101—104, Praštediona 800 —807, Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarne 104—134, Trbovlje 327—338, Vevče 100 —110, Stavbna družba 165—180, 4 in pol odst. zastavni listi 20 (den.), 4 in pol odst. kom. zadolž-nice 20 (den.).
Zagreb. Hrv. eskomptna 104—105, Kreditna, Zagreb 106—107, Uipobanka, Zagreb 56—57, Ju-gobanka 98—100, Praštediona 800 —805, Slavenska 69—70, Lj. kreditna 235—250, Eksploatacija 28, Šečerana 497.50—505, Gutmann 365—370, Slavonija 46, Trbovlje 320—325, Vevče 100—105, 7 odst. inv. posojilo 65.50, vojna odškodnina 232 —240.
Dunaj. Efekti: Živnostenska 60.9, Alpine 33.9, Greinitz 14.8, Kranjska ind. družba 48.5, Trbovlje
42.5,	Hrv. eskomphia 12.78, Leykam 17.1, Hipo-banka, Zagreb 6.8, Avstrijske tvornice za dušik
17.6,	Gutmann 6.9, Mundus 9.3, S)avex 18.5, Slavonija 5.6.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Trami, monte, fco meja 330 (bi.); smrekove in jelove deske, 25, 30 mm, fco meja 520 (bi.); smrekovi brzojavni drogi, 9 m, 12-13, 10-12, 13-15, fco meja 275 (den.); bukova drva, 1 m dolž., fco nakl. postaja 3 vag., zaklj. 20. — Žito in poljski pridelki: Pšenica Hard\vinter II., fco Postojna trans. 2 vag., zaklj. 380; koruza, slavonska, par. Velike Lašče 1 vag, zaklj. 225.	*
Otroka kapitane Granta. 19
(Potovanje okoli sveta.) francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
»Gospod Paganel,« je rekla lady Helena, »če bi Sk) le za vožnjo za zabavo, bi vam dejala: ,Pojdimo vsi skupaj v Indijo, in lord Glenarvan bi mi ne oporekal. Toda D u n c a n gre iskat zapuščenih ponesrečencev na patagonski obali in ne more opustiti svojega človekoljubnega cilja'.. .«
V par minutah so pojasnili francoskemu sopotniku, zakaj gre; zvedel je, kako jim je božja Previdnost dala v roke listine, in je bil videti zelo ganjen. Tudi njega je zanimala zgodba o kapitanu Grantu in navdušil velikodušni predlog gospe Helene.
»Gospa,« ji je rekel, »dovolite mi, da občudujem vse vaše ravnanje v tej zadevi, da vas občudujem brez pridržka. Naj vaša jahta nadaljuje svojo pot, ne mogel bi si odpustiti, če bi se zaradi mene zamudila le za en dan.«
»Ali se torej hočete pridružiti našim poizvedovanjem?« ga je vprašala lady Helena.
»Nemogoče, gospa, izpolniti moram svoje poslanstvo. Izkrcam se pri prvem postanku ..
»Na Madeiri tedaj,« je pripomnil John Mangles.
»Pa naj bo torej, na Madejri. Tako ne bom oddaljen od Lisbone več kot osemdeset milj, tam počakam na drugo ladjo.«
»Naj se zgodi po vaši volji, gospod Paganel,« je dejal Glenarvan. »Kar mene zadeva, sem presrečen, da vas morem imeti kot gosta vsaj nekoliko dni na krovu. Da li se le preveč ne dolgočasite v naši družbik
»Oho, mylord,« mu je vpal v besedo učenjak, »ali ne veste, da sem ves zadovoljen, da sem se tako
prijetno zmotil. Vendar pa priznam, da je človek, ki se je napotil v Indijo in ki jadra proti Ameriki, le nekoliko smešen.«
Vkljub temu žalosti polnemu pomisleku se je Paganel kaj kmalu spoprijaznil z zamudo, ki je ni mo-
gel preprečiti. Pokazal se je v vsej svoji ljubeznivosti, veselosti in — raztresenosti. Dame je s svojo dobro voljo in šegavostjo naravnost očaral; še predno se je dan nagnil, je imel na krovu same prijatelje. Na njegovo prošnjo so mu pokazali znamenite listine. Študiral jih je skrbno, dolgo, natančno. Nobena druga razlaga se mu ni zdela mogoča. Mary Grantova in bralec sta ga zares zanimala. Vlil njima je novega upanja. Način, kako jc predvideval dogodke, posebno pa gotovi uspeh, ki ga je prorokoval D u n c a n 11, so izvabili deklici smehliaj. Po oiravici povedano, da ni
bilo tistega presnetega poslanstva, čisto gotovo bi se bil pridružil reševalcem kapitana Granta.
Kaj šele z gospo Heleno! Ko je izvedel, da je hči Viljema Tuffnela, se je utrgal nad njo pravi pravcati oblak navdušenja in vzklikov občudovanja. Njenega očeta je bil poznal. Kakšen učenjak in kako pogumen! Koliko pisem sta si pisala, ko je bil Viljem Tuffnel dopisujoči član Zemljepisne družbe! On, on sam ga je seznanil z gospodom Malte-Bmnom! Kakšno srečanje, kakšna radost, popotovati s hčerko Viljema Tuffnela!
Končno si ni mogel kaj, da ne bi zaprosil gospe Helene za dovoljenje, da jo sme poljubiti. Lady Gle-narvanova mu je dovolila, čeprav ni bilo čisto »dostojno«.
Osmo poglavje.
Junak več na Duncanovem krovu.
Medtem je jahta, ki so jo gnali ugodni severnoafriški tokovi, hitro jadrala proti polutniku. Dne 30. avgusta so zagledali popotniki v daljavi Madeiro. Glenarvan je, veren svoji obljubi, ponudil gostu, da ga izkrca.
»Dragi lord,« je dejal Paganel, »nobenih sitnosti ne smete imeti z mano. Ali ste imeli pred mojim dohodom na krov namen, da se ustavite na Madeiri?«
—	Ne, je dejal Glenarvan.
—	Pa mi torej dovolite, da izrabim posledice svoje nesrečne raztresenosti. Madeira je preveč znan otok, za zemljepisca ni tam nič privlačnega. Vse so že povedali, vse napisali, kar bi moglo zanimati; sicer pa je v polnem propadanju, kar zadeva vinogradništvo. Mislite si: na Madeiri ni več vinogradov! Trgatev je dala J. 1813. še milijon hektolitrov vina, 1. 1845. le še 130.000 lil. Danes no pridelajo več kot 25.000 hI! To je žalosten prizor. Če vam ie torej vseono, prista-nimo na Kanarskih otokih.
N 4>
ta
Stran 6.
SLOVENEC, dne 11. julija 1925.
Stev. 153.
Dopisi.
Trži?.. Pretekle dni je g. dopisnik v »Jutru* povedal, da namerava g. župnik prizidati cerkev, kar po dopisnikovem mnenju nikakor ni potrebno. Radi verjamemo, da je za tistega gospoda cerkev tadosti velika, ker jo gotovo le redkokdaj obišče. Drugače pa je za nas, ker se moramo drenjati po vseh kotih in iskati prostora; o sedežu niti ne govorimo. G. dopisnik v »Jutru« pa želi imeti nove kvonove v cerkvi sv. Andreja. To pa je upravičeno •ker potreben bi bil vsaj en silno velik zvon, da bi tudi tisti g. dopisnik slišal, kadar vabi k duhovnim vajam ali kateri drugi pobožnosti, tako pa mali zvon slišijo vedno le ene in iste osebe, čeprav so morda veliko bolj oddaljene od cerkve sv. Andreja kakor pa g. dopisnik, pa vendar sli-Sijo in pridejo. Svetujemo g. dopisniku v »Jutru*, naj blagohotno prispeva primerno vsoto, za primanjkljaj pa naj poprosi svoje tovariše in cerkev fev. Andreja bo dobila zvonove in farna se bo po Se začrtanem potu podaljšala. Stvar bo v redu. Iste-tnu gospodu tudi ni po volji, da g. župnik sodeluje pri usnjarski zadrugi (najbrž je tukaj malo ne-voščljivosti!), da naj se raje briga za cerkev, zato baj se tudi g. dopisnik >Jutra, briga rajši za svoje zadeve, cerkvene pa naj prepusti g. župniku.
Brežice. V nedeljo 28. junija so imeli pri tukajšnjem prostovoljnem gasilnem društvu slavnost. Vršilo se je namreč odlikovanje zaslužnih mož pri tukajšnjem gasilstvu z zlatimi in srebrnimi kolaj-bami. Zanimivo pa je, da se te redke slavnosti ni udeležil župan mestne občine, g. dr. Zdolšek, kakor tudi njegov namestnik ne, dočim je počastit lo redko slavnost s svojo navzočnostjo g. okrajni glavar Gregorin. Čast njemu, ki je izpregovoril par lepih besedic. Na mestu bi bilo, da se udeleži takšne slovesnosti tudi g. župan ali vsaj njegov Mamestnik, ko je vendar požarna bramba bolj v korist občini ko okrajnemu glavarstvu. Seveda g. jžupan se je moral na predvečer odpeljati, kar dokazuje, kako nesimpatično mu mora biti naše ga-Bilstvo, ker je nadstrankarsko, dočim se zanima naš g. župan za vsako drugo politično društveno prganizacijo, seveda samo, če je organizirana na temelju politične stranke žerjavovskih nazadnjakov.
Žirovnica. Tukajšnja podružnica Jug. Matice priredi v nedeljo 12. julija v Svetiuovi gostilni svojo običajno veselico, združeno s tombolo. Vse dosedanje prireditve podružnice so imele kar najlepši uspeh, dokaz največje požrtvovalnosti vseh faranov. Nadejamo se, da tudi letos uspeh ne bo izostal, zlasti še, ker bo nudila veselica vsakomur mnogo zabave, pri tomboli pa v slučaju sreče tudi mnogo koristi. Zvečer bo vesetični prostor bajno razsvetljen. Radi tega vabimo vse, ki čutijo narodno, da se udeleže veselice ter opozarjamo /.lasti nedeljske izletnike na ugodno železniške zveze. Pričetek žrebanja ob štirih popoldne.
Cerkveni vestnik.
Duhovne vaje za učiteljic in uradnice (bivše gojenke Lichtenthurnovega zavoda) se prično dne 6. avgusta zvečer ob (5 in trajajo do 10. avgusta zjutraj. Vodil jih ho g. Ludovik Šavelj C. M. Vse, ki se jih hočejo udeležiti, naj se po možnosti do 1. avgusta priglase vodstvu zavoda. Vabljene so tudi one, ki niso bile gojenke tega zavoda.
Orlovski vestnik.
Polovična vožnja po šclczniri je dovoljena za
vse okrožne prireditve, ki se vrše to nedeljo, dne 12. julija. Udeleženci naj kupijo na vstopni postaji celo vozno karto in prosite, da se vam žigosa z mokrim postajnim dnevnim žigom. Na izstopni postaji vozne karte ne smete oddati, ker vam velja v zvezi s potrdilom, ki ga dobite na kraju prireditve, tudi za vožnjo nazaj.
Ekspoziturna prireditev v Kamniku. Za polovično vožnjo je zaprošeno. Ne pozabite zahtevati pri vstopni blagajni mokri žig. Listkov v Kamniku ne smete oddati. Izkaznice boste dobili v Kamniku v pisarni E. L. in na telovadišču.
Koroško orlovsko okrožjr, ima svojo prireditev dne 12. julija na Prevaljah. Spcred: Ob 8 zjutraj sprejem članov in gostov na kolodvoru, ob 10 sv. maša in pridiga, nato obhod po Prevaljah. Popoldne ob pol 2 slovesne večernice, ob 2 javna telovadba na Fari z jako zanimivim sporedom. So-
deluje domača godba. Na telovadišču bo preskrbljeno tudi za vsakovrstna okrepčala. Zveza z vlakom zlasti iz Maribora jako ugodna. Polovična vožnja dovoljena z odlokom št. 69.202. Na svidenje 12. julija v našem lepem Korotanu. Bog živi!
Novomeško okrožje ima svojo prireditev jutri v Toplicah pri Novem mestu. Prireditev je celodnevna, vožnja polovična.
Celjsko orlovsko okrožje si je izbralo Laško pri Celju za kraj svoje letošnje prireditve v nedeljo 12. julija.
Knjige in revije.
»Mati vzgojiteljica.;: Pred kratkim je izšla druga izdaja te knjige, ki je že doslej služila kot nekaka učna knjiga za vzgojeslovje na gospodinjskih tečajih. Nova izdaja se je prav tej svrhi primerno preuredila in izpopolnila s poglavjem o temeljnih naukih dušeslovja. Knjiga podaja vodilne misli iz krščanskega vzgojeslovja in navaja kratko vse, kar treba vedeti o negovanju duše in telesa deteta. Dodani so odstavki o vzgoji nepolnočutnih otrok, o stiku doma s šolo in o vstopu v življenje ter samovzgoji. Pomen domače vzgoje dobro označuje knjiga v zadnjem odstavku: »Ž mrzlično naglico živimo nekako vsakdanje, prevsakdanje življenje. Škodo tega v-venja more le pravo družinsko življenje preprečiti. Središče družinskega življenja je pa mati, ki skrbi s tiho domačnostjo in materinsko ljubeznijo za protivno utež vsej povnanjenosti družinskih članov, zlasti doraščajočih sinov in liče-ra.< Da bo pa mati sposobna za to svojo nalogo, I se mora sama neprestano vzgajati in izobraževati, j Temelj za to ji nudi predležeča knjiga, ki jo toplo i priporočamo. Knjigo je založila uprava dekliškega j lista »Vigred« v Ljubljani.
izpred sodišča.
Krivo pričevanje. Zlo rodi zlo — greh rodi j greh. Ta globoka svetopisemska resnica se je izka-, zala jasno v slučaju, ki so ga obravnavali te dni j pred kazenskim senatom deželnega sodišča v Ljub-i ljani. Kot obtoženca sta stopila pred zeleno mizo
služkinja Frančiška Štele in pa njen bivši gospodar posestnik Ivan Zupan. Obtožena sta bila od državnega pravdnika in sicer Frančiška radi krivega pričevanja, on pa radi napeljavanja in prigovarjanja h krivemu pričevanju. Dejanje se je vršilo v kratkem povedano takole: Gospodar Zupan je imel že delj časa s svojo služkinjo Steletovo nedovoljeno razmerje. Ko je opazila Steletova posledice, ga je opozorila, češ, da naj ukrene potrebno. On pa je ukrenil slabo. Nagovoril je Steletovo, da je obdolžila očetovstva domačina Ivana Zormana, s katerim se je takoj po dogovoru zanalašč v ta namen ožje sozjianila. Pri obravnavi glede očetovstva otroka je Steletova izjavila, da je Zorman oie nezakonskega otroka. To svojo izpoved je potrdila tudi s prisego in Zorman je bil seveda obsojen k alimentaciji. Zupan pa ni dolgo užival dobička te krive prisege. Steletova se je začela kesati, oglašala se ji je vedno hujše vest in kot sama pravi, zapeklo jo je, kadar je pogledala otroka. Končno pa se je odločila in je povedala resnico. Po dovršeni preiskavi se je vršila obravnava proti njej radi krivega pričevanja, proti Ivanu Zupanu pa radi nagovarjanja h krivemu pričevanju. Pri obravnavi je Steletova popolnoma priznala in je potrdila svojo ovadbo. Soobtoženi Zupan pa je odločno zanikal, da bi jo bil on navajal h krivemu pričevanju. Ker senat ni uvidel nobenega vzroka, da bi se Steletova lažnivo in tako nezmiselno ova-jala, je sodil krivdo po obtožbi in obsojena sta bila Frančiška Štele radi krivega pričevanja na šest tednov težke ječe. (To izjemno nizko zaken je dobila samo zato, ker je bila v izjemnem slučaju in res v to zapeljana in se je končno tudi sama skesano javila in je priznala svojo krivdo.) On pa je bil obsojen radi napeljavanja h krivemu pričevanju na 8 mcseccv težke ječe.
Turlstika in šport.
Tonis-turnir Hušk : Ilirija. Tenis-sekcija SK Ilirije priredi danes in jutri medklubski tenis-turnir s Haškom. Igralo bo moštvo proti moštvu. Za Hašk bo igral tudi znani naš internacionalec Kacjančič. Vstopnina 10 Din. Začetek danes ob pol 15, v nedeljo ob 8.
pri Eilici. iaraga, Ljubljana
Selenhurgova ui. O/l. Telefon štev. SSO.
Vsaka drobna ■vrstica Dimi 1'50 ali vseka beseda 50 par. Noj- u ,c manjši 5 ZMn. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! j
Čevljarski VAJENEC
te sprejme takoj. - Lovro Zupan, čcvlj, mojster, Ljubljana, Zalokarjeva ulica 9.
Krojaškega
flobro izvežbanega za velika fina dela sprejmem takoj v stalno službo. Hrana in stanovanje v hiši. Potrebna je osebna predstavitev; na pismene ponudbe se ne ozira.
IVAN VRHOVEC, Dravlje, Št. Vid pri Ljubljani.
14 let starega, s primerno lolsko naobrazbo, sprejme
A. SUSNIK, železnina, Ljubljana.
Trikrojevalko,
'direktrice za izdelovalnico perila, ženskega in moškega (samo prvovrstno moč), se išče. - Ponudbe na upravo lista pod: »Perilo« št. 4094.
Zastopnika
za Kranjsko išče Konzervna tovarna Globus d. d. na Vrhniki.
^Tovarna pohištva iz upognjenega lesa išče zelo sposobnega MOJSTRA, ki je tzboren strokovnjak in popolnoma verziran v vseh ©ddelkih. Dotičnik bi moral Samostojno voditi podružnico. Nastop takoj. Ponudbe s prepisi spričeval in označbo zahtevane plače pod šifro »Majstor II—422« na »In-terreklara« d. d., Zagreb 1-78.
»Filip!
Bratec, ne boj se! Piši takoj!	Marica.«
ČEVLJARSKA OBRT NAPRODAJ
z 2 šivalnima strojema in vsem orodjem. L KOLMAN, BLED.
šivalni stroj,
skoraj nov, popolnoma dobro ohranjen, prodam zelo ugodno. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4453.
STEKLENICE
(baloni) s pletenimi koši in in steklenimi zamaški, večje število naprodaj. Poizve se »Juhan«, Ljubljana, Gradišče 13.
NAJBOLJŠA
REKLAMA so oglasi v »Slovencu«.

VAGON suhih DESK
in plohov, mešani les, se poceni proda pod »Različni les« št. 4463 v upravi lista.
Proda se popolnoma novo
po nizki ceni. Blatnik Franc, Ratje štev. 13, pošta Struge, Dolenjsko.
/a parne kotle z večletnimi spričevali se išče za veliko industrijsko podjetje na deželi. Nastop takoj. Ponudbe z označbo nahtevkov na naslov »Interreklam«, d. d., Zagreb, 1—78, pod šifro »Ložač 11—422«.
Opremljena soba
se odda s 15. julijem solidnemu gospodu. — Naslov v upravi Slovenca pod št. 4476.
Trgov, pomočnik
vsestransko izurjen, pošten in zanesljiv išče službe. — Cenj. ponudbe se prosi pod šifro »Požrtvovalen« na upravo lista.
Trgovski iokal
manjši, na prometnem kraju v Ljubljani vzamem takoj v najem. Ponudbe pod žt. 500 na upravo lista.
S^rslvse'3 vrs*'
a Stul 3Uhe gobe, i repno seme, ku-mna, mravljinčna / jajca in druge & pridelke kupuje Sever Komp., Ljubljana. Cene spo-— ročamo na zahtevo. —
SWKSB8H5i'*5S
Naprodaj je skoraj nov štedilnik ter več drugih stvari. Poizve se pri Orehek, Novi Vodmat 9.	4485
HIŠA s sadnim vrtom v najboljšem stanu v vrhniški okolici za 11.250 Din naprodaj. Polovico plačila takoj, za drugo se čaka brez obresti. Ponudbe pod Ugodna prilika« 4484 na upravo.
KOŽA
dobra mlekarica, se proda. Štepanja vas št. 50.
J
Tovarniški ostanki za perilo so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Nc zamudite ugodne cene! Resljeva cesta 30, I, desno.
Pri sin J naravni
MALI NOVE C
z najboljšim sladkorjem vku-han v steklenicah in sodčkih na drobno in veliko nndi lekarna dr. G. PICCOLI Ljubljana
Cenjenemu občinstvu najtop-leje priporočam higijenično urejeni BRIVSKI SALON. -
Niko ¥,mm\
Poljanska cesta štev. 13, nasproti II. drž. gimnazije.
IŠČE SE
IVANJE
z 2 ali več sobami, kopalnico, kuhinjo etc. v novi hiši. Ponudbe pod »Stanovanje štev. 4427« na upravo lista.
lU^I	jj
nekaj OBLEKE za stare dame, vrtna LOPA (Garten-laube), POSTELJE z žirnni-cami, staro POHIŠTVO, PERILO in druge stvari. Dalje za zbiralce starin, zelo stare knjige. - Poizve _ se v Inter.danskem skladišču 27/1 v Mostuh od 1—6 popoldne.
SILVO KRANJEC, gimn. profesor, naznanja v imenu ostalih sorodnikov, da je njegov preljubi oče oziroma brat, svak in stric, gospod
Andrej Kranjc
bivši trgovec in posestnik
dne 10. julija ob pol 5. pop. po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 79. letu starosti v Gospodu zaspal. — Pogreb dragega rajnika bo v nedeljo, 12. julija ob 4. pop. iz Trnovske ulice št. 13 na pokopališče pri Sv. Križu. — Sv. maše zadušnice se bodo brale v trnovski župni cerkvi.
STANOVANJE
obstoječe iz kuhinje, 4 sob in pritiklin z vsem komfor-tom, se odda s 1. avgustom v novi palači v sredini mesta. Lega mirna. Cenj. ponudbe pod »Največji kom-fort« na upravo tega lista.
i JERMENA ZA CEPE
! gože, biče (gajžle), tržaške bičevnike, različne krtače, motvoz (špago) in pasove (gurtne), dreto in perilne vrvi kupite najceneje v veletrgovini
OSVALD DOBEIC,
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
OBVESTILO. Na vspodbudo Narodne banke so sklenili odločilni ljubljanski denarni zavodi znižati obrestno mero od hranilnih vlog in od vlog v tekočem računu. — Ker je Ljudska posojilnica tudi obvezna to storiti, obvešča s tem namesto z drugimi obvestili v smislu svojih določil glede hranilnih vlog § 2. svoje vložnike, da je izza dne 1. julija 1925 znižala obrestno mero od hranilnih vlog in od vlog v tekočem računu v smislu dogovora omenjenih denarnih zavodov. — Ljudska posojilnica r. z. z n. z. v Ljubljani, dne 30. junija 1925.	4447
!
Došli so vsakovrstni poljedelski stroji, katere dobite po najnižji ceni pri
■
I.
Martinova cesta štev. 2.
Za izvrševanje vseh izvoznih, uvoznih in tranzitnih carinski manipulacij se priporoča
DRAGOTIN ŠTRUCELJ
carinski posrednik Ljubljana, Dunajska cesta 33/1 (Balkan). Informacije o železniških, carinskih in tarifnih zadevah brezplačno. Intervencije in reklamacije najkulantneje. Zmerne cene!	Zmerne cene!
PRODA SE v ponedeljek, dne 13. julija 1925, dopoldne
v večjem prometnem mestu Gorenjske. Žaga se nahaja
tik kolodvora ter obstoji iz nove Lanz - lokomobile tO do 90 HP cirkularja, 3 cirkularjev in krožne žage - fri-zerom. Lokomobile s predognjiščem. Ves obrat je v najboljšem stanju, v obratu samo par let. Cena 300.000 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 4490.
najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki
Anica Transi, Maribor. Grafski frg 1.
Hiiiiir (eiEHhlt, oiiiJ.
Oddelek I.
CENITVE
tehničnih naprav industrijskih podjeti in poslopij vseh vrst in za vse namene.
Oddelek II.
smmmm mitoja |
in inieresuo zastopstvo vseh vrst, za vse namene, zaupne izjave in ustanovitve
Oddelek III.
[STROJS]
Sodelovanjem naših oddelkov I. in II. najboljše zveze; Zato dobave vseh strojev in naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo.
Prvovrslni aparati
»acsiisi!
MATERIAL za amaterje naprodaj pri h;
Dunajska cesta štev. 36.
U	Skoro zastonj se proda "V©llltO
JSCJSOSlVO, 1 uro od železniške postaje Trbovlje, na Dobovcu, nova enonadstropna hiša z eternitom krita, 14 metrov dolga, 9 metrov široka, hlev za 20 glav živine, kozole 7 stantov, svinjaki zidani, zraven še stara hiša s kletmi, 25 johov smrekovega in bukovega gozda, debelost srednja, najlepša rast, 20 johov travnikov, 15 johov njiv, velik sadonosnik z več sto drevesi, poln kozolec sena.
1	lesena brana, več sodov za sa-
2	pluga,	djevee, vec vozov, vel. močna preša, različno orodje, ln povrh fie 7 glav
lepe gov. živine.
vse skupaj samo za Din 250.000"—, ali se zamenja za hišo v kakem mestu.
Vpraša naj se v Ljubljani »TEXTILIA«, Krekov trg 10, ali V Celju, Glavni trg 10.
1 mlatllnlca,
1	mlin za sadje,
2	čistilnici,
1 Blamoreznlca, a železne brane,
■iiiii »i ■■■■!■
**1T/JU*.IV ETTVC

Zagreb
Trg I. štev. 17.
Redn> potniški promet
Hamburg—Cherbourg—Southampton v Novi Jork in Kanado
Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko
Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odprava potnikov 1, 2,3. razreda, — Kabine 3. raz. z 2 in t posteljam Udobnost — Sigurnost — Brzina
Podzastopstva:
Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana,
Kolodvorska 26. — Metkovič, Ivo Veraja. —
Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Bcčkcrek,
Kralja Aleksandra 4.
Brzojavni naslov za vsa gornja podzastopstva „R0YMA1LPAC".
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gružu.
Naslov za brzojavke; Prometna banka.
Jzdaia konzorcij >Slovencac
Odgovorni urednik: Viktor Cenčifc.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.