Izvoznik namesto uvoznika
Detovna organ/zaclja Avtocommerce /e blla uata-novljena leta 1952 kot majhno zastopnlško podjetje. V koraku z naglo motorlzacljo naše domovine Je tudl Avtocommorce Iz leta v leto šlrll svoj obseg poslova-nja In povečeval števllo zaposlenlh. Od tlplčnega zastopnlka se Je sčasoma preobrazil v razvejano In kompteksno avtohlšo. Svojo trgovlno z avtomoblll Je obogatil z vsem, kar aodl k avtomobllu ter s strokov-nlm vzdrževanjem osebnlh In gospodarsklh vozil.
Poleg svoje zunanjetrgovin-ske dejavnosti je Autocom-merce namenjal veliko skrb tudi širjenju prodaje na do-mačem trgu. Že od leta 1970 se intenzivno povezuje z do-mačo avtomobilsko industri-jo, kjer opravlja posle dobavi-telja tistih avtomobilskih de-lov, ki jih doma še nismo spo-sobni proizvajati, danes pa se vedno bolj uveljavlja pred-vsem kot prodajalec avtomo-bilov in rezervnih delov do-mače avtomobilske industrije ter kot serviser.
Organizacijsko je delovna organizacija sestavljena iz de-vetih tozdov in delovne skup-nosti skupnih služb. Pet toz-dov se ukvaija s trgovino in ti imajo skupaj z delovno skup-nostjo sedež v naši občini. V sestav Avtocommerca sodijo še tozdi Servis, GRAL Av-toobnova, Hotel v Kranjski gori in Avtoremont v Beogra-du. Na območju celotne Jugo-slavije ima delovna organiza-cija 12 predstavništev.
Delavci Avtocommerca so ustvarili številne poslovne po-vezave z jugoslovansko indu-strijo in trgovino avtomobil-ske branže, V večini primerov so razvili dolgoročna poslov-no tehnična sodelovanja in dohodkovne povezave, ki so vezane na vlaganja sredstev v številne proizvodne naložbe. Vsa ta prizadevanja in nene-hna skrb za nadaljnji razvoj se seveda odražajo v rezultatih gospodarjenja v pretklem le-tu. Avtocommerce ustvarja že prek 70 odstotkov prihodka iz prodaje domače proizvodnje in le še 30 odstotkov iz zastop-niškega programa.
Nadaljnji razvoj Avtocom-merca bo usmerjen predvsem v širitev domačega programa - to je prodaje avtbmobilov rezervnih delov in navtike, ki jo izdelujemo doma. Zastopa-nje tujih firm in z njim pove-zano posredovanje v uvozu ostaja le dopolnilo osnovne dejavnosti, Nadalje bo pove-čeval izvoz. Tu opravlja Avto-commerce funkcijo organiza-torja izvoza za izdelke števil-
nih domačih proizvajalcev, ki jih prodajajo v glavnem svo-jim zastopniškim firmam.
Veliko pričakujejo tudi od družbeno organizirane trgovi-ne z rabljenimi avtomobili, kjer naj bi bil Avtocommerce organizator celotne prodajne verige, torej kupec rabljenega avtomobila, serviser in nato tudi prcdajalec. Pri razvoju na tem področju ovirajo hi-trejše poti nekateri omejitve-ni družbeni predpisi, ki zade-vajo promet z nepremičnina-mi med občani in delovnimi organizacijami, Le ti pa seve-da preprečujejo, da poteka takšna prodaja na črno brez družbenega nadzora \n real-nih obdavčitev.
Poseben problem v delovni organizaciji predstavljajo ra-zlični pogoji ustvarjanja do-hodka za posamezne temeljne organizacije združenega dela. V najboljšem položaju je še vedno TOZD Zastopstva, ki s svojo dejavnostjo sloni na pr-votni usmeritvi Avtocommer-ca. Temeljne organizacije združenega dela, ki se vežejo na poslovno sodelovatije z do-mačimi proizvajalci, poslujejo v bistveno slabših pogojih. S svojimi zmogljivostmi so kon-cipirane na srednjeročnih pla-nih razvoja domače avtomo-bilske industrije in iz njih izhajajočih materialnih okvi-rov, ki smo jih zasnovali v zadnjih letih prejšnjega deset-letja. Zato so dokaj predimen-zionirani, usodo svojih po-slovnih partnerjev pa delijo tudi pri vseh drugih pogojih poslovanja. Domača avtomo-bilska industrija se tako otepa z izredno velikimi težavami, ki so posledica pomanjkanja lastnih obratnih sredstev, za-to se mora z njo povezana tr-govina vključevati v razreše-vanje te problematike z daja-njem kreditov za trimesečno avansiranje proizvodnje. Ob visoki ceni, ki jo ima danes denar, je to velika obremeni-tev. Finančne rezultate poslo-vanja omejuje tudi izredno nizka provizija, ki je trgovcu priznana za prodani avtomo-
bil (1% - v tujini do 15%). Proizvajalci avtomobilov zelo slabo skrbijo za rezervne dele ter s tem ustvarjajo trgovini dodatne probleme, saj jo pri-siljujejo, da ji kapital, name-sto, da bi se obračal, leži v velikih zalogah. Znana trgov-ska modrost je, da se v tej branži ustvarjajo ekstra profi-ti s prodajo rezervnih delov, zato je mečehovski odnos proizvajalcev do njih nera-zumljiv.
Že opredeljeni različni po-goji poslovanja, v katerih se nahajajo posamezni TOZD se seveda odražajo tudi v višini ustvarjenega dohodka in osebnih dohodkih zaposlenih delavcev. Zunanja trgovina, ki zaposluje 16 odstotkov vseh delavcev Avtocommerca ustvarja 43 odstotkov celotne-ga dohodka delovne organiza-cije. 13% delavcev zaposluje TOZD Servis, ustvarja pa le 5% celotnega dohodka. Te te-žave v Avtocommercu zaen-krat zadovoljivo rešujejo, predvsem ker se zavedajo ne-ločljive ekonomske celote svoje dejavnosti: prodaja av-tomobila - prodaja rezervne-ga dela - servis.
Poseben problem predstav-lja položaj servisnih temeljnih organizacij združenega dela, kjer cena opravljene storitve obsega več kot 90% dohodka, Cene storitev so pod neposre-dno družbeno kontrolo, znani dogodki ob decembrskih odo-britvah povišanja cen, ki so bile kasneje preklicane, po-menijo 30 do 40% izpad do-hodka teh TOZD,
Poslovni rezultati delovne organizacije v preteklem letu so več kot zadovoljivi. Z in-deksom 143 jenaraščal celotni prihodek za 52% pa je letni dohodek v primerjavi s prete-klim letom. Za osebne dohod-ke so namenili za eno tretjino več sredstev kot v letu 1982, na posamezne sklade pa raz-jporedili 81% več ostanka či-stega dohodka kot v letu po-prej, za skoraj 90% pa so po-večali sredstva, namenjena akomulaciji.
V_delovni organizaciji na-menjajo veliko skrb zdrav-stveni zaščiti zaposlenih, var-stvu otrok, stanovanjski pro-blematiki, riekreaciji in aktiv-nosti upokojenih članov ko-lektiva. Velika sredstva na-menjajo tudi za stanovanjsko gradnjo, ki pa še vedno ne za-došča, da bi zadostili vsem potrebam.