lisi slovenskih ddaTcerrAmerikfc The hiyert SkvoBio Mlj b the United States. ttwy day ttioapt Snaiaji I and legal Holidays* 78*000 Readers* TELEFON: OHelsea 8-1242 21, 1X0, at the Post Offiot at *av York, H. Y, Act of Oongreea of March 3, 1879. TELEFON: CHelsoa 8—1241 No. 182. — Stev. 182. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 5, 1937. - ČETRTEK, 5 AVGUSTA, 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, SPOR MED UNIJAMI OKREPIL DELAVSKO GIBANJE Topovi sipljejo uničenje na Madrid IME NOVEGA NAJVIŠJEGA SODNIKA BO VKRATKEM ČASU PREDLOŽENO SENATU Lewiaov odbor in Ameriška Delavska Federacija sta dobila veliko število novih članov.'— Borba ie ne bo Ukokmalu končana. - Imenovanje I JE ODGOVORIL DELAVCI SO MUSSOLINI PRISTANIŠKI Mussolini jevo osebno pismo j e Chamberlainu izročil poslanik Dino Grandi. — Pilsma bodo zgladila. pot za zbiranje. LONDON, Anglija, 3. avgusta. — Osebna in prijazna pisma med angleškim ministrskim predsednikom Cliamber-laipiom in italijanskim ministrskim predsednikom Benitom Mussolini jem bodo po mnenju diplomatskih krogov dovedla do boljših odnošajev med Anglijo in Italijo ter bodo z evropskega političnega obzorja odstranila najbolj nevarni sj>or. Cliamberlain je prejel osebno pismo italijanskega diktatorja Mussolinija kot odgovor na svoje pismo, ki je bilo Musso- Napetost med Anglijo in Italijo je dosegla svoj višek leta novega najvišjega sodnika naj bi bilo potrjeno še tekom sedanjega kongresnega zasedanja. WASHINGTON, D. C., 4. avgusta. - Jutri bo obletnica dne, ko je izbruhnila "javna" vojna meti Ameriško Delavsko Federacijo in med Lewisovim odborom za industrijalno organizacijo. Obe stranki pravita, da zaenkrat ni še nobenih i/ftledov za mir. Spočetka je javnost domnevala, da bo borba škodovala obema delavskima organizacijama, pa se je zgodilo bas nasprotno, — obe sta pridobili dosti novih članov. Lewiaov odbor pravi, da imajo unije, ki so se mu pridružile nad tri milijone Članov. Deset delavskih organizacij, ki jih je lani Ameriška Delavska Federacija izključila zaradi pripadnosti k CIO, je imelo le en milijon članov. V Ameriško Delavsko Federacijo je vključenih stopet delavskih organizacij, ki imajo tri milijone dvesto članov. Kakor znano, se je delavsko gibanje pred letom dni zato razcepilo, ker je John L. Lewis ustanovitelj in voditelj CIO, zatrjeval, da Delavski Federaciji v dolgih desetletjih ni uspelo organizirati irideset milijonov neorganiziranih delavcev. To ji ni uspelo vsledtega, ker Federacija vpo-bteva le stroko, ne pa industrije, v kateri je delavec zaposlen. Green je organiziral strokovne delavce, milijone neizvežbanih delavcev je pa pustil vnemar. WARREN, Ohio, 4. avgusta. — Danes so stali pred sodnikom L. B. Griffithom Charles Byres, .Sidney Watkins, Joe Orawiec in Arthur Scott. — Priznali so, da so se v zadnji jeklarski stavki posluževali bomb. Sodnik jih je obsodil na ječo od enega do dvajsetih let. — Vi ne predstavljate organiziranega delavstva, — jim je rekel sodnik, — pač pa vsega obsojanja vreden fanatizem. WASHINGTON, D. C., 4. avgusta.'- Pred- sednik Roosevelt bo mogoče imenoval naslednika sodniku najvišjega sodišča Willisu Van Devanter-ju, ki je v juniju prostovoljno šel v pokoj, še o pravem času, da bo mogel imenovanje poslati senatu v potrdilo še tekom sedanjega zasedanja kongresa. Predsednik ima pred seboj 60 do 70 imen in hoče čimprej imenovati novega sodnika, da kongres ne bo prej odgoden. Senator Borah, ki ga smatrajo za najboljšega poznavalca ustave, pa je nastopil proti imenovanju novega člana v na j vis je sodišče. Borah je rekel, da je sodnik Van Devariter eamo prostovoljno šel v pokoj, ni pa odstopil kot sodnik najvišjega sodišča, vsled česar mu predsednik ne more imenovati naslednika- Borah pravi, da je kako mesto v najvišjem sodišču prazno samo« ako kak član u- mrje, ako je proti njemu uvedeno'"impeachment" PADUCAH Ky., u avgu .postopanje, ali pa ako odstopi. Van Devanter pa sta. — Ljubezen je dosegla ni odstopil ter je sedaj še vedno član najvišjega .svoj višek, ko »ta bila zvezana 1-v y ' 17 valrnn William Rarrv Tli Mor sodišča. Generalni pravdni k Cummings pa je predsedniku RooeeVeltu sporočil, da je eno mesto sodnika prazno in da ima pravico imenovati novega sodnika. — Ko so časnikarski poročevalci vprašali predsednika, ako bo imenoval novega sodnika še pre-odgoden, jim je predsednik smeje ov za časopise.- PROTESTIRALI Pristaniški delavci o b pacifiški obali so pol ure odložili delo.—Protestirajo proti Italiji in Nemčiji. SAN FRANCISOO, Cal., 3. avgusta. — Skoro v vseh večjih pristaniških mestih ob pacifiški obali je delo pol ure počivalo v protest Marine Federation of the Pacific -proti delavski politiki iv Italiji in Nemčiji. Za ta delavski odmor se delodajalci niso zmenili in ni prišlo do nikakih izgredov. V Portlandu je prišlo ti o vročega prepira glede »vprašanja, ako bodo delavci za ta odmor plačani. Delavski glavni stan je zatrdil, da bodo delavci plačani. Toda finančni tajnik delodajalcev E. W. Coa-tes je v Portlandu rekel, da PRAVA MATI JE ODVEDLA OTROKA Ženska in dva moška sta odvedla otroka. — 'Mati' je bila z otrokom na vrtu svoje hiše. — Pojasnjena skrivnost. lini ju v soboto* i vročeno. Zadnja leta so bili odnošaji delavci ine bodo plačani. med Anglijo in Italijo skrajno Uradnici Waterfront Em-liladni in včasih celo zelo na- pi0yer,* Association v S a n peti. Vzroki tej napetosti so Francisco se o delavski dernon-bih spon glede Sredozemske- ^raciji llis0 hoteli izraz;tj. ga in Rdečega mo-rja ter drugi diplomatski problemi. ~ I Razkladale! v Seattle se .niso pridružili demonstraciji. Protest, ki je bil sklenjen na 1935, ko se je Anglija potego-| zborovanju Maritime Federa-vaia za sankcije proti Italiji v.tion v Portlandu, je bil obr- Vladna artilerija je kmalu po polnoči pričela obstreljevati fašistične postojanke v Vseučiliškem mestu v namenu, da pripravi pot za imfanterij-ski napad. evezi z abesinsko vojno. Poleg tega pa je Italija skupno z drugimi fašističnimi evropskimi državami glede španske državljanske vojne v nasprotju z Anglijo in diugimi dempkratskimi državami. Mussolini j evo pismo je N' njen proti italijan-skemu in nemškemu vmešavanju v špansko državljansko vojno in proti zatiranju delavskih organizacij v Nemčiji in Italiji. Unija je izjavila, da je bil ta dan izbran za demonstracija, ker je obletnica prvih politič- ville Ohamberlainu izročil itah- llih "smrčanj v tretjem nem-janski poslanik Dino ftrnadi. »kem cesarstvu. Vsebina ^hi«solinijevega pi-' ———— sma sicer ni bila objavljena, J uradni viri pa zagotavljajo, da) je Mussolinijevo pismo zelo! prijazno, kot je bilo tudi pri-'. jazno Chamberlaimovo pismo j smQ SING> j., 4. »VgU-na Mussolinija. sta. — Fred J. Hull, ki je bil Chamberlainovo pismo je bi- zaradi umora Samuela Druk- MORILEC HULL V SING SMOI la prijazna diplomatska poteza in je imelo namen pokaza - mana obsojen, da bo umrl na električnent stolu - 9. septem- ti, da bi Anglija z veseljem bra, je bil prepeljan v kazni l -pozdravila zbližan je med obe-jnico Sing Sing. Hull je bil naj- ina državama. POROKA V MRTVAŠNICI prej obsojen na 20 let ječe, pri drugi obravnavi pa je bil obsojen (na smrt. Hali še sedaj ipravi, da bo njegov priziv u-slišan, da mu bo dovoljena tretja sodni j ska obravnava in upa, da bo oproščen, ocč, da je nedolžen. v zakon William Harry littler in l^arion Helen Halevf oba iz Carbandale, Dl., v kapeli nekega pogrebnega zavoda Hiller je prišel k pogrebni-ku ter vprašal, ako bi mogel dobiti kakega duhovnika. Po-grebnik ga je kmalu našel in iv nekaj minutah je bil mladi I rem je zgorelo 20>oseb, 15 pa par poročen. 'jih je dobilo opekline. VELK POŽAR Y SMOtNI LONDON, Ajnglija, 4. avgusta. — "Exchange Tele-graph" prinaša poročilo iz Istanbula, da je v nekem bencinskem skladišču v Sminni v Turčiji nastal požar, v kate- CHICAOO, 111., 4. avgusta, —i Ena ženska in dva moška sta odvedla 2 in pol leti starega Donalda Horsta z vrta za domačo hišo im pet minut zatem je prejela otrokova mati po telefonu sporočilo, da od-vajalci zahtevajo $5000 od | kupnine. Otrokov oče Otto Horst je bogat hotelir in založnik mu-zikalij. Mrs. Horst ip črna pestunja Dorothy Mehen sta se od v a-, jalcem postarali i v bran in sta se ž njimi borili, ko so odvedli otroka. Odvajalei so z otrokom stekli v avtomobil in se nagio odpeljali. Mrs. Horst si je za-poninila število avtomobila in jo je naznanila policiji. Horstova družina ni prejela nikakih pretilnih pisem in tudi ni z nikomur v sovraštvu. Policija je bila šele 35 minut po odved'bi obveščena. Ko so prišli policisti Edw. Strandberg, Clarence Benson in George Schneider v Hoisto vo hišo, jim je Horstova žena o odvedbi povedala naslednje: Mali Dopald se je igral na kupu peska za hišo, ko so se odivajalci pripeljali pred hišo. Z Donaldom se je igral 6 let stari sosedov 1 sin Kenneth Kelly. Mrs. Horst, slabotna žena z rdečimi lasmi, je sedela par korakov vstran. Ženska in oba 'moža sta prišla iz avtomobila proti njej in eden jo vpraša: "Ali .ste vi Mns. Horst t" Žena prikima. Nato en mož zgrabi Donialda in ga prične vleči .proti avtomobilu. Mati pa skoči iza njim in se ga oklene z obema rokama, tako da mu je raztrgala srajco. Na injeno ivptje prihiti še pestunja. V istem trenutku ženska v 'družbi odvajalcev zbije Donaldovo mater na tla. Tudi pestunja je bila zbita na tla. Mati se je dvignila in še enkrat stekla za sinom, toda en moški jo je vdaril v obraz. Ko 30 ae odvajalci odpeljali je ;mmal ^ ^ vojoIm Mrs. Horst zakneala za njimi: - K J "Držite jih!.Odpeljali so mo- sodlscem- jega otroka! Rešite mojega o-j- troka!" ? " — ~~ " Sosed Joseph Immel, Id je medtem prihitel, je še slišal žensko i avtomobila z&klicati: V MADRIDU JE BILA ZOPET POVZROČENA OGROMNA ŠKODA MADRID, Španska, 4. avgusta. — Fašistična artilerija je neusmiljeno obstreljevala Madrid in ubila ali ranila okoli 40 oseb. Bombardiranje se je pričelo zgodaj zjutraj in je trajalo celo dopoldne. Različni deli mesta so zelo trpeli škodo, ker so fašisti rabili topove velikega kalibra. Bombardiranje je trajalo več kot dve uri. Artilerijski dvoboj je trajal dve uri in fašistični streli so padali v mesto. Padlo je nad 50 strelov razi ion i h kalibrov. Največ je trpel trg Cortez, kjer je nastanjen urad United Press. 9-palčni strel je na strehi poslopja odprl 9 čevljev široko luknjo. Poslopje se je stre slo do temelja in po ulicah so bile razmetane deske in opeka. Nobepi časnikar mi bil ranjen. Republikanci so zavzeli nekaj strategičnih postojank v svoji novi ofenzivi pri Oviedu. Zavzeli so nek vrh, s katerega ogrožajo fašistične utrjene postojanke /na sosednih hribih. GIBRALTAR, 4. atvgusta. — Dva repufolikapska aeropla-na sta bombardirala fašistične utrdbe" v Algecirasu, onstran Gibraltarskega zaliva. Fašistični protizračni topovi so brezuspešno streljali na nju. Utrdbe v Algecirasu so za fašiste velikega pomena im so ih zadnje čase zgradili Nemci. Utfdlbe obvladujejo Gibraltar, kar povzroča med Angleži ve liko bojazen. MEHKA ODPUŠČA KADETE MEXICO CITY, Mehika, 4. avgusta. — Vojni department naiznapija, da je bilo aretiranih 9 kadetov, ki so dezerti-ralt v namenu, da gredo na Špansko, da se bore na strani republikancev. Aretiran je bil tudi nek stotnik, ko se je ravno hotel odpeljati na Špansko ter se bo "To flii njen otrok. Otrok je moj!" _ Prot večeru je bil pa slučaj pojasnjen. K pomožnemu državnemu pravdniku je prišel neki človek po imenu Regan ter rekel, da je on b svojo ženo odvedel 0- troka ter da je otrok na nje govern donvu. Odvedel ga je zato, ker je otrok mjegov, d očim sta ga i-mela Horstova le v reji. Horstora sta pceneje pri-gmla, da je Reganova trditev re8Dopa. Reganova žena bo najbrže smela obdržati svojega otroka. FRANCO IMA , POSLANIKA PRI VATIKANU Pablo Churruga je poslanik pri Vatikanu. — Vatikan bo najbrze priznal vlado gen. Franca. LONDON, Anglija, 4. avgusta. — Vatikan je španski fašistični vladi dovolil, da ima svojega diplomatskega zastopnika, ki bo vodil posle z državnim tajnikom. Ako bo temu sledilo popolno priznanj- general Franca, jui znano. Reuterjevo poročilo iz Sala-manke. glavnega mesta španskih fašistov, pravi, da je di-plomatični (Franeov) kabinet naznanil, da je bilo na obisku M s g r. Ildebrando Antoniut-tija, ki je nedairao prišel v Sa-lamanko, da se pokloni generalu Francu in je sedaj papežev delegat v Albapiji, sklenjeno, da Vatikan Frajncovi vladi dovoli diplomatsko zastopstvo, nakar je bil tej priliki "v postavni izraz, ki bo dovoljeval v bodočnosti bolj prijateljske in tesnejše odnosa je." VATIKAN, 4. avgusta. — Vatikanski krogi razpravljajo o možnosti priznanja fašistične vlade na Španskem. Nek visok prelat je rekel, da je tak korak ''zelo mogoč". Da bo Vatikan priznal Fran-covo vlado, je razvidno iz tega, da je bil Ildebrando Anto-niutti, -ki je sedaj apostolski delegat iv Albaniji ip je bil pogosto označen kot morebitni apostolski nuncij ma Španskem, pogosto v Rimu in je. imel konference s cerkvenimi dostojanstveniki. Do sedaj je Vatikan dal polovično priznanje španskim fašistom in republikanski vladi v Valenciji, riT A ci vr A n/vrv A GUAS NARODA N«jY«4ji .iiiiwir dh—fc V«Qd»«mUIO • . . UM Za pol Uta.....$3.00 i ^ra^^Lbh)' 7 00 Istand ai Beoond Ohm Matter September sflgK^PP'f ■1"» T z' - ■■ ' '7 New Yoifc, Thursday, August 5, 1937 TBS LARGEST BWVNNF DAILY W VJS3L "Gfaa Naroda" I U OacpmttMjL 1 •®fBWC nJBUBBD« OOMPAMl j tr«ak -8akMr, Preddcot J. Lopah«, Bee. I i ■Lril. -- - w ■»Wl IMh Iwi ««—«fc tf UfkitUm, MvMdr.K l a«ui m#oi)A" _„___ _«—j iwr my mum* a—Jf — aaaif Tmdo HiH El pol Wi( »••»••■••(mjimmu HJ8 ■ P®t tod •••«•* 9UOO Zi loonMtn ■ erioMl .«-•«». DM **t*ltta.................mr C« poi Itta....................MM ► ^f^MBi^Kt ^ ., .1. m II'IW hw niplw te omtma&a m m priaMokK Dnu aa| •• UmbtiU N«kti po Mmy Order. Pri imwMihl krajt urotelkov. prate«, da m m Ml pi ONi■ blvklUKt mmiI, hltrtj« njilwiii nutoralka. • '• I iw it r i ■ i m - - I "OLA® NAB0DA*. SIC W. IS* ttmt, Hm I«i N. I. j Telephone: CHelaea 3—1242 > Naloge slovenskih lfirtovin „ časnikarjev. I. Vsak človek gleda na nafod najpoprej »kot na celoto, ki je povečana/ z jezikom, čutom, tradicijo, ljiAeahijo in z vsem, kar imajo člani enega naroda skup. nega. Ta celota se pozneje deli na vse mogoče dele: politični, verski, gospodarski, od katerih jana vsak zopet po več svojih CENE IN ZASLUŽEK Baš sedaj, ko cene življenskim potrebščinam od dne do dne naraščajo, bi morala gospodarstvo in vlada spraviti plače in mezde najširših plahti prebivalstva v soglasje z življeu-skimi stroški. , Vladni statistiki (V Washi-ngtonu že več let sproti doga-fljajo, kakšne dohodke bi morala imeti povprečna družina, da bi mogla živeti kot se človeku spodobi. Pri tem store večkrat'napako, da določijo isto vsoto za družine, živeče po industrijalnih vzhodnih državah, kakor za družine po južnih državah, kjer je vse iznafcno bolj poceni. Slidnega dela se je lotil tudi poseben oddelek Works Progress Administratis, ki je nedavno izračunal, da potrebuje v mestu New Yorku povprečna družina (oče, mati m vem pa, Ne mislim samih številk, am-,kaj mislite z besedo "pošte- nost". na površje. Zakaj sovjetska vlada je pošiljala svoje učenjake po vseh mogočih krajih velikanske Rusije, ustanovila! poseben institut v Leningradu, koder se pripravljajo posamezniki za delo med svojim narodom. Kakšnega naroda ni več, kakor po par tisoč, a ruska vlada se trudi, da se ohrani, izobrazi v svojem jeziku, v svojih tradicijah. Zakaj hi bili mi, Slovenci tis- ampak ee vse vprek hvalimo, I da briše vsako narodnost na kje naj pa iščemo meje med svetll in ga deli samo v dva dotorim in slabim, pravilnim in^ela: v delavce in izkoriščeval-nepravHnim? ,ce oio Rusija govori o rtrs- Jaz sam veip, da je težko pi-|kem narodu, kaiteri sam nag si sati resnico, ker sem vse to iz- wje SV0jo bodočnost. In še Idusil dostikrat v življenju. Ena več. v komunistični Rusiji so mala, jako oprezna in z roikovi-! pravzaprav prišli šele narodi cami pisana kritika mi je o neki priliki odtujila celo čredo avtorjevih oiboževalcev. Nedavno sem pisal o delih nekoga drugega. Ker nisem bil vso&kozi: najlepše, največje, najboljše, je nekdanje prijateljstvo — razbit lonec. Kar je zagrešenega na tem polju, to se ne bo dalo popraviti. Zato pojdemo dalje z laž-njivo hvalo, katero tako obraj-iamo, četudi vemo pri setoi, da ni res tako. To-le ustrezanje slovenskih listov na desno in levo je veliko zlo. Ih to v tem, da je narod razsekan, ločen med sabo. Vsak list vrši nekaj v svojem delokrogu in sicer tako, da se ne čuti sploh nobene vezi več med njimi. Sicer jo niso imeli nikdar, zakaj šlo je vedno po principu: da le zaime trava raste, kaj mi hoče drugi. Še več. čim prej ga vrag počitra, toliko boljše bo zaffle — v dolarjih in centih. Vse to-le bi se dalo še nekako prenesti, ko toi imeli za sabo druge, ki bi enkrat prevzemali naša mesta. Človek hi mislil: moja doba je tako nesrečna, bo pa za mano kaj boljše. Vsaj se svet vedno vrti in navsezad- ^ nje zmaga le vedno in povsod! pak pravega, resničnega dela in uspeha. Imamo poleg listov še organizacije, podporne, kulitinr-ne, politične; verske — ali čita-I te kdaj kje kako poročilo, kako je naše'je tukaj in kako tamf Ali ras-temo kje ali padamo, ali živimo ali hiramo? Vse to je važno, zakaj dokler je kaj živega, se iahko konsolidira, v trd i. Kar izgine je za vse to prepozno. Važno je zlaisti življenje kulturnih društev, kolikor .i*'^11 teliiE^nc je sploh še ostalo. Leta nazaj | ^ je-bilo vsega dosti in slednji list je prinašal poročila o prireditvah tukaj in tam. Danes so talke ve^ti vedno bolj redke. Še celo iz Clevelanda, koder je menda še vedno kakih petdeset tisoč naših ljudi, se malokdaj čita o kaki kulturni prireditvi. Kar je kulturnih društev še živih, vodijo hoj za biti ali ne biti. In velika krivda v tem je bas na listih, ikar vse premalo pišejo o tem. Ali citate kdaj kje o kakih inicijaitivah, nasvetih, kaj in kako bi! In na drugi strani: ali citate kdaj kafko letno poročilo o tem ali onem društvu in njegovem delu! Ali Kaj bi rekli, za koga ,se je odločila ? Jaz bi skoro vedel, za koga. Neki učeni profesor je dognal, da .so se v zadnjih petdesetih letih moškim in ženskam noge podaljšale. In ne vem, na kakšni podlagi zatrjuje učeni profesor, — l(la so dolge noge znamenje in-ce. No, če je to res, je sedež in teligence precej nizko padel. ti, ki ibi mislifi, da se ne izpla- so listi kdaj priporočali, naj dai ča reševati, kar se še da? Kakš- vsako kulturno društvo letno nih poldrugrtisoč ljudi ne-poročilo o svojem delu v jav-more živih v grob. A če se bo nosti? Različni listi izdajajo letne nadaljevalo, kakor do zdaj, skoro ne bo preostalo drugega. koledarje — menda imamo tri Važna je tradicija, to je vse [Vsako leto. Ali najdete kak do- Človek iptkonjza- SLUŽITA V DVEH' DNEH 3 DIN. Nikjer m človečka delovna] moj tako poceni kakor v Črni goii. Za primer naj. služijo "drvarji" to so oni hribovci, ki po meritec&h prodajajo tovore drv. Da naseka drva v pla-itM, apt*?! a konjem v mesto iti jih proda, sta drvarju po-MJfetf dtr* dneva. Tovor drv, ki ga more njegov mali konji m po te jih stecafa spraviti #mg*o, se adaj poleti prodaja jpr 3 din. Tako sukriata «o-«* i» konj. v dveh dneh 3 di-mm v linafcon ima ikiek večji, eo pa tad! deMti it napori. Zdaj, ko so od* NAJSTAREJŠA JTA-UJANKA V neapeljski bolnici za obubožane starce in starke je te dni obhajala svoj 107. rojstni dan Adelhaida. Cesare, naj-, etarejša Italijanka. Staika je še krepka in čila. Nikolj ni i-mela nobene bolezni in tudi ni uživala (nobenih zdravil.' Še da- •GLAS NARODA* pošiljamo v staro domovino. Kdor gt hoče naročiti z rodnika ali ta, ki nam lahko mnogo koristi — to se pravi: nam in sebi. Kako naj oni v stari domovini vedo, s čim hi nam najbolj ustregli in pburaigaH, če mi sami ne povemo tega? K mesarju je prišla precej obilna ženska ter mu rekla, naj ji navaga petnajst fuo tO v prašičjega mesa. Mesar, vesel naročila, je pričel vagati. Precejšen kup mesa je bil. - — Kaj toliko je petnajst funtov? — Da, natančno, do unče. — Moj Bog! je vzkliknila in omedlela. K mesarju .namreč ni prišla kupit petnajst funtov mesa, ampak hotela je vedeti, kakšna množina je petnajst funtov kajti za petnajst funtov se je v zadnjih treh mesecih zredila. Žena in denar povzročata moškemu največje skrbi. Žena, če jo ima. Denar, če ga nima. •/ * Večkrat se Čita o tem ali onem: — Ta človek pa deta za narod. Lepo ijn vzvišeno je delo za narod. Toda človek, ki dela za narod, mora imeti še kakšen postranski zaslužek. Ob samem delu za narod bi namreč moral lakote umreti. * Večkrat se sliši to ali orno žensko zatrjevati, da so (vsi ber pregled ldulturnega gibanja med nami? Seveda pravijo tisti, iki izdajajo: mi bi priobčili, ampak ne dobimo. Odgovor bi 'bil: dobite pa zato ne, ker niste nikdar učili ljudstva, kaj in kako mora. Ih vse to pada nazaj na glavno napako, da je vsak list preveč delal zase v dolarjih in centih, direktno ali indireMno in pozabljal pri vsem tem na višje in večje dolžnosti: Skupnost naroda. Vsak list ima lahko svoje smeri, toda v skupnosti predstavljajo naš tisk, naše narodno življenje. Ni pa dovolj, da človek to-le na suho konsfcatira — treiba je, da se list zaveda tega. Če kapitan ne ve, kam gre s svojo barko, ne ho dolgo plul, kako* imamo obširna morja. Prej ali slej bo plačal drug za to. Ampak plačali bodo-tudi slo- s y starokrajskih listih čitani: venski Usti v Amerik!. Kar lo- _Muda Ljubljančanka, mili se bodo, kaikor v preteklo-} ^^ ^^ ^^ Katt, znana iz filma "Irepe'* moški enaki. No, pa recimo, da so. Toda če so vsi enaki, čemu morajo nekatere ženske imeti po dva ali po tri moške f šti: In zgoditi se zna, da ostanite močna armada našega življa še dolgo potem, ko ne bo nobenega slovenskega lista več med nami. v smrt od Žalosti za* sinom Iz Ormoža, je te dni izginil .brivec Josip Golob, star 40 let. JLjudje so takoj domnevali, da si je končaj življenje, ker je ži-vel ločeno bd4 svoje žene, raaen • ; • • ^ tegff< pii ga je hudo potrte ne-Lepo je* če človek čita v sta-j davna tragična smrt njegovega ________________- __ rokraj^kih listih o Baragi, PiT-|15 let starega sinčka Alojzija, ^Wda~• ri-1. / ■M poi» fUfr> A—jh T^Mr Cmvh 1SŠ3T S. Addaoi Avte, OkknM QL je prispela v Zagreb, kjer o-stajoe nekaj dni. Povabili so jc v Hollywood, pa pra'vi, da noče postati žrtev filmskih režiserjev, čeprav ji ponujajo zelo lepo plačo , t . - ' Se mi zdi, da ta novica diši nekoliko po kislem grozdju. V Hollywood jo vabijo, zelo lepo plačo ji ponujajo, pa no če postati žrtev — filmskih režiserjev. .. Prav-nič je ne bilo trebu vahiti in ^nobene plače obljubljati, samo požvižgal naj bi ji kakšen režiser i* Hollywood^ pa bi šla, da bi se kar kariio za njo. * \ . To je pribUžno ravnotako kot če hi jaa» rekel -: . — Za noben d^nar nočem postati Morganov partner. Bo-jiin se naMfreČ, dk bi me dedle oeleparil. •T-/'-'■■■:. _:_ ____ Pod vaška fpo. Piše kakor miatt RiM OBtf - Pfefer Zgaga Tvtvrtr* m mtm v ff>iMm&mm&>~ xiommt ftmmm® m&mtGk ton^A PH ttMA' **m sua m Ah* Trt.«, Cart** im B. AMkd Ckksitt m. -6K S ^ r*- V. • * .V*' f t'i I . 4 Ol-rtf 1 ' New YoriE, TKursžlay, Auguait 5, '1937 ^^ ^ p| *EE LZBGBBT KBF1U DAILY 7NUJ92. 't Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin prsrcen dan v clevelandu Vabili smo in poročali o nameravanem Baragovem dnevu, naj bo sporočeno tudi to, kako smo ga praznovali. Bil je vesel in prisrčen dan, ki bo zopet ostal dolgo v srcih slovenskega ljudstva. Bil je dan Baragov, toda Cankar in Gregorčič sta bila ta dan po-veličavana. Govorniki so govorili o vseh treh, katerih spomeniki stoje v Kulturnem vrtu. RdB, bil je dan veselega spomina kulturnih mož, pisateljev in pesnikov. Njim so se posvečale krasno zbrane besede moj-rterskih govornikov. Kakor je bilo že porpej naročeno, namreč da se bo ta dan slavnost pričela še dolopldan ob 10. uri, tako se je tudi zgodilo. V kraani veliki cerkvi sv. Vida se je pričela slovesna fckižba božja zunaj se je pa zbiralo ljudstvo, da se napolnijo buai in avtomobili. Pri cerkvenem opravilu v cerkvi je bil pridigar vsem zaželjeni dr. Fr. Trdan, profesor gimnazije v Št Vidu nad Ljubljano. Med tem so dospeli bus i iz fare sv. Lovrenca in njihova godba, ki so dvignili vse na noge. Po dokončani službi božji v cerkvi, se je povorka takoj podala* v park v Kulturni vrt, kjer so že čakani dospeli busi h Collin-wooda in Euclida z ljudstvom, med katerimi so se lesketale krasne aVbe in narodne noše. Vzoren špaldr so delale uniforme dekle* v različnih barvah, da je bil pogled na vso to množico naravnost čaroben in slikovit Številni fotografi kakor tudi snemalci slik, so bili tako zaiposleni, da smo jrh občudovali. Potrudili so se, kajti boljše prilike se jim ne nudijo pogosto. Vsi ameriški večji dnevniki so slovesnost lepo opisali in prinesli slike prizorov pred Cankarjevim kipom. Ko je godba fare sv. Lovrenca odigrala ameriško in potem fše slovensko himno, je prvi govoril mestni župan Harry L. Burton. Za njim pa generalni konzul dr. Božidar Stojanovič( iz New Jorka. Zelo ganljivo pesem "Dober dob" so peli bratje Maksimovich beograd-ski (umverzutni kvartet. Govoril je o Cankarju pol ure dol-r*d vršil v dvorani). Pri odkritju Gregorčiča je govoril profesor dr. ^dan. Govoril je ie sodnik Lanoc^e, park direktor in ie drugi. Vso pri-zbore je pa posnela filmski družba ca poeSbno sliko, ki bo poblama v Jugoslavijo, v dokaz naiqga živelja v Ameriki glede gibanja kulturnih odno-Sajev. PIKETI PRED JEKLARNO Vsa ceremonija v Kulturnem vrtu se je izvršila četrt do 2. ure, nakar se je vse naložilo na buse in avtomobile in smo se odpeljali v veliki Puritas Spring Park, kjer se je imel nadaljevati program ves popoldan. Deset busov napolnjenih in številni avtomobili so odpeljali v smer proti za padu, a srečali smo zelo moker in gost dež s sapo. Vse to je šlo pa samo mimo nas. Kmalu se je raz-gnalo in dospevši v park, niso ničesar vedeli, če smo mi srečali dež. Razvila se je prav živahna zabava, toda to veselje ni trajalo več. kot dobre pol ure. Začelo se je temniti in ni bilo dolgo, dež je bil nad nami in ta pa je nas zel« iznenadil. Ko se je tudi ta dež naveličal padati, smo se kmalu pojavili okrog odra. Vse je na novo zaživelo in bilo veselo. Prve kaplje dežja so bile že pozabljene, zaradi tako velike in vesele udeležbe. Začeli smo s programom na odru. Prvi govornik je bil že poprej imenovani generalni konzul dr Stojanovich, Slovencem jako naklonjen in iskren Jugoslovan. Njegove besede so pritegnile na se vsakogar. Zopet so peli bratje Maksimovich nekaj pesmi, ki eo vse oživljale. Govoril jc Very Rev. J. J. Oman, zatem pa dr. Fr. Trdan, ki je imel biti glavni govornik Baragovega dneva. Med tem so nastopile dekleta v kostumih in izvajale korakanje na umeten način in prejele fcato buren aplavz. Go voril je še Mr. Louis Dna&ler, zatem je pa dež prekinil nadalj. ne govornike: Mons. Vitus Hribarja, Mr. Marinkoviča, in Mr. Vojnoviča. Morali smo pe-nehati in prstiti nasdaijni program. Toda kljub vsemu takemu vremenu, niso upadla srca ljudem. Vse so radi potrpeli, da je le do tukaj uspelo na tako sijajen način.. Baragov dan pozabljen ne bo če tudi ni bilo vse tako kakor bi želeli sami. Odnesli so s tega dneva utise iz domovine, sroa so bila polna navdušenja in .prisrčnosti. A. G. STAR NAROČNIK UMRL. Umrl je v Ely, Minn., rojak Jos. Sdhwaiger v starosti 82 let, rodom iz Črnomlja, po poklicu je brl bil krojač. Ker je bil že opešal na vidu, je bil 10 let uJsluaSben pri šolskem d i rek -toriju. Bil je nad 30 let naročnik na Glas Naroda, dokler ga ni bolezen (rak na želodcu) prisilila na bolniško posteljo. V Ely zapušča bolno soprogo, dva sinova Franka in Johna ter hčer Ano, omoženo z Leonar-dom Slobodnikom. Bil je član drutev sv. Cirila in Mertoda št. 1. JSKJ in Katol. Borštnarjev. ' Naj v miru počiva! J. P. ll»«llllM NAHOSITE SE KA "GLAS NAR0QA" (NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK 7 AMERIKI Jugo SlovanskaKat. Jednota^ )> h *m«fca n+irm mwmbm- j n»w m MJ Mhm, umi. * mm*. ba ia J«ft Mtor KNimI Ujm tan t *Mi iHiMfc t* m* 4MvKei mm|i Anritva nJiitij6 8 mk Preip /iehje Nad Dva Miljofla Dot»rjev ■femnmtm. ,II ti Binmwu I \J—___ill_• "odprta noc in dan so groba vrata.." Slika je bila posneta tekom stavke jeklarjev pred tovarno elevelandske poilružniiee Republic Steel Company. Tekom stavke so se završili krvavi izgredi. s pota Vest o smrti Ludvika Be-nedika me je potresih Večkrat sva se srečala v New Yor-ku in svoječasno tudi v Minnesota Toda takrat je bil še mlad in poln mladostnih nad. Neikaj dni pred njegovo smrtjo sem dobil od njega pismo na Ely, Minn. V opombi je dostavil:4'Kaj pa z računi? Ali si jih pregledal? So vsi O. K." S tem je mislil račune glede naročnin in naročnikov Glasa Naroda. No, tudi njegov račun je sedaj 0. K. On uživa v večnosti mir, katerega svet nima. Zelo rad se je spominjal države Colorado, kjer je bil nekaj časa kmalu po svojem prihodu iz domovine. Nekoč je bil na lovu namesto srnjaka ustrelil divjega kozla, katere je prepovedano streljati. To se je seveda zgodilo po nesreči, oziroma pomoti. Njegovi stari znanci so že vsi odšli v večnost, predvsem pa njegQva dva velika prijatelja Oplotar (Rus) in Kenig, Pokojnemu prijatelju Ludviku želim mir in pokoj, njegovi družini pa izrekam svoje iskreno sožalje Dne 7. avgusta bo v moderni mestni dvorani na Chisholm, Minn., vesela svatba. Poročila se bo namreč prva hčerka splošno znane Smoltzove družine. Povabljena je ogromna množina gostov, med njimi tudi gostje iz Slovenije. Nevestina mati je bik rojena na Ely, Minn., ter je s svojo materjo kot otrok odpotovala v ribnižki okraj na Dolenjskem. Kot mladenka se je vrnila na Ohishohn ter živi sedaj v zadovoljstvu v družbi svojih otrok. Njen sin France je dober igralec. Igra za radio in na raznih prireditvah. Bil sem na mate rini svatbi, sedaj bom .pa še na hčerini. Pozdrav! Matija Pogorele. S SKRAJNEGA SEVEfiO-ZAPADA. Frank Mezek nam poroča iz Valley, Wash.: — NedaJvno smo tukaj praznovali veselo poroko. Poročila se je namreč Frances R. Toirtsha, hči tukajšnje pionirske rodbine. Čestitamo! Znani slovenski lesni trgovec Franc Burja je postavil tukaj novo žago, ki je začela obratovati dn/ 26. julija. Podjetnemu Slovencu želimo obilo»uspe-ha. * Iz Enumclaw, Wash., piše Mary Milelieh: — Priloženo pošiljam za naročnino, ki mi je že potekla, vsled česar me Peter ^ga&a lahko imenuje zaostan-karico. Dolgo časa sem čakala nanj, misleč, da se bo priklatil v državo Washington, pa zastonj. Kdo ve, kod se zdaj klati. Bog se ga usmili, če bi prišel sem, kajti pri nas je ravno tako kakor je rekel Ribni-čan, da ima namreč vsaka glava svojo pamet, ko se mu je voz polomil in so se mu zelna/te glave stočile po stranki dolini. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE V KANADI. SMRTNA NESREČA SLOVENKE. Jennie Turk, stara 48 let, je umrla v Glenville bolnišnici v Ctevelandu in sicer kmalu nato, ko jo je podrl avtomobil na 71. cesti in St, Clair Ave., kjer je hotela stopiti v voe poulične železnice. Mrs. Turk je stala z neko drugo žensko in otrokom .ter čakala na voz poulične železnice. Ko je prispei voz, ki vozi v vzhodno smer, je druga ženska z otrokom naglo stekla v varnostno zono, kamor je po knftikem obotavljanju hotela S. K. P. Društvo iz Kirkland Lake, On t., poziva vse rojake in rojakinje, živeče v Kanadi, da se vsi brez razlike pridružite naši društveni kampanji, katera je razpisana za mesec avgust. Na izredni mesečni seji dne 25. julija se je odobrilo in postavno potrdilo, da vsak član ali članica, kateri pristopi od 1. avgusta pa do 31. avgusta, ima brezplačni vstop k Sloven-sk o-Kanadsk"emu Podpornemu Društvu v Kirkland Lake, Ont. Ko dobimo v kratkem vse listine in pravice od kanadske vlade za poslovanje našega društva, vam bom zopet takoj sporočil v listu Glas Naroda bolj obširneje zaradi ustanovitve odsekov po vsi deželi. Omenim vam za zdaj samo to, da se odsek lahko (ustanovi v vsakem kraju, kjer je le sedem članov. Takoj na delo in združite se vsi brez razlike, da ustvarimo to važno društvo za nas izseljence v tej deželi. Torej nfi zamudite te važne prilike! vsa nadaljna pojasnila daje glavni urad: Slovensko-Kanadsko Podporno Društvo, 87 Wood St., Kirkland Lake, Ont. S pozdravom G. Medosh, tajnik SKPD. V bližini Johnstowna, Pa., je, umrl Luka Peterka, star 63 let in doma iz Moravč pri Kamniku. V Ameriki je bil čez 30 let in svoječasno je živel v f orest Cityju, toda preti 18 leti se je i preselil. • * Po dolgi in mo^ni bolezni je preminul v Clevelandu Anton Hnrk, po domače Snirekar, star 32 let. Pokojni je bil rojen na j Vrhniki pri Ljubljani, kjer zapušča sefrtro in več sorodnikov. V Ameriki j«« bival 28 let. m Po dolgi bolezni je umrla v Clevelandu Marija Zrimec, po domače Gorup, rojena Ipavec, stara 49 let Pokojna je bila rojena v Ročinu na Primorskem. V Ameriki je živela 29 let V Glenville bolnišnici v Clevelandu je preminula Matilda Nosse, rojena Zavornik, stara 56 let. Zaipušča soproga in Sedem otrok. Rojena je bila v vasi Grintavec, fara Zagrad-Fužina na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bivala„36 let. V Chicagu je umrl John Dr-žič, ki je bival na severni strani mesta. Star je bil 53 let in doma od Loč pri Brežicah. Pokojni Držič je bil svoje čase zelo aktiven na društvenem in deLavsko kulturnem polju, toda bolezen jetika ga je vrgla iz gibanja. Pokopan je bil civilno na Češkem narodnem pokopališču. 1 MLIN steči tudi Mrs. Turk. Pri tem pa jo je zadel avtomobil, katerega je vozil neki 22-Ietni mladenič, ki je imel odprto pot, kakoir so izjavile priče, ker je bila zelena luč. Podrobnejša dejstva se bodo dognaal pred sodiščem. NESREČA S KOLESOM. V soboto popoldne okoli 4. ure se je vozil po 61. cesti v Clevelandu s kolesom John Rožič, star 15 let, ko ga je nekdo z avtomobilom povozil. John je šel še sam domov na 1091 Addison Road, kjer so poklicali zdravnika, ki ga je takoj poslal v Glenvire bolnišnico. Tam so ugotovi E. da se je njegovo črevo eavito in ni bilo več pomoči ter je 1. avgusta ob 1. uri popoldne poškodbam podlegel. Rojen je bil v Clevelan du. DVA BRATA UTONILA Iz East Worcester, N. Y. nam poroča naš dopisnik A. Habinc: Huda nesreča je zadela družino Petra Svegala v Cord-righit, N. Y., v nedeljo popoldne, ko sta se šla kopat sinova Edward in Joseph. V navzočnosti starcev in prijateljev sta oiba utonila. Prvi je bil star 24, drugi pa. 19 let. Družina Svegal je dobro znana v tukajšnji okolici, pa tudi na Willard, Wis. — Naše iskreno sožalje. ROPAR WIDMAR. Policija v Clavelandu ima do-sedaj tri roparji na varnem, ki so pretekli teden oropali po družnico Central National ban. ke na Coventry Rd. Odnesli so $18,000. Med roparji je tudi John Widmar, ki je pobegli kaznjenec iz Jefferson, Mo., in doma iz Illinioisa. Pri Wid-maiju je policija dobila $3,110. POZDRAV Predno se podam v staro domovino na obisk, se zahvalim za vso prijaznost družini Šer-jak ter Mr. Franku Fipoltu in Mr. Johnu Šufriou. Iskrene po. zdrave pošiljam bratu Franku Smoletu m njegovi družini v Clevelandu ter družinam moje sestre Mary Pire in Uršule Po-nikvar v Clevelandu. , Žal, da se nismo mogli osebno posloviti. No, se bomo pa o povratku sestali. Joe Smole z družino. tlLAS NARODA1 ADVERTISE in Prevzeti silne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je dne 18. julija zavedno zapustil soprog in oče Ludvik Benedik Rojen je bil pri sv. Jostu nad Kranjem in je umrl v 61. letu svoje starosti. Iskrena hvala vsem, ki 6te se ob mrtvaškem odru poslovili od njega, ki ste mu iz ljubezni darovali nešteto vencev in-rož, in ki ste ga spremili na zadnji |x>ti. Hvala vsem, ki so na& tolažili v času nase največje bridkosti. Mary Benedik, soproga; Ludvik, Theodore in Frank, sinovi; Mildred, hči. ! Ridgsfood, L. L, i«f|: 1987. Piše Ločan P -i-"BT-- r::.: -a.;gTSiii Mil Will.....ml mmtol MINIMALNE PLA1E. Pred petimi ali desetimi leti niso brle minimalne plače in nraiksimalne ure nikomur v mislih, če izvzamemo sanjače, ki takorekoč napol žive v prihodu j ost i. Ko smo sedeli nekega večera v mojem stanovanju — ravno v tednu, ko je bil Roosevelt izvoljen — sino ugibali, kaj bo sttoril. Jaz sem rekel, da bo moral prej ali slej določiti,^koliko ur se sme delati in koliko se sme najmanj plačati. Vsi so se mi smejali in so bili mnenja, da sem malo iz tira skočil. To bi bilo kršenje svobode, Roosevelt bi prevrnil cel sistem v industriji. Amerikanci ne bodo dopustili kaj takega — ne v Ameriki — so rekli. Problem delovnih ur in plae se 'bo moral izčistiti prej ali slej. Svoboda izkoriščanja bo morala minuti; tekmovanje v cenah na raoun dolgih delavskih ur in nizkih plač ter zapo-s-lenja nedoraslih otrok bo moralo prenehati, če hočejo, da bo i Amerika in nje delavstvo za-' dovoljno. Kaj pa so minimalne plače? Nič drugega, kot temelj, do katerega se lahko gre. Zareza, ki jo bo moral vsakdo vpošte-vati, ki zaposluje ljudi; najmanjša plača za najnižje delo v eni stroki. Gotovo je, da bodo drugi potem plačani primeroma več, kakorsna je pač pozicija delavca. Sedaj, ko ni minimalnih plač in nobene meje, podjetnik lahko trga tolfko časa, dokler dobi kakšnega garača, ki ima tako praznino v želodcu, da ga ov'ija omotica gladu in je pripravljen prijeti za vse, samo da se enkrat na dan do s tega naje. Mo je pri delovnih urah; danes ti pritisne pol ure, jutri pa že celo uro. Takoj po padcu NRA so pritisnili po pet do osem ur na teden. Pri vsem tem si pa v soboto videl, da ti je bila znižana plača, kljub temu, da si delal toliko ur več. To torej je tudi velik vzrok zakaj taiko zavijajo in poskušajo ustvariti postavo, ki bi v resnici ne bila nič drugega kot navadna burka in bi se lahko tolmačila na tisoč načinov. Dasi ima administracija že neikaj izkušenj v tem že izza časa NRA in pozneje težkoče, se delavstvo ne more natančno zediniti v tej tako potrebni reformi. Seveda, delavstvo ni nasprotno, temveč, se zavzema za postavo ,toda kar se tiče delovanja, metod, učinkovitosti in polja, ki naj ga krije postava, v tem si ni delavstvo edino. Upati je, da .bo sprejeta. Seveda je popolnoma umevno in čisto naravno, da bodo protedti zelo g-lasm, in tisti podjetniki, ki hočejo svobodo na delavskem trgu in ki so navajeni izbirati delavce kakor fivino na semnju, se bodo pač inomli pri. vaditi, čeprav bo bolj težko 'i • ... .-!■.*r ..■■ -i,.,i ..i*HL5* ji v < / New York Thursday, August 5, 1937 (was vznjBtvzr r' It LARGEST SLOVENE DAILY IK VJB2. -ti M POOČN E KNJIGE *K»tE POV£8TI IN i , * ROMANI , h PESMI IN POF.7IUF KNJIGARNA "GLAS - '■ 'i Jim WEST IStfcSTKERT« 216 WEST Sat&SlXfcKI* NEW YORK, N. V ZEMLJEVIDI MQUTVENKI i IGRE; £ „t A i ROBANI-SPISI-P9TESTI AND8KJ TERNOVC. k (autor), relief na karlka* TIN DNEVNIK. 184 strani. Cm ............................... Poleg Pavline Pajkov« Je Lolsa Pesjakov* takorekoč edina lenska. ki se Je koncem prej-stoletja udejstvovala v slovenski knjl-levnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo len- sko dušo. NOČI, MALI JUNAK, spisal F. AL Dostojevski. 152 strani. Cena----------------------- Kratke povesti ls llvljenjepls pisatelje. To so prva knJUevna dela slavnega ranega romanopisca. «e Csoesart. 112 DVOJE BLIŽA, spisal strani. Cena .......................................... Concourtova dela so polna fines In zanimivosti, ilastl T risanja snn^Jev, čljlh nekateri so mojstrsko podani in ima £lov«k med branjem vtis, da posamezne osebe sadijo araj nJega ln kramljajo * nJim. DON KIHOT splaM Mlgaal Cervantes. 188 str. .18 To Je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To Je satira na vlteitvo, ki Je 8e vedno bolelo obraniti svoj ponos ln vellOno, pa ae nI zavedalo, da le umira. "Don Klbof spada med mojstrovine svetovne literature. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meiko. I 183 stranL Cena Dre ttrW enega nafib naJbolJSlb pisateljev vsebuje ta kaji«a. "Njiva" In "8U4a". Obe sta molsterago nrrieni, kot Jih more savrfiltl edlnole naS neino-fute« nUHOVHU 1QOWM, spisal Alojzij Jlrasek. 182 stranL Cena_____________________ Kdor ne poana dljakkega Uvljenja. naj prečita ti romiD. Ob iitanju w mu bo odprl povsem nov svet, poln neelutenlh dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena Koman taanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanlmlv ln odkriva čisto nove strani čloTefiketa življenja. GOSPODARICA SVETA. (Kari Flgdoo) ...... GOZDOVNIK, misal Kari May. Dva iveika. 208 In 1M gplal Karla Maja so mani nafiim starejšim čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padifabovi senci", "Vlnetov", - 2ut" itd. Dejanja "Goadovnlka" se v«K na nekoč divjem ameriikem Za pada. GOHPAfil IN KOMWBAH Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena...... Pestre stike sanjavega življenja tiste sanjate, bojne detele, ki smo jo do nedavna pognali komaj po imena. To Je pesem IJabesal ln zvestobe. GREŠNIK LENART. Ivan Cankar. 114 st HUDO BREZNO * Erjavec. 18 Nai izbočen pripovednik in poznavatolj na-zava nudi čkatelju lepoto na»b kralav ln ■anlmlvoetl ls Uvljenja naiib ljudL IDIOT, spisal E. M. DostoJevskL fiTIBI KNJIGE. Cena .................. Krasen roman enega najboljilh ruskih pisateljev. Roman vsebuj* nad tisoč strani. 8J8 F. M. DestoJevskL 888 strani IGRALEC. Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično irpi— i Igralsko strast Igralec izgublja ln doniva, po*a8s na vpa mogofe naOna. -s»let-kaH, doflvlja In poz*bMa. tod* *ra* do Igranja ga nikdar i JERNAČ ZMAGOVAČ, • m Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta sanipUi in vredni, da Jlb človek «ta. JDW, sgiml AadaeJ Btnig. 88 straH. Cen M. tras .11 Knjiga Je posvečena onim. M so BI skoal bol ln pričakovanje... Posvečene je njihovemu tihemu Janaitvu. « : KAKO 8EM 8E JAZ LIKAL, jplsi* J*sk Ala-but Wm knSga pa m 188 fm 114 strssL «aa_J8 varii »»» VsiJriJa—IM , Pisatelj nsa v t*b trek knjigah opU*> psodo ta Mslisaja ka*ttk«h«u,ki so gpi stari-K »osWl v 8*1% kjer sa Jp vartrieval a last-pU9l iradgtrl te* adaj la^Js, pdaj UAJe, lezel JMHRMp|8iSa>; lOthjABbS^pl^ P^S Mirili 8ta-■ im»m* mi »inM ••><■ KAJ 81 JE IZMISLIL DOKTOR Jules Verne. 85 strani. Menda nI bilo pisatelja sveta, kt tako živo domišljijo kot jo je lami Francos Jules Verna. In kar je glavno, skarpvnaak-gove napovedi so se vresni&le. Pred driMsI desetletji je napovedal letalo, let v stratosfero Itd. KMEČKI PUNT, spisal Aug. Zgodovina naJSega kmeta Je stanlb bojev. Bojev s Turki "Zadnji kmečki punt" je slavni hrvatski pisatelj man bo sleherni a uiltkoaa praiits*. sa- LA BOHEME. Spisal H. Murgsr. 402 str. Osna..Ji Knjiga opisuje ilvljenje umetnikov v Pgfl- . . zu okoli polovice devetnajstega stoletja, Knjiga U svetovno znano- LISTKI, (Ks. MeSko^ 144 strti*............ .18 LORD. spisala Frane« 193 straaL Cena ------ Te • M Globoko sasnovana povesi o otroku. U gane od lj ud nega čudaka. Deček Je plod ameriike vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveil, pač pa sna razlikovati le med dobrim ln slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht 128 StraaL PRIHAJAČ, Cefia J88 »aar PRODANE jDtftE, 48BS Jsia UkatK.188 ubogim ljudstvom na Krasa, nai nreQUp.Jo prstranUivo spsdbo* PTICE SELIVKE, 14 rinri 1 ^rgeovof^ eseji fn Sxlall alavnegs lidUaka-ga lAlafelJa. RDŠCA lOBGLA. mirni Bari Flgsr. ito V Krike* »triu rasnovan aiantuiUt^ ra-man znansga pisatelja, ki sna dejanje plestl. s tako čudoslto .flnssa, da saora čita-tsU nehote a napetim pričakovanj** čUgtl Csm 18 fitirl zanimive črtice naiega prlscsaega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 248 straaL Cena__________ Zanimiva povest iz dalmatinskega Uvljenja. MILIJONAR BREZ DENARJA spisal C. Phillips Oppenbelm. 82 strani Cena IIMtlllMHMO Do skrajnosti napet roman Is moderoegi Uvljenja. Oppenbelm je znani angleSkl roan opisec pognan po celem sveto. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Oena........ MIMO ŽIVLJENJA C« "van Cankar. 2S8 str. Cepa MLADA LETA. (Jan. »'rek), 188 str. ...... M MOŽJE, spisal Emsrsm Bugh. 208 strani. CeoaLM Zanimivo delo, ki bo ngajolo vsakemu ttti- telja. Prevod prav nič as ssostaja sa Originalom. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Gar&in. 112 strani. Cem>----- Junaki tega romana blodijo ln tavajo skoal temo Življenja. Vzpenjajo se kvifiku, a sredi pota omagajo. NASA LETA, spisal MIlan Pagelj. 1|5 rivapL - Csm vez.___________.78 Bra*.------- Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja, ki Je poznal dnio dolenjskega kot le malokdo. M NAŠI LJUDJE, spisal Alois H Strmi ROMANTIČNE DUŠE, Cena ------- Ivan 81 SP1SJE. Male peveati U kanBtega ftivljenja. — 81 straaL Cena_________________ SUKA DORIANA GRAYA Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1-28 To Je eden najbolj snaHinih spisov ansmenl-tega angleškega pisatelja. Boman je izredno zanimiv po svojo« stilu, po svoji fantastični . vsebini, po svoji globoki miselnosti ln napetosti, ki veie bralca z nepremagljivo alio .80 Ksavcr Hefts. 188 atcisri. Cssm.... Osem povesti, ki zaslužijo, da Jih sleherni prečita. t študent naj BO. — naš vsakdanji KRUH. spisal F. K. Finigar. 88 stranL Cena NaS mojstenld pripovednik najn nodl v teb dveh svojih dellb oblo duševnega ulitka. M STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Sottner. It* stranL Cena ............................................... M To Je ena najslavnejših knjig, ki Imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. PoŽa-itnl prisori bo oplsabl točop ln »atiočno. Vsaka mati bi morala Citati to knjigo, kajti to je Izpoved lene ln matere, ki je lzgnbi- la ni bojl*u svoje niJdraUe. TATIC, spisal Francs Bevk. Trda ves. 88 str. Cena M Zanimiva povest iz Časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vs-saaa. 118 straaL Cena_______ Knjiga vsebuje 'misli, ki so se rodile v Bo-veku v prvih letih svstovns fojnr'. PRSMI V PROZL US Verna silks Usnja ln sponOnov nanj. PINGVIN8KI0TQK. ■v- M Nai izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jih Je posvetil svoji mat^rL [TARZANOV SIN. Vezano, 801 strani ..........1» TUNEL, aplsal Bernhard KulieraMian. 888 str. Cena LA Globoko pod sonljo vrtajo orjsftl stroji tu- nel med Evropo ln Ameriko. Cele armada delavcev s* zarivajo vedno globlje v osičj* zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovi' U katastrofa, katere irtev jo na tlaofie ln tisoSe delavcev. Toda Means volja inlinlrja Allana ne odneha, dokler na steče med Evropo in Apwriko globoko pod oceanom prvi vlak. V1ČEBNA PISMA spusta Marija Tria ves. 81 straaL Ceaa Knjiga vsebnjo petnajst pisem, ki jih pra-veva iskreno oMutje. Pisma govore o m* njah lenskftgp srca, p lJubezc*. ~ sorodnli duiab. VERNE DUŠE V VICAM Spisal Prosper Merlmee. 80 stranL Cena.. Bdep najboljilh spisov francoskega mojstra, vzeta ls naiega kmetskega Uvljenja. ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojen jsvakL L DEL 280 strani, II. DEL 212 str. VaUki Dostojevski je podal v tem svetov-jirrrrn—r romanu sliko življenja makih jet-nlkov takoavanib katorgab, utrjenla Jetnl-Bdh taborih v 8iblrljl. ZLOCaN IN KAZEN, spisal 7. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 60S strani. Oena ..L25 NaJrfnvaejBe delo slavnega rusk^a misleca. Nihče ll tto opisal duievnostl zločinca kot pa Je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBI NAPOLEONOVEGA HUZAKJA, C*nan Dsfla. 382 stranL Trda ves. Cena.... jt., , Broil rana............ Cftatelj se mora do solz nasmejati, ko ata poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragoeso; Kako je u-bil "brata"'; Kako ga Je hudič skulal, itd. XBRANI SPISI, 888 stranL (IL zvezek). Cena 2A8 V tem zvezku ao zbrani spisi naiega prvo-• • vratnega pisatelja Maslja-Podlimbankega, ki J* pogledal v široki svet ter deloval sa sdmSenJe ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. ZMAJ IZ BOSNE, Cena spisal Jos. Ev. Tsrali. 228 .18 Roman Iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Torki; skoro neverjetne dogodlvKlne; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. spisal Ivan Pregelj. 98 stranL Cena 18 Pregelj Je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli Pregelj je globok, navzlic temu pa labko razumljiv tudi preprostemu Cltateljn. Zbirka ZANIMIVIH POVESTI PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. — VEČINA KNJIG OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI X 50« 35e 35e .35« ANDEBSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Ceni ..................... ANDREJ BOFER aa»BaessssSsss**s*eosBMass*sss*e***esssoaaoa' BENEŠKA VEDBŽEVALKA ---------------- BRLGRAJSKI BISER __________________________ BOŽIČNI DAROVI ............................................... BOJ IN _________________................---------------20e CVETINA BOROGRAJSKA ________________________________45e CVETKE (pravljice ta star« ln mlade)--------....... 30c Čarovnica s starega grada--------------25« DEVICA ORLEANSKA ____________________________58« DEDEK JE PRAVIL (pravljice) _________________40« ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........35« FRAN BARON TRENK____,____________________________35e FRA DIAVOLO _____________________________________________50e JS5 GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-člnski, veselomodre humoreske, 72 strani To je aattra na tranooske pretekla ln aeda-aje razmere. V tej knjigi Je alavnl francoski pisatelj najbolj drsen ln bsnohslrsn v svoji sabavljid. PLAT Z10NA. spisal LeeoU Andrejev, 181 sir. satelja vsebuje knjig* *e dve, sel v megU- ln ^rsadas". POSLEDNJI DNEVI POI^RJA (t SV.) POPOTNIH, spisal MIlan Pagelj. 88 L28 V tej knjigi Je Pugelj deset črtic Uenjs. POVESTI m SUKE, spisal Ksavqr MiBri — Knjiga vsebuje ibi povoati naiega p^Jublja- . nega pisatelja, mojstra v opisovanju. NJo-pqv slqg j*tlarask, .aJ*cpv«-aUsttps gsMto In mehka. Posebno iensks so vneto sa njegova dela. pud NEVIHTO, spisal L Targapjsv. 88 sir. m M^IStoraho dalo aUvaapa ruak^gja^la. Povest ls vqj(9 dobe, se 0s v ardh vask nailh raraodafh. tjadl pueajsla akteM na ' ■Mnstoraw JagoftovUa. Lsa^ » to tndl psrcst Mf'^S^^. X J ^r- L-S * * ' " .. h. t* ' Vpr'* y < ' . , N ', / C ' •-•••• - :'. / . znani slovenski pisstelj is nai< a* lossačsaa «v- POS^NJI MOHIKANEC KOREJSKA BRATA ) ••••«•»«••»*..•*. ».*. MtN»*»**M»»*»«H • • • -KRALJEVIČ IN BERAČ _________________ KRVNA 08VETA (povest ls abraRdh gara) KAJ SE JE MAKARU SANJALO MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON MARON, krManald deček iz MUSOLINO, ropar KaUMk MRTVI GOSTAČ-----.... MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ...._____ MLADIM SRCEM (par krasnih frtie pisatelja INKVIZICIJE, Zevaea. 481 stoaaL Csna-------L88 To Jo moJsterabo delo v svetovnimi literaturi s neštetimi ssptetijajl In aaalčeno vsebino, da bo navezalo vsgkega člUtelja, ki ga vsa* ne v reka p GORSKEM ZAmOtJU, spisal Anton Kader. 188 straaL Osmi ........«■■■■■............................. m,Mmiiiii»i(»n»»»»«"(>*""»t" »I ii A : '.i ' * • t c ^ , - ...... , JANKO IN METKA (kartonske slike za stroke) 30e (Irtiee s misijonarjih v 88« NA RAZLIČNIH POTIH_________________48e NA INDIJSKIH OTOKIH___________________.88« PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillman. Cena ........ M PRISEGA HURON8KEGA GLAVARJA. Povest is stnrejie misijonske sgodovins kanadske. Spisal Ant Hnonder. Cena .............. .80 PRVIČ MED INIHJANCL Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ...........,........ .88 PABERKI IZ ROŽA PARIŠKI ZLATAR POŽIGALEC_______________;______25« PRSTI BOŽJI--------------------------88c PRAPREČANOVE ZGODBE ..._________:____85« POVODEN* (*t*al Krtttof Šarit) ____, so< PRIGODBEČEBEUCE MAJE, M. m___ PUm (spisal KriMsf Špit) ___________________ S8« 28« MRAVLJICE IN jPRIPOVEDKE ZA BILADINO J* Wa osapaaoeaaeeasfsaafa 4iC Ha Ifi mhhmimihi pro- 48r PRAVLJICA! Splssl H. Majar. Izbrani iz stega naroda. Oena PRIGODBE ČEBEaJCE MAJE. Spiral W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za raladinot Oena .i.......................... praški mm —____________m_____ PAT9RA (paasst is irshe sgadsvias)__ .18 85« TISOČ IN ENA NOC, s slikami, velika izdaja. Brož. 3 knjige. Cena......3.25 TURKI PRED DUNAJEM ...............................S8c VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov po ............................ JS8 VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Meiko; s slikami) ___________________________________________8L88 Trda vez.......1.28 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 IVClkl PO IH(lt»«*t»»»H»**HM«tlMMMnt»Nlf»tlMltH*HI ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________80c ZLATOKOPI (povest iz Alaake) ............................25e ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) L del___________48c a del____________48e ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 18 povest; Vinski brat; osem povest! in 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku ...... M VINSKI BRAT. (V. zv.), Gangl .............. M 8 POVESTL (IV. zv.), Gangl ............... M 13 POVESTL (III. zv.). Uangl .............. M ZNANST\'ENI m POUČNI SPISI AHN*S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 27U strani. Cena ..............1.40 Učna knjiga za Nemce in za one, ki ao nem-Kine zmožni. AMERIKA IN AMERiKANCI. Spisal Rev. J. M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......5.— Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njibova društva in dm?) naroune ustanove. Bogato ilustrlrauo. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. P. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— BURSKA VOJSKA. 05 strani. Cena ROBINZON KOŠUTA______________________ M tam* mom. Kač*>*oQt*U. nsxar-ia aeagada ■ potovanja idvsp aazjev. Osna 85« ________rMm- »▼ETA NOTBURGA ......................i........ni.. 88e BODOČI DRŽAVLJANI naj nareke knjižico - "Haw to become a citizen of the United States". STATES. V tej knjigi so vaa pojasnila In zako-m za naseljence. Cena .................- BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena .... J50 .35 DENAR. Spisal dr. Kari EngllS. 236 strani. Cena .........................80 Denarni problem je zelo zapleten in teSaven ln ga lil mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodno-gospodar- Bki strokovnjak. Je razfiiril svo*a delo tako, da bo služIlo slehernemu kot orientaCol spis o denarja. DOMAČI ŽIVIN0ZDRAVN1K, spisal Franjo Du- lar. 278 strani. Cena trda vez............. 1JK) brofi............. 1.25 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni In zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. 1«« tranl. Cena' Zanimiv potopis s Bilkami Hatlu krajev naSe stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart 143 stranL S slikami. Cena ....................... GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvez-«- zgodovina slovenske prestollce. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-Stvu, .98 1.58 M IZBRANI SPISI Ik MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena ................ Levstik. 220 strani. Csna brofi. .JO ... JO vez. 1.19 JUGOSLAVIJA Spisal Anton Mellk. Prvi ln drugI del obsegata 321 strani. Cena: I. Del .... .80....n. Del JO Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Bazinger, 64 strani. Cena ti d o vez .... JO BroS. .... 35 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... J8 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena ........ JO KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1J5 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. U1 str. J8 KUBIČNA RAČUNICA. Trda vsi. 144 «tr. Cena .15 - Navodila sa Izračunan je okroglega, sezaae-gain tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 090 sir. Cena...... .18 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 atranL Cena .10 V teb treh knjigah je sbrano vse knjifevno delo naiega velikega kritika. pisate- lja ln Jezlkoslo\ea. LJUDSKA KUHARICA, naJnoveJBs In praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cei^t .... JO HISTERIJ DUfiE. Spisal dr. Franc G*a*tL — 276 strani. Oena ........................L— Basprava o blaznosti ln ncsledlcak pijančevanja. _(Dalje prihodnjič.)_ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY \ 316 WEST 18th STEEET NEW YOBK, N. Y, a * - ■ ' "ft -" "i- '"' i, L29 WJMVV7n < ■ t ' ' . ' ' New Yoric, Thursday* I, 1937 ----------—r........... TEE L2BGE8T mfiVEMf VAILT 1V UJS.% "DOJENČKI NA POSODO" FREDERIC ROUTET: Kakor vsak dan je prijel Pavel popoldne v slaščičarno blizu l jukaemibur$ kega- vrta, čim je smel zapustiti pisarno, kjer je bik zaposlen kot inieujer. Ana, njegova dražestna neve-fita, ga je že čakala in Pavel se je ustavil pred ujo, očaran po njeni lepoti. — Kako krasna si! — je re-kal zaljubljeno. Ana se mu je pa samo blaženo nasmehnila in dejala tiho: — Mamica je ie odgovorila na moje pismo. Seveda je privolila v najino poroko, saj sem vedela. In tudi papana bo o-mefačala. Obljubil me je sicer sinu svojega starega prijatelja, toda končno stori vedno'to, za kar sva se odločili mamica in jaz. — Vidi« dušica, tvoja bojazen je bila torej odveč. — Saj se nisem bala zaradi fevojih roditeljev. Težave bodo s teto Betty in njenim zakladom. — Kdo pa je teta Betty in o k »klanem zakladu govoriš? — Teta Bettv ni noht na malenkost, dragi Pavel. To je pa-panova sestrična in stanuje v naši vili. Zelo neprijetna stara dama. — Zakaj je pa kratkomalo ne od-slovite T — Saj s«n ti dejala, da to ni nobena malenkost. Prvotno je bila naša hiša lasrt tete Betty in ko jo je prodala papanu, si je izgovorita, i ali na vrtu. Papa je izračunal, da mora imeti teta zelo mnogo denarja. Nikoli ni imela zaupanja do bank in bankovcev. Gotovo ima vse sprav, ljeno v nakitu in kovanem denarju, to bo pravi zlat zaklad. Saj vendar veš, da nismo več bogati in pap* je prav za prav vesel, da stanuje pri nas. Potrpežljivo prenaša njeno tiranijo, ker računa s tem, da nam bo nekoč vse zapustila. Mnogo da na teto Betty, ona je proti najini poroki. — Ali veruješ tudi ti v ta zaklad, Ana! ' — Ne vem, toda to me sploh ne zanima. BAJAN1CA — Cuj — je dejal Pavel — prijatelja imam, ki zna čudovite čarovnije s svojo bajanico. (Z njo najpe studenca, globoko •v zemlji skrite kovine in zaklade tako zanesljivo, kakor da k-že pred njim >na zemlji. V sredo pojdeš domov, kaj ne? Tvoja mati me bo gotovo povabila in s seboj vzamem tako bajanico, da ugotovim ali je pri vati skritt«ga toliko zlata, da je vit dno prenašati tiranijo tete Bettv. Ko je prišel Pavel čez teden dni v vilo, co ga sprejeli tako prijazno, kakor se spodobi za ljubljenega ženina. Jje teto Bettv ga je merila z osomimi "oogledi od pete do' glavt^ Pavel je takoj prvi večer napeljal pogovor na bajanico in ljeno čarolmo moč. Govoril je itrokovujaiš^o, čus. da ima s ;eboj bajanico, ki lahko z njeno pomočjo igraje najde vsak zadclad. — Ta va£a vila je zelo stara' ♦ • v • i — je zaključil Pavel — in nior-• la jo v nji kje zakopan zaklad. \Taj bo že karkoli, iskal ga bom. Njegovemu bodočemu tastu so se za iskrile oči in prigovarjal je inženjerju, naj začne iskati zaklad takoj drugi dan. Pač je pa Pavel opazil, da je teta Bettv strašno prebledela. Ko se je pripravljal Pavel k počitku, so -se odprla vrata njegove sobe in na pragu so je pojavila teta Betty. Previdno je zaprla vrata, stopila k Pavlovi postelji in dejala z drhtečim glasom: — Lepo vas prosim, .ne iščite tu zakladov. Saj ste žo našli naklad — Anico. — Saj sto vendar proti najini poroki. — No, nisem več. Nasprotno hočem vam pomagati, zlomiti r.adnji odpor očeta vaše neveste. Samo (»no vas prosim — ne iščite tu zakladov. — Kaj se bojite, da bi utegnil najti zaklad? — Ne, ne bojim se. Vem, da ne boste ničeisar našli, ker ni tat nobenega zaklada. To je pomota. legenda. Moj mož je prišel ob vse, kar mu je bilo še o-stalo, je pa požrla vojna. Nobenega premoženja nimam, ne draguljev, ne denarja. — Zakaj torej ne poveste resnice? — Ker nočem nastopati v vlogi siromašne sorodnice, deležne milosti in miloščine. — Mladi graščak Bogdan Ata-nazijev iz Sofije je pred nekaj tedni doživel jako neljubo ol so ga pokrivali sivi oblaki. In misli, tako »dve kot oblaki na nebu, so se motale Francetu po glavi. Neprestano je videl Patsoheiderja pred seboj, in c*u-, kako ga svari dekliški gla?: — "Varuj se Sthi-pperja!" Tedaj se je oni zasmejal. "Čuden lovec, zares l Niti ne golčne, kje sem falota izpazil." 4'Kar moram vedeti, mi boš že povedal." "Ob eni zjutraj sem odšel iz koče, ker sent liotel oslediti ruševca pod plazovi. Ko sem prišel \na planino in do planšarske kože, opazim č za oknom, .-.plazim se do koče in pogledam v izbo. Kaj boš rekel! Sedita dva falota tam notri in vsak ima puško na kolenih. Eden, malo mlajši, in drugi, pravi velikan z ogleno črno brado, že malo osivel. In. čepita pri ognju ter se mirno pogovarjata o lovu pod plazovi!" "In ti .si jo popihal?" V Francetu so ugasnile vso misli zadnjih minut in oživel je v njem samo lovec. "Namesto, da bi zgrabil puško in pianil v izbo! Oba bi ujel." "Z jezikom bi ž ujameš človeka. In da nič ne prikrivam — čul sem, kaj sta govorila. Tedaj mi je sinilo v glavo: ti mora-š po Franceta! - -Primojduši. kar povedati si ne upam—'' France je obstal ko vkovan. Njegove ustnice so se premikale, .ne da bi spregovoril. Kaj neki ga je prijelo? Strahu ni poznal. Vendar ga je sedaj tesnobo grabilo za vrat DALJK FRIDE VELIKO ANGLEŠKO POTNIŠKO LETALO NAD NEW YORKOM ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati ^Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May 8 svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? • t TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU I I IZ HAGftMDA \ STAMBUL 4 knjige. • slikami. 121 Krut Vsebina: Smrt Uobam«d Rnuna; Karavana smrti: Nt bega t Gorupm; Ui afba Bn Narr .IM Angleško Jtirtmotbrtfo potniško letalo kroži nad New Yorkom, zatem ko je uspešno preletelo razdaljo med Irsko in No PO DEŽELI SkfFETABJEV 4 knjig«, « slikami. 477 Vsebina: Brata Alsdllja: Koča ? soteski; Mlrldtt; Ob Vardarju SATAN IN ISKARJOT lt ka£g. s sHfca—l. 17*4 IM V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikam!, 57« strani Vsebina: Kovač fthnen; Zarota s zaprekami: V goT^b-. ujnk.ii - Mobamedanskl svetnic Cena ---------LN WDiLTOV 12 knjig, s slikami,, 1752 strani Vsebina. Prvikrat na divjem sapado; Za flvljenje; Nšo-čl, lepa Indljanka; Proklestvo slata; Za detektiva; Uad Komand ln Apafl; Na nevarnih potlb; Winnetcor roman; Sana Ear; Pri KomanOh; Wlnnetova smrt; Win* netova oporoka1 srn Isseljencl; Tnma letar; Na aieda; New noetl nasproti: Alreaden; V treb deUb sveta; Isdajalec; Na lova; Bpet n* divjem»apad«; BMenl m^njoai; DedVH Gena ______ ž V T 1 4 knjige, s *Hkaml. «7 rimi Vsebina: Boj s medv»d*m; Ja«a dtagnljev; Eon-tee —; mt), ta njegova poslednja pot .Li* Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West I 8th Street KRATKA DNEVNA ZGODBA New York. N. Y: u New York, Thursday, August 5, 1937 m mvnr wwrwww turn ur erjjt ME MOREM TI RAZODETI... AM ROMAN 12 2IVUEMJA (TD ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. O ■33 Renin obraz naglo preminja ban'o. "Za mene? Toda ljubi papa!" pravi skoro prestrašena. 4'D«, Rena, žal, da ni mnogo, kar sem mogel prihraniti. Ribič—potapljač. eno cev pošilja spremljevalec z ročno sesaljko zrak potapljaču, skozi drugo se pa spora-Zdaj ipa zdaj moreš videti v, vdolbin ali pa v luknjali v vo- zumevata. Zadosti je, če ribic Požunu človeka, ki ima izredno j do padlih dreves. Ribe se me i kar v čelado govori, pa ga oni skažen obraz, iia ga vsakdo po-j prav nič ne bojijo iti večkrat; na čolnu že razume, gleda. Pa ni le radi tega za- me je že kak karp pogledali Že devet let si Kovač s tem nimiv, marveč radi svojega skozi okence moje potapljaške' poklicem služi kruh. Na glav: pokliea: op je namreč ribič. Pa čelade. Če >e približam ribam,! in po rokah je poln 'brazgotin ne navaden ribič, kakršnih je je na primer, som čisto miren, od ugrizov rib., Te brazgotine »Šele zadnja leta sem ti mogel kaj prihraniti. Ta malenkost t[soC'e ob Bc,iliivi> *«npak j*' karp vtakne glavo v blato povedo .več ko besede, kako j ]a bo po moji smrti tvoja, kajti Dagma je tako bogata, da te hič-potapljač; Imenuje ^ Jo- ali grez. K ari k- »n jastogc lo-majhne vsote ne potrebuje. Upam, da 1h>š mogla, dokler se f>f Kovač (Kovaes ga ondi pi viin z obema rokam.«, in jih ne poroči«, hnefi svoj tlom v tej hiši. Dagma svoje sestre in 111,1 ip P«^111 primem za glavo in repno pla lie \.o vrgla čez prag, toda ne smeš biti prisiljena prositi jo južno-slovaške reke in tu- vuto; tudi soma, ki tehta ka-la vsak fmig, ki ga boJ potrebovala — ker vem, da ti tega r>ri <1« Tiso. Precej let je ribaril kili 15 kg, zgrabim z obema i vojetn značaju ne bo ratl-a storila." i jjcmI vodo popoinoma gol i,:i y rokama zaupat in trebuh. Več- Renfltine iratniee *e tesno stisnejo. Dajemo je poznala I)0,l V(kI() eno minuto m JW je ribe lovim boljše kf/t njen oče; in prav nič ne dvomi o t« ni, da v tej hiši kund. Ta čas mu je zadoščal, se divje brani ne bo mogla več dolgo ostati, kakorlutro bo očem zrtisnil svo- da se je potopil (i metrov glo roki in mi je je oči. \ft>gt>ee Dagtua svojega sovraštva ne bo gnala tako boko, jKjgi-abil je ribo ki'spla- nekoč z desnico kar kožo po- ta posel nevaren in mučen. CUDOVITOST •►•o ca s sem se moral kler sem se nag potapljal, nisem iničesar videl v votli, ker mi je votla jako škodovala in me je ščemelo v očeh, da sem večinoma mižal. Bal sem se tu d i, da me bi oslepel, če bi me kaj sunilo v oči. Dokler sem gol lovil ribe, •sem moral vedno že vnaprej določiti bivališče rib. Zdaj, ko tialeč, iln bi ji zaprla vrata svoje hiše. toda življenje ji bo tie- val na breg. lala mnrgo t žie kot doslej in bo .skušala doseči, da bo šarim "Dol a od h m». (Jlede tega se Rena ni vdajala varljivim mis-jditi na kopnem." je pripove-im, tulil ker je vedela, kako zelo rad jo je imel očem in kakodoval dopisniku nekega eeške-.»•' skvlK'1 za njo, mu ni izdala svojih misli. Dokler je še ži- ga lista, "preden sem se iiu->el, se njej \hh\ njegovim varstvom ni moglo nič zgoditi, ka- učil tako dolgo zdržati brez dar I »a bo umrl, tedaj ne 1>o več izvedel, kako *e bodo stvari sape. Zdaj, ko imam potaplja -i izvijale in več jja nebo imlelo, aiko jo poženejo iz hiše. Ma- ško obleko, ki selil si jo do po-]«. nt-Kotovo ga pogletla. | drobnosti sam na ret lil, bi bil Tvoja skrb za mene je ganljiva, ljubi papa, toda — ne jahko ves dan jkmI vodo. Do veni, mko bi to vzela. Dagma je tvoja hči in v resnici sama opravičena, da |>odeduje po tebi, ako, kar pa naj obvaruje Bog, nam boš vzet." Bolnik se vznemiri. "Sprejeti mora*, Rena, ako me nočeš zelo vžalostiti. Žal, da je le zelo malo, kar ti morem po svoji smrti dati. Po-; lej, to je konečna vsota vloge, ki .sem jo naložil za tebe in vložim vsak 'prihranjen viinar in bom še vložil do svoje smrti. 7. obrestmi »naša vloga enajst tišin" šest sto mark do sedaj. A' vrednostne papirje denarja nisem hotel naložiti, za slučaj, ako bi kdaj denar nenadoma potrebovala. Vedno ti naj bo na razpolago, ne da bi ti mogel kdo pri tem ugovarjati. Saj vt-š, Dagmin ženin, dr. Hartung, je zelo natančen odvetnik in če je slučajno denar del moje zapuščine, bi ga za Dagmo zasegel. Zato ti ga podarim še med živimi; vsi vplačani merki so ti darilo in že Kedaj boš vzela to hranilno knjižico, i.i kar ti bom še mogel dati, boš sama na banki naložila. Tako je ta denar brez vsakega spora tvoja last in moreš ž njim popolnima prosto razpolagati. Knjižico dobro shrani. Dag-mi in njenemu ženinu za njo ni trdba vedeti, saj veš, bila bi samo nova sovraštva, temu pa se bova oba izognila." Rena se skloni nad njegovo roko in jo poljubi. "Tako dobro in ljubeznivo skrbiš za mene, ljubi papa; vem tudi, tla .bi te samo vznemirjalo, ako tega velikodušnega daru ne 'bi sprejela. Zato temu ne bom več oporekala, posebno, ker vem, tla ta znesek, ki za mene pomeaw že premoženje, pri Dagmi komaj pride na tehtnico. Misliti si moreš, da sem včasih že m i*lila na svojo bodočnost in če j>o smrti moje ma j tere ne bi bil bolehen. In o tem že kdaj s teboj govorila. | Vsled tvoje dobrote sem se marsikaj naučila; moja vzgoja je v vsakem oznw končana in veseli me, da za silo morem vsak; čas stopili na svoje noge. tudi tedaj — ko -bi morala kakega i dne to hišo zapustiti, na kar je vedno treba misliti." Da bolnika ne hi vanemirjala, mu Rena zamolči, da je za gotovo vedela, da bo prišlo tako daleč. "Vsled tvoje dobrote sem sedaj v položaju, da si v miru vstanovhn obstoj, kadar pride nad mene |x*tr<4>a in za to se ti zahvalim s celim svojim j snel. Neki 36 kg ttzki som int je zgrabil za «rlavo in me Im do ranil (tedaj sem lovil št brez obleke). Ščuka ne popusti zlepa, som pa takoj, ko za čuti, da mu grozi resjia nevar nost. Le zdra've i<:i dobro re jene ribe so bojevite, druge zbežijo in se zalijejo v blato, kjer jih prav laliko dobim. — Največja riba. kar sem jili doslej ujel, je bil 58 ka: težki som.'' Ob slovesu mi je pokazal potapljaško obleko, ki si jo je sam naredil (piše poročevalec). Obleka ima tri dele, ki se drug v V Viiisi Dobsinu bi iz j Osije-kavljem. Hoin ka se je otelila krava kmeta ii-i večkrat me Radonavljeviča. Tele ima pa dva jezika in štiri oči. Na vsaki strani ima eno oko, sredi čela v nekakšni duplini pa dvoje oči. Drugače je pa normalno, le sesa maio tvžko, ker mu en jezik nagaja. In pa stati ne more, ker ima pretežko glavo. 2ENA BREZ SPOMINA nekaj splošnih pojasnil glede potovanja v stari kraj b pisem, U jih dobimo od rojakov, opazimo, da so ie precej T nejasnosti glede potovanja. Večina onih, lil m hočejo pridružiti temu ali onemu izletu, misli, da se morajo s isto grupo tudi vrniti. To ul pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sicer isto, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo • tem »ei zabave. Za nazaj si pa v mm k sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta volu za dve leti, pa še vrt, če je potrebno. Torej ima vsak izletnik eeli dve leti fasa za ostati v domovini. Oalje ni potrebno, da bi m vrnil z istim parniknra. ampak si sam izbere parnik, s katerim m bože vrniti. Če je pa slučajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obrate«, dtip'aia, tr izbere paraik, na katerem stane vožnja v** Zahteva m ■umu. da izbere parnik od iste pa rob rod ne družbe ko* Jo bil parnik. s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potnr lista za dve' leti, nedriavljani pa dolie potili lint samo za eno leto, torej se morajo v tem tasa vrniti. Nedriavljani morajo pa obenem imeli tudi povratno dovoljenje, ki m i/da tudi samo za eno leto. I*a tudi ti potniki imalo priliko, da si svoj«- potnr linte podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, lnoina miren; tvoje znanje in/tvoje zmožnosti, tvoj razum in odločnost, vse to ml jamči, tla se moreš sama zdržati, ako je potrebno. Ta denar bo samo podlaga. Sedaj si že stara cnoindvajM* let iitf če umrjem, ne potrebuješ več varulia. Tudi glede t*ga sem brez «ki4>i. Tako, sedaj vzemi to knjižico in jo .spravi v svojo sobo. Potem pa zo|K>t pnidj k meni in mi bos pomapila še droge stvari urediti." "Ali me bi hotel najprej nekoliko počivati, tla se ne Jioš utrudil?" Bolnik zmaje z glavo. "N'e, ne, te aire hočem porabiti, ker sva sama in ravno sedaj ne čutim bolečin. Nimam miru. dokler ni v*e to urejeno. Marsikaj je še tukaj, kar ne tri rad videl, da ^ prišlo v brez-brčne roke in moj wt bo, o tem sem prepričan, vsako nit moje xapuwčine natančno pregledali," pravi tnpko. Rena vzame knjižico in jo nese v svojo sobo. Tu nekaj časa stoji in knjržieo pritiska na srce. S tem darom se čuti r«*šena velikih skrt>i, kajti le predobro je vedela, da bo na ta denar navezana, kakonhitro bo očem zaltitsnil svoje oči, kajti bila je preponosna, da bi v hiši svoje polsestre jedla milostni kruh, ki bi bil iselo grenak. Skitnio spravi knjižico v svojo omaro med lepo poravnano perilo. Nato pa se vrne k očmu. Najprej mu da bolečine olajšujoče zdravilo, olupi pomarančo, da je mogel sem in tam vzeti kak kos, Naito pa mu na njegovo zahtevo zopet daje en zavitek za drugim. Prvi za-' v«tek vsMraje pisma njene matere in očem jih položi na stran. | "Hotel sem jih aežgati, Rena, da ne bi prišla v tuje roke,, toda pretežko mi je, da bi jih uničil, dokler sam ne zaipadenv uničenju. Obljubi mi, da bos.ta pisma sežgali kakorhitro' bom zatiunil svoje oči. Vzen* jih, vem, da jih ne boš pogledala, ker so bila namenjena samo meni." "To ti obljubim, papa ,meni bodo sveta; ob tvoji smrtni uri — o, moj Bog, da bi bila še daleč — "bom ta pisma sežgala, u tem bodi prepričan." "Sem, Rena. Sedaj pa mi daj oni mali zavitek s črnim trakom. To so pfema in majhni spomini .na. nekega dobrega ki pa je preegodaj umrl." .. . - - ---- Pri tem pade neka ki je bila že precej zarumenek. Ponudi jo Reni. Denarne pošiljatve BHHtflUglllWIiHyaKfflUBHlt! tPLBBIffIWBKltO^^ UgtlUB Kannnimiiiwitmw^^^ mHfKiT'Ufifiri'iitHiin iiti:iit*i'!n>i:r:;u:!.i»rr!Sii!iiM'niiiiifuzniftnnniiiTMnii:[iiiiiiiaiui:£i DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JCMIKLAVUO « 2.55 _____________ Din. _______ Din. ........... I>iu $ 5.00 $ 7.2« 111.70 I58.M $46.00 im 200 sov Din 500 Din. 1000 Din. 200« v ri uj-mi Za $ 6.50 _________________ iJr 100 f 12.25 ________________ Lir 200 f in oo * 33.J0 SI 12 541 1167.50 Ur boo Lir lOOi Lir 2000 Lir S00« KF.lt S K CKNB SKI »A.l IllTttO MKNJA.IO SO NAVKDKXK CENM PtUlVUŽKNE SPUKMKM1U (JOR1 ALI iMilJ Za izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih »'i lirah dovoljujemo 6e boljše potuje. Izplačila v ameriških dolarjih • 7jl izplačilo $ 5.— morate podati.......................J 5.75 $10,— - " ........................$10.85 $15.— " - ......................m^ $20.— - - ........................$21— $40— - " ........................$41.25 ^0— M " ........................$5150 I'rvjriiuiik dobi v starem kraju izplačilo v dolarjih. MA* S4HAIII A t/VKAlJKMO VU CAHIJl LRTTKK ZA PRISTOJBINO $1— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 'Glas Naroda' 216 WEST i 81 h STREET NEW YORK, N. t. Gre za 27-letno Madelalne Butinovo, ženo nekega ind'i-t-trijalea. Proti svojemu možu je vložila loeitveno tožbo, ker jo je večkrat goljufal Ln je tu- hiSe iz kosti V severnih, zlasti pa v polarnih krajih, kjer primanjkuje kamna i^n le-a, rabijo za gradnjo poslopij eesto kosti in sitter kosti ib rože v ali pa še pogosteje kitov. Za gratljnjo rabijo sicer tudi riJbra, največ pa spodnje čeljusti, ki jih je že narava izoblikovala tako, da so kakor nalašč prikladne za vrata. Na Alaski grade zimske koče tako tia zasajajo ki-tove kosti v zemljo kot stebre, !i >labo ravnal z njo. Zakon je^na nje pa polože streho iz ko- žuhovijne. Polarni raziskoval-lec Rasniussen pripoveduje, bil za mlad-o ženo, 'ki je izredno lepa in ki se je poročil i iz Ijubemi. strašno razočaranje. Butiu je pred sodniki priznal brez mnogega pomisleka, da je bil glede svoje družbe pri litino neizbirčen. l)a bi bil z ženo grd« ravnal, pa ni hotel priznali. Meti razpravo, ki je bila preeej viharna, se je Butkno ve nenadno lotil silen glavobol in zatemnilo se ji je pred očmi. Po nekoliko minutah se ji je napad minil, toda nesretviica st* ničesar več ni spominjala. Ni vedela več, čemu stoji pred sodniki in svojega odivetnika ni spozpala. Tudi svojega moža, s katerim je imela še četrt ure prej hud spopad, ni več -podala. Svojega imena se ni več spominjala in ni vedela več za nobeno podrobnost svoje tožbe, ki jo je držala »več tednov prej v stalni napetosti. Butinova je na zunaj popol- toda zveze s v. .. . . mnogo koščenih plotov, starih življenjem in i m u =, j loma zdrava, prejšnjim več. Po mnenju 'Zdravnikov gre za živčni pretres, ki se bo dal ozdraviti morda z dolgotrajno obravnavo. ' Ločitveno kako je prišel v Smithovem zalivu do velike hiše, ki je imela stene i'z kitovih kosti. 0 rajih .pravi, da spadajo nerazdruž-no k arhitekturi teh krajev. Iz mrožjih kosti grade svoja bivališča tudi Cukči v Sibiriji. Blizu Hudsonskega zali'va v Ameriki so zgradili Eskimi nekoč iz mrožjih kosti cerkvico za HO vernikov. Pokrita je bila z mrožjiini kožami. Plote in vrata i«z kitovih kosti zlasti iz čeljusti, najdemo tudi v ropi, na Danskem in Norveškem, še pogosteje pa ;na nekaterih severonemškili otokih. To so spomini na čaše. ko je lov na kite še cvetel, ko so prevažali kite na obalo, da so iz-kuliali iz njih mast. Zdaj opravijo to kar na morju. Iz tistih časov je na otokih ennega morja razmeroma ft. avgusta: I)e Grasse v Havre 7. avgustr: Hex v Genoa 10. avgusta: Europa v Bremen 11. argusta: Queen Mary t Cherbourg 14. avgusta: Vulcania v Trs* Champlaln t Havre 18. avgusta: Normaudle t Havre Aqultanla v Cherbourg 19. avgusta: Bremen t Bremen 21. avgusta*. Paris v Havre Conte dl Savoia v Genoa Barengarla v Cherbourg ?4. avgusta: Roma v Genoa 25. avgusta. Queen Mary t Cherbourg 26. avgusta: lie de France ▼ Havre Europe v Bremen •J8. avgusta: Lafayette v Havre Saturnia t Trat 1. septembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 3. septembra: De Grasse v Havre 4. septembra: Cfiamplaln v Havre Bremen v Bremen Rex v Genoa 8. septembra: Queen Mary v Cherbourg 9. septembra: Paris v Havre 11. septembra: lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen Conte di Savoia v Genoa 15. septembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 150 do 200 let. Kljub visoki starosti so pa še dobro ohranjeni. Kitove kosti so zelo trpežen gradbeni materijal. Na 18. septembra: .. .. ... j kontinentu porabijo nekateri I Vll^anla v Trst razpravo so morah prekiniti, tiM(varji kitove čeljusti za ,22. septembra: . ker bi bilo treba Butinovo za-, T ... •• I I Queen Mary t Cherbourg slišati o celi vrsti podrobno- r«*Iamo- napravijo le-' sti, a (Klgovarja na vsako vpra-j Pe vlw*le na vrt- T(> lallko višanje stereotipno z besedami:' dimo v saškem mestu Zwota Bremen v Bremen "Ne morem se spomniti.'1 in v, dunajskem Pratru. prijateljat ki pa je preagodaj umrl." k rxrnto lir h'sta po pap^ —mu -»j^pp^gj zarumen< (Dalje prihodnjič.) Bohinjsko jexero KNJIGARNA "GLAS NARODA" V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo Se vi. "Naši Kraji" s Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 8? fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. 216 WEST 18th STREET, NEW YORK ISŠii • i • . ' 4 ' . «• • r' M. september: Lafayette v Havre De Graese v Havre 25. septembra: /Complain v Havre Rex i Genoa 27. september: Paris v Havre 28. september: Europa v Bremen 29. september: Berengaria v Cherbourg Normandie ▼ Havre Za m pojunilt (Me petnih listov, cen in dragih piirrteiitl se •obrnite na POTNIŠKI ODDkUEK "GLAS NABOOA" 211 W. 18th St. New M Peeebne naj hite eni, U BMMM-vajo potovati met* Jarija «U julija, kaiti sa ta dva aeeeea ae na veeh pwnikih akere U m ADVERTISE in "GLAS NARODA"