Letnik 1917,
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CCV1II. — Izdan in razposlan 20. dne novembra 1917.
Vsebina: (St. 44(5—44S.) 44(5. Ukaz, s katerim so oznamenjajo tista učilišča, s kojili dovršitvijo so združene ugodnosti, kadar so dokaže posebna usposobljenost začeti koncesjoniiane stavbne obrti. — 417. Ukaz o varstvu najemnikov v Kiatovab in Itykycunili (Češko). — 448. Ukaz, s katerim so ustanavljajo mezdo za šivanje ob konfckeijoniranju tkanin po naročbi vojaško uprave.
44G.
Ukaz trgovinskega ministra v poraznimi z udeleženimi ministri z dne 10. novembra 1917.1.,
s katerim se oznamenjajo tista učilišča, s kojih dovršitvijo so združene ugodnosti, kadar se dokaže posebna usposobljenost začeti koncesijonirane stavbne obrti.
Na podstavi § 13, odstavek 3, zakona z dne 20. decembra 18'.)3. 1. (drž. zak. št. 103) o uredbi koncesijoniranili stavbnih obrti sc ukazuje:
§ 1.
Ministrstvom ukaz z dne 14., marca 1012. J. (drž.«zak. št. 58), s katerim sc oznamenjajo tisla učilišča, s kojih dovršitvijo so združeno ugodnosti, kadar sc dokaže posebna usposobljenost začeli koncesijonirane stavbne obrti sc dopolnjuje in iz-preminja tako:
V § 2, odstavek 1, je po besedah „na nemški državni obrtni šoli v Plznju“ vrinili:.
„na češki državni obrtni šoli v Plznju;“
(SfevtmiMh.)
V	§ 4, odstavek 1, je po besedah „na strokov,! šoti za obdelovanje lesa in kamenja v Hulieiuu* vriniti:
N
„na strokovni šoli za kamenarje na državni obrtni šoli v Trstu;“
V	islcni odstavku § 4 je po besedah „na sleški deželni strokovni šoli za industrijo gruniia
v Fricdcbergu* vriniti:
„na strokovni šoli za kamenarje na šoli za stavbne iu umetniške rokodelce v Splitu*.
V	§ 5, odstavek 1, točka a), in v § (5, odstavek 1, točka a) je namesto „na šoli za stavbne in umetniške rokodelce v Dččinu“ postaviti:
„na šoli za stavbne in umetniške rokodelce, sedaj državni obrtni šoli v Dččinu;“
§ 2.
Ta ukaz dobi takoj moč.
Toggcnburg s. r. Čvvikiniski s. r. llomaun s. r.	Wioscr s. r.
205
1248
Kos CCVni. ■tlS. Ukaz trgovinskega ministra itd. z dno IG. novembra 1017.
447.
Ukaz pravosodnega ministra, ministra za javna dela in ministra za notranje stvari z dne 14. novembra 1917. 1.
o varslvu najemnikov v Klatovah in Rokycanih (Češko).
\ %
Na podstavi člena I ukaza vsega ministrstva z dne 2(i. januarja 1917. 1. (drž. zak. St. 34) o varstvu najemnikov sc zaukazujo:
(0 Določila navedenega ukaza se uporabljajo na najem stanovanj in opravilnih prostorov v Kla-lovali in Rokycauih.
(2) Določila ukaza vel'njo tudi za zvišhe obrestne mere hipotek, držečih se v najem danili nepremičnin, ki so se dogovorile po 1. dnevu avgusta 1917. L, in za zvišhe najemnine, ki so dobile moč ali so sc dogovorile po istem dnevu.
(s) Ta ukaz dobi moč dne, katerega sc razglasi.
Toggcuhurs s. r.	Schauer s. r.
llomaim s. r.
44S.
Ukaz trgovinskega ministra v poraznimi z udeleženimi ministri z dne IG. novembra 1917.1.,
s katerim se ustanavljajo mezde za šivanje ob konfekcijoniranju tkanin po narocbi vojaške uprave.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917.1. (drž. zak. št. 307) ukazuje trgovinski minister v poraznimi z udeleženimi ministrstvi in z vojnim ministrstvom tako:
§ 1.
Za določanje mezd za šivanje ob konfekcijoniranju tkanin (oblek, perila, nahrbtnikov in dr.) na neposrcdnjo ali posreduje naročbo po vojaški upravi se ustanavlja komisija v'trgovin-skvin ministrstvu.
Sestavljena je iz dveh zastopnikov trgovinskega ministrstva, katerih eden predseduje, nadalje iz po enega zastopnika vojnega ministrstva, ministrstva za deželno bran, ministrstva za javna dela, osrednjega obrtnega nadzornišlva in urada za pospeševanje obrti na Dunaju, končno iz po dveh zastopnikov delodajalcev in delojemnikov, ki jih pokliče trgovinski minister v porazimu z ministrom za javna dela. Komisija ima pravico privzemati na razprave strokovnjake s posvetovalnim glasom.
§ 2.
%
Komisija mora na predlog vojaškega obla* “Iva, ki od taja naročilo, določili najmanjše morde, ki jih je plačevati za šivanje ob konfekcijoniranju tkanin; to more storili tudi uradoma brez takega predloga. Določujč n ij manjše mezde, sc je ozirali na kakovost deda, porabijario blago in prslojslvo, obliko obrata (fabriški obrat, delavniški obrat, delo na donm) in kako sc dela (ročno delo ali delo na stroju); nadalje je vpošlcvali vsakočasne krajevne življonskc in draginjsko razmere.
Komisija sklepa z večino glasov. Ako so glasovi enako razdeljeni, odloči predsednik. Določene najmanjše mezde sc razglašajo v državnem zakoniku.
•
§ 3.
Delodajalci, ki narčjajo na neposrcdnjo ali posrodnjo naročbo vojaške uprave reči, za katero so se določile najmanjše mezde, ne smejo po-čenši od dne, katerega se razglasč te mezde, dogovoriti z osebami, ki jim dajejo delo, manjših mezd, nego ustreza postavkam najmanjših mezd. Ako so sc plačevale do tega dne manjše mezdo, jili je ti oba od lega dne naprej povišati na mero najmanjših mezd. Delodajalci morajo naznanili delavstvu določila tega ukaza 1er postavke najmanjših mezd v prostorih za delo, izdajanje in prevzemanje z lepakom, ki mora bili vedno čitljiv.
§ 4.
Določene najmanjše mezde jo izplačevati osebam, ki imajo neposrcdnjo opravili s pravim izdelovanjem in konfokcijoniranjcm blaga (.zadnjo delo“), brc/, odbitka. Zlasti je prepovedano zmanjševali te mezde z odbitki za pripravo prostorov, njih kurjavo in razsvetljavo, za pripravo blaga ali orodja. Ako je oseba, ki ima opravilo, priskrbela sukance ali drugo pristojslvo, te zviša najmanjša mezda za ceno teli tvarin.
Eos CCVIII. 448. Ukaz trgovinskega ministra itd. z dno 10. novembra 1917
1240
Po obstoječih zakonih delojemniku naložena dolžnost plačevati prispevke za bolniško zavarovanje ali zavarovanje delavcev zoper nezgode sc ne izpremieja s predpisi tega ukaza.
§ 5.
Ako so se plačevale za dela, na katera sc uporabljajo po' g§ 2 do 4 najmanjše mezde, doslej večje mezde, sc ne smejo znižati z ozirom na najmanjše mezde.
§ C.
Delodajalce in njih zastopnike, nameščence ali druge osebe z njihovim naročilom, ki dogovoré z osebami, kateri n dajejo delo, manjše mezde (§ 3) ali jim izplačujejo manjše mezde (§ 4),
nego ustreza poslnvkom razglašenih najmanjših mezd, ali ki ravnajo zoper ostale predpise tega ukaza, kaznuje politično okrajno oblastvo z zaporom do treh mescev ali z denarno kaznijo do 5000 K. Te kazni se morejo nalagali tudi druga polog druge. Za denarne kazni, naložene njegovim organom, jamči delodajalec. Ako stori prestopek obrtnik, sc more vrhutega izreči izguba obrtno pravice, ako so dani pogoji § 133 b, odstavek 1, lit. o, obrtnega reda.
§ 7.
Ta ukaz dobi moč dne, katerega se razglasi.
Scliancr s. r.	Homanu s. r.
Czapp s. r.	Wieser s. r.
Iz c. kr. dvome in državne tiskarne
’Î2î	, jV.	.J.-, ;	'V.
/
' ' . ■ ■ .
v/}
■ .. :
:r:'.r ■'	“o v '■"o	' ,
v» '..j..	.!i
... v« >kl
.0 5
iii'-'j.. L.	■ ( :-j,..	. ■