inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. Se se tiska enkrat, 12 kr.ee se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. N a r e č n i n o prejema oprav« ništvo (administracija) in ekspo-dieija na mestnem trgu h. štev. 9, II. nadstropje. VredniStvoje na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji. Političen list za slovenski n ar d fl. l*o poŠti prejemali veljii: Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „ V administraciji veljii: Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto. Izhaja vsak dan, izvzemši delje in praznike, ob ' './i popoldne.' •''. >. \ovo oznanilo. xii. Kaj zahtevajo socijalisti? Znano je, da se je slavni in čestokrat imenovani Veith, prodno je prestopil v katoliško cerkev, pečal z zdravništvom. Kot zdravnika so ga tudi nekoč poklicali v komisijo, ki naj bi preiskovala vzroke živinski kugi. Zaradi tega ga o priliki nek prijatelj hoče zbosti, zato mu reče: Kako pa naredite gospod doktor, da zveste, ali je vol bolan ali ne? Veith stopi pred predrzneža, vpre svoje oči srpo v njegov obraz in reče: Najprej si jaz volička prav natanko ogledam. Tudi nam si je treba dobro ogledati so-cijaliste, ako hočemo o njih imeti pravo podobo in sodbo. V zadnjem članku so nam kazali svoje verske, ali bolje, brezverske nazore. Tudi glede svojih nazorov o narodnosti niso nič bolje, ker besede narodnost sploh v svojem slovarji nimajo. Temu najglasnoja priča je velika mednarodna družba, ki ima udov obilo po širnem svetu med vsemi narodi. V njih shodih ne govore nikdar o narodnosti in zastopnike različnih narodov druži pri takih shodih v bratovski edinosti vsem lastno sovraštvo do imovitih. Socijalisti poznajo le ljudi revne, siromašne in nezadovoljne in ti so njih tovariši v bojih proti bogatinom in plemenitašem, ki so si po krivici pridobili svoje imetje in svojo čast, ki so si polnili žepe z žulji svojih zatiranih podložnikov ter z delom trpečega ljudstva množili si svojo veljavo in slavo. Revni in bogati! V teli dveh taborih najdemo vse ljudi. Po prečudnih sklepih modrosti božje je ravno socijalistom odmenjena naloga, da šču-vauje, ki ga povsod gojijo narodni fanatiki, ter s stalnim načelnim sovraštvom in vednimi prepiri gorje človeštva pomnožujejo, zmanjšajo in tuja si ljudstva drugo drugemu približajo. Seveda namena, zakaj da tako delajo, ne moremo odobriti, ker pri obeh: pri narodnih fanatikih in socijalistih je delujoča • moč sovraštvo, tu proti bogatim, tam proti stranim. Srednjo in pravo pot, kakor povsodi, hodi tudi tukaj, kdor se drži načel krščanskih, ki ga učijo, ljubiti svojega bližnjega, bodi naj domačin ali tujec, a ga učijo posebno še ljubiti in skrbeti za svoj narod. Ali si pač moremo misliti boljše domoljube, pravi zato po vsi pravici biskup Strosmajer, kakor sta bila Jezus in njegov poslanec Pavel? Toda dovolj; to le mimo gredoč o narodnostnih nazorih socijalistov, ki pa so le dosledni nasledki njih temeljnih načel. Kdor hoče so-cijaliste spoznati, mora vedeti, kaj zahtevajo v gospodarstvenem obziru, s kakimi sredstvi hočejo osrečiti človeško družbo. In ko bi v tem smislu stavili socijalistu vprašanje: Kdo si? Kaj praviš sam o sebi? bi nam odgovoril: Mi zahtevamo, da se odpravi vse zasebno, privatno premoženje, da se odstrani zasebno izdelovanje ali privatna produkcija, da se zabrani delo za plačo. To so tri glavne zahteve socijalistov v gospodarstvenem oziru. Oglejmo si posamezne bolj natanko. Proč z vsem zasebnim imetjem, to je toraj njih prava zahteva; namesto zasebnega imetja naj se vstanovi skupno, združeno premoženje, kajti načelo, pravijo socijalisti, ki zagovarja zasebno, privatno premoženje, naperjeno je proti družbi, ker po njem obogate le posamezni, večina ljudstva pa uboža. Ako vstanovimo skupno, družbSno premoženje, do kterega bi imel vsak človek enako pravico, zasuje se globoki propad, ki loči revne od bogatih. Seveda s tem tudi odpade pravica, kaj dedovati; če posameznik nima nikakega zasebnega ali svojega premoženja, tudi nič drugim zapustiti ne more. Tako socijalisti. Iz tega vidimo, da ravno nasprotno želijo, kakor liberalni kapitalisti. Pri teh smo videli, da hote le zasebno imetje in da odpravljajo nepremakljivo, skupno premoženje. Socijalisti delajo ravno narobe, in to svoje delovanje s sledečimi dokazi vtemljujejo: Edino kdor dela, ima tudi pravico do imetja, kajti, le kar si si z delom pridobil in priboril, to je tvoje; kjer dela ni, tam tudi ne more biti premoženja. Kar si toraj pridobiš brez dela, po krivici prilastuješ sam sebi. Izdelki pa se cenijo le po delu. Čem več je imel delavec opraviti z izdelkom, preden ga je dovršil, tem dražji je izdelek; ali to robov življenji bolj ali manj rabijo, na to se ni ozirati, ker se le po delu določuje tudi cena. Ako si pa toraj edino z delom zbiraš denar, je toraj kapital, kakor pravijo, „nako-pičeno delo". Toda ker pri liberalnem kapitalizmu kapitalist sam nič ne dela, marveč le drugi zanj trpe, je kapital pri takem posestniku tudi nakopičeno delo, toda nakopičeno tuje delo. In to je ravno krivično pri liberalnem kapitalizmu. Delo, ki bi moralo po pravici dobiček donašati delavcem, vporabi za-se kapitalist in od svoje bogato pogrnjene mizo vrže včasih drobtine in kosti delavcem, ki mu s svojimi žulji pogrinjajo mizo. Kapitalisti toraj delavcem kradejo in s tatvino je pridobljeno njih bogastvo. Kako temu pomoči? Posameznim se mora premoženje vzeti in dati družbi, potem ne bode več kapital nakopičeno tuje delo, marveč nakopičeno delo vseh, ki so si ga s trudom pridobili in zato tudi pravico si prisvojili po potrebi ga tudi vživati. ® S kmetov. ii. Enkrat pred več meseci pisal sem Vam, gospod urednik, lahno pismice z dežele. Od takrat pa se je mnogo izpremenilo. Vi ste si naložili na ramena še jedenkrat toliko posla, če to težo lahko prenašate, ne vem, toliko pa mi je znano, da jo nam v veselje, sebi pa v čast prenašate. (Audiatur et altera pars. Vredn.) Obljubil sem bil v svojem prvem pismu večkrat se Vas spominjati. Kako bi mogel sedaj te svoje obljube pozabiti! Ni sicer kaj posebnega, o čemur Vam hočem pisati, a v svesti si skromnosti svojih listov, tudi ne bom silil nad črto med raznobrojne dopisnike; tu doli pod uvodnim člankom naj bode moj pohlevni kotiček in tudi ta le takrat, kader ne bo druzega blaga v porabo. Na kmetih smo navajeni čakati; čakal bo tudi rad ponatisa svojih dopisov: „Zavrhljanski samotar". Pri nas je navada, da se večinoma bralci raznih listov med seboj vprašujejo: Kdo je to pisal? Ako je pisatelj sam odkril svoje ime, potem nekteri ugledavši na konci članka podpis nejevoljno zmajejo z glavo in polože na stran list, češ, kaj more ta spisati? Njegovih spisov ne berem. Drugi pa, morda prijatelji dopisnika, prebero članek, a ne toliko iz zanimivosti za stvar, kakor vsled zanimanja za dopisnika. Tretji — in teh je najmanj — bero zato, da bi se podučili. Vaš podlistkar želi torej vsem vstreči, ako se z imenom podpiše in tako predstavi častitim čitateljem. Vendar pa noče povedati, je-li to njegovo pravo ime ali ne, tudi za danes še ne more dostaviti, je-li doma iz tistega Zavrha, kjer je nekdaj Martin Krpan s svojo kobilico sol prenašal, ali iz Zavrha doli pod Šmarno goro. (Za dva — mogoče še več — na Dolenjskem ne veste? Vredn.) Na ta način upa privabiti vsaj za nektere liste ne- koliko radovednih čitateljev. A naj bode dovolj vvoda in oficijelnega predstavljanja. Sedaj kaj novega. Novega? Nikarte pričakovati! Veseli smo, da je vse pri starem. Naj Ii mar radostno pričakujemo kacega novega eksekutorja? Naj li nove toče želimo, ko se je v naših hribih komaj nedeljska stopila? — Novic torej nič posebnih z dežele, ali boljše rečeno: iz naše samote. Pač pa Vaših iz mesta prihajajočih novic v „Slovencu" vsaki dan željno pričakujemo. „Zavrhljanski samotar" celo sam se vzdigne in počasi koraka iz samoto dol v vas po no-vine. Nazaj grede pa mora po stranskih potili hoditi, sicer ga radovedneži preveč motijo, ter vprašujejo, kaj je kaj novega v „najnovejšem dnevniku". „Slovenca" tedaj pri nas radi beremo; gospod vrednik, glejte tu nasprotje med kmeti in mestom. Pri nas ga z vso primerno častjo na očitnih krajih kažemo in čitamo, pri vas pa, kakor čujemo, pogosto zgine v žep kacega Dalje zahtevajo socijalisti, da se odpravi zasebno izdelovanje ali privatna produkcija in da naj so izdeluje skupno, v družbi. — Na-tura, pravijo, nam podaja le surove, neobdelane tvarine, da si jih z umetnim izdelovanjem vporabimo v svojo korist. Toda pri liberalnem kapitalizmu jo vso izdelovanje večidel le v oblasti posameznih kapitalistov, ki s svojim premoženjem drug z drugim tekmujejo in v tem revežu tudi šo prilike ne dajo, da bi si s trudoljubnim delom pridobil tudi potrebne pomočke pošteno preživeti sebe in svoje. Svobodno tekmovanje, pravijo, je najvoča nesreča za človeštvo, ker to je boj vseh proti vsem; ako hoče toraj bolje biti, se mora to odpraviti. To pa jo mogoče le tedaj, ako se zasebno izdelovanje odstrani in se vso skupno v zadrugi izdeluje, kjer bode vsak delavec vžival tudi sad svojega truda. V tretje zahtevajo socijalisti, da se odstrani delo za plačo in da stopi na njegovo mesto prosto delo in sicer skupno v družbi. — Liberalni kapitalizem mora pasti, ako se odstrani delo za plačo, ker to mu je podlaga. Toda pri njem delavec ne dela za-se, marveč za gospodarja, ki mu je za ves trud dal, kolikor so mu ravno ljubi. Delo so mora toraj prevstrojiti. Delavec naj dela sam za-se! Toraj naj se vsakemu delavcu odkaže samostojno delo, kjer bo za-se se trudil! Ne, kajti potem še le bi bilo tekmovanje v najlepšem cvetu. S tem bi si toraj stanje le še poslabšali. Delo mora sicer prosto biti, toda da se obvarujemo konkurence, mora biti skupno v družbi. Delavci se združijo v zadrugi, v kteri vsak po svojem delu dobi svoj dobiček. Kolikor dobička si zadruga pridobi, to vse se med delavce razdeli po razmeri z njih delom. Tu bi toraj vsak za-se delal, vsak imel tudi primeren dobiček svojemu delu. To so zahteve socija-listov v gospodarstvenem oziru, ktere skušajo izvesti v človeški družbi. Politični pregled. V Ljubljani, 5. oktobra. Avstrijske dežele. ,,Tribune" poroča zi Celovcu, da bi bila Koroška vže davno do medsobojnega sporazum-Ijenja dospela, ko bi ne imela po tovarnah toliko privandranih pruskih vradnikov, kise vpeljavi in ravnopravnosti slovenskega jezika »posebnega prijatelja" najnovejšemu dnevniku. Et meminisse juvat —! Sedaj, ko ste, upam, prepričani, da se za Vaš list zanimamo, boste, upam, tudi neki predlog, kterega si usojam staviti v vsej poli le v-nosti, blagovoljno sprejeli. Navada je pri nas dajati zaslužnim možem častne naslove. Onim, ki imajo kaj pokazati v povzdigo tega ali onega mesta, pišejo diplome častnih meščanov; zopet drugim diplome častnih občanov. Kaj, ko bi tudi Vi — se ve, da mutatis mutandis — te naslove v svoj list sprejeli? Prav pridnega dopisnika imate v Dobrni. V Škofjiloki jih imate celo več in prav marljivih. Nujte torej, gospod vrednik, in izvolite te svoje prijatelje »častne dopisnike" »Slovenca". Morda bo ta čast tudi druge, kterih še pogrešamo, spodbodla, da sem in tje pomočijo pero v korist Vašemu listu. Evo Vam, današnjega predloga! Ce je »času primeren" porabite ga, sicer pa le po- na vso sile vpirajo, d a s i t u d i še avstrijski podaniki niso. Tribflne pravi: »Ljudstvu so tukaj popolnoma roke zavezane, ako mu je ljubi kruhek drag; tukaj bi le vlada samavnekaj storiti zamogla, in ta pa — ne stori. Čudno, da je povsod le Nemec, ki sporazumljenje opo-vira in nosložnost seje. Iz Šent-Hipolita (St. Polten) se v »Vatorlandu" poroča o pomanjkljivosti ondaš-njega bogoslovja, ktero obstoji v teiu, da je bogoslovje preubožno dotirano in ima premalo prostora. Tako seje lotos od nad trideset oglašenili osmošolcev le sedemnajst najboljših odbralo, vsi drugi morali so se zaradi navedene pomanjkljivosti v semenišči — zavrniti. Poročilo omenja, da se žalostni časi bližajo koncu, v kterih je bilo toliko pomanjkanje duhovščine. Slabo in novgodne razmere po državnih službah in prenapolnjenost po vseh drugih službah na oni strani, veliko število srednjih šol in grozna preštevilnost srednješolcev na drugi strani, jeli bodo zopet semenišča polniti. — Dalje dopis omenja žalostnega stanja ondošnje škofijske cerkve in se nadja, da se bode iz Sent-Hipo-ličanov postavil komite, ki bode po svoji moči na to delal, da se stolni cerkvi dostojna zunanja podoba, kakor se vsaki škofijski cerkvi spodobi, pripravi; in to celo toliko bolj, ker se tudi drugod po Avstriji nove cerkve zidajo in stare popravljajo. V Lincu zidajo novo veličastno stolno cerkev; v Gradcu so popravili mestno, frančiškansko, matere božje in druge cerkve; dalje neumorno zidajo cerkev, posvečeno Jezusovemu Srcu. V Ljubljani so tudi postavili lepo, novo cerkev Jezusovemu Srcu na čast. Glede na tako vesele okoliščine, sklene poročilo, se je pač popolno nadjati, da se tudi za Sent-Hipolitsko stolno cerkev stori sveta dolžnost. Deželni zbor koroški. Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnji seji predloži načrt postave, ki ima naravnati skupno posestvo in pravico do zemljišč in vlada se ima naprositi, da dela na to, da se razmere so-seščanov naravnajo. Načrt postave zarad daca na pivo in vpijanljive pijače v Celovci se sprejme. Deželni zbor gorenje-avstrijski. Posvetovanje o občinskem štatutu za mesto Line ja bilo zvršeno, peticijo gorenje-avstrij-skega društva kmetovalcev za odškodnino polja pri vojaških vajah pomandranega so odstopili vladi, zahtevajo, da se škoda pravočasno vceni in poravna. Namestnik v daljšem govoru dokazuje, da le tisti kmetje niso zadovoljni, ki so škodo s tem do petkrat precenili, 86 posestnikov pa, ki so škodo pri resnici povedali, je bilo odškodovanih. Načrt postave zavoljo porabe plemenskih konj je bil sprejet po vladnem predlogu z nekterimi malimi premembami; sprejeta je bila postava, da naj so rabi le opeka predpisane velikosti. Prihodnja seja v petek. gumno z neusmiljenim »rudečim" čez-nj na dnevni red. Preden končam, si štejem v prijetno dolžnost, iskreno Vam zahvalo izrekati, da ste tako pogumno postavili se za hrbet dopisniku »izpod Ljubnika". „Samotar" pač ni vedel, da bodo čitatelji brinje, s kterim jim je pokadil, prištevali »razjedljivim lugom" ali celo »ostudnim strupom". Ko so še ranjca moja mati živeli, so mi večkrat pripovedovali, da je za nektera pre-hlajenja dober pomoček pokajenje z brinjem. Sedaj pa sem spoznal, da dandanes take bolezni z „eau de Cologne" ali pa s »pravim arabskim kadilom" zdravijo. V prihodnje po-služiti so hočem pri presojevanji gotovo teh pikantnih dišečih medikamentov, ali pa rajšo tiho biti, ker človeški rod je že toliko oslabel, da poštenega zdravila ne prenaša več. Z iskrenim pozdravom, ki naj veljii danes posebno razburjenim škofjeloškim diletantom, se klanja za vrh I janski sta mota r. Dežel)! i zbor gališki. V imenu deželnega odbora poroča Smolka o vlogah več sosesk, da se jim dovoli pobirati veče doklade. (Sprejeto.) Poslanca Vodzicki in Antonievič vtemeljujeta svoje predloge. (Glej »Slovenec" 3. oktobra t. 1.). Ko se razreši več peticij, prebero se trije nasveti in sicer nasvet Meein-skega, da se zmanjša število letnih in tedenskih tržnih dni, nasvet Eomaničev, da se izda red za požarno stražo, nasvet Merunovičov, da se napravijo trafiko za sol. Denarstveni minister Dunajevski pri jo sklepu seje prišel v zbor. Iz Zagreba, 3. oktobra. Kraljevi komisar g. k. baron Ramberg je ukazal izvršitev več del za svoto 47.000 gld., da bodo ljudje v Zagorji, posebno v podžupanijah Krapina, Zlatar in Varaždin imeli kaj zaslužka. Iz lieke se poroča, da se je tamkaj živo nasprotovanje mažarskemu jeziku pričelo. Rečani smatrajo ga, kakor »nekaj odveč", in kar je vrh tega še jako težko se naučiti Res je, da velja pregovor, kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš, toda v tem slučaji si pa vendar le sicer nekdo upa izreči, da jo madjarski jezik Reča-nom ravno tako potreben kakor »tretjo oko" v glavi. Glede hrvaških grbov z madjarskimi napisi izrekel se je minister Tisza, da bode vlada po Hrvaškem tiste grbe, ki hrvaške napise nosijo, pustila, kjer so, one z madjarskimi napisi pa odstranila, ter jih z drugimi brez' napisov nadomestila. Daljo vlada srčno želi, da bi se ustavni red zopet na Hrvaško povrnil, in deželna vlada zopet vajeti v roke vzela. Tisza sam bode to vse podpiral. Ban se pa še ne bode imenoval in to samo iz tega vzroka ne, da ne bode zopet čez nekoliko tednov morebiti treba kraljevega komisarja imenovati. Se le tedaj, ko se razburjeni duhovi popolnoma pornire, dobi Hrvaška zopet bana. Vnanje države. Iz Belgrada. Novo ministerstvo je sestavljeno. Po njegovi sestavi je pričakovati, da bode deloma v politiki držalo se tiste poti, po kteri je hodilo prejšnjo ministerstvo, opozicija v kabinetu ni zastopana. Kralj je od-stopivšemu ministru lastnoročno pisal, obžalo-vaje odstop, hvali njegovo delavnost po vsem obsegu javnih poslov, posebno pa povdarja železnico in vravnavo cerkvenega vprašanja (kar se tega tiče, mislimo, da si bode srbska vlada najprej nad cerkvijo zobo skrhala, ako tukaj posnema zahod, si je izvolila najslabši del zapadne kulture). Kralj govori tudi o unanji politiki ter pravi, da hoče Srbija na vzhodu biti zavetje miru, ter se samostalno razvijati in napredovati v omiki in izobražbi. Poslednjič pravi kralj: nobena vlada na Srbskem ni imela še toliko zavir preobladati, a tudi nobena ne zapušča tako dolge vrste koristnih naprav. Poslednjič reče kralj, da tega ne bode nikdar pozabil in se zahvaljuje mini-sterskemu predsedniku in tovarišem. Kralj Milan odhajajoč iz Dunaja je djal: »Red hočem narediti doma!" Bil je mož beseda. Takoj ob prihodu sprejel je ostavko toliko mu priljubljenega ministerstva Piročanac-Garašanina ter se mu je jako ljubeznjivo zahvalil za domoljubno požrtovalno delovanje. Takoj potem poklical je k sebi moža, v državni službi osivelega, Nikolo Christiča, naj mu novo ministerstvo sestavi. Christič je ministerstvo poprej sestavil, kakor smo pričakovali. V ministerstvu so štirje državniki in dva polkovnika ter mu je poglavitna naloga na to delati, da se red ohrani, in liberalcem peruti postrižejo. Christiča smatrajo >ca jako energičnega in vstrajnega moža in Milan je v njem moža spoznal, ki zamore srbski državni voz zopet na pravo pot spraviti, od kterega so ga razni duhovi na stran potegnili. Novo ministerstvo naj bi ob enem radikalcem roke zvezalo; kajti obdolžujejo jih, da so dinastiji Obronovičevi sovražni, ter imajo večino naroda za seboj. Bati se je lo, da bi tudi novo ministerstvo zopet kakor general brez vojsko ne ostalo nasproti izvrstno vredjenemu sovražniku. Tu najizvrstniši no more nič. Kako so bodo skupščina obnašala, ki jo po večini iz radi-kalcev sestavljena, pač ni težko vganiti. Ako bo Christič radikalce pritiskati in privijati jel, bržkone železnične pogodbo no bodo sprejeli in kralj moral bode hote ali nehote skupščino razpustiti in zopet nove volitve razpisati. Kdo pa nam je porok, da radikalci, ki so se sedaj strogo discipline držali, ne proglase javnega upora proti dinastiji Obrenovičev? Kdo pa nam jo porok, da druga skupčina ne bodo še ljuteja kakor sedanja? Zeleznična pogodba jo mednarodna zadeva, ki se v prvi vrsti Avstrije tiče. Ako je srbska vlada vsled vstrajnega odbijanja skupščine ne bode zamogla izvršiti, kaj bodo pač druzega mogoče, kakor da so bode vlada morala radikalnih, dasi ji toliko pristudenih elementov, ali pa avstrijskih bajonetov poslužiti, da jo izvrši. Na lin sitem so protižidovski nepokoji na dnevnem rodu. V mestu Novomoskovsk, v predmestjih in po okolici so razdraženi Rusi vse židovske hiše napadli, blago in druge vrednosti pobrali in celo hiše razdejali.v Kozaki so prišli prepozno — na podrtine. Židje so rabuko sami zanetili, ker so posamezne ljudi hujskali. Policija jih je okolo 40 zaprla. Tisoče in tisoče Poljakov, ki so bili pred nekoliko leti zarad političnih grehov v Sibirijo pregnani, pomrli so večinoma v mrzlem neprijaznem kraju. Tisti srečni pa, ki so dosedaj vsemu trpljenju kljubovali, vračajo so vsled pomiloščenja domu. Vsi so že nekaj nad 45 do 50 let stari. Sibirija je po njih prvo oliko zadobila, kajti bili so večinoma v velikih šolah in mladi učenjaki, in vsi so se v Sibiriji rokodelstva poprijeli. Nekteri so se lotili urarstva, drugi so postali peki, tretji jeli so kuhati kavo in ti so odprli prve kavarne po Sibiriji. Tudi z vrtnarstvom pečali so se nekteri izmed njih. Posebno blagodejno vplivalo je njihovo družinsko življenje in mehko, ljubezni polno postopanje s posli na druge neomikano Sibirce. Poljaki se vračajo veseli domu, spremlja jih blagoslov cele Sibirije na radostnem potovanji. Ves svet (časnikarski) govori o načinu, kako je bil sprejet .spanjski kralj v Pariza. Pravijo, da je kralj že tačas, ko jo potoval na Nemško, hotel Pariz obiskati, a Grevy se ni hotel vzdigniti iz svojega biva-vališča na selili. Takrat še kralj ni bil lastnik ulanskega polka, tedaj so Grevy in tovariši ne morejo zgovarjati s tem činom. Ministerska kriza ostane dotlej, da se snidete zbornici. Desnica hoče tačas vlado interpelovati zarad dogodkov, ki so se izvršili v Parizu pred kraljevim prihodom, med njim iu po njim. V Berolinu pa pravijo, da to zasramovanje ni veljalo toliko španjskemu kralju, nego nemški vladi. — Naj bo že, kakor koli, francoska vlada je pokazala, da druhali ne more brzdati. Izvirni dopisi. Šenčur pri Kranji, 26. septembra. Spolnila se je letos prisrčna želja vse šenčurke župnije. Akoravno so vsi že davno želeli, da bi se veliki altar župnijske cerkve prenovil in deloma predelal; ali današnje dni gre hudo za denarje, zlasti ker je mogel tudi tlak in obhajilna miza v presbiterji nova biti. Toda, kar bi ljudje ne mogli, ali bi le silno težko dosegli, je Bogu mogoče. Obudil je bil pri nas v srcu neke do-brotnice, za vse dobro vnetega dekleta Marije Grča iz Šenčurja, to željo in trdni sklep, da bo z lastnega svojega premoženja nad polovico vseh stroškov prevzela, ako so ti popravki že letos prično. Prepričana namreč, da tako najboljši svoje premoženje naloži, ako ga Bogu in sv. Jurju podari, je stanovitna ostala pri svojem sklepu, akoravno se jih ni manjkalo, ki so ji to odsvetovali. Opiraje se na obljubo te dobrotnico in zaupajo v Božjo pomoč so so zadevne pogodbo z različnimi strokovnjaki pričele. Dragoceni tlak iz portlandskega cementa je prevzel baron Pittol na Dunaji, ki ga je tudi prav izvrstno vložil. Obhajilno mizo je domači kamnosek, France Vodnik iz Podutika v šentvidski župniji nad Ljubljano, iz nabrezinskega in prav domačega rudečega marmorja tako zdelal, da se sme in zamore vsakemu prav toplo priporočati. Poglavitno delo pa, namreč altarje, prevzel je gosp. Štefan Šubic, podobar in malar v Poljanah nad Skotjoloko. Izvršil je to delo tako okusno in mojstrsko, da so ljudstvo zdaj prenovljenemu altarju načuditi ne more. Kdorkoli in od kodarkoli je kdo prišel, tudi omikani z raznih krajev, vsak je to delo hvalil. Sosebno je pa gosp. Štefan Šubic pravi mojster v pozlačenji. Njegovo zlačenje ima tako živ lesk, kakor bi bilo vso v ognji pozlačeno. In tudi barve ve tako zbrati, da ne žalijo oči, temuč vse vkup nekak prijeten vtis naredi. — Novi kip v tronu zdaj sv. Jurja predstavlja v nebeški slavi, med zlatimi oblaki in angelji, ko ga dva angelja ravno venčata. To gotovo veliko bolj pristujo za altarni tron, kakor pa konj s svojim jezdecem; saj tudi cerkvena določila zahtevajo to. Kaj čarobno lep je zares tron, kadar se velika altarna tabla doli spusti. To altarno tablo sv. Jurja s konjem je slikal gosp. Jurij Šubic, sin Štefanov, ki se jo v Parizu ustanovil. Ta slika predstavlja sv. Jurja v trenutku, ko hoče zmaju, ki ga je s sulico že prebodel, še s sabljo glavo odsekati. Veščaki in strokovnjaki to slike ne morejo zadosti prehvaliti, tako izvrstno je vse na nji izpeljano. Za tabernakelj je naredil pa ljubljanski pasar, Matevž Schreiner, nova, v ognji pozlačena vratca, na kterili se lesketa presv. Srce Jezusovo, tako krasno, da jim ga ni para! Vsa ta dela so torej tako izvrstno dovršena, da se smejo in zamorejo vsi zadevni mojstri vsakemu, ki jih potrebuje, prav toplo priporočati. Zares veliko skrbi je bilo, da se je moglo vse tako izpeljati, sosebno ker se ni manjkalo nasprotnikov, ki so hoteli to delo zaprečiti. Toda prišel jo tudi dan prisrčnega veselja — 23. dan septembra, 19. nedelja po binkoštih, ko so preč. gosp. prošt, dr. J are, prišli blagoslavljat prenovljeni altar. Kaj ginljivo in spodbudno je bilo, ko so mil. gosp. prošt v škofovski obleki spremljani od 15 čast. duhovnov, iz farovža v procesiji se pomikali med pritrkavanjem dobro ubranih zvonov in čvrstim pokanjem možnarjev. Pridši pred altar, so mil. gosp. prošt najprej altar blagoslovili. Ko je bilo to končano, stopijo prečast. gosp. kranjski dekan, Anton Mežnarec, na prižnico, ter v prav jedrnatem govoru slikajo življenje sv. Jurja in ljudstvo vnemajo za posnemanje treh njegovih poglavitnih čednost: vere, upanja in ljubezni do Boga. Po končanem govoru so gosp. prošt služili pontifikalno mašo iu tako pri prenovljenem altarji prvikrat presveto daritev novo zaveze opravili. Po sv. maši je zadonela zahvalna pesem navdušeno iz naših src, ter smo se Naj-vikšemu zahvalili, da je nam dal dočakati tako veselega dne, ki nam Šenčurjanom ne bo nikdar s spomina zginil. Med to častitljivo Božjo službo so donele kaj krasno tudi letos od g. Fr. Goršiča popravljene orgije, iz kterili zna naš za lepo cerkveno potjo vneti gosp. kaplan, Jožef Lavtižar, tako prijetne glase izvabiti. Tudi harmonično petje so vsi navzoči gospodje enoglasno hvalili. Po končani službi Božji se je sprevod duhovnov v ravno tisti vrsti v farovž nazaj podal, v kakoršni je pred opravilom v cerkev šel. Zdaj je gosp. župnik došle goste, med kterimi jo bil tudi blagorodni gosp. J. Mer k, kranjski c. k. okrajni glavar, z zmernim obedom pogostil, ter se jim s prisrčno napitnico v imenu svojem in šenčurske župnije iskreno zahvalil, da so vkljub grdemu vremenu prišli počastit sv. Jurja in svečanost povikševat. Tako je minil dan duhovnega veselja, ki smo ga že vsi težko težko pričakovali, ter ga tudi ne bomo pozabili. Bog povrni vsem dobrotnikom, zlasti pa naši največi dobrotnici, spoštovani Mariji Grči, vse njih dobrote z nebeškimi darovi in večnim plačilom. Domače novice. (Dnevni red VITI. seje deželnega zbora kranjskega li. oktobra oh 10. uri dopoludne.) 1. Branje zapisnika 7. seje deželnega zbora dne 3. oktobra 1883. — 2. Naznanila zborničnega predsedstva. — 3. Poročilo veritikacij-skega odseka o volitvi deželnih poslancev vele-posestva. — 4. Poročilo odseka za volino reformo o prenaredbi deželnega volilnega reda. — 5. Poročilo linančnega odseka o računskem sklepu norišno-stavbenega zaklada za 1. 1882 in dotični predlog manjine. — 6. Poročilo linančnega odseka o proračunu zemljiško-od-veznega zaklada za 1. 1884. — 7. Poročilo finančnega odseka o deželnih hiralničnih ustanovah. — 8. Ustno poročilo upravnega odseka o tem, da bi zavarovalne družbe zoper ogenj pripomogle k stroškom za požarne namene. — 9. Ustna poročila finančnega odseka o peticijah: a) in b) Glasbene Matice za podporo; c) Glasbene Matice za prostor v reduti; d) čipkarske šole v Gorjah za podporo; e) Karoline Hočevar za pokojnino; f) Ane Adamič-eve za miloščino. — 10. Ustna poročila upravnega odseka o peticijah : a) občine Trzin zarad vravnave potoka Pešata; b) občin Prem, Smerje, Celje i. dr. za prenaredbo §§ 73. in 75. občinskega reda; c) okrajnega cestnega odbora krškega za uvr-stenje krško-kostanjeviške okrajne ceste med državne ceste oziroma za podporo; d) posestnikov iz Račne, Slivnice in Št. Jurija zarad vravnave potoka Šice; e) ribičev iz krakovskega in trnovskega predmestja v Ljubljani za podporo. (Orgljarska šola) „Cecilijnega društva" pričela se je 2. t. m, oglasilo se je 21 učencev. (Okrožnico kranjskik tiskarjev) do vnanjih tiskarskih društev, ki se je ravnokar razposlala in je prav dobro sostavljena, podpisalo je 42 ljubljanskih tiskarjev slovenske narodnosti. Odbijajo se v njih natolcevanja nasprotnikov v njihovi okrožnici in v tiskarskem listu „Vor-vvfirts". (Razpisane učiteljske službe.) Na štiriraz-redni ljudski šoli v Škofjiloki služba nadučitelja in šolskega vodje, 600 gl., opravilna doklada in prosto stanovanje do 14. oktobra. Kranj.— Na dvorazredni dekliški šoli v Crnomlji 11. učit. služba, 400 gl. — Na dvorazredni šoli v Dragatuši II. učiteljska služba, 400 gl. in stanovanje, tudi učiteljicam pristopna, do 20. okt. — Črnomelj. (Slepar), ki je po Igu in po Dobu mrtvašnico pobiral in v drugem sodnijskem poslu sleparil in za potrebne koleke denar pobiral, obsojen je bil 3. oktobra na 15 mesecev hude ječe. Zuamenito je, da se po prestani lOme- sečni ječi ni več nego 14 dni zlate svobode veselil in že zopet v stari greh zabredel. Razne reči. — V B u d a p e š t i se je v ponedeljek 1. oktobra začela obravnava zoper morilce grofa Majlatha, ki so: Piteli, Sponga in husar Berecz. — Sponga obširno pripoveduje svoje hudodelstvo, Piteli pa besedo zvija, in so umikuje sprašanju, a Berecz, ta pa jo čisto nedolžen, 011 nič noče vedeti o doprinešenem zločinstvu. — „Triester Zeitung", ki rada pri vsaki priložnosti po Slovanih z bičem vdari, našla je v Galiciji — Jugoslovane in sicer k tem Kutene prišteva. Nedavno je Slovane tudi „Grazer Tagespost" na Erdeljskem zasledila. Radovedni smo, kteri nam nasprotni časnik bo tretji v zvezi, ki bo morda (Slovane celo kje na južnem tečaju zemlje našel. — Prem on stratenzi volili so si 2. t. m. na Dunaji v poslopji papeževega poslanca svojega generala, ki ima v Rimu svoj sedež, od kodar samostane tega reda po celem kato-lištvu vlada, ter med njimi in sv. stolom posreduje. Izvoljen je bil Strahovski opat, Sig-mund Anton Starv iz Češkega. K volitvi zbralo se je petnajst opatov iz Ogerskega, Čehov, Tirolov, iz Francije, Belgije in Hclan-dije. — Ogenj, ki je nedavno v carigradskem predmestji Ivadikoi unostran »zlatega roga" nastal, vpepelil je nad 250 hiš; stavbe so bile večidel lesene in skoraj nikdo zavarovan. O ljudeh se nič ne poroča, da bi bil kdo zgorel. — Nesreča na I seli i j i. Prva naznanila o nesreči na otoku Isehiji so bila pretirana. Iz vradnih podatkov se sedaj zve, da je s tujci vred, ki so ob potresu na Isehiji bili, mrtvili 1990, ranjenih 304, ki se tako razdeljujejo. T Casamiccoli je bilo tujcev mrtvih 625, a 79 ranjenih. Ako prištevamo 31 tujcev, o kterih ni poročil, ostane jih še 847 iz raznih inostraskih krajev, ki so se rešili. Domačinov je bilo usmrtenih v Casamiccioli 922, a ranjenih 145. V Forio je bilo 305 mrtvih, 63 ranjenih, v Barani 10 mrtvih in 15 ranjenih, vLacco-Ameno 128 mrtvih, 72 ranjenih. Podpornih doneskov, ki so došli do 16. t. m. v srednjemu odseku in banki v Neapel je dosih-mal 2,682.571 frankov 79 cnt. — Iz Novega Jorka. Pri vstaji v Port-au-Prinče (Haiti) je ogenj pokončal 800 hiš. — V Pittsburgu (Pensilvanija) je pogorelo razstavno peslopje. Škode je po najnovejših poročilih 1 milijon dolarjev. — S čim se peča kitajski cesar? Kakor »North Oluna Herald" poroča, je njegovo »veličanstvo" sedaj še le 11 let staro in ga bodo še le čez pet let polnoletnega spoznali. Imenujejo ga še: »Fo-feh", t. j. Buda-oče in tisti, kojim je sreča mila, da smejo k njemu, časte ga po božje. Kakor njegovi predniki, se on ni v škrlatu porodil in to je njegova sreča, kajti nihče si ga no upa dotakniti. Mati njegova obišče ga vsak mesec enkrat in vselej pred njim poklekne, ravno tisto dela njegov oče. Za postrežbo ima 8 skopcev, noč in dan, vrh teh pa še brezštevilno množico družili služabnikov. »Nebeški" (kajti Kitaj se v lastni deželi »nebeško cesarstvo" imenuje) deček obedva čisto sam, in mu nikdar ne puste, da bi se preobjedel. Uči se na dan po tri ure kitajskega in mandžurskega jezika. Po dve uri na dan se vadi v streljanji z lokom in ježo; po zimi pa se vozi v sankah. Učitelji njegovi popadajo na kolena, kadar k njemu vstopijo, potem se dvignejo in vsedejo. Kaj pomilovanja vredno dete sicer počne, ni znano. — Nek novak je svojo puško slabo ri-jastih madežev osnažil. Poročnik, ki je puške pregledaval. rijav madež zapazi, ga novaku pokaže, rekoč: »Kaj pa je to-le?" Novak se pa prav začuden odreže: »Gospod lajtnant, r i jo boste menda pač poznali!" Slovansko pevsko mo na Maji P. n. gg. slovanskim pevcem na Ounaji in prijateljem slovanskega petja v obče! Zpčv a le vlasti laska, vsocli Slovanuv paska! Slovansko pevsko društvo na Dunaji pričelo je s 1. oktobrom t. 1. svojega obstanka triindvajseto leto I Svoji zadači, namreč: skrbno gojiti slovansko petje, v javnosti dostojno zastopati veliki in mogočni živelj slovanski, podpirati in širiti vzvišeno misel slovanske vzajemnosti v središči države avstrijske zadostovalo je naše društvo vedno popolnoma. Koj pričetkom svojega marljivega, neumornega, na vse strani plodonosnega delovanja posrečilo se mu jo priboriti si jedno prvih mest med najizbornišimi pevskimi društvi. Vsled umetniških svojih produkcij pridobilo si je naše društvo najboljše ime, ki si ga je tudi ohranilo do danes! Najboljši dokaz temu so: mnogoštevilno »koncertne besede", ki jih je društvo priredilo, ki so se vseobče priljubile, tako, da so umetniki svetovne slave, kakor n. pr. Brodsky, D a v i s o n, Dreischock, L a u b, L e š e-t i c k y, O n d f i č o k, R u b i n s t e i n in drugi vedno radi sodelovali. Priča temu so tudi mnogoštevilne slavnosti družili društev, pri kterih je naše društvo sodelovalo. Govore pa tudi glasno za slavo našega društva nepopisljivi triumfi, ktere si je priborilo o raznih družili prilikah, tako n. pr. pri zborih slovanskih pevskih društev v Pragi, Brnu, Prerovi itd. Naše društvo slovi v širni Avstriji, a tudi izven njenih mej. Za dobro ime našega društva priča celo nasprotna kritika, ki je, akoravno čisto pristranska, vendar priznala umetniško vrednost javnih naših produkcij, kazala na vrlino slovanskih pesni ter umetniških genijev slovanskih! Narodno petje bilo je od nekdaj najjače sredstvo za probujanje, razširjenje, ukrepljenje narodnega mišljenja in živenja: tim jači naj torej doni slovansko petje ob Donavi in budi srca vseh v metropoli avstrijski in drugod živečih Slovanov k novim, vzvišenim domorod-nim činom! Podpisani odbor dovoljuje si nujno prositi vse na Dunaji bivajoče pevce raznih slovanskih narodnosti, kakor tudi prijatelje slovanskega petja in napredka tudi drugod, da so prav mnogoštevilno upisujejo v naše društvo za sodelujoče članove, za podpornike in člane-utemeljitelje. Vsak, ki čuti in biva na Dunaji kot Slovan, naj smatra za sveto domorodno dolžnost pristopiti k našemu društvu, da more ono nadalje razvijati se ter izvrševati v vsakem oziru važne in težke zadače! I zavri naj vnovič i mogočno iz stotine navdušenih grl slovanska pesen ob Donavi! Starodavno naše društvo naj pomlajeno pribori si zopet z združenimi močmi novih lavorov! Na zdar! Odbor slovanskega pevskega društva na Dunaji. Opomnja: Društvene vaje so vsak petek zvečer ob 7. uri počenši, I. Salvatorgase 12, kjer se sprejemi jejo tudi novi sodelujoči udje. Podporniki in člani utemeljitelji naj se blagovoli: oglašati ustmeno ali pismeno v društveni pisarni I. Braunerstrasse štev. 0, drugo nadstr. pri g. dr. J. Lenoehu. Tam mogo se poizvedeti razne natančnosti, a tudi pismeno dajejo se razjasnila. JjtF Slavna vredništva slovenskih novin so uljudno naprošena, da blagovole prijazno ta poziv ponatisniti. Telegrami »Slovencu". Lvov, 4. okt. Potrditev volitve Onysz-kiawicza provzročila je živahno razpravo, ker so Rusini napadali jo. Posebno An- tonievvioz jo burno govoril, na kar je Rusin Kovvalski rekel, da bo po govoru Antoniewiczevem glasoval za potrditev; saj pozna kmetiško ljudstvo in ni našel nikjer sovraštva do Poljakov; naj se resnica ne stavi na glavo, marveč nastopi rajši pot složnosti. Volitev Onvsz-kiewicza se je potrdila. Budapešt, 4. okt. Konferenca neodvisne stranke sprejela je predlog, ki se ima podati zbornici in ki odločno graja vlado zavoljo njenega postopanja v zadevi hrvaški. Pariz, 5. okt. Časnika „Figaro" in „Ganlois" poročata, da je španjski poverjenik podal Ferry-u in Challemelu pismo, ktero — naštevaje pritožbe španj-ske vlade — zahteva kaznovanje pro-vzročilcev manifestacij 29. dne sept. in primerno zailostenje za zasramovanje. Ohallemel in Fcrrv sta to zahtevanje do-dobro volj no sprejela. Madrid, 5. okt. Kralj in kraljica sta šla v gledališče k operi, kjer so ju burno pozdravljali. Eksekutivne dražbe. C. oktobra. Relicitacija pos. Frančiške Drobnič iz Ceste. Lašiče. — 1. e. džb. Janez Obroitor iz Cirklje. Krško. S. oktobra. 1. e. džb. grajščine Prapreče, 41.450 gl. Ljubljana. — 1. e. džb. grajščine Smrek, 17.704 gl. Ljubljana. 10. oktobra. 3. e. džb. zemljišča pod Mokniee urb. št. 15. Kostanjevica. — Relicitacija pos. Martin Slanic iz Rozalnice, 300 gl. Metlika. — 3. e. džb. pos. Ivo Ne-manič iz Božakova. Metlika. — 1. e. džb. pos. Matija Malešič iz Radoviee št. 10, 300 gl. Metlika. — 1. o. džb. pos. Marija Štefančič iz Potoka št. 8, 1187 gl. Kočevje. — 1. e. džb. pos. Anton Krumar iz Šutne, 3075 gl. Kostanjevica. — 1. c. džb. pos. Janez Kodrič iz Brero-vice, 10.300 gl. Kostanjevica. Dunajska borza. 4. oktobra. Papirna renta po 100 gld. 78 gl. 70 kr. Sreberna ,, „ ,, „ . . 79 »i 05 jj 4% avstr. zlata renta, davka prosta . 99 jj 70 n Papirna renta, davka prosta 92 jj 90 jj Ogerska zlata renta 0 % . 119 jj 60 j> 4 OL 11 11 11 * /o 87 jj 40 jj ,, papirna renta 5% 86 ti 10 jj Kreditne akcije . . 160 gld. 292 »j 40 jj Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. 108 75 jj- » avstr.-ogerske banke 841 j) — n „ Liinderbanke 103 30 jj „ avst.-oger. Lloyda v Trstu 641 jj — u „ državne železnice . 318 50 jj ,, Tramway-društva velj. 170 gl. . 227 jj 80 jj Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice 103 jj 10 jj „ „ Ferdinandove sev. ., 105 — 4»/o državne srečke iz 1. 1854 250 gl. 120 M — n 4% ., ...... 1800 500 „ Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 132 jj 25 j> 167 25 ., „ „ 1864 50 „ 106 75 Kreditne srečke . . 100 „ 168 50 Ljubljanske srečke . . 20 „ 23 jj — Rudolfove srečke 10 „ 18 25 511, štajerske zemljišč, odvez, obligac. 104 jj — j> London ...... 119 80 " Srebro ...... — — Ces. cekini..... 5 fJ 66 n Francoski napoleond. 9 jj 491 2 jj Nemško marke..... 58 jj 70 jj i «* 1» ■* Compendium Juris Ecclesiastici editio quarta novis curis recognita et expolita. Cena 4 gld. 80 kr., po pošti 4 gld. 95 kr. Pole 1 do 30 so dozdaj izšle, konečne pole sledijo do konca tekočega leta in se bodo brezplačno dopošiljale. Dobiva se v (2) Katoliški bukvami.