t SLOVENSKI TEDNIK Leto - Año V. No. 21G "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravniStvo Calle AÑASCO 2322 — Paternal Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18 NACIONALIZ EM IN VEHA Naročnina za pol leta $ arg. 3.— celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— list izhaja ob sobotah štirikrat mesečno o 1 i M s hI) O o FRANQUEO PAGADO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Skoraj po vneli današnjih tavali .se vršijo legalni in np legalni boji med vlado in cerkvijo. Y poštev pride katoliške cerkev, ker je najino- v t ciejša verska organizacija na %etu. Povprečnemu opazovalcu je težko, najti pravi *zrok, bistrejšim očem pa je «tvar povsem jasna. Katoliška cerkev je po pravilih mednarodna in bi ne s»iela poznati nobene meje Nacionalizma. Narodov, pravzaprav držav pa je na svetu °uiogo, ki so vse prepojene s fanatičnim nacionalizmom, Posebno v Evropi. Vsaka teh držav hoče človeka popolnega sužnja. Telesno bi ga pripravila in vzgojila država, duševno pa cerkev. Ako bi se katoliška cerkev branila tega posla, so nekatere države pripravljeno ustanoviti svojo lastno narodno ali državno ve-i-o. Nemški dictator Hitler je kmalu ko jo zlezel na državno krmilo, zagrozil katoliški cerkvi ako ne bo pokorno služila njegovim ciljem, bo Proglasil za državne vero pro-testantizem. Organizacija "Zveza nemških kristjanov" 2<5 deluje za enotno nemško Nacionalno religijo, ki je za tokrat omejena samo na pro-testantizem. Ta organizacija je od Hitlerjeve stranke ura* fcao priznana. Podobno se dogaja tudi v Jugoslaviji. Dočim se katoli-^anstvo kolikor mogoče ovira, 60 praVoslavci popolnoma nehoteni. Pravoslavni so vse •tolj udani vladi kakor katoličani. To ni samo navadna domneva, ampak je gola res-Časopisje iz Jugoslavije 8,eer o tem ne govori odkrili vendar dovolj jasno. Tudi katoliška cerkev je v pijanskih mejah drugo kot ,e za ostali svet. Primorci to posebne razlage prav do-bro razumemo. Od Boga izvorni so samo fašisti in črni duce" Mussolini. Katekizem s,cer uči, da je Bog vse ve-Slovenskega jezika pa v ^talji vendar le ne zna, sicer ne branili vernikom moliti v »jihovem jeziku. Božji na-to«stnki Italijani, vzemimo škofijskega namestnika Si-rottija v Gorici, lahko preganjajo božje namestnike, Slovence. To jasno kaže da fašizem v svoji brutalni blaznosti hoče prisiliti da mu je vsako kakoršnokoli gibanje podvrženo, ker edino na ta način si je svest obstoja. Kristus «e je rodil, kot pravi Sv. Pismo, ubog in za revne ljudi, da jih dvigne iz sužnosti, ter jim pokaže pot k resnici in življenju. Danes pa hoče fašizem da bi igral Bog v vsaki državi drugačno uLogo. Hoče da bi se v božjem in nacionalnem imenu ljudi navdahnilo s trdno vero v neko vzvišeno "domovino", ki jo za doseči, je treba stradati in zanjo kri prelivati. Internacionalne vere ni, je samo nacionalna. Sploh ne sme biti mednarodnega mišljenja, tem več samo narodno. Že v svetovni vojski smo videli da so vsi katoliški narodi molili po nalogu vlade, k enemu in istemu Bogu, naj podeli zmago njihovemu pravičnemu orožju ker se gre za pravično in sveto stvar domovine. Seveda tega čudeža ni bilo da bi vsi zmagali, kar so dobro vedeli tudi tisti ki se jim je hotelo profitov potom človeških trupel, da ga ne bo, je vsakem razumljivo, da so se nesramno igrali le z ubogim preprostim ljudstvom. Podobno, samo še v bolj zviti obliki delajo z nami danes. Spričo teh komediji je razumljivo da se ljudstvo obrača v drugo popolnoma lastno smer. Ta smer ni politična ni protiverska, temveč je kulturnega značaja. Kljub oviram se je masa le povzpela do višine, kjer ji je več ali majn jasen lastni položaj. Strmoglaviti ljudstvo nazaj v temne nižave, se tudi fašizmu ne bo posrečilo, vsaj v celoti ne, pa naj mu služijo kakor-šnekoli vere. Ta članek ni naperjen proti nobeni veri. Hoteli smo samo pokazati našim čitateljem, kot je tudi naša dolžnost, kako bi radi kapitalisti uspava- OKNO V SVET Khabarovsk. (Rusija). — Sovjetski vojaki so aretirali deset, "belorusov" pod imenom "bela straža", med katerimi je tudi Ukhtomsky princ. Prišli so od japonske strani v Mandžuriji z namenom da bi v prizorili na ruskem ozemlju teror in da bi kaj z vohunili. Berlin. — Nad tisoč žensk se je vdeležilo velikega shoda, na katei*em je govoril notranji minister Guett. Prosil je nemško ženo naj pomaga ustvariti mogočen nemški narod. Dolžnost ženske je, da ustvari boljšega moža, da bo zamogel dati ženski boljšo u-dobnost na zemlji. Kadar bo ženska, je nadaljeval, prava fašistinja bo nemški narod na drugi stopnji, kot je danes. O da da, to tudi mi verujemo in bo kmalu verjela tudi nemška žena in ves nemški narod. Malaga (Španija). — Policija je aretirala več študentov, ker so na otoku Magdalena brez dovoljenja poséti-li bivšo kraljevo palačo. Barcelona. — Na več krajih so eksplodirale bombe. V ulici Pariš je ranilo neko žensko. Peklenski stroj se je raz-počil, ravno ko je šla tam mimo. Barcelona. — Zidarski kon-tratisti stavkajo, ker med zahtevo delavca in gospodarja nemorejo nič zaslužiti. Moskva. — Kot poročajo bo letos žetev v Rusji izvrstna. Turin. —r Vlada je določila posojila 80 milijonov lir za mesto Turin. S tem denarjem se bodo dokončale razne javne naprave. Sorrento. — Meščani so priredili svečan praznik za v spomin pesnika Torcuato Ta siso. Nueva York. — Italijanski antifašisti šo napadli v neki zaprti hiši vodjo sever-no-ameriških fašistov A. J. Smitha. V tepežu je dobil li prebujajoče se ljudstvo. Kar smatra preprosto in verno ljudstvo za sveto, je za fašizem ali nacionalizem umazana kupčija. težke poškodbe neki itaJijan- j ski antifašist, ki je za posledicami umrl. V zadevo je posegla tudi policija, ki je vse prisotne pozaprla. Washington. —- Predsednik Roosevelt izjavlja, da se bo določilo za javna dela 3.300.000.000 dolarjev. Rio de Janeiro. — Kot poročajo iz Belema se je vozilo tam mimo 500 kolombijskih vojakov pod vodstvom generala Efraima Rojas. Vojaki so bili pri obrambi mesta Leticia in se vozijo v svojo domovino. Berlin. — Za tri mesece je ustavljen nacionalistični list "Deutsche Zeitung", ker ni zadostno podpiral fašistično politiko. Atene (Grčija). — Polkovnik Napoleon Zervas je bil aretiran z več drugimi Častniki. Obdolžen je pripravljalne ustaje proti državi. Lima. — Vlada je dala svobodo šestintridesetim političnim kaznjencem. Montevideo. — Pojavilo se je mnogo panorejenega denarja. Policija marljivo zasleduje falsifikatorje. Habana (Kuba). — Vsed novih davkov so trgovci zaprli vrata. Ker se je bilo bati resnih izgredov je policija zasedla vsa javna poslopja. Brusel (Belgija). — Trikratno bo zvišan davek na vse stvari ki sličijo "luksuzu". Berlin. — Lituanska letalca ki sta letela iz Nueva Yor-ka sta se smrtno ponesrečila v bližini mesta Saldin na Nemškem. Novosibirak. — Severnoameriški letaíée W. Post je preletel iz Nueva Yorka v Rusijo in Sibirijo do tihega Oceana. Pót nadaljuje. Rim. — Balbova skvadri- Ija se bo vrnila nazaj v Italijo po zražni poti. Ta zračni špas bo stal Italijo 3 milione lir. Stroški se bodo krili z znamkami, ki jih bodo dali tiskati za eranaVtika. Torej plačal bo tisti, ki bo po zračni pošti hotel komu pisati. Chikago. — V tem mestu so se zbralo ženske iz vseh delov sveta. Razpravljale bodo o socialnem gospodarskem uprašanju. Morda bodo ženske, ki jih imajo možje za kratke pameti, več dosegle kakor modri diplomati v Londonu. Rim. — Kot poročajo, bo letos žetev v Turčiji mnfjgo izdatnejša od lanskega leta. Rim — Policija je aretirala dva anarhista. Bila 'Sta v zvezi z Italijani v inozemstvu. Tmela sta v načrtu napraviti neki komplot ki pa se je ponesrečil. Fez (Paria). — V dolini Gharb je na nepojasnjen način začelo goreti polje. Umrlo je 31 oseb čez sto jih je pa ranjenih, Z velikim naporom se je posrečilo ogenj pogasiti. Stambul (Turkija). — Leon Trocky je odpotoval s parnikom "Bulgarija" v Rim. Liabona (Portugalska). — Italijanske vojne križarke "Trieste", "Fiume", "Gorizia" in "Zara" so prispele v Tajo, kjer se bodo mudile nekaj dni. Madrid. — škof Toledo ja izdal pastirski list na vernike, ki pravi med drugim. "Bog ne bo dopustil da bi bilo njegovo ime pozabljeno v srcih španjolcev, kot želijo ne prijatelji cerkve". Nadalje jih poziva naj bodo združeni v boju za cerkev. Santiago. — V okraju Cauquen es je umrla neka ženska ki je imela 140 let. Anarhija v «lan asu jem gospodarstvu Nikdar prej Se še ni tako jasno videlo, kako neurejen in nepopolen je današnji ta-kozvani kapitalistični družabni iii gospodarski "red". Do kakšnih absurdnosti in protislovij je prišlo današnje gospodarstvo, naj nam pokažejo tele vesti, ki jih postavljamo poleg mnogih, o ka- terih smo svoj čas že poročali : V Kanadi in v Zedinje-nih državah Sev. Amerike je moralo mnogo farmarjev pustiti svojo pšenico segniti kar v steblih na polju. V New Yorku so ugotovili, da v morju gine nešteto rib zaradi prevelikih množin mleka, ki je bilo izlito v hiorje. V Ooak-landu, Kalif., so izlili v enem mesecu več kakor 450.000 litrov mleka v vodo. Da ohranijo ceno jajc, so igrali ro-tary klubi v Kaliforniji s (50.000 komadi jajc znano igro base bali! Ob istem času — tako poroča list "Boden-reform" — pa je 60 odstotkov vseli ne\vyorsškili otrok premalo prehranjenih in se polagoma bližajo izgladova-vtju — in to po ugotovitvah Družbe za izboljšanje položaja ubožnega razreda v New Yorku. Še nikdar prej v vsej zgodovini New Yorka ni bilo v tem mestu toliko uboštva, bede in pomanjkanja. Nikdar še ni bilo toliko bolezni, ki vse izvirajo iz nezadostne prehrane. Da, še nikdar ni bilo toliko lakote kakor zdaj. Pa poslušajrno dalje: Dnevno poročilo hambnrške blagovne interimne borze sporoča, da je bilo do konca januarja tega leta uničenih ze 13.5 milijonov vreč kave, in da hočejo zana prej dnevno uničiti po 70,000 vreč kave. Če bodo izvedli ta načrt, zna-či to letnega uničenja okroglo 20 milijonov vreč kave, kar bo pač res pripomoglo k temu, da bodo cene kavi poskočile. ali kakor pravijo kapitalisti, "da se bo trg olajšal". In za zaključek: Zaradi prevelike produkcije masla, ki je nastala predvsem zaradi izgube nemškega trga in odjema, pripravljajo danski poljedelski krogi načrt, da se uniči en del danskih krav-mlekaric, da se na ta način omeji produkcija masla. V te-ku šestih tednov se mora na Danskem za klati 14,000 krav-mlekaric. Da bi se pa na drugi strani s tem izrednim ki a -njme ne škodovalo trgu mesa, se bo to meso od 14.000 krav predelalo v redil no in mastilno hrano za prašiče. Preveč masla je; zaradi tega je treba klati krave-mlcka- Kogar je nesreča vrgla 9 bolezen in ne more več najti ljubljenega in dragocenega zdravlja, čeprav je že vse poskusal, naj pride k nam. Ce ni že prepozno, mu bomo pomagali, če Vam pešajo moči, če nimate teka, če Vas muči kakšna zavratna bolezen, sploh ako čutite, da Vaše zdravlje ni v redu, ne odlašajte na jutri, marveč zatccite se takoj k dobremu zdravniku. Vsako bolezen je mogoče ozdraviti, tudi najtežjo in na j za vratne j šo, kadar se bolnik pravočasno podvrže dobri zdravniški oskrbi. V naši zasebni kliniki so najmoderueje urejeni oddelki za operacije, za notranje, spolne, otroške bolezni, za žarke X, za ultva-violetue žarke, diatermio, frenoterapio itd. itd. — Naduho in bolezni prebavil (želodčne in črevesne) zdravimo z novim aparatom, ki je iznajdba znamenitega profesorja dr.ja B35SCHA. Ti aparat, edini v Rueños Aires, se je v prakni izkazal kot najboljše sredstvo za zdravljenje omenjenih bolezni. ZASEBNA KLINIKA Ravnatelj: Dr. pessano Upravitelj: Dr. KOSTA VELJANOVIČ Calle Ayacncho 15S4 Telefon: 41-4985 rice| Ali kdo naj poje te zaklane krave- mlekarice? Pa vendar ne ljudje, ki ne morejo kupiti niti masla niti govejega mesa, marveč morajo živeti od suhega kruha i ji mesa psov? Ne, to bi bilo ne-kapitalistično, to bi bil neverjeten zločin proti svetemu gospodarskemu redu! 14,000 krav bodo torej predelali v svinjsko klajo, svinje se bodo redile in uspevale in- dobivale mast — ali kdo bo pojedel in potrošil to svinjsko mast'? Morda bodo krmili z njo potem postrvi, s postrvmi pa ščuke in potem... ?! Pri takem gospodarskem "redu", kakor obstoja danes in imamo zgoraj zanj jasne dokaze, morajo ljudje glado-vati in umirati od gladu zaradi tega, ker je preveč živil in življenskih potrebščin — samo, da ostane ta sveti pro-fit in moloh kapital neokrnjena in neprizadeta. Za njima pride pa lahko potop! Cv. K. Iz nedeljske prireditve Slov. prosvetnega društva I. Prireditev se je pričela pol ure po napovedani uri. Ko se je imelo pričeti s programom je največ ljudi prihajalo, la-ko da ni kazalo pričeti s točkami, dokler se ni dvorana pomirila. Drugikrat pazite da boste do napovedane ure že vsi, ali vsaj večina v dvorani tudi radi tega, ker je dvorana plačana in pa ker potem za prosto zabavo časa pri-majnkuje. Prireditev je bila nepričakovano dobro obiskana. Vsi prostori v dvorani, in na galeriji so bili zasedeni mnogo ljudi pa je moralo stati. Program je bil dolg, morda predolg, ker je bil končan komaj ob 8 uri, vendar so vsi pazno sledili točki za točko. Glas občinstva je, da je Pro-sveta uresniči kulturno društvo, ker si upa in zna občinstvu nekaj nuditi. Mnogo truda stane prireditelje taka prireditev, ki ni in ne bo nikoli poplačana, vendar pri razumevanju občinstva jim daje nove izpodbude za na-daljno delovanje. Kritika petja Po dveh letih sem imel zopet priliko slišati pevski zbor Prosvete. Zbor pod vodstvom sedanjega pevovodja se je popolnoma reorganiziral. "Nazaj v planinski raj" je bila pesem podana prav dobro. Intonacija čista, izvajanje nadvse krasno. V zboru je opažati disciplina in pevovodja Trebše z lahkoto vodi zbor po njegovi mili volji. "In to ti nič ni mar", tisti pianisimo, tisti proseči žensk glasovi, čisti in lahki tenorji, ter gromoviti basi, ki se je zdelo kot da nekje tam v daljavi za Krnom grmi... združena harmonija je tako nebeško lepo uplivalo na poslušalce da ne najdem besede. Samo čutili smo kako je nas pesem dvignila iz pod vipavske trte ter nas kot v sanjah nesla tja pod divni Krn aaaMKi GIB «I E PARNIKOV iz Evrope pridejo: 21. julija: cap arcona 21. julija: duilio 31. julija: neptunia 15. julija: belvedere 15. julija: florida Is Buenos Airesa odpotujejo: 21. julija : psa. maria 25. juli ja: duilio 4. avgusta: neptunia NAJUGODNEJŠE CENE IN POGOJE ZA POTOVANJE NAJDETE v StLiOVElVSiKEM «PPEtKll_ EAN€€ ■S.A.fUHDADACN 1911« COMERCIAL del PLATA Av. de MAY© €52 u. t. 33 -1333 BUENOS AIRES Uradne ure vsak dan od 8. do 18; ob sobotah od 8. do 11. Bueno» Aires kjer počiva nas ljubljenec Simon Gregorčič. Pesem je bila gromovito aplavdirana. Tudi moški zbor "Triglav" kdor je pesem razumel je bila pram nalašč za nas izseljence. Ali ni resnično zap^l solist "Tujina smehljaje mi kazala kras" in zbor mu je odgovarjal z domotožnim glasom "A nate Triglav mislim ves čas". "Lahko noč" je pesem naporna za vse glasove, vendar je bila na mestu brez nekaj manjših nedostatkov. V tej pesmi se je pevovodja skazal kot spreten dirigent. Dasi j® samouk vendar fant, ki ima dar in talent. Njegove kretnje. so tako lahke in spretne da ima vsak glas in vse pevce pod prsti. Ako bo zbor tako napredoval bo deležen še velikih vspehov. Sicer pa je znano, da, zbor Prosvete nima konkurence v Buenos Airesu. Stanko Gabrovic nekdajni pevovodja društva "Sava" PEVCEM IN PEVKAM Za moški zbor pričnemo z rednimi vajamo takoj drugi teden. Ure in dan ponavadi-Z vajami za mešan zbor p» bomo pričeli prvo nedeljo drugi mesec. Na zadnji prireditvi so se izkazale ženske, v primeri '' vajami, boljše kot moški. Naše priznanje. Upamo da boste tudi v bodoče napredovale. Načelnik KRITIKA O IGRI bomo prinesli v prihodn]1 številki. "Slovanski Svet" Pomotoma je prejšni teden izostala objava, glede propagandne izdaje Slov. ilustrirane revije, zato sporačamo našim čitateljem, da koncem me seca prične redno vsaki m-in izpopoljnjena na več straneh izhajati. Kdor bi jo želel prejemati, lahko pošlje svoj naslov i»a upravo calle Alsina 456, Buenos Aires. DOPISOVANJE Mugerle Josefina: pl. 30.7. 34. Maurič Fani: pl. 30.7.34. Jtoršic Franc: pl. 30.1.34. Vik tor Sedevčič: pl. 30.12.33. María Lazar: pl. 30.6.34. Emilio Cotič: pl. 30.11.33. Zorko Baje: pl. 30.9.33. Petrovič Antonio: pl. 30.8.33. Karlo Mizerit: pl. 30.9.33. Štokelj Antonio: pl. 30.12.33. Lupin Ivan: pl. 30.6.34. Winkler Friderik: pl. 30.6.34. Benčina Juan: pl. 30.1.34. Počivalnik Josip: pl. 30.1.34. Černe Ivan: pl. 31.12.33. Vuk Anton: pl. 31.12.33. Pristavec Alojz: pl. 30.7.34. Vsem se upravništvo naj-prisrčneje zahvaljuje za poravnano naročnino. IŠČEMO nataančni naslov Petra Stu-Čin, ki baje stanuje v Rosa-rju pasaje Tandil 1296. Od Slovenske Narodne Podporne Jednote v Sev. Ameriki smo dobili neko važno pismo, ki *e nahaja na našem uredništvu. IŠČE SE Milka Plažanc iz Orej pri Divači. V Buenos Aires je prišla leta 1929 mes Novembra. Domači nimajo nobene vesti o njej že eno leto. Ako bi kdo kaj vedel o njej je naprosen da sporoči na naslov. Družina Franc calle Ayacucho 1343 FOCA, San Fernando. Ujeli so ga Dne 27. marca so ujeli na zborovanju slovenskih profesorjev v Ljubljani gospoda profesorja Vincencia Marinko. Poslušajte, kako je bilo! Gospod profesor Marinko je imel na tem zborovanju predavanje, na katerem je oš-tel svoje profesorske tovariše in jim očital, cla niso dovolj patriotični. Zato da ni patriotična tudi slovenska mladina, ne srednješolska, ne visokošolska, katero je obojo strahovito napadel, češ da je postala nepatriotična, separatistična in komunistična. Hvaležni gospodje profesorji pa so ugotovili najprej Marinkovo "tako nepopolno znanje, da bi ne bilo treba zanj nobene literarne in nobene univerzitetne izobrazbe". Še bolj porazna je bila nepričakovana ugotovitev, da je isti gospod profesor Marinko za časa nevarnih bojev za naše osvobojenje agitiral proti znani majniški deklaraciji, proti narodnemu ujedinjenju in proti jugoslovanski državi. " Po teh težkih ugotovitvah se je sicer tako zgovorni gospod Marinko zmedel in ni vedel drugega odgovoriti, kakor da je nerodno priznal: "Jaz sem bil takrat ravno tako dober patriot, kakor vi se- daj niste!" Tako, tako! Gospodu profesorju je svoj čas, ko so vnete in nesebične narodne borce preganjali in zapirali, očividno "kazalo" da agitira proti narodnemu ujedinjenju in za nemško Avstrijo, za kar je mogel po pameti pričakovati lepega izdajalskega plačila. Danes pa mu "kaže" da se cedi jugoslovanskega nacijonalizma in spet prejema plačilo za svoje nič lepše in nič manj o-gabno delo. • Po mnenju gospoda profesorja Marinka niso danes na Slovenskem patriotični ne profesorji, ne študentje, ne srednješolska, ne visokošolska mladina. Klerikalci seveda že tako ne ali socijalisti ali celo komunisti. Po mnenju gospoda profesorja Marinka in njegovih prijateljev je torej danes ne-patriotično vse slovensko ljud stvo. To pomeni, da po mnenju teh gospodov vse slovensko ljudstvo, zreli možje in mladina, izobraženstvo, delav stvo in kmetje, da vsi skupaj ne vedo kaj da jim je dobro in koristno in mora ue-znatna peščica slovenskih "nacijonalistov" Marinkove sorte s silo, z diktaturo in s pomočjo tujcev skrbeti za sie čo in blaginjo slovenskih ljudi. RESNOST naše Banke je zagotovilo, da POTNI LISTI za Evropo, kupljeni na naši Banki, so poceni in le za boljše parnike. da VAŠI PRIHRANKI so na naši Banki popolnoma varni. da RAZPOŠILJANJE DENARJA je hitro in točno. NAŠI URADNIKI Vaše narodnosti, so Vam v vseh ozirih na razpolago. Slovenski oddelek NAPHITREJŠE DENARNE POŠILJKE j Vašim v domovino, i Vam ofeavimo Slovenski oddelek Banco Holandés Bmé. MITRE 234 BUENOS AIRES Podružnica: CORRIENTES 1900 Iskoristite to ugodno priliko in nam takoj dostavite natančen naslov prejemnika (z denarjem) katerega bomo z največjo točnostjo odposlali ter Vam tako prihranili mučno čakanje. Uradujemo vsak delavnik od 8y¡¡ pa do 7 zvečir J * t ; : Ali Vi verjamete v ta nesmisel 1 Samo po sebi je razumljivo, da mi sinovi slovenskega Banco G AN SCO DE LA AMERICA DEL SUD Avenida L. IV. Alem 150 - Buenos Aires vsa ljudstva spoštujemo, cenimo in ljubimo vse resnične narodne delavce, naj bodo kateregakoli političnega prepričanja. Mi vemo, da še nikoli niso bili vsi ljudje enih misli in da nikoli ne bodo ni da je mogoče dobiti poštenih in do-bromislečih mož v najrazličnejših političnih strankah. Ljudje Marinkove sorte pa se nam, na kratko povedano, studijo in pravimo njihovemu narodnemu delu zločin nad slovenskim ljudstvom. 18 JUGOSLOVANSKIH IZSELJENSKIH LISTOV Gospod minister Ljubomir Tomašič je poročal v beograj skem senatu, da je osemnajst jugoslovanskih izseljeniških listov v njihovi domovini Jugoslaviji prepovedanih. To število se je zadnji čas še znatno pomnožilo. Tako je bil pred kratkim prepovedan se-veroameriški nabožni list Ave Maria. SLOVENSKI TEDNIK torej ni tako sam, da bi ga moglo biti strah, ne v talco brezbožni družbi, da bi ga bilo treba biti sram. V ljubezni bi šli za drugega do konca sveta, toda t:a majhno pot za drugega — težje. PRIMORSKE VESTI Velike aretacije v Renčah Renče, 19. junij 1933. Pretekli teden so aretirali v Renčali mnogo fantov in mož. Čez noč se je sredi vasi pojavila velika slovenska zastava. Kdo jo je izobesil nihče ne ve, a aretacije se še vedno nadaljujejo. Sumijo, da so izvršili to delo fašisti sami, (la se lahko znesejo nad našimi ljudmi. O poteku zadeve bomo še poročali. Tolminski podeštat Tolmin, maja 1933. — Naš "Alatiček" podeštat Marsan, ravnatelj tolminskega potovalnega kmetijskega tečaja, je delal izpit, da bi dobil potem kako boljše mesto in mogel tako lažje in v večjem stilu izmozgavati naše ljudi. Pri izpitu pa je pogorel. Znano je, da je imenovani podeštat spravil našo občino na rob propada. Tako .je z našimi po-deštati! Kjer se ti tak vsi-dra, je denarja za pocestnice in vlačuge, za fešte in nogomet, le za kaj pametnega in koristnega ga ni. Tudi to bo prešlo... "Ropoče boben gor in dol " Opčine. maja 1933. — Pri nas se je gospodarstvo zako-talilo že v prepad. V nekdaj tako dobro gospodarsko si-tuirani vasi, je sedaj samo še kakih 10 do 15 kmetov neza-dolženih. Tako je zapel boben svojo žalostno pesem pri veelposestniku in gostilničarju Antonu Kete-ju, dalje Josipu Škerlavaj-u (Tembačev), Drčetovu in Andreju Danev (Steplcov). Tudi Malalann Karlu in Malalanu Antonu je boben zapel. Vsled takih prilik, definirajo ljudje svoje razmere tako-le: "Gre nam po italijansko". Tuberkuloza se širi v Julijski Krajini pri nas že dalj časa in je le-Renče, maja 1933. — Splošno pomanjkanje, ki vlada tos doseglo vrhunec, je že marsikateremu pripomoglo v prezgodnji grob. Slabi časi sploh, borba za vzdržan je gospodarstev, pehanje za delo in zaslužek in druge skrbi, poleg tega pa slaba in pomanjkljiva prehrana in celo stradanje — to so vzroki, da se med nami vedno bolj širi jetika. Mnogo jih je, ki so ji že podlegli. Zadnji žrtvi jetike sta dva mladeniča: Gabrijel Krpan, star 24 let in Mozetič Jožef, star 27 let, oba iz Renč. Radi bi vedeli, Instituto Médico 339 Callao 339 Dr. Ptenouliri Bivši zdravnik v bolnišnici Salavery, V. Snrsfield in v bolnišnici Alvear. ' Vodi osebno zdravniški zavod CALLAO. Vsi klijenti se zdravijo od zdravnikov specialistov. SIFILIS. 606-914. — Moderno zdravljenje. BLENORAGIA — Moderno zdravljenje brez bolečin. Prostatis, vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — krislma — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek). OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika -- otopelost. NERVOZA. Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasser- man Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12. PREGLED $ 3,— 339 Callao 339 čemu so vse ust ana ve kot "Consorcio antituberculare provinciale" itd. za katere moramo potom naših občin več ali manj prispevati, ko pa se nam nikoli ne nudi najmanjša pomoč. Pa bi je niti ne rabili, če bi nam dali dovolj dela in — kruha ! Procesi radi dezerterstva Trst, 17. junij 1933. — Pred kratkim so prijeli in zaprli v Postojni Rudolfa Di-lenardija iz Sv. Križa. Ob-dolžen je, da je brez potnega lista prekoračil mejo in se poleg tega z begom odtegnil vojaški službi. V pondeljek 19. t..m. bo v Trstu pred vojaškim sodiščem proces proti Sedmakn Ferdinandu. Imenovani je ob-dolžen dezerterstva. Tajna naših gozdov Postojna, junija 1983. — Sicer stvar ni tako nova, je pa zato toliko bolj zanimiva, vsled česar jo tudi objavljamo. Naš list je že mnogo poročal o utrjevanj|u Trndve-ga, 11. Bistrice in okolice, bolj malo pa o Postojni in Št. Petru na Krasu, ki je od vseh strani obdan od utrdb in vojaških naprav. Ko je poset-nik po domače Mrkulin iz Gradca (vas, ki je V¿ ure oddaljena od Št. Petra na Krasu) poslal svoje domače grabiti listje, je moral prositi za tozadevno dovoljenje pri postaji milicije. Pismeno dovoljenje so prinesli miličniki Mrkulinu na dom. Pa to ni zadostovalo, odšli so tudi z grabljicami, da jih spremljajo na lice mesta. Ko so prišli do gotovega kraja so vsem zavezali oči, jih tako peljali dalje, dokler niso prišli do označene parcele. Tu so jim odvezali oči in ostali poleg zonmu Dra. Dora Samoilovic de Falicov in Feliks Falicov Sprejemata od 10. do 12. in od 15. do 20 ure. Donato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Directorio 1347 IKIilJŠEM BABICA FILOMENA BENES DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v zdravniških vedah v Bs. Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9. ure zjutraj, do 20. ure zvečer. LIMA 1217, I. nadstr, U, T. 23 Buen Orden 3389 Bnenos Aires grabljic, dokler so se vrnile. Nazaj grede se je ponovil isti proces. Dogodek ni razburil samo Mrkulinove, ampak vso vas in tudi okoliške. Saj kot zgleda, mislijo na ta način popolnoma onemogočiti ljudem vsako gibanje in jih izriniti iz njihovih domačij, ki so obdane skoro že od vseh strani od utrdb. Smrt Slovenskega "skva-drista" Sv. Križ, 19. junija 1933. —- Pred kratkim je umrl v Sv. Križu Franc Švab, petindvajset leten mladenič. Omenjali ga ne bi, ako ne bi bilo z njim v zvezi tudi marsikaj, kar je škodilo našim ljudem. Imenovani je bil prvi, ki se je v naši, sicer zavedni vasi, prodal fašistom in jim služil že v prvih njihovih pohodih pri nas kot "skvadrist". Pozneje jim je ostal zvest kot miličnik in kot vohun. Škodoval je našim ljudem kjer je mogel. Za vsako malenkost je ova-jal in znan je bil zaradi tega ne samo v Sv. Križu, ampak tudi daleč po Krasu. Okoli 1. 1924. je bil že v zaporu radi nekega umora. Pri razdeljevanju vina so se namreč sprli miličniki med sabo in so enega pri tem ustrelili. V zadnjem času pa mu tudi njegovo preveliko podrepni-štvo ni mnogo več koristilo in fašisti sami so se ga pričeli otepati. Kako ne bi, saj je na primer ljudem ob gotovih prilikah potrgal z okna nageljčke in jih radi nagelj-čkov naznanil kot antifaši-ste itd. Marsikdo se bo oddahnil, ko bo zvedel o smrti tega človeka. Tudi domačinom je odleglo in dal Bog, da bi bil Franc Švab zadnji. Na meji ustreljen tihotapec Škofja Loka, 22. junija. -Davi se je raznesla po Škofj1 Loki vest, da je bil tekom noči ustieljen na meji neznan tihotapec. V okoliei Davče, majhnem naselju na jugoslo-venskolitalijanski meji v občini Sorica sta opazila gra-ničarja dve sumnjivi postavi, ki sta hiteli proti italijanski meji. Na klice: Stoj ! se moža nista, ustavila in sta s tovori na hrbtih pričela teči proti meji. Graničarja sta po predpisih še večkrat ponovila klice, potem pa streljala. Eden beguncev je kriknil in padel, drugi pa je utekel preko meje. Stražarja sta ' obvestila o dogodku takoj svojo komando, ki je uvedla preiskavo. Poizvedbe so ugotovile, da je ustreljenec Frelih Janez, poseštnik na srednjepremožni kmetiji iz občine Sorice. Frelih je bil dvolastnik, ki je imel svoje posestvo tudi na italijanski strani v vasi Novake, občina Cerkno. Bil je znan kot strasten tihotapec že več let. Najraje je tihotapil živino. V usodni noči je nesel v nahrbtnem košu tovor sirovega masla. Truplo so odnesli v mrtvašnico v Sorici, kamor je prišla tekom današnjega dne komisija pod vodstvom sreske-ga načelnika g. Legata. Komisija je ugotovila, da sta postopala graničarja po službenih predpisih. Nesrečni Frelih je bil poročen, star 31 (Sledi na 7 strani) Veliki zavod 'RAMOS MEJI A' ZDRAVNIKI SPECI J ALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914). KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravio-lotni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolelin. SPOLNA glBKOST: Hitra regenaracija po prof. Cicarellij«. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost, REVMATIZEM: kila, naduha, gota, šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GKLO, NOS, USEŠA: vnetje, polipi: brez operacije in bo lečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. , Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečcnjo zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 hi oče 3 mladoletnih o-,r0k;. najstarejši je star 4 leta. To je že tretji tihotapec, je v teh krajih pri begu iz-Subil življenje in kaže tudi ta primer, za kako nizke ce-11,1 ga tihotapci tvegajo. nova žrtev fašističnega nasilja Na Cerkljanskem so obmejni Všteti1 uj>ili Valentina Eržena, njegovo ženo pa aretirali frtorica, 21. junija. — Iz ^•"knega je prispela davi Vfst, da so obmejni miličniki Opravili zasedo 47 letnemu Valentinu Erženu iz Bukovega pri Cerknem, ki je živel v Jugoslaviji, a se je večkrat vracal k svoji ženi, ter ga v«eraj ponoči nbila. Za pogojnim Erženom je bila izdaja tudi tiralica posebnega sodišča za zaščito države. Fašistični listi, ki poročajo o tem tragičnem dogodku, pravijo, ^a je veljal pokojni Valentin Eržen pri fašističnih o-^'afitih za terorista, ki je dal Politični policiji in obmejnim fašističnim agentom že mno-»'o posla. Vest o njegovi trajni smrti je napravila na V(i«' slovensko prebivalstvo na Cerkljanskem silno globok vtis. Fašisti so bili v ponedeljek Opoldne obveščeni, da se je V|,uil Valentin Eržen spet do- 'Dov v Zakriž pri Cerknem, le vo so ugotovili, da se mudi ^i svoji ženi, so okrog pol-"oči obkolili njegovo hišo. ®i»alu nato se je Eržen ponovi) od žene in odprl vra-da bi se s pet skrivaj od- IZ JUGOSLAVIJE Dva duhovnika obsojena zaradi hujskanja proti Sokolu Novo mesto, 23. junija. — V mali sodni dvorani sta se v torek vršili kazenski razpravi proti 35 letnemu Ambroži-ču Francu, župniku na Turjaku, in proti 431etnemu Tor-karju Antonu, kaplanu pri Sv. Križu pri Kostanjevici. Kratka obtožnica navaja, da je župnik Ambrožič na 1. decembra letos dejal v žup-ni cerkvi bratoma Antonu in Vinku šušteršiču in Kožarju Ivanu, ki so prišli v cerkev kot zastopniki Sokola v krojih, naj stopijo na sredo cerkve, da jih bodo ljudje gledali v tistih umazanih cunjah. To da je izrekel z namero, da pravil čez mejo. Tedaj pa je skočilo proti njemu več fašističnih miličnikov, ki so bili pripravljeni na strel. Ko pa je opazil, da bi bila sleherna obramba zaman, se je odpravil na drugo stran hiše in se skušal umakniti preko dvorišča. Toda tudi na dvorišču so fašisti že razpostavili straže. Na njihov poziv, naj s eustavi, se Eržen ni odzval. Ko se je povzpel na zid, ki obdaja dvorišče, so fašisti oddali nanj več strelov in ga smrtno zadeli. Takoj za tem sta prispela na lice mesta sodna komisija in poveljnik 62. fašistične legije Benincampi. Fašisti so aretirali Erženovo ženo ter izvršili v hiši strogo preiskavo. jih izpostavi zasmehovanju in preziranju. Obtoženec je zanikal, da bi izrekel te besede, pač pa je trdil, da jim je samo odkazal prostor v cerkvi ob strani, kjer so moške klopi. Zaslišane priče so izpovedale, da je obtoženec pri vstopu Sokolov v cerkev res izrekel inkriminirane besede, ki so vzbudile med ljudmi smeh. Sodišče je župnika Am-brožiča obsodilo na 1000 Din globe, ki jo mora plačati v enem mesecu, sicer bo moral odsedeti 17 dni zapora. Kaplan Torkar pa je, kakor pravi obtožnica 2. februarja v župni cerkvi pri oznanilu vernikom dejal, da jim mora povedati žalostno vest, da so bili voditelji bivše SLS dr. Korošec, dr. Ogrizek, dr. Natlačen in dr. Kulovec od vlade kaznovani s tem, da. so jih internirali v južne kraje, kamor so bili odvedeni po policijskih organih. Dne 19. februarja pa da je po prečita-nem župnem oznanilu, ki se je pečalo z okrožnico banske uprave na šole glede Sokola, pozval starše, naj pazijo na svoje otroke, ker otroci niso državni, ne sokolski in ne učiteljevi, temveč njihovi. To da je govoril pred verniki z namero, da povzroči ne-razpoloženje proti naredbam oblastev in državni ustanovi. S tem je obtoženec zakrivil prestopek po členu 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Obtoženec je priznal obe dejanji, a se je zagovarjal s tem, da si vesti o konfinacijah voditeljev bivše Ako hocete biti zdravljeni od vestnega in odgovornega zdravnika9 zatecite se na cun^MCDicA DSA.GODEL Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Speeljalisti za sigurno In hitro zdravljenje BLENORAGIJE - KAPAVCA AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SIFILIS (606-914) Krvne in Kožne Bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X - DIATERMINA - ANALIZE Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. in od 15. do 21. — Ob praznikih od 9. do 12. ure. CALLE CANGALLO 1542 SLS ni izmislil, temveč da jih je izvedel iz dnevnega časopisja. Glede svojega tolmačenja okrožnice banske u-prave pa je dejal, da imata do otrok pravico v prvi vrsti družina in cerkev, potem šele država. Obtožnica pravi, da je gori navedeno obtoženec govoril očividno zato, da vzbudi med ljudmi nerazpolože-nje proti sokolski organizaciji. Sodišče je obtoženca obsodilo na denarno kazen 600 Din pogojno na dve leti. Aretirani špijoni Beograd, 23. junija. — Tukajšnja policijska uprava je aretirala več bivših avstrijskih oficirjev, o katerih je dognala, da so bili v špijonažni službi neke tuje države, in jih izročila državnemu sodišču za zaščito države in javne varnosti. Aretiran je bil najprej avstrijski državljan in bivši Červenka iz Gradca, pri katerem so našli policijski organi tudi mnogo kompromitujo-čega materiala. Červenka je v policijskem zaporu tudi že priznal vso svojo krivdo. Kot njegovi sodelavci so bili aretirani in izročeni državnemu sodišču brata Oskar in Paul Ravna-her, kapetana v pokoju, oba iz Ljubljane, Anton Veliko-nja, mapor v pokoju ,iz Ku-kujevcev, Štefan Velibir, u-pravnik ortopedske delavnice v Zagrebu in bivši oficir ter zobotehnik Hans Javorek iz Maribora. Sodba v procesu proti ljubljanskim komunistom Beograd, 21. junija. — Danes je bila na sodišču za zaščito države razglašena sodba v procesu proti skupini komunistov iz Lujbljane, proti katerim se je vršil proces 16. in 17. t. m. Obsojeni so DOCK SUp (iProv. Buenos Ares) calle Facundo Quiroga 1441 nasproti komisarije edina naša slovanska lekarna Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno v moji lekarni. Franjo Huspaur. Anton Bajee na 3 leta robi-je, Josip Beltram na 3 leta strogega zapora, Franjo Jeglič na 3 leta strogega zapora, Tomaž Breje na 18 mcsecer robije, Alojzij Beltram na 6 mesecev strogega zapora. Obsojencem se všetje preiskovalni zapor. Josip Mezgec je bil oproščen. Odmevi Solnce! Sinje nebo! Obljublja se krasen krasen večer. In res je nebo n-slišalo vso sukolsko Ljubljano, da prideta do manifestacije najmlajši jugoslovenski in češkoslovaški rod in naša vojska. Pred obširnim zletnim prostorom v Tivoliju je gneča. Avtomobilski signali se mešajo v rastoči šum množice. Šesta ura se bliža. Jugoslovenski in češkoslovaški naraščaj sta zbrana, prav tako vojska, planinski in kolesarski bataljon. Nebo je dobro, je sinje in sipa od zapada na vso množico in na Sokoliče in Soko-ličice in na jugosl o vensko vojsko zlato večerno zarjo. Signali zvene. Ura je šest! Na zletni prostor korakajo prvi Sokoliči med nrnebes-nim vzklikanjem gledalcev, množice, ki je zasedla tribune v mnogih tisočih. Deset tisoč ali še več. ** * Z glavne tribune se nudi očem čudovit razgled. Ne' le zletni prostor, tudi vse visoke stavbe v bližini so polne ljudstva. Na ogrodju pravo* slavne cerkve, na novem De^ lavskem domu in drugod je črno gledalcev. Ljubljana manifestira, svojo sokolsko dušo. Medtem pa izvajajo krep- Svojo gostilno priporoča FRANCE KURINČIČ CALLE TRELLES 1167 - 69 — Bs. AIRES (Pol kvadre od ul. Gaona 2400) ki gorenjski, notranjski in dolenjski fantiči in brhka dekleta, od najmlajšega do najstarejšega, sokolske vaj« z navdušenjem, da je iz letni prostor ob vsakem odmoru en sam val veselja nad zlato sokoisko mladino. In ta mladi rod, ta sokol-ska, jugoslovenska in češkoslovaška mladina zasluži najvišje odlike v nacionalni zavesti rastoče Ljubljane in vsega naroda. A nič manj ne užiga vojska. Krepki, drzni planinci, prožni, na vse pripravljeni kolesarji so deležni zmagoslavnega priznanja. ** * Vojska je zaključila ta nastop mladine. Vojska, ki se ji hoče mirnega dela, ki pa je pripravljena, da reši v stiski in potrebi ta naš rod pred vsako opasnostjo. Kako pisano je na tribunah, kjer je zbran naraščaj, ki nemo strmi v sivo, v vojščake — svoje brate. Brat Čeho-slovak in sestra Čehoslovaki-nja se družita z bratom Jugo-álovenom in sestro Jugoslo-venko. Med smrekovimi vejicami in venci in trobojnica-mi, s katerimi je okrašeno vse zletišče, je videti Soko-liče in Sokoličice vse zamaknjene. Kakor makovo polje je ponekod na tribunah. * Mož in tast sta jo pognala v smrt Kragujevac, 21. junija. -Tukajšnje okrožno sodišče je oba oprostilo, ker ni bilo dovolj dokazov za njuno krivdo, toda vse ljudstvo v njiju domači vasi je trdno prepričano tudi še danes, da sta jo le onadva pognala v smrt. Prvuloviáeva hiša v Brza-nu šteje med najimovitejše v vasi. Domači sin Proka se je pred nekaj leti oženil z lepo mlado Milico iz sosedne vasi. Zakon je bil nenavadno srečen, ker sta se, kar je med kmetskim ljudstvom zelo redkokdaj, vzela iz ljubezni. Rodilo se jima je tudi par lepih, zdravih otrok, kateri so bili pravi ponos mladi materi. Po prvih letih pa je prišla nenadoma bridka izpremem-ba. Milica je opazila, da ji je mož začel gledati za drugimi ženskami. Ko so ji pa povedali, da se stalno shaja z neko svojo "prijateljico", je zapustila možev dom in se vrnila k svoji materi. Ta ji je toliko časa prigovarjala, da naj se vrne k možu, da se je res vrnila. Toda vrnila se je s sklepom, da mu bo vračala milo za drago. Odtlej jo je mož večkrat videl, da se je, na pragu stoječ, pogovarjala s tem ali o nim mladim vaš-čanom, kar je bilo vzrok, da so se začeli prepiri v hiši. Žena je bila seveda slabejša in še tembolj, ker je moža še hujskal proti njej njegov oče, kateremu sinaha nikdar ni bila p rav po volji. Oba sta jo začela strahovito mučiti. Neprenehoma sta ji grozila, da jo vržeta iz hiše, da ji vzameta otroke, katere je imela zelo rada, in celo da jo ubijeta. Mož jo je tudi res večkrat pretepal, da je bila polna modric po vsem telesu. Prišlo je celo tako daleč, da ji nista dovoljevala niti trohice hrane. Neprestano sta jo zmerjala s prešestnico in ji ubijala v glavo, da bi bilo najbolje zanjo, Ee si sama vzame življenje. In se je zgodilo, da so 2. avgusta lanskega leta zjutraj našli ubogo Milico mrtvo, visečo na vrvici. Srednješolci se ubijajo Med samomorilci je vedno več dijakov — Kje so vzroki tra-gedil ob zaključku vsakega šolskega leta — Tragedija v rodbini našega rojaka v Osi- jeku — življenski kapital mladine Ljubljana, 20. junija. — Število premerov bega iz življenja se množi vsako leto in se to označuje kot posledica vedno težje borbe za obstanek. Značilno pa je tudi to, da je vsako leto med obu-panci, ki so si vzeli življenje, vedno več srednješolcev. Ubili so se tudi že nekateri šolarji osnovnih šol. Za objas-nilo vsakega takega tragičnega primera je treba proučiti razmere, v katerih so živeli obupanci ne samo v šoli, temveč tudi doma. Žalostne primere dijaških samomorov bi mnogi radi kratko-malo zvalili kar na šolo in posebej še na učitelje. Stvar pa ni tako enostavna. Na vsak način se je treba vprašati zakaj so se baš ti in ti dijaki tako ustrašili neuspehov v šoli, da so se rajši zatekli v smrt. Dijaške tragedije — samomori in begi od doma so na vsak način potrebni temeljitega in vsestranskega proučevanja. Kakor že rečeno, je treba enako temeljito proučiti razmere doma in v šoli. Pri tem bo gotovo postalo jasno, da so nujno potrebne mnoge reforme v šolah glede pouka in tudi glede praktičnega izobraževanja učnih moči. Razvidno pa bo tudi, da bodo morali starši revidirati svoje zahteve in nade, ki jih stavijo na šolo. Naslednja tragedija, ki se je odigrala v rodbini slovenskega častnika — Ljubljančana v Osijeku, da tudi mnogo misliti: Komandantu osi-ješke smodnišnice g. Henriku Pečku se je ustrelil edini, še ne 191etni sin Dušan. Delal je baš zrelostni izpit iz 8. realne gimnazije in profesor mu je dejal, da ne bo napravil mature iz srbohrvatskega jezika. Ta napoved je nesrečnega mladeniča tako potrla, da si je še isto noč končal svoje mlado življenje s kroglo v srce. Drugi dan pa je došlo sporočilo, da je vendarle napravil maturo. Ko se je pokojni Dušan nedavno mudil v Ljubljani in je prisostvoval 25jetnici gledališkega delovanja svojega strica g. Bojana Pečka, je temu še tožil, da ima zelo strogega profesorja za srbo-hrvašči-no. Pokojni mladenič je bil marljiv in dober in je gotovo, da ga je, kakor je bilo navedeno tudi v njegovem poslovilnem pismu, gnal v smrt samo strah pred neuspehom v šoli. Iz takih tragedij se večkrat vidi tudi krivda učiteljev, ki mislijo, da je ono, kar poučujejo, najvažnejše in da ne smejo odnehati niti za las od svojih predpisov. O prestrogih profesorjih je gimnazijski ravnatelj Vaso Stajič nedavno, pisal takole: Če u-čenci ponoči iz jeze pretepejo kakega profesorja, se javnost bolj razburja kakor pa tedaj, ko profesor s svojimi kolegi o belem dnevu učencem ubija v glave cele generacije... Upravičeno pa je tudi naziranje, da šo starši v mnogih primerih krivi, da hodijo njihovi sinovi in hčere v šolo samo zaradi diplome. Starši vlagajo v šolo kakor v kakšen denarni zavod svoj denar, da bi otrok naposled dobil diplomo. Dijaških tragedij bi bilo gotovo konec, če bi se doma in v šoli obuja'8 zavest, da ima mladina tu«1 brez predpisanih naukov, i'1 redov v sebi velik življenski kapital. Starši in učitelji bi morali vzajemno mladino «a-vajati k spoznanju, da je šo'3 sicer forum, kjer se doseže izobrazba, a da je tudi pole? šole šemnogo vzgoje in naukov za življenje. Razširjajte SLOVENSKI TEDNI& "Jaz bi rada lep klobuk-biti mora zadnja novost, po najnovejši modi." "Prosim, sedite, gospa, i" par trenutkov počakajte, ker se ravno sedaj menja moda. Moderna mama — Glej, Ivanček, vsi mladi piščančki so šli že -spa'-Tudi ti moraš v posteljo! — Da, mama, ampak s piščančki je šla spat tudi —' koklja! Prva sloven. cvetličarna "JACINTA" Nagrobne vence, namizne rože, šopke za neveste, vseh vrst semena in sadik rož ter drevesc. Cene nizke, prepričajte se rojaki, ter me osebno posetite. Postrežba na dom. Se priporoča ANTON UŠAJ Av. San Martin 3386 U. T. 50-2396 — B. Aires Dr. J. H A H N ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA. Tucumán 2729, esq. Pueyrredón Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer. NIZKE GENE Diplomirana ! babica ANA CHARPOVA j v Pragi in Buenos Airesu Ima dolgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Buenos Airesu. Sprejemajo se penzijoni-stke, posebno s kampa. | Pomoč pri porodih za z ^ 30_ calle COLOMBRES 178 9 U. T. 62 Mitre 3755 I (1 kvadra od Rivadavia) ^ Nova Slov. Trgovina Jestvin Cenjenim rojakom se priporoča MLHARČIČ FRANC Calle MEDANOS 1701 esq. TRELLES PATERNAL — BS. AIRES FRANC KLAJNŠEK Zidarski majster S FIRMO Calle Marco Sastre 4351 esq. Sanabria, Villa Devoto, Buenos Aires. U. T. 50-0277. Izdeluje načrte in napravi vam proračun za gradnjo, brezplačno. ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA KLARMČ & METLiKOVEC Popravljanje in postavljanje električnih motorjev, dinamos, ventiladorje in drugih strojev. Izdelava solidna, vsega v stroko spadajočega dela-Se delajo modeli (matrices) — Varenje (Soldadura Autógena) J. B. ALBERDI 232 — U. T. 60 Cab. 6604 — Bs. As. Fotografija "LA MODERNA99 je znižala cene za slovenske kolonije. Pri nas izdelujemo slike po evropskom sistemu, prvovrstne in poceni. Slike poročencev z drugovi in družicami samo $ 18 ducat. Poštne od $ 3 naprej. Za osebne izkaznice, potne liste 6 za $ 1. Ob sobotah odprto ves dan. Ob nedeljah zaprto. Av. SAN MARTIN 1679 BUENOS AIRES .Telefon: 50 - 0622 ZANIMIVOSTI Benavadno razviti ljudje Velikani in pritilikavci med 'judmi so navadno deležni največje pozornosti. j Vsekakor pritlikavce nekako primerjamo z otroci, zato nam tako zanimivi. Velikana, ki je par čevljev višji od Povprečnih ljudi, pa vsak z zanimanjem pogleda. Največji znani mož na svetu je Jack Earle, živeč v mestu El Paso, Texas. Visok je osem čevljev in pol ter nosi «evlje številka 22. Pred njim je nosil svetovni fekord v visokosti irski veli-kaii Byrn, ki je bil visok 8 čevljev in 9 palcev. Vmestu Alton, Illinois, pa se razvija fant, ki bo prekopi oba prej omenjena, ako liu bo sreča mila. To je Robert Wadlow, ki je šele 15 'et star, pa že sega sedem čevljev ter osem in pol palca visoko v zrak. Ob rojstvu je Robert tehtal 12 funtov in ko je bil šest mesecev star je "ličil triletnemu otroku. Zdaj k(> je star 15 let, tehta 340 funtov. Vsaka tri leta se "potegne" za približno 8 in eno 'četrtino palca. Ako bo na ta način rastel do 23. ali 24. leta, bo dosegel 9 čevljev višine. Ako bi rastel do 35. leta, kar ni izključeno, dosegel bi višino 12 čevljev ter tri in Pol palca. Beli zamorec VNew York je prispel s íaitija zamorec Ismion Dau-Phin, ki je zbudil v znanstvenih krogih veliko pozornost. Mož, ki bi moral biti črn, je namreč bel in se samo po debelih ustnicah in nosu loči °<1 Evropcev, kajti tudi njegovi lasje in obrvi so plavi. K¡tko je prišel 57 letni beli ^nec do teh znamenitosti, je Izpovedoval takole: Njegovi starši so bili normalni črnci in on sam je bil 5.7. leta ves črn. Tedaj je "bolel za naduho in da mu jo |lrežene, mu ie zdravnik dr. t - ^eon predpisal neke krogli-**> ki jih izdelujejo iz soka lepake rastline, ki jo doma-imenujejo "roiry". Pa-^eiit je hotel hitro ozdravi-11 j» namestu predpisane 1 V dar dobite vsakih 6 slik, ki sta- ^jo od 3—6 lepo sliko v barvah. Atelje Marko radalj P. Quiroga 1275, DOCK SUD kroglice na dan, jih je na-mah spravil vse vase. Kmalu potem je padel v nezavest, ki je trajala 5 dni. Le z injekcijami iz soka neke čajne rastline mu je zdravnik ohranil življenje. Te injekcije pa so mu vzele vid. Ko je po dveh mesecih o-zdravel in spregledal, je ugotovil v svoje največje začudenje, da je belopolt in pla-volas. Vsakdo se je lahko prepričal, da ta čudna sprememba barve ni goljufiva. Nerešeno pa je doslej vprašanje, da-li ga je spremenil "roi-rv" ali tista čajna rastlina. Mačja domovina Mnogo prerekanja je biio že, kje je bila prvotna domovina naših domačih mačk. Znanstveniki sodijo, da so domače mačke potomke divjih afriških mačk, ki so jih udo- mačili že stari Egipčani. Pozneje so bite te mačke pomešane z raznimi mačjimi vrstami iz Kitajske. železniška postaja kot klavnica Na postaji San Giorgio d i Nogaro v Italiji je treščil vlak v drug vlak, ki je iz Trsta. pripeljal veliko pošiljko živine. Deset vagonov je popolnoma razbilo, razbitine pa so kakšnih sto glav izbrane živine razmesarile dobesedno pri živem telesu. Na nekaterih mestih je bila proga za decimeter pokrita s krvjo. Tuljenje ubogih živali ie alarmiralo vse mesto. Pozva-• li so vse v bližini postaje dosegljive mesarje, da bi napravili njihovim mukam konec in rešili meso. Nesreča po naključju ni zahtevala človeških žrtev. Po sedmih letih našla grob svojega moža Na nekem pokopališču pri Moskvi j,e '^našla Američanka Selly Keene po sedmih letih iskanja grob svojega moža VVilliama Keena, ki se je boril leta 1918. na francosko-nemški fronti in je potem izginil. Pred sedmimi leti se je njegova žena odpravila na pot, (la poišče vsaj njegov grob in cela vrsta "vidcev", med njimi znani Ilanussen, je zaslužila na nje račun velike vsote, a povsem po krivici, ker so vsi "gledali" napačno. Razumljivo je, da le ga. Keeno-va iskala grob pred vsem v ozemlju francoske-nemške fronte. Tudi pred dvema letoma ji je neki angleški stotnik povedal, da mora oditi v Rusijo, in sicer bo našla grob nekje v bližini Moskve. Navzlic temu, da je bila videti ta napoved zelo neverjetna, je Američanka odšla v Rusijo in se ji je res posrečilo, da je odkrila dolgo iskani grob. Kako je prišel William Keene sem, je še neugotovlje-no. Pred 15 leti so ga našli na deželni cesti mrtvega, in sicer v civilni obleki. Mogoče je 1. 1918. zašel v nemško ujetništvo, a je iz Nemčije ubežal na še neznan način v Rusijo, kjer ga je doletela smrt. Smrt največjega turškega pesnika Vsi turški listi so izšli te dni s črnim robom zavoljo smrti najuglednejšega in najpopularnejšega turškega pesnika Ahmeda Hašima. Umrl je v še razmeroma mladih letih. Kritiki pravijo, da je znal v svojih delih združiti zapad in orient. Njegova dela so prevedena že v francoščino in grščino. železnica skozi Saharo V francoski zbornici je poslanec Brunet stavil predlog, naj bi vlada pričela v bližnjem času priprave za gradnjo železniške proge skozi Saharo. Stroški bi znašali okroglo 3 milijarde frankov, pri čemer bi šlo nekaj nad polovico za gradbeni material, ostalo pa za plačo armadi delavstva, ki bi štela 35.000 mož. Proga bi merila v dolžino 3200 km od Nigra do sredozemske obale in prevozni stroški so preračunani na tej progi na 90 frankov za tono. Če bi zeležnica prevozila letno samo 300.000 ton blaga po 100 frankov za tono, bi se podjetje rentiralo. Z Brune-tovim predlogom soglaša že kakšnih 225 poslancev. 1300 profesorjev brez službe Na zborovanju slušateljev filozofske fakultete v Brnu so ugotovili, da je ta čas na Češkoslovaškem okrog 1300 aprobiranih srednješolskih u-čnih moči brez službe. Tu če bi upokojili vse profesorje, ki so dosegli 60. leto, bi le |llllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllll|llilllllllllllllltllW | Krojačniea in trgovina a 1 Z vsemi možkimi potreb- 5-ščinami Cene konkurenčne ¡¡h Se priporoča | SEBASTJAN MOZETIČ | Osorio 5025 LA PATERNAL Buenos Aires 1 1 iiiiiuiuiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiufi Buenosaireške in pariške univerze Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila ZDRAVIMO črevesne, bolezni, krče, grla, ušesne, očesne in nosne. Bolezni členkov, revmatizem, srčne napake, splošna onemoglost, Arterioskle.rozis; po-vračenjje, bolečine, rane, kisline, sla%a prebava. Spolne bolezni 606 -914. llcakcija Wasserinann. Sploh ni bolezni, katere bi ne poznali in tudi klifenta ozdravili Pregled SAMO $ S.- 1017 SARMIENTO 1017 od 10 do 12 in od 14 do 21 ure Pierre L'Ermite: DEKLICA Z ODPRTIMI OČMI | Moj Bog, kako zamotano C») To. to je ljubezen.. ne koleba... ne primerja... kliče po bitju svojem kakor cvt kliče po čebeli... kakor oko kliče po luči, brez katere nima zmisla biti. Toda nikoli ni v ljubezni enakosti. Zakaj naj bi baš njena ljubezen manjša? In — prav za prav, Čisto iz dna — ali ga resnično ljubit... Nejasno in zagonetno čuv-stvo, ki vznemirja njeno srce in ki ji časih mahoma daje vso svobodo, — ali je to ljubezen ? Ali je pametno stopiti v zakon, kjer je na eni strani vsa, na drugi pa le drobitna ljubezni? Ali bi ne bil morda ta zakon iz sočutja?... "da", ki bi bil iztrgan težavi iskanja in bojazni odločitve? Če bi ponosni Pilbert spoznal njen "da" takšen, kakršen je... ali bi ga navzlic svoji ljubezni sprejel ? majhen odstotek teh brezposelnih prišel do kruha. Zborovalci so postavili zahtevo, naj bi se upokojili tudi profesorji, ki so dosegli 55. léto, naj bi se srednješolske učne moči nastavljale tudi na meščanskih šolah, otvorili naj bi se novi paralelni razredi in skrajšalo za vsako učno moč število ur.. ženski zločini na Turškem Na Turškem je ta čas v ječi kakšnih 700 žensk. Skoraj polovica teh je prišla za zamrežena okna, ker se je z u-morom izuebila svojih mož, druga polovica pa se je pregrešila zlasti proti novim prosvetnim zakonom turške vlade. Iznajdljivost ljudi. Urad dela v Ženevi je dognal, da je na svetu 16.000 raznih poklicev, ki si z njimi ljudje služijo vsakdanji kruh. To so pa samo pošteni poklici. Poleg teh je seveda se dolga vrsta drugih poklicev, ki si jih izmišljajo ljudje po večini zato. da jim ni treba delati. Nedavno je umrl v Loi je življenje! Holanda sklene roke na podstavku okna, se ozre v nebo in šepeta: "Oče naš, ki si v nebesih. .. Njega, ki je dejal : Vsak las na tvoji glavi je preštet... njega prosi za mrvico luči, da bi ji posvetila na pot v bodočnost. Teta Cecilija, ki v svoji zaposlenosti ni opazila Rolan-dine odsotnosti, je ob njenem povratku baš naročala štirim devojkam, ki si jih je poklicala v pomoč. Po dvoranah so se že začele vrstiti postelje. Kuhinjske potrebščine so bile previdno razpostavljene poleg velikega, s slamo napol-nejenega zaboja; teta je skr- bno zapisovala vsak predmet v zvezek, primerjaje jih z dobavnicami. V tem opravilu se je kazala vsa njena praktična in za gospodinjstvo ustvarjena narava. Nenadoma je začula Rolan-da, še vsa prevzeta svojih dvomov, radostne in užaljene klice svoje tete: "Ni mogoče!... Ta je pa od sile!. . . Zares, prav zares! Ne, to je pa res preveč!. .. "Pa kaj takega, tetka ?" Tetka, ki je bila sklonjena nad zaboj in pokrita po rokavih in po ramenih z drobno slamo, se je zravnala in opazivši svojo nečakinjo, dejala : "Rolanda, kadar boš želela kaj naročiti iz Pariza, ti priporočam gospoda iz Stare Ra-kovice... Ta je navihan! Prav gotovo ima že svoj zrelostni izpit... Poglej!... Poslal mi je kup stvari. .. vse najpotrebnejše. Celó tri .sita za kavo, poglej! Ampak na lonce je enostavno pozabil. .. Oh, ti moški!.." "Oh, ti moški" ponovi Rolanda kakor v odmev. VIII. poglavje Kdor še ni videl veselja, naj bi bil prišel tistega jutra o počitnicah ob desetih na pomol, ko je dospela ladja s kolonijo malih Parižanov za "Staro Rakovico". Ladja je bila odšla iz Fornica polna, prepolna otrok, kovčegov, zavojev, trobent, bobenčkov, fotografskih aparatov ... Nekoliko razburjeni radi slovesa od doma, izmučeni vsled enajstih mesecev v dušečem Pauizu, vsled noči v vlaku, prestopanja iz enega vlaka v drugega, nezaupljivo gledajo zdaj bledi malčki v morje, kjer je toliko vode !. . . Morje, kjer se potopiš... in koliko jih je, ki znajo plavati? Čeprav je bila vožnja kra- KAKO DOBRO BI VAM PRIŠLO SEDAJ MALO DENARJA Morda da ga sedaj ne robite; ali nihče Vam ne more jamčiti, da ne bo prišel čas, ko boste rabili denar. — Maj bo za postaviti eno trgovino, za kupiti «no hišo, ali v slučaju bolezni. Vedeti, da je denar na varnem, olajšava skrbi. NA* SLOVENSKI ODDELEK more Vam odpreti račun v Banki s svoto $ 5.— z dobrimi in stalnimi obresti. — Oprto od 9 — 18 ure (ob sobotih od 8.30—11). Lahko uložite in dvignete denar v nekaj minutah, kjer Vam bodo na uslugo uradniki Vaše narodnosti. THf FIRST NATIONAL BANK »/BOSTON FLORIDA 99 — Buenos Aires PUEYRREDON 175 Av. GRAL. MITRE 301 (Avellaneda) CORDOBA 1223 (Rosario) ZAUPANJE VLJUDNOST tka, jim bereš na obrazu ;!