XVI. letnik. V Gorici, 20. avgusta 1908. 34. številka Iihaja vi ak 8« trte k ••fc 1 ui popoldne. Rokopisi M Dl TT»-Vajo. Rafamkovans plma M na spreta aajo. liana liato tnala ia calo lato & krone, ta (>»i tal« 1 krom. X« noi'j piaonolne aa tvlo lato I krone, aa pol lata K 1-60. Za laaSijo Ja cena Hita 6 K, m> druge Mala iiTaa Avstrije I E. Bokopiaaiprqama nMaiodna liskama'* * Borisi, ulica Vet-torini It. 9. % SlavenšKos! "V f jan 1 K. mons. Jjs. Pavletič 40 K; Janko Sedej, vikar 2 K; županstvo Opatjeselo 11 K; prevzvišeni kntzonadškof dr. Frančišek Borgia S< d j 60 K; dr. Andrej Pavlica, prcf. 50 K; j Josip Ličar, knezonadšk( fijski tajnik 10 ' K; Teodor Hribar, trgovec 20 K; Anton Fon, trgovec 10 K ; Maks Petrovčič v Gorici 5 R; Paškulin Katarina v Gorici 30 v ; Peter Kos v Fojani 20 v ; Frančišek Gregorič, zidar v Renčali 20 v; dr. Frančišek Žigon, profesor 20 K; Ivan Ttbaj, kaplan 2 K; Anton Obidič, čevljar t K; Peter Gctir, čevljar 3 K ; Ivan Šuligoj 1 K ; P- G. 5 K ; Viktor T« ffjli, trgovec 1 K; Frančišek Rusjan 1 K; Anica Č*rnetič 2 K; I. Terpin 1 K; Josip Godnič, osmošolec 1 K; Ivo Č°snik, jurist 1 K; Jakob Gril, pek 3 K; Ara L kar, trgnvka 1 K; I. Drnfcvka, trgcvec 5 K; I. Zornik, trgovec 5 K; Anton Kuštrin, trgovec 1 K; Pordon Joži fa, trgovka 2 K ; Terezija Novič 1 K, Miha Kavčič, Volarje 1 K. Upravnik ^Primorskega Lista1* je prejel od gg.: Josip Godnič, kurat 2 K, Stepančič J., v Gjrici 1 K, Andrej Mavrič, krojač na Kolthah 1 K, Peter Feifolja, v Mirnu 1 K. Odbor se z. hraljuje vsem darovalcem prisrčno in upr, da se obude novi dobrotniki, ki omegočijo vsaj skromen začetek prepotrebnega zavoda dne 2. de- cembra t. I. v spomin 60-letnice Njega Veličanstva cesarja Franca Jožift I. Z* »Šolski Dom“ daroval veleč, g. Dan Konda, kaplan v Cerknem 10K; ob priliki nove sv. maše č. g. Avgusta Z'obec ee je nabralo v Avberiu za S. K. S. Z. v Gorici 10 K in za slov. „Abjzi-jevišfifc** v Gorici 10 K. »Društvo krSč. misločih učitelje v“ je darovalo za ..Šolski Dom“ 20 K namesto venca na grob g. šolskega vodje, Lavoslava Abrama. Za *AI o j z i j ov iič e“: so darovali 10 K gospodje, ki so dne 11. t. m. v Rihembergu obhajati 5 letnico mainištvs. Bog stotero poplačaj I f Lavonlnv Abram. Nepričakovano in pretresljivo je dospel* 15. t. m. v Gorico vost, da je umrl g. Lavoslnv Abram, nadučitelj v pokoju in do zadnjega časa vodja ,Šjl«kega Donr.a'4. Podal seje bil a svojo soprogo na Dclanjiko, da bi se tam zdaj v šolskih počitnicah nekoliko odpočil, a. smrt je v Čermošnjicah potrkala na njegove ramo in g.i odpoklicala k večnemu pokoju. M !o nam je pri srcu ob izgubi tega zares blagega in plemenitega moža. Bil je vzoren učitelj in vzgojitelj, nad 1 vse dober oča svoji družini in iskren rodoljub odločno krščanskega mišljenja. Naša organizacija bo pogrešala v njena vBtrajnega in požrtvovalnega delavca in modrega svetovalci). Star po letih je bil mlad po duhu, mladeniško navdušen je stal v vrttah „S ov. kršč. soc. zrezs1*, kateri je bil odbornik in sotralnik. Veselil gu je vtak napredek krščan-iko Btvari, a bolelo ga je in odločno jo obsojal vsako liboralno, protiversko rovanje. Bodril je k dela, nsvdušoval, svetoval in pomagal, kolikor bo mu dopuščale nje-| gove moči. Ia VBak je rad poslušal in f tudi uvaževal njegov modri svet. „Draštvu krščansko mislečih učiteljev" je bil podpredsednik in goreč pristal Saj je dobro pojmil važnost in kori»t krščanske vzgoje, in zato je vaikJnr z žalostjo govoril o novodobni Soli, ki po svojih liberalnih nčiteljih zameta stare tradicije krščanske Tzgoje in tako zavaja mladino na stranska pota, ki ne vodijo k narodovi sreči. Krščansko misleči učitelji klanjajo v globoki žalosti s »oje glave nad grobom svojega dragega tovariša, in ko prosijo za pokoj njegovi duši, prosi.o dobrotno nebo tudi z« veliko takih blagih mož, kolikor je bil rajnik. Kaj je bil „Šolikemu Domu** blago-pokojni Abram, to vedo vsi, ki so ga poznali: vzgleden io vzoren vodja in nčitelj, da mn ne bo iabko viafc enak naslednik. Pokojni Lavoilav Abram je bil rojen 11. nor. 1. 1840 t Idriji. Služboval je kct nčitelj na Kranjskem, v Sodražici, ▼ Loikem potoka, v Nemškem Loga, t KoBtela, v Kostanjevici 17 let, v Senožečah 8 let. Pred osmimi leti se je pretelil v Gorico, kjer je kmaln potem prevzel vodstvo „ŠolGkega Doma0, katero službo je opravljal skoz sedem let. Povsod je pastil bogate sadove svojega poaka in dela in ostsvil povsod lop in časten spomin. Neminljiv spomin mn obranimo tndi mi, dobri Bog pa mn t nebesih podaj bogato plačilo za njegova delal Njegovi spoitovani družini pa izrekamo tukaj svoje najiskrenejše Božalje na izgubi najboljšega očeta! Telovadni odsek ..Kut. del. društva" v Mirnu priredi dne 8. septembra (ne O!) na Marijin praznik prvo javno telovadbo in mladeniški te-čnj. — V s p o r e d seje določil sledeči; 1. Ob 8. liri zjutraj sprejem gostov. (Pred vasjo na goriški cesti.) 2. Skupni odhod v vas. 3. Ob S. uri in pol sv. maša. 4. Ob 9. uri mladeniški lečaj. 5. Ob 12. uri skupno kosilo. 6. Ob B. uri in pol popoludoe javna telovadba. 7. Po telovadbi ljudska veselica. Želeli je, da se te slavnosti udeleže vsa zvezina društva. Posebno mladine naj vsako društvo pošlje nekaj. Društva, ki imajo zastavo, naj pridejo ž njo, društva s pevskimi ali lamburaškimi zbori naj pridejo s temi in naznanijo sodelovanje pri ljudski veselici. Pokažimo enkrat našo moč in navdušimo se zu nadaljnje delo! Udeležniki, ki se udeleže kosila, naj to naznanijo. Odbor bode skrbel za ceno postrežbo. Ravno tako naj tudi društva, ki se udeleže, naznanijo, in sicer ali pridejo z zastavo ali pevskim ali taniburaškim zborom. Vsa naznanila sprejema Anton Vuk, tajnik »Telovadnega odseka« v .Mirnu. Novice. Imenovanje Sdeželnega glavarja ni njegovfga namestnika. Cesar j*1 menoval za goriškega dež. glavarja dr. P a-j e rja, za njegovega namestnika pa viteza dr. Antona Gregorčiča. Novo krščanstvo in liberalci. — .Soča* se zagovarja, češ da je z besedami: „Gotovo je da prejaiislej odklenka s danjemu katolicizma ter d« zrssgs modernizem1* mislila povedati le to, kar je bilo zapiBaao v naslednjem stavku njenega članka namreč: .Skalo ae bodo zamajale in iz njih pricvete mogočno na dan pravo krščanstvo". Ubo-žica pereš se, a vedno bolj umazana postajaš! Iz gorenjih stavkov vendar jasno sledi, da obstoji »Sočino* hrepenenje in delovanje v tem, da bi sedanjema katolicizma odklenkalo in da bi meito njega zicvelo „pravo krščanstvo-, to je, kakor p še dalje, da bi zmagali „pravi“ Kristusovi nanki, polni mira, sprave in Ijabezni. Da, ds, tako pišejo tudi fra-mazonski li»ti povsod. Na eni strani pravijo : „Krislus jet č'l le ljubezen in mir*, na drugi pa istega Kristusa zasramujejo teptajo njegove sanke glede sv. zakona, glede mladine; ropajo njegovo cerkev in uničujejo njegove duhovnike. V isti številki kjer .Soča" pridiguje pravo krščanstvo, napad« na prav podel način knezo-nadškef«, blati duhovnike smeši romarje itd. — Ali pa veš tudi umazana, „Soča“ kaj jo Kristus poleg naukov ljubezni in mira še govoril? L? čitaj besede iz njegovih ust: Poberite bo od mene, prokleti v v«čai ogenj... 1“ Le čitaj dalje: „Kdor ne veraje (in to velja tudi za njegove nauke glede sv. zakonaI) ta bo pogubljen...1“ Le poslušaj: »Kdor Vas, (to j© papeža, škofe in duhovnike) zaničuje, na en e (Kristusa) zaničuje, zaničuje Bjgal L s čitaj strašne besede: .Kdor ene.a Uh malih pohujia (bodisi s plesi; opolzlimi ali brezverskimi spisi ali govori; ali tudi z nesramnimi v gotovih : oknih izpostavljenimi kipi ali slikami, razglednicami) tema bi bilo bolje, da bi se mu mli n«ki kamen obesil na vrat in potopil r globočino morja". Povej „SočaH, ali so to tudi nanki ljubezni, kakor si jo ti misliš? Kristus je opetovano vzel tudi bič v svoje roke 1 Ali to veš? S;veda, ti bi rada Kristusa spremenila, rad* bi, da bi zmagal modernizem — „pravo krščanitvo* v trojem zmislo, kjer bi ne bilo več pekla; kjer bi se mladina smela prosto pohujšavati; kjer bi se brez skrbi izpostavljale in širile nesramne knjige in i.ruSnrice in podobe ; kjer bi ne bilo več ne papeža, ne škofov, ne duhovnikov, kjer bi z eno besedo, ne bilo več tega, kar je Krista« nčil. Ko bi se enkrat to zgodilo, tedaj bi »odklenkalo sedaj nema katolicizmu To je tvoja želja; za tem stremi gtvoje delovanje! Toda to se pravi: „Doli z duhovniki ! Proč od Rima 1 Proč a Kristusom !u To je modernizem. In ko hoče „Soča“. — Potem pa zavija oči in vzdihuje, d8 nima nič proti sveti katoliški cerkvi... Katoliško narodno dijaštvo ima za soboto sledeči program: Ob 7. in pol ari dop. sv. maša, nato zborovanje: 1. Katolicizem in modernizem. Poroča : bogoslovec Rastja, Gorica. 2. Znanstvena organizacija med Slovenci. Poroča : cand. iur. Martin MU-nerič, .Zarja". 3. Ali je mogoča med Slovenci katoliška ametnoat. Poroča: phil. Jakob Šilc, „Daoica\ Ob 3. ari popolu&ne: 4. Dijaške in politične struje s posebnim ozirom na katoliške stranke. Poroča: iur. Anton Ogrizek, .Zarja". i 5. Narodnostni problem. Poroča: iur. Lavoalav Kemperle, „Danica“. Ob 8. zvečer komerz. H komerzu so vabljeni vsi člani „Slov. kršč. socialne zreie* in dragih naiih izobraž. organizacij v mesta in na deželi. Izkazati pa se morajo, da so člani kakega našega društva. Na Brezjah pri Mariji Pomagaj se bo vršila aloveBna obletnica kronanja Marijine alike angelsko nedeljo, dne 30. avgusta. Pontifikalno sv. mašo in govor bodo imeli prevzvišeni knez in nadškof goriiki, dr. Frančišek Sedej. lesarjev rojstni dan. V pond. na predvečer cesarjevega roj. dne je bil po mesta mirozov obeh godb, mestne in vojaške, V torek ob 5h zjntraj je 24 topovskih strelov is topničarske vojašnice naznanjalo cesarjev rojstni dan. Na to je zopet šla po mesta vojaška godba. V stolnici je prevzvišeni kneionadškef ob obili szi-stenci daroval pontifualno sv. mašo. Na Rojcah je bila ob 9h vojaška maša, katere se je udeležila cela goriška posadka. Pehota, dragonci in topničarji. Sv. maše se je ndelež I tadi korni poveljnik Flzgm. Poti or ek, ki se nahaja na vajah pri nRB na Goriškem. Pešpolk je med posameznimi deli bv. maše oddajal strelne salve, za tem pa so v bližini grmeli topovi. Med sv. mašo je svirala vojaška godba. — Po sv. miši je vojaštvo defilovalo pred kor-nim poveljnikom Potiorekom, za tem pa se vrnilo v mestu. — Ljudstva se je mnogo nabralo na Rojcah. V torek popolndne ob l1/,, ko je bil častniški zbor zbran v hotelu Siidbahn" in ko se je napilo presv. cesarju, bo na grada oddali 24 strelov a topovi. Umetni ognji so švigali zvečer v zrak po nekaterih vaseh naše okolice in tadi par kresov je gorelo. Pritrkovanje zvonov je bilo čuti z raznih vasi. Po mesta so zvonili zvonovi po vseh cerkvah. V torek pa bo se darovale sv. maše za našega cesarja po celi državi. Vojaško odlikovanje. — V torek zjutraj, predno se je tuk. pešpolk št. 47. podal k sv. maši na R >jicth, se je razpostavil na Travnika in tam sta bila pripeta zaslužna križca na prai stotnikoma I. reda Gjtfridn Hofer-ja in Maksa Hap per-ja. Imenovanje.— Karol Sohratek, višji gozdni svetnik, je imenovan dvornim svetnikom in ravnateljem tukajšnjega gozdnega urada. Za podporo po suši oškodovanim. — Dobili smo poročilo, da je poljedelsko miniaterstvo nakazalo za prvo silo 60.000 kron za podporo goriškim kmetovalcem za nabavo krme. Vlada objavlja, da nakaže še večjo podporo ter da je to le za prvo silo; zato naj kmetje ne prodajajo avoje živine. Veselimo se, da je podpora nakazana. A to ne zadostuje še I Treba je, da ljudje podporo nemudoma dobe. V drugi vrsti je treba skrbeti, da dobe v najprvo podporo tisti kraji, ki so najbolj prizadeti. In tretjič je gotovo, da 60.000 K ne zadostuje in pričakajeaso, da ostala izdatnejša vladna podpora čim prej sledi. aDuhovsk* zveza* za goriško nadškofno vabi svoje člane na II. redni občni zbor, ki se bo vršil v petek dne 28. t. m. ob 11. uri dopoldne v prostorih .Slov. kršč. soc. zveze", Gosposke ulice št. 6 (drugo dvorišče). J. Pavletič, kanonik in stolni dekan. Jubilejna slavnoet slovenskih dekliških Marijinih dražb s cele goriške škofije se bo vršila na Sv.Gori v nedeljo dne 23. avguita. Spored slovesnosti smo že priobčili. To bo doslej edina slavnost take vrste na Sv. Gori, na katero bodo ta dan pohiteli od vseh strani častilci in častilke nebeške Matere. Spremembe v frančiškanski provinciji: Ljubljana : P. Avrelij Knafelj, gvardjan, P. Ferdinand Zajec, organist; Sv. Gora: P. Konrad Mesar, gvardjan, P. Klement Grampovčan, vikarij ; Kamnik: P. Teodor Tavčar, lektor bogoslovja; Pazin: P. Kapistran Ferlin, gvard-jan, P. A fonz Farlan, vikarij, P. Filibert Ravnik, P. Fruktuoz Frank; Nazaret P. Salvator Zobec, gvardjan in župni upravitelj, P. Robert Dolinar, vikarij, P. Maks Brelih, P. Fortanat Goli ; Rrežice: P. Ambrož Remic, gvardjan, P. Joahim Košenina ; Gorica: P. Aleksander Vavpotič. organist; Maribor: P. Juvenal Pich-ler, kapelan; Sv. Trojica: P. Kasijan Zemljak, vikarij; Rrezje: P. Marijan Sirca, superijor, P. Henrik Damiš. PomiloSfenja. — Cesar 17. t. m. pomilosti vse osebe, ki so zaprte ali so v preiskavi radi razialjenja kakega člana cesarske hiše. Pomiloščenih bo tudi mnogo drugih oseb, ki so presedele že polovico svoje kazni in so se v zaporu lepo obnašale. — Poiniloščeni kaitijenci. — V Gradiški je bilo pomiloščenih 12 kaž- njencev, ki so jih v torek izpustili na svobodo. Mestne novice. * m Vse somišljenike opozarjamo na čitalnico ^Slovenske krščanske so-oialne zveze", ki je v Gosposki ulici 6. Tam bodi vsak večer naše zbirališče ! m Na komerz naših katoliških dijakov, ki bo v soboto ob 8h zvečer v „Centralu“, je vabljen vBaki nai somišljenik, ki se izkaže, da je član kakega našega društva v mestu ali na deželi. Iz goriške okolice. g Na Peči so aitanovili „Kat. slov. izobraževalno društvo". — Prav 1 Vrlo piprej ! g Veselics v Podgor se je izvršila ob najlepšem vremenu iu ob obilni vde-ležbi ljudstva. Točka za točko so ae prekrasno izvajale. Deklamovalka „Oljki“ je naravnost vmetniiko izvršila svojo nalogo. Pesem: .Slovan na dan", ter krasni »Venček narodnih pesmiu, sta vzbujali splošno pozornost. Tadi igra: .Krčmar pri zvitem rogu* se je igrala izborno. Največjo pozornost občinstva pa je vzbudil prelepi nastop telovadnega naraščaja na odru. Pohvaliti se jih mora, da so v tako kratkem času 2e tako lepo avno nastopili. Nij bi šla prava telo-vadska idaja med ljudstvo, naj bi prodrla med vse aloje ljudstva slovenskega. Ia na podlagi te ideje bode vzrastla krepka četa slovenskih mladeničev. Da, cela armada hrabrih in nevstrašenih bojevnikov za mili slovenski narod. In tedaj šele bode zasijalo milejše solnce slovenskemu narodu na Goriškem. V to pa pomagaj Big. g Grgar. — Dne 12. t. m. so ležali trije mrliči na parah — nežno dete* mladenič v cvetu in mož — junak v najlepših Istih. Zidnji je podžupan in vsej okolici znani cerkveni pevci in tenorist Peter Trnovec, po domači Bilantaj. Malo vasi se je moglo ponašati s tako izbornim pevcem kakor ravno Grgar. Rajnki Peter s je imel krasen glas, čist kakor zvon in nežen ko slavca petje. L največjo lahkoto je pel in visoki „c“ mn ni delal nikakih težav. Kaj takega se ne dobi zlepa! Da bi mn bila dana prilika izšolati svoj glas, živel bo sedaj na lavori-kah svoje slave v pokoja, tako ga je pa nemila usoda gnala v rani grob. Četndi ni dosegel svetovne alave, dospel je do drugega cilja, da njegovega petja v cerkvi dobro grgarsko ljudstvo nikoli ne pozabi — posebno pa ne njegovi tovariši pevci. g Iz Ločnlka pri Gorici se je preselil cel eskadron tam nastavljenih dragoncev v Št. Aadrež, kjer ostanejo po končanih vajah stalno. V Ločniku je baje slaba voda posebno za konje. — Jubileju« slavnost v Šempasu, ki se je imela vršiti dne 16. t. m. se bo vršila dne 23. t. m. popoldne. Vspored bo obširneji kot objavljeno. — Iz ajdovskega okraja. a .Društvo krščansko mislečih učiteljev* v Rihembergu. Dne 2. avgusta je priredilo .Društvo kršč. mislečih učiteljev* rodbinski sestanek v Rihenbergu, kaierega se je vdeleiilo lepo število poslušalcev obojega spola. G. učitelj Rustja je pojasnil stališče, cilj in namene društva. Povdarjal je, da kršč. misleči učitelji hočejo vsporedno s krščanskimi stariši skrbeti sa pravo, pošteno versko vzgojo otrok. — G. nadučitelj Likar je predaval o vzgoji otrok. Navajal je ia stariie primerne, praktična sredstva, katerih naj se stariši poslužujejo pri vsgoji otrok v dašoem in telesnem ozira. Govoril je tudi domači g. kaplan, ki ja povdarjal, da morata cerker, dom in šola skupno in vzajemno odgajati otroke in sploh mladino v dobre katoličane, zavedne Slovence in v poštene nde človeške dražbe. Sestanek je izpadel v splošno zadovoljnost poslušalcev. Slišali so se glasovi nekaterih, da je bil ta najlepši shod, kar so jih slišali. Resnične bo besede, ki so se slišale na sestanku, d a ljudstvo dobre, krščansko misleče učitelje rado ima, jih spoštuje in ljubi. To naj bo vrlim kršč. učiteljem v bodrilo, da vstrajajo na poii, ki so jo nastopili. Dragim gg. učiteljem, ki so tudi ' dobri in enako misleči s temi svojimi to-variti, naj pa bo v spodbudo, da kmalu vstopijo v „drnštvo kršč. mislečih učiteljev “ ter tv ko ustrežejo ogromni večini krščanskega ljudstva. a Iz Rihumbergn. V nedeljo je bila spet velikanska povodenj v braniški dolini. Škodo, ki jo je napravila voda, je prišel v pond. ogledat deželni poslanec in odbornik B er buč. V Steskah na rihem-berški meji ga je pričavoval g. župan Pavlica se starašini. G. poslanec se je z lastnimi očmi prepričal o velikanski škodi na njivah, senožetih in v vinogradih. Voda je odnesla njive ter jih napolnila z gruščem, izrila mnogo drevja in trte, polomila latnike ter jih nasula z blatom in kamenjem ter poškodovala vse ceste, z!dove, nasipe, jezove in mostove. Škodo cenijo ramo v Rihembergu do 300.000 K. G. poslanec Bsrbuč je obljubil v svojem imenu in v imenu deželnega in državnega poslanca in go-riikega podglavarja dr. Gregorčiča, da se bo vse Btorilo, da podeli država podporo hudo prizadetim posestnikom v braniški dolini in da se vendar enkrat začne z uravnavanjem Branicj in Vipave. Most v Zagradu bo treba podreti in z večjim nadomestiti, ker je bližnja vas v nevarnosti, kakor se je pokazalo ob zadnji povodnji. G. poslanca in odbornika Berbnča, ki je prišel v spremstva odbornika „Slov. ljudska stranke11 č. g. dr. A. Pavlica, je ljudstvo povsod prisrčno pozdravljalo, se mu zahvaljevalo in priporočalo za pomoč. a Velikansko škodo je napravila zopet povodenj v vipavski in braniški dolini zadnjo nedeljo. Tndi.po Krasu so bile doline pod vodo. Popotniki, ki so se v nedeljo z vlakom vozili po železnici, so z grozo gledali velikansko poplavo, ki Je bila posebno med Prvačino in Rihem-bergom,- Vipava je tako naraBtla, da je segala do kamenjske postaje. Ubogo ljudstvo je obnpano I a Postajališče v Steskah na meji dornberiki in rihemberški. ftRihemberški možje so priporočili včeraj g. poslancu in odbornika Borbača, ko seje madil v Rihemberga, naj bi ae zavzel, da bi se rešila zadeva o postajališča v Steskah kmaln. Iz kanalskega okraja. ki V Avčah so včeraj dobili novega dašnega pastirja v osebi č. g. Simona Gregorčiča. Sprejem je bii nad vse slovesen. Iz cerkljanskega okraja. c V Cerknem je v nedeljo zborovala .Kmečka zveza". — O potrebah kmečkega stanu so govorili: dr. Gregorčič, dr. Knavs, karat Bnda in Vi. Ravnihar. Dr. Gregorčiča je shod izrekel zahvalo. c Abstinenčno gibanje v Cark-nem. — Že dolgo nismo nič poročali o tukajšnji protialkoholni vojski, ki smo jo bili lani osorej pričeli. Umolknili smo bili, ker smo zvedeli, da so bile tiste notice neljube celo takim, ki bi jih mo-rsle še veseliti. Ampak delali smo in se tndi zavedamo, da Brno tozadevno storili, kar smo morali in mogli 1 Zlate bukve našega gibanja izkazujejo ob obletnici 267 zmernikov, mej temi 66 brezpogojnih zdržnikov I Koliko teh je ostalo zveBtih dani besedi, ni Brno mogli nadzirati; celo to povemo, da je zla navada mnogih bila močneja, nego pa njih dobra in sveta volja I — Nekaj smo pa vendarle dosegli. Imamo pri rokah uraden izkaz o porabljenih opojnih pijačah v tak. županstvu v letu 1907 08. Ta izkazuje, da se je v celem županstvu, kojemu pripadajo poleg cerklj. fare še velike davčne občine: Novaki, Otalež, Raka Rivne, J tsenice, Orehek in Bukovo-Zakojca, izpilo v protialkoholnem leta 1 hot. 18 1. žganih pijač manj, nego leto preje ; a v davčni občini Cerkno se je konzum alkoholnih opojnin znižal za celih 6 hit. (5 hit. 98 l.l) Ko bi se bil v imenovanih davčnih podobčinah z isto silo in vstrajnostjo bil boj proti alkohola, kakor se je rojeval v Cerknem, bi bili uspehi brezdvomno ugodnejši. Delu - blagoslov in uspeh, Kljub našim naporom pa v sami cerkljanski fari, v nekojih vaseh, napreduje konzum alkohola. Na Poljanah je žganjarna (nebodijetreba !) potočila že v prvih 7. mesecih t. 1. skoro toliko, kolikor lani v celem leta. Zatrjujejo pa, da jo meni dotična krčmarica opustiti 1 Če je le resi Najboljše in najgotovejše bo, če jo opaste kar sami Labin ci in Poljanci. — V Planini se je v tem časa ustanovila krčma, kije obenem žganjarnica, kar gotovo ne bo v prid tamošnjim kmetom in bajtarjem. Alkoholna trdnjava je pa Reka-Rivne, kjer se jo v prvi polovici t. 1. potočilo opojnin 4 krat toliko, kakor v Labinjab-Poljane in Š9 eikra' t) liko, kakor v Planini. V Zakriža je sedaj bolje, odkar se Zakrižani moško ogibljejo žganjarne Francinove, ki toči knavsovca I Pomniti je tudi, da je bilo lani malo sadja. Letos ga bo več in pokazalo se bo, koliko zdržnosti se ima zapisati na račan protialkoholne akcije, koliko pa na rovaš pomanjkanja sadja. Mi pa hočemo iti dosledno in brezobzirno dalje I — Najprej zahtevamo v imenu ljudskega blagra, da naše starešinstvo, ki hoče biti krščansko in ljudsko, žs vendar enkrat nastopi proti tuk. krčmarstvu, naj ai je 2e belo ali črno, vkolikor tako neusmiljeno davi policijsko nro. Kaj nam je pomagano, če imamo n. pr. v Cerknem vedno več strankarskih krčem, če se pa tam popiva prav takor kakor pri naših liberalcih, kojih načelo je : pijmo ga tja do jutra ranega ? I Starešine, pokažite vendar, da li vam je ljudski blagor višji, nego pa interes po-sainnih strankarjev in pridobite veljavo in ugled onemu paragrafa, ki govori o policijski uri. c Društveno. — Nabavili smo za draštveno knjižnico norih knjig in izdali zanje z vezavo vred do 140 K. Knjižnico sedaj urejujemo in jo na novo otrorimo še ta mesec. — Za društveno zastavo sta darovala gg. Fr. H ii, vikar v Orehka in Peter Bevk, stavbenik v Cerknem po 10 K. Srčna hvala I Iz tolminskega okraja. t Kneža: Mali Miha jezno piha iz visocih temnih lin ; s svojo sapo rad v grapo pihnil drage bi, hadin. Jenjaj, jenjaj, ne napenjaj svojih pljučic mi... ha... ha... pride jetka, suha tetka, pa odnese te s sveta. Vsem nam milo res bi bilo, če v gomilo šel bi ti; naprednjaki, nazadnjaki v jok spustili bi se vsi. Gmajno meril, dobro zmeril z k - se si jo, Mihec, ti. Zato rečem in porečem: Mali Mihec naj živi I Naj še klije, rase, dije, se od gmajne debeli 1 Hvaležni Občinarji, t Podtnelec. — Na tukajšnji cerkveni shod, t. j. na praznik Marijinega vnebovzetja, bo je naše izobraževalno društvo preselilo v novo, lično in za naše razmere precej prostorno sobano. — ln ravno ta dan nam je poslala S. K. S. Z. v Gorici gosp. dr. Ant. Breclja, ki je imel v društvu prav poljudno, praktično in nazorno predavanje, namreč: „Prva pomoč v slučaju nesreče ali bolezni, ako ni zdravnika pri r o kah“, — GoBp. predavatelja kličemo; Prisrčna hvala! V naskorno svidenjeI t le Dot. Tribuše. Pravila našega kat. sl. izobraževalnega drnštva so po-trjons. Uitanovni shod bo prihodnjo nedeljo 23. avgasta po sv. maši, h kateremu vabimo tudi somišljenike iz sosednih krajev. Iz kobariškega okraja. kd Iz Sedla. — Dne 18. avgasta so zapustili nas naš priljubljeni dušni past'r — prečastiti gospod Simon Gregorčič. Biii so goreč dašni pastir, vneti za čast Božjo in blagor faranov. Mnogo so so trudili za lepoto cerkve. Biii so oče ubogih, Prečastiti gospod, bodite prepričani, da ostane vaš spomin neizbrisljiv med nami. Za vob trud, ki Bte ga imeli v teh 16. letih z nami, naj vam dobri Bog tisočero poplača. Žilu-joči furani. Iz komenskega okraja. km Strašua povodenj. — lz Gor. Branice. — Strašna je bila noč od 6. na 7. t. m. Nebo je bilo kakor ognjeno jezero, vmes pa je bil bučal grom, da so se tredi hrami. Tako žalostno, preBtres-ljivo oglasili so se o polnoči zvonovi ns-znanjoč bližajočo se nevihto. Okoli 3. ure ponehalo je gromenje \ in jelo je liti. kakor iz škafa. Vtrgal se je oblak. Ob 8. uri zjatraj je bila že vsa dolina razun Raške pod vodo. Izstopil je potok Bran;oa. Ob 9. uri je nenadoma prihrala ie Raša. Tako so bile vse tri dolinice preplavljene. Ako bi bil hotel ob 10. uri kdo priti v Branico k cerkvi, ne bi bil mogel nihče. Oi vseh gričev in hribov je lilo v dolino. — Valovi so trgali njive, travnike, vinograde. Tako je hudournik odnesel samo enemu posestnika na Krtinovci vinograd od 12 hi vina. Voda vdrla je v hiše in hleve.Tako so morali imeti pri Kobalih vso živino zanaj na prostem, v dežju, ker je voda stala črez jasli. Pri Kodretih vdrl je potok, ki se je zajezil, v hlev in živino so le s silo odgnali v župniški hlev. Ogromua je škoda. Samo enema posestnika pri Čehovinih je naredilo več kot za 2000 K škode, istotako enemu pri Kobalih. Njive, na katerih je bil krompir, je vzelo kar s sadežem, turžico polomilo, peso za živino odneslo. Kaj bo s živino? — Že tako nas je skrbelo vsled suše, kako bomo mogli ohraniti živino in sedaj še ta nesreča I Kaj bo z nami ? A to ni še vse. Tadi jesenski živež za nas je pobralo. Imeli smo na njivah gnoj za repo. Odneslo je vse. Kam naj sejemo repo in sčim naj pognojimo? Pa tadi pri trtah naredila je povodenj grozno škodo. Grozdje se osiplje. Trte kažejo korenine kakor rebra. — Ljndje so primorani nanašati trtam zopet zemljo in jih osipati. Da boBte spoznali, s kakšno hitro silo pridrla je Raša, vam povemo, da je v Raški dolini, val zajel srno, jo tiral s seboj in jo končal. V nedeljo so jo potegnili na suho. Raša je raztrgala cesto na dveh mestih in še sedaj stoji tam voda, kakor jezero. Tu je vse preplavljeno. Najrodovitnejše njive so pod prodom. Kje je komisija, ki jo je g. karata naznanilo že 19. II. t. I. poljedelsko ministerstvo, da pride pregledat Porašje ? O počasnost, kedar se gre pomagati siromašnemu kmeta I Ali ni že enkrat čas, skrajni čas, da se uredijo ti hudourniki, ki vsako leto napravljajo tak strah in toliko škodo ? Po dragih deželah siplje se denar na vse strani, a tukaj pri nas se postopa z nami pr tako brezbrižno I G. Štrekelj, sedaj boste pa zopet rekli, da niste vedeli za „te tako“, ker na Dnnaja ni bilo povodnji I Ali ste vršili svojo dolžnost, če niti z mezincem še niste ganili za ljudstvo, ki vas je izvolilo svojim zastopnikom? Lepi poslanci I Pa vedite mera nemarnosti za nas je polna, pomagali si bomo mimo Vas in brez Vas I Kdor skrbi le za lasten žep, ta naj ostane doma za ognjiščem, ne se pa štuliti za poslanca, ki ima zastopati ljudske, krnelke koristi! Tn okrog klatil Be je nek slepar, ki je prodajal rožne vence in vpisaval, zlasti ženice, v bratovščino sv. Terezije. Izdajal se je za brata preč. oo. frančiškanov, bratov Širca, da je lažje sleparil in jih je res mnogo opeharil. Priporočamo nesramnega goljufa gg. orožnikom v bližje seznanje. Doma je iz Pliskovice, km Zopet povodenj. — lz Gor. Branice. — Zopet pokriva voda celo dolino. V noči od sobote na [.nedeljo smo imeli zopet strahovito povodenj. Ljudje so morali bdeti in varovati, da jim ni vdrla voda v hleve in stanovanja- Pri Kobalih so morali opolnoči izgnati živino is hlevov in jo peljati na nasprotno stran v vas Večkoti. Kar ni zadnjič bilo pokončanega, porušila je povodenj pa Bedaj. In glejte kakšna skrb za nas! Prišel je neki gospod z glavarstva pregle- i dat škodo ali koliko ae mn je dalo natančno preiskati, smo tadi videli. Kje so pa poslanci? Kje sta dična Štreklja? Prebivaloi vasi Kobali so jih pozvali naj se prepričata na lica mesta o strašni nesreči. Kakor smo zvedeli, je tadi Alojz odgovoril, da pride, pa bilo ga ni. Vsi so prihajali, Njega ni bilo, njega vsemogočnega Lojzsta I Ali vidite, da Vas imajo samo ob volitvah radi, drugače pa ste jim toliko mar kakor lanski sneg I km Veliki dol. — Našo izobraže-želno društvo je imelo v nedeljo svoj občni zbor. Ob tej priliki sta nam govorila g. Badal in zastopnik „Slov. kršč. socialne zveze" iz Gorice. Predsedoval je naš društveni predsednik g. Grgič. — Sklenili smo izpremembo pravil. km Kobilic ni več. — Z veseljem Vam Bporočamo, da smo ostali sami. Kobilic, teh neprijetnežev ni več. Nekaj so jih spravile pare, a največ pa sedanje deževje. Samo ob Bebi se rsznme da so pare sedaj prisiljene na paši — žvižgati. Za nas kmete, je sedaj najvažnejše vprašanje, ali bodo kobilice tndi prihodnje leto ? Moja sodba je tale : Ako bode prihodnja spomlad brez dežja, se iz sedanjega neizmernega aieviia izsušenih jajc, izvali toliko kobilic, da jih bomo lahko z vevnico pobirali. Torej kaj nam je začeti? Jsz svetujem to Ie: Kakor hitro slutino soho spomlad (februar in marec) nakupimo velike množine purjih jajec; ter si tako sami priskrbimo zgodnjih in poljubno množino lastnih pur. Mi bomo po ceni oskrbljeni I Torej ne pozabimo tega I Listnica uredništva. — Vse dopisnike prosimo potrpljenja. Za danes smo morali zopet mnogo odložiti, ker manjka prostora. ■UBIRIMfl au S33BB39I ZAHVALA. O prcbridkc izgube našega iskrenoljubljenega soprog«, oz. očeta, starega očeta, gospoda LAVOSLAV-a ABRAM-a, nadučitelja v pokoju in dosedanjega voditelja „Šol. Doma“ v Gorici — ki je promintil v Gospodu, previden s svetimi zakramenti za umirajoče dne 15. t. m. ob Ih ponoči v Čermošnjicah na Dolenjskem — smo dobili toliko izrazov sočutja, da se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato se tem potom iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili v britkih trenutkih. Prav posebno se zahvaljujemo še č. gosp. župniku Leber-ju za tolažbo rajniku v zadnjih urah in za spremstvo pri pogrebu kakor tudi g. kaplanu; nadalje sl. županstvu občine Cer-mošnjice, slavnemu učiteljstvu sploh vsem, ki so izkazali pokojniku čast na zadnjem potu. — Bog povrni vsem! Pokojnika pa priporočamo v blag spomin in molitev! Žalujoči Štev. 2148 0^ Raglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil II. četrtletja, t. j. mesecev aprila, maja iu junija 1908, začne v pondeljek, 7. septembra 1908, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjirraj do 1. po-poludne. Od ravnateljstva zastavljalnice. V Gorici, 29. inbja 1908. LZORNIK modna trgovina preselila se je I. avg. t. I. v lastno hišo Gosposka u'. 11. nasproti sedanje trgovine. Radi selitve ter pozne lelne sezone prodaja se od tre ob istrski železnici Trst-Buje so pod ugodnimi pogoji na prodaj Na vsakem posestvu se nahaja veliko nasadov amerikanskih trt; jedno posestvo je posebno ugodno za kakega trgovca z vini. Natančneje poizvedbe pri g. Edvardu PoldlCC veleposestniku v Orehku pri Prestranku ali pa pri g. Dr. Mateju Fretner-ju odvetniku v Trstu. IS vinske stiskalnic« so naše stiskalnice najnovejšega in izvi- stnega sestava so LUltJ , strojem za dvostroki in trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj k> pri vseh drugih stiskalnicah. HidravliSke brizgalnice „Syphania“ sy£ Delujejo same. Posode za grozdje, sadje, plugi za vinograde, sušilnice za sadje ; ročne stiskalnice za seno ; mlatilnice za seno, mlatilnice za pšenico, čistitnice za žito, rezalni stroji za krmo in ročni maini za žito, razne velikosti, in še razni drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in j prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, iz-; borne, priznane in odlikovane Pii. Mayfarth-ove in dr. Nagrajeni v vseh dr/.i-vah /. ved ko C( J .. . . *. ...__... „„ zlatimi, »rebrnimi in častnimi kolajnam • tvarnlce gospodarskih In vinarskih strojev na uUHt,.ova„| ceniki in inn< Kobrojne po i Dunaju, II. Taborstrasse 71. vaie v doka/.. m t Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi. kjer še nismo zastopani (Z Telefon št. 72 Poštnohran. rač. št. 51.292 „CENTRALNR POSOJILNICA" -------------= V (SORICI :------------= registruvana zadruga z omejeno zavezo v lastni hiši m m Corso Giuseppe Verdi št. 32, I. nadstropje m m Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje od 1. jan. 1908 dalje po 5%. Daje posojila na menice po ()'/2% in na vknjižbo po 5Va%. Dalje daje posojila na 5-letno mesečno odplačevanje ki znaša od vsacih 100 K 2 na mesec - Stanje hran. vlog dne 31. dec. 1907 K 1,816.352.73 Promet due 31. decembre 1907 ... K 5,457.131.53 J V malo dneh izide v založništvu v Ljubljani, Kopilarjeve ulic št. 6. krasno opremljena --------——- ju|>ilejiiii ----- Družinska Pratika n ice || za loto 1909. Cena kot doslej 24 vinarjev izvod. I.etošnja >I'ratik;i bo presegala po svoji krasni opremi in /.brani vsebini vse dosedanje zdaje. ker bo Imela polog obilice pouCuega in zabavnega t eriia z mnogimi stikalni tinli štiri krasno izvršene slike v trobarvnem tisku: Lurške Matere božje, jubilantov papeža Pija X. iu cesarja Franca Jožefa I. ter izložb „Katoliške Bukvarne' m Lju ljani. KATO L. SLOV. LJUDSTVO! Ta jubilejna .Pratika« je edina naša pratika! Sezite pridno po njej; naj jo pozna vsaka še tako oddaljene slovenska bi Ja! — Zahtevajte pri trgovcih ..Družinsko PratiKo" in ne dajte si ošilili nobene druge 1 Kupujte in priporočajte le našo pratiko! Glavno zalogo imajo: „KATOL. BUKVARNA'1. PRODAJALNA „KATOL. TISKOVNEGA DRUŠTVA" in nekateri drugi trgovci v LJUBLJANI. Cena ra razprodajalce pri naročilu 100 kom. 17 vin. izvod, nad 100 kom. pa po IG vinarjev. J