128. ötev. V CELJU, torek 26. oktobi-a 1920. Poštnina plačana v gotovfnL tfeTO I. Ixhaja vtak torek, öetrtek in •oboto. — Cena i Za celo lcto 80 K, za pol leta 40 krön, za četrt lela 20 K, za 1 mesec 7 krön. Posamezna ttevilka stane I krono. Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklaniacije glede lista so poštnlne proste. Ne- franklrani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Urednistvo In upravnl&tvo se nahaja v Zveznl tiskarni v Celju, Strossmajerjeva ulica öt. 3« Oglasi se računajo po porabljenera prostoru In sicer: za navadne oglase po 80 v od 1 tnnt, za poslana, nt- »nanila občnih zborov, naznanila o »mrti, zahvale itd. K I'2O od 1 mm, u reklamne notice med tekstom 8 K Od vrste. Mali oglasi (na)vec 4 vrste) 10 Km Prl vt-čkratnih objavah popuit. Rokoptsl sc ne vračajo. Telefon it 65. IZDAJA IN TISKA ZUEZNA TISKARNA V CELJU. BPfl 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. V boj za ideale demokracije! DuSevni vodja slovenskega de!a demokiatske stinke dr. Gr. Žcrjav je na zboiu 21. tm. v Ljubljani kratko in jasno zairtal strankin pogram, s katerim stopa v volilno borbo. Mi te- mu programu nimamo n.česar odvzeti in ntfesar dodati. Brez iraz in brez olepševanja nam podaja temeüne misü za dele, ki more ustvariti iz naSe dr iave in iz naSega trcimenega naroda mogočno celoto, katera bo sposobna vzdržati vse duševne in fizične navale nafiih sovra/.nikov. Vsakdo, komur je v srcu poštena rnisel o državi in nje razvoju in napredku, kdor jo hoče v bližnji bodočnosti že videti bogato in mogočno, kdor jo želi ustvarjeno t)a tako trdnili temeljih, da je njen raz- pad nemogoč, kdor želi zdravo in po- Steno njeno upravo, kdor želi za vse stunove pravično reš^tev socijalnega vprašanja, socijalno pravičnost v naj- plemenitejšem pomenu te besede, kdor želi enako razdelitev prnvic in dolž- nosti in bremen, kdor vidi propast na- | roila in države v fati morgani kornu- nističnih idej, kdor odklanja diktaturo enega stanu nad drugimi, in konfno, kdor vidi v brezdomovinskem kleri- kalizmu nevarnost duševne smrti za nas Slovence in za celo državo — vsakdo Tak se bo oklenil našega pro- grama kot evangelija in bo storil vse, da doseže demokratska inisei tndi pri nas Slovencih častcn uspeh. Demagogiji so v uaSi stranki za- prta vrata. Smo, in to odločno izjav- Ijamo, stranka srednjih stanov, ki ji je tuje, da bi se kot kakršnakoli raz- redna stranka zavzemala samo za in- terese enega stanu v državi, ker do- bro ve, da je v razvoju in napredku vseh stanov, zlasti srednjih,- jamstvo za razvoj in napredek celega naroda in države. Tuj.» nam je, obetati naro- du raj na zemlji, tuje zlasti, obetati to le enemu izmed mnogih stanov. NaSa naloga je, da v očigled vedno Se poostrujočemu boju z* razredne interese skuSamo ta boj ublažiti, da skuSano izravnati int^rese älojc-v, med katerimi se mnoRokrat le umetno de- lajo kričeča nasprot]*. NaSa naloga je, potom mirnega, stvarnega gospodar- Skega in kuliurnega dela, ki ga vrSi- mo zlasti v zadružniStvu in v naSih kulturnih organizacijah brez kričavo- šti v lavnosti, voditi k napredku in blagostanju vse stanove naroda. In naj tiam številni naši nasprotniki in tudi mnogi zaslepljenci in pokücni mal- kontenti v 'astnih vrstah §e tolikokrat OČitajo nedelavnost: dejstvo je, da na- §a zadružna in kulturna organizacija pomeni v življenju in delu naše stran- ke ogromen zaklad, ki ga vsi tisti, kateri so vajem na kričava poročila o »sijajnih« shodih, ne vidi jo ali nočejo videti. Nočejo videti naSih poŽrtvoval- nih, tihih delavcev vzadrugali, brahiih dru^tvih, sokolskih organizacijah, Ci- ril-Metodovih podruznica'i itd., kateri brezdvomno pomenijo za napredek in duševni ter materijeini razvoj naroda stokrat več, nego vsi zabavljači po kavarnah in gostiln^li. V tem pozitiv- nem delu vidimo nalogo svojih liu'di, ki vidijo v jidravem, duäevno in go- spodarsko zrelem narodu jamstvo za zdravjv^ in moč države, jamstvo za za* dovoljnost vseh državljanov. Demagogiji so zaprta v na§i stran- ki vrata. doc'm so ji druge stranke ista na 5ir.»ko odprle: Odklanjamo de- magoSka gesla, da sme in mora kme- ta zastopati le kmet, trgovca le tr-o- ve.T, obrtnika le obrtnik itd, in da je treba /ato za vse te stauove ustvariti nove polit'cne formacije. Smatramo kot samoobsebi umevno, da sme in more zastopati narod v parlamentu tudi krnct, tudi obrtnik, tudi trgovec itd., smatramo pa ravnotako za samo- obsebi umevno, da more zastopnik naroda in njegovih interesov biti le mož globokega sploSnega in strokov- nega znanja, globoke politične nn- obrazbe, mož jeklene volje in odloč- nosti, mož, ki z narodom čuti, zanj živi in zanj dela. S tega vidika bo §la demokratska stranka, ko se bo odločila za strankine kandidature na Slovenskem. Vi vsi, ki vam je na srcu zdrava ureditev države potom nove ustave, ki se bo ustvariaia v konstiluanti, vi vsi, ki vam je na srcu kulturni na- predek naroda, vsi oni, ki nočete, da se povrnejo časi Šušteršifa in njpgo- vega trinoštva nad slover.skim naro- dom, vsi oni, ki hočete doknmertirati, da ste za edinstvo vseh treh piemen naSega naroda ii¦ za edinstvo dižav«», vi vsi, ki ste s simpatijo zasledovali gigant^ki boj denmkratske stranke proti reakeiji za uveljavlien;e socü;»lne pravičnosti zlasti v vnraSanju agtarne reforme: strnite sp v frotno fnbngo, strnite se v bom za ideale df-nn'kra- cijc kro.; demokratske- stranke, ki kot edinstvena stranka vseh trrh piemen našega naroda zn?>či moji'oeVn f Vtor v naSem kulturhem, go<;r)ndarskfm m političnem Jivljeniu! Vsakdo nai po svojih rnočVh pr pomore stianki iui1i na S'ovenskem do čim najlepSega uspeha! J —n: Dr. Ivan Tavčar. Kot največii nasprounk vsakega kulturnega napr^dka in vsake prave svobode se je te'.om mnogih stoletij izkazal pri v^oh k toliSkih n^rod'h klerikaüzem. Z^to Se djines opnzuje- mo, da so naibolj napr^dovali oni ka- toli^ki narodi, ki so se najtemeliiteje otresli vsakega klerikalnega vpliva, n. pr. Čehi in franeozi. Najbolj pa so zaostali tarn, kjer se niso dovoljno upirali klerikalnemu pritisku. Klasičen primer nam tu nudi Španija. Za Slovene se mora konstato- vati, da imajo mnogo odporne sile proti klerikalizmu. S Primož Trubar- jevo dobo so poloziü temelj za nove kulturne smeii svojega ljudstva. Poz- neje jih vedno najdemo v boju za du- Sevno svobodo. Im čim je I. 1848. duh irancoske revolueije zrriagal tudi v srednjeevropskih ztmljah, se je med Slovenci prav kmalu pojavil protikle- rikalni pokret. Vendar je dobiJa pri nas borba proti klerikalizmu izrazite forme Se le pred nekimi desetletji. Od takrat do danes se je borba stopnjevala skoraj- da od dne do dne. Mala pavza je na- stala samo vsled vojske, a takoj po osvobotenju se je borba obnovila in je osobito na klerikalni strani zapadla zopet v vse one' oblike, katerih se je poslu/.evala za časa Šuštergiča. Dokaz, da nosijo odvrovornost za način boja izkijučno le duhovniki sami, a ne po- svetnjaki, ki se od časa do časa v \ klerikalnih strankah prerijejo do vpliv- j nih, a nikdar odločilnih me st, ker vod- j stvo si vedno pridrži duhov*^iala dru^ani, morda celo v sum kieriWaIni tahor, kar se, k?ikor u^1 '^n*nia. 'eduo do- gaia pri ljudeh s pomanjkljivim zna" čajern. Reklo bi se lahko: Borba je bila čistilnica za značaje; zrno je osta- lo, a plevel je odletel. In zdravo zrno si je v težkem boju samo pribavljalo novih tnoči za obstoj in nadalnji razvoj. Tavčarja niso motili niti uspehf, niti neuspehr. Videl je takoj, da r.arod odobrava njegovo borbo. To so kleri- kalci sami čutili, zato |im je bilo do tega, da si zagotovijo pomoč Avstrije in nemštva, oteh takrat največjih so- vražnikov slovenstva. Čimbolj se je duhovSčina stavila v službv, Avstrije in nemštva, tembolj je prehajalo težišče narodnega življenja v protiklerikalne vrste. In mi vemo, da je samo na§e nacijonalno delo spasilo slovenstvo Y poslednji svetovni katastrofi. V Tav- čarjevem taborju je nastal tudi jugo- slovenski pokret, ki je že rnnoga leta pred svetovnim polomom bil istoveten s protiklerikalnim gibanjem. Tavčar je zbiral okrog sebe narodno misleče lju- di, a slovenski klerikaüzem je zbiral v svojem taboru prav vse sovražnike našega osvobojevalnega pokreta. Na- stale so včasih prav opasne prilike, vendar je končno zm-igal nacijonalni moment. Osvohoditev Slovenije in nje- no udruženje z Srhi in Hrvati pnmenja istodobno tudi največji poraz, ki ga je slovenski klerikalem do I. 1918. doživel. Posebne prilike so povzrofile, da je slovenski klerikalizetn I. 1919 in 1920 bil v narodnem predstavništvu in v vladi osvobojene domovine zastopan s tolikim zastopstvom, ki si ga s svojö žalostno preteklostjo niti iz daleka n* zasli'zil. Zgodilo se ie to na temelju posebnega dogovora, sklenjenega med vod^tvi političnih strank v času pre- vrata. Klerikalci so s svojini ruvanjem proti edinstvu države in naroda ter z svojim hujskanjem katoličanov proti pravoslavuim Srbom pokazali, da so naSega zaupanja danes ravno tako malo vredni, kokor so ga bili vredni v oni dobi. ko so peli svojo katolitvu razpo- lož?nje napram na^i novi državi in napram Srbom. To so iasm načrti na- Koruška. Iz peresa v Celju bivajočega Srba smo prejeli: Koruska je pala .... Koruska Je izgubhena za navek .... Ko- ruska ie nesavesna . . . Koruška je iz- gubila nacionalnu svest . . • Ona je o izrionma njje ni imala . . . Ta svest je u hnjjidugodiSnjem ropstvu isčiljela . . . Lepa Koruftka nije viSe telo, krv i duSa divne Slovenačke — ona je sada nje- mačka!. . . i tako dalje uzvikuiu mnogi naS. l.stov, posle plebisc.fa sa o,adienim bolomuduS.,sauvredj*.n,mnaci«nalnim ponosom, sa oča,em razdraženoga t.gra U kafern.. Naroč.to beo^.dsk. i.stovi izuzimajuči dva do tri, ustremih su se strahovito na sve nas ovi)m0i a narocito na siiote Korušce prip.Su;uči jm bez malo sa preziranjem na>ve6 deo krivice. Ovo je dovoljno, pa da im j 2jvot zagorča. Ovo je tačan put u ambis i sunovrat. Ovo je naprasnp o^uda bez svestrane procene svih uziok;i < motiva, koji su doneli ove rezultate Jednorn' rečiu ovi uzvici i ovake osude jesu za davanie smrtn h udaraca u sopstveno sree Austnii je ovo potiotovu do>lo. Ona se ovome može samo radovati i 'zto«a zaUjučin, da ie pravac njene politike od^it'an i. sto je na gore, da Če tim praveem i u bnauče -či U torn slu- (u\u, teSkof.nom sirotnom n;-.rtdu kome je sudha kleta dodel.b z vot u tim kra jevm>a Ntie nam n. n m, trjižimo prave kriM-e ov . • :)|U; a nHJ. manie .1 'e. da pod'emo '- • i-une renjenci- '¦¦ ozno sračunate i st ^n.1 d scipi "e ' još gore primenjCiie Siju-me prihknm piebiscita. Od onoga uana, kada je uosi«:dnji slovenački vla^'ehn skmut sa kamenoga prestola, koji rm Q«»^Do-;vetskom polju (>riča danjism m pokoleniima nekada- sniu slohodu S ovuidCb, prohujalo je vise stoleda U um stolečima je Austrija upotrebljavala sva moguča i nemoguča represivna i blagoioJna sres va, da ovaj divm slovemuki narod asimiluje, unisti ili bur neutralise. Nfsumniiva je stvar, da ie u tome mugla u izvesnom stepenu i iJspeti N;iroč to |e moglü misliti o ne kom uspehu. kada je bi ta u s>U i vla-ti nad ovim naiodom Sko ar«i tada neki NemStun, spolia su ih v. s^iili al »zm-tr-j (»in rnsu uvidiali. da su t> 'pak Slo^nui i da te nphova k v i difia slovr-n kn. On i sad nus'e tako naro't" p« •> • pleb'scita i uhfcijen -i« d^ ie u n ""> zaista "zumrl,. a perTeivra i >• s. ^a du.ša kršnoK^t Slovein.-. *!'• ^- i7. n . • 'h ž la i posleünü» Kap ^UiverKke krv. ., lopila i, da ie o i >>"•;: • 'oy,;«, svi»).>i poluičkom kem imi >r, ., f.T; im!-- dOH i Sticii..ii'ir S ove >Ca U r»^ _::i . h '.- • idežn^. ooslu^no ntsvesno anst '-'o Z\ V v> l i I (v. . Jeste, oni to mise • 'hedit-ni -u u to. Ali su zahoravili na vekove, u kojima su upotreblj^vali nainečovefnija srestva, da do toa« dodjn; zaboravili su da se ipak iskreno u du§i zapitaju, je Ii zaista ovaj rezultut piebiscita stvar- ni, istinit i oošten: ili ie samo obmana, laž i krajni r.emoral, ka«> sio su im i svi prohu|a!' vekovi samo time bili i ispunjeni; zaboravili su. da krv nije | voda koja isparava i nestaie u etenčnim ! regi)onama; da duša mje pamuk. knji sajioreva u prah i pepeo Zrihorav^l' >>ut i u torn zaboravu sada ber ikakvotja ^uistva i ^ovjestva ruSe i pal» ju- Suu; tiasu plamenu dikšu! U tome 'h svesrdo potpomaži, j i/. sluboiiiie ;. .v«.' ..U/^ih SlOvfr n;i ha§ sada u t(>me njihovime k movako osna- ženi i ujf<" • •' uzvikmemo OMm \<\\ül'O E^iopu, siusio naka/.u Avstrim Strati 2. »NOVA OOBA Stev. 128. ših klerikalnih brezdomovincev. Mnoga desetletja je dr. Ivan Tav- čar vodii svojo armado proti tern naj- opasnejšim nasprotnikom naroda. Se- daj se bliža odločilna bitka. Bliža se dan obraCuna z onimi, ki so nam v lastni hiši tekom zadnjih 20 let naj- huje nasprotovali v na§em jugosioven- skem stremljenju in ki tudi danes naj- srditeje sovraXijo Jugoslavijo, ker iim Rim n&rekuje spoštovanje in ljubezen do sicer degeneriranega, a vendar ka- toliškega HabsburŽana. Vsak iskren Jugosloven pri nas Željno pričakuje ta dan obračuna, kajti 2e 1e z dne- vom protiklerikalne zmage bo Siove- nija v resnici osvobojena. Danes še nismo svobodni! Sicer je na nebu dan in nad gorami je dan, a zarjo še nam zakiiva jata vran. Iztiraimo vrane in dopolnimo veliko narodno delo, koje je Tavčar započel že pred mnogimi desetletji! Politicne vesfi. V Bosni je bil imenovan predsed- nikom vlade radikalec Vojislav Sola, ker je odstopil dozdajni predsednik dr. Srskic, tudi radikalec. Sestanek balkanskih ministrsklh predsednlkov (jugoslovanskega, bol- garskega, rumunskega in grškega) se glasorn poročila sofijske »Zarje« vrši §e tekom oktobra v Bukarešti. Bolgarski socijalistl proti komu- nlzmu, Na kongresu bolgarskih socija- listov v Sofiji je bilo oddanih 106 gla- sov proti moskovski (tretji) interna- cijonaii t. j. proti komunizmu, za njo pa komaj 28 glasov. Komunisti na Bol- garskem so doživeli popolen poraz. Atentat na d'Anr.unzija je bil 21. tm. izvršen na cesti v Reki. Množica je baje atentatorja linčala. Iz avstrijske vlade so vsled izida volitev v parlament izstopiii vsi njeni socijalnodcmokratski člani. Socijalno- demokratska stranka je izjavila, da se vlade pod nobenim pogojem in v no- beni obliki ne udeieži. Poijski parlament je v seji 21. tm. sprejel predlog, da se poleg po- slanske zbornice uvede tudi senat. Predlog ie dobil komaj 12 glasov ve- čine (195 : 183). Poljaki za Vilno. Poljski listi so- glasno pišeio, da Poljaki vkijub po- zivom entente ne puste Vilne, ampak da hoče 30 milijonov Poljakov braniti Vilno, rojstno mesto poljskega maršala in predsednika Pilsudskega. Ruslja In Poljska sta ratificirali preliminarni mir. VrSe se pogajanja za ustanovitev ruskega sovjetskega posla- ništva v Varšavi. IZ PREKMURJA. Umor v PrekinusjU. V soboto 16. tm. zvečer se je nadstražnik državne policije Josip Nardin vračal s svojo 2eno in otroci v družbi svojega so- rodnika Cirila Vidmarja s svojega po- sestva nazaj v Sodišnico v Prekmtirju. Medpotoma je oddal par strelov v zrak, da splaši tihotapce. Naproti sta mu prišla finančni respicijent Peter Do- kel ter finančni paznik Ramek. Nardin je Dokla pozdravil, ta ga je pa nahrulil, zakaj strelja. Nardin mu je odgovoril, naj vloži ovadbo. Priglo je do hudega prerekanja. Dokel skoči naenkrat proti Nardtnu, nastavi mu najprvo puško na prsi ter ga nato udari s kopitom po glavi, da je padel na tla. Medtem je Ramek napadel Vidmarja. Nardinova žena je skušala svojega moža braniti, toda Doke! jo je prijel za vrat in jo vrgel na tla. Medtem se je Nardin po- bral, Dokel pa nameri puško nanj ter ustreli. Krogla je šla skozi trebuh in je Nardin kmalti na to izdihnit. Vidmar, ki se je ubrani! Rameka, je skočil na pomoč, na kar je Ramek price! streijati proti njemu. Obn napad^lca sta konČno pobegnila v gozd. Prijeli so jih že drugi dan. Pri zasliScvanju v Murski Soboti sta se izgovarjala s tern, da sta bila prva napadena. Oddali ju bodo v zapor v mariborsko sodišče. Umor ima ža- lostno ozadje. Dokel, ki je doma blizu Radgone, je zagrizen ncmčur In tudi sicer manj vreden flovek. Kot finančni organ bi imel paziti, da se omejujc tihotapstvo in verižniStvo, toda on se je raje sam pridružil takim elementom ter verižil in tihotapi! kar na debelo. Nardin mu je prišel skufajno na sled ter naznanil stvar oblastvu. To je vzrok tragedijo. Dokel je Nardina že pred par dnevi napadel ter mu grozii, da ga bo ob prvi priliki ubil. Predstoječi slučaj kaže, kakšni Ijudje so rastavljeni pri financi v Prekmurju. ¦ V Prekmurju se ustanovi namesto dozdajnega civilnega komisarijata o- krajno glavarstvo s sedežem v Marski Soboti. , Iz Korotana. »Korošec«, slovenski koroški list, ki je izhajal v Velikovcu, je po ple- biscitu prenehai z izhajanjem. V koroško pleblscitno komisijo je kot zastopnik naše države namesto začasnega namestnika dr. Iva Šublja imenovan bivši poslanik v Rimu Kosta Ristič. Naše čete so morale Iz Koroške. Poslaniška konferenca v Parizu je 21. tm. stavila naši vladi ultimat, da mo- rajo naše čete tekom 48 ur zapustili koroško ozemlje. Vlada je dala četam povelie, da so se morale 22. tm. umak- niti iz plebiscitnega ozemlja. Prehod Koroške v avstrljsko upravo Dne 23. tm. so se naše čfete umaknile. Včeraj je avstrijsko orbž- ništvo zasedlo cono A. Danes prične normalna železniška zveza iz Celovra v Pliberk. Zahvalne službe božje in tedeum je zaukazal za svojo škofijo celovški knezoškof dr. Helffer za »ugoden« izid plebiscita v coni A za Avstri'O. Tako se bo z verskim obredom sankcijoniralo nasilie in sleparstvo. Morda pohvalita Heifferja »Straža« in »Slovenec«?' Oddaja uprave na Koroškem v Avstrljl. V zadnji seji deželne vlade je poročal namestnik delegata v ple- biscitni komisiji dr. Ivo Šubelj, da je zahteval od komisije zagotovitev osebne varuosti in varnosti imetja našega urad- ništva in prebivalssva. Predlagal je se- stavo medzavezniške komisije, ki n> Na podlagi natančns kalkulacije se ie pri§lo do zaključka, da stane oranje 1 ha pri uporabi elektrike 93 75 fran- kov, pri uporabi parne mod 108fran- kov in pri uporabi Živine 153 20 fran- kov. Oranje z uporabo elektrike kot gonilne moči se torej rentira le na veleposestvih, kjer je v bližini vodna moč. Produkcljski davek na vlno ii- kJnjen. Minister financ je s poaebno brzoiavko naroči! delegaroma v Lju- bljani in Zagrcbu, da se mora takoj ukiniti produkcijski davek na vino, ki se je ponekod jemal brez pooblastila finančne oblasti, kar je povzročilo v Sloveniji in na Hrvatskem mnogo razburjenja. Strokovna zadruga zidarsklh mojstrov Slovenlje v Ljubljani je imela 17. tm občni zbor, na katerem je bil iz Štajerske izvoljen v odbor Franc Nerad iz Gaber j pri Celju, kot namestnik Drag. KoroSec iz Bra- slovč, kot zaupmki pa: Franc Nerad \z Gaberj, A. Jandl iz Ljutomera, Fr. Gologranc iz Konjic, J. Ledinek iz Tezne, J. Špes iz Maribora, Drag. Ko- rošoc iz Braslovč. SpÜtska zadruzna bankaustanovi v Mariboru (Gosp. ul. 20) podružnico, ki prične poslovati početkom dccembra, Novo veliko stadkorno tovarno ustanovi francoski-belgiiska finančna skupina v Dubravici büzu Beograda. CeneŽ tanaFrancoskem.Bela pše- nica prve vrsts 100 frankov za 100 kg, oves 70'90 frankov, ječmen 70 frankov, beia moka 120 do 128 frankov za 100 kg. Če je to res in če primerjamo razmerje med krono in frankom, je jasno, da so cene žitn \\\ moki pri nas neprimemo višje. Kje je vzrok? Uvoz kapsljev za lovske puške in trakov za pisalne stroje je ministrstvo za finance dovolilo. PoviSane takse. Obenem znaredbo o draginjskih dokladah državnim usluž- bencem je izšla naredba o povišanju taks insicer: 1) zavse pismenerešitve uprav- nih oblasti od 2 na 5 din.; 2) ?.% pritožbe na državni svet proti rešitvi ali dt-Iu ka- tenhkoli upravnih oblasti od 5 na 10 din., za pritožbe proti osebam od 3 na 6 din., za pritožbe nadržavnisvet ali kasacijski urad od 5 na 10 din.; .:) pristojbine na vstopnice: za gledaliSča, umetniSke kon- certe, poučna predavanja, umetniSke, po- učne in go podarske razstave, večere in javnevajegimnastičnih,sokolskih,orlov- skih druStev seplača taksa 10% od vred- nosti vstopnice;za bioskope,s^ntane, ka- barete, zabave, cirkuse, akrobatske, atlet- ske, magijske, špintistične predstave in panoptike, menažerije, razne diuge raz stave, panorame, fotoplastike in sploh prireditve, kjer ?e zbirajo ljudie zaradi zabave in razveseljevanja, seplača taksa 30% od vrednosti vstopnice; 4) vse osta'e prisiojbine, ki veliajo vomemeivhoblast- v.h, se poleg zvišanja po dosedaj obsto- ječih odredbah poviSajo za 100% Vse od 1 nox/ernbra 1920. Trgovina z žeieznino na debelo. Trgovci z železnino na debelo so zni- žali cene in veljajo danes za vso Jugo- slavijo naslednje temeljne cene za naj- važuejse blago; železo v palicah 13 70 kron za kilogram, eel vagon postavno jugoslovunslca tovarna; železo v palicah v skladiscu trgovca za vsako količino 14 20 kron kiloKram; žeblji iz žice, temeljna cena 16 75 K za kg; železna žica, temeljna cena 16 50 K za kg; črna pločevina, temeljna cena 22 K za kilo; pocinjena pločevina, temeljna cena 31 K za kg, kon jske podkve 17 K za kg; svinec v kosih 25 K za kg; bodeča žica, pocinjena 25 K za kg; pocinjeni lonci za perilo 40 K za kg; streSna lepenka St. 1 180 K, St. 2 150 K, St. 3 130 K za 10 m2. Na tržišču železnine je za- vladala stagnacija v«led tcga, ker kon- zument kupuje le najpotrebnejše. V zadnjem času se občuti vedno večji vpliv nemške industrije, ki je začela iz- tiskati avstrijsko in češko blago. Naša domača železna industrija zarnore v nekih vrstah blaga zadostiti celi na5i potrebi, treba pa bo zaščitne carine. To blago ie zlasti: valjano železo, žeblji, pločevina nad 1 mm, tračnice za ozek tir, ključavničarsko blago, okovi, poci- njena pločevina in lito železo. Na§a letna produkcija v tej vrsti blaga se ceni na 500 do 600 milijonov kron ter je iz valutnih razlcgov in zaradi zni- žanja pasivnost» naSe trgovinske bi- lance potrebno, da se zaščiti s prohibi- tivnimi uvoznimi carinami. raznTvestT Krvav /ločin p.ed sodiščem. »Korrespondenz Herzog« javlja iz Ino- mosta: Danes se je dogodil pred tu- kajšnjim okrajnim sodiščem krvav zločin. 55 letni bivSi delavec Kersch- baumer se je zagovarjal pred sodiščem, ker je oklofutal ženo. Ko je žena opl- sovala niegovo dejanje, jo je Kersch- baumer zmerjal tako, da ga je sodnik obsodil na 24 ur zapora. Nato je po- tegnil Kerschbaumer noZ in se vrgel na Zeno ter jo je štinkrat zabodel, da se je zgrudila na tla. Nato je skočil Kerschbaumer k sodnikovi mizi in za- bodel sodnika dvakrat v hrbet. Tudi funkcionarja državnega pravdništva je enkrat sunil z noZem v zadnji del glave. Med slpošno zmeSnjavo se je morilcu posrečilo pobegniti. Tri težko ranjene žrtve so prepeljali v kirurgiCno kliniko, kjer je žena podlegla ran am. Poškodbe funkcionarjev pri sodišču so težke, niso pa smrtnonevarne; čez pol ure je morilec sam priSel v jetniSnico. Ogromen požar v Trstu. V lesnem skladišču v Škednju, kjer je bil les ljubljanske tvrdke Pannonia in mnogih tržaških, je v četrtek zjutraj izbruhnit požar; v 15 minutah je pogorelo celo skladiSČe. Gasilci in delavci so bili proti požaru brez moči. Škoda presega 400 000 Mr. Vzrok poZara ni znan. Strašna nesreča v rudniku. V premogovniku Tangham v provinciji Čili na Kitajskem se je zgodila strašna eksplozija. 400 kitajskih kulijev je mrtvih. Nad sto so jih že izkopali. Nesrečo je povzročil neprevidneZ, ki je v rovu kadil. Samoumor plvovarnarja d. ktcr Relninghausa. Listi poročajo iz Vös- Iaua: V zdraviliSču dr. Gainhoferja je včeraj 61 letni pivovarnar dr. Pave! Reininghaus iz Gradra izvrSil samo- umor. Našli so ga v njegovi sobi kr- vavega pred ogiedslom, kjer si je z britvijo prerezal vrat. Dr. Reininghaus je bil hudo bolan na živcih in se je usmrlil bržkone v duševni pobitosti. Prosveta. E. Gangl: Dollna solz. Tri eno- dejanke. ZaloZila Učiteljska tiskarna v Ljubljani Cena broš. knjigi K 16"—, vezani K 18 —. Moderna francoska llrlka. Izbral in prelož I Antun Debeljak. V Liubljani 1919. Založila in izdala «Omladina.« Cena broš K 24.—, vez. K 31,—. Dr. Ivan Grafenauer: Kratka zgodovina «lovenskega slovstva. Druga. popravljena izdaja. Založila Ju- eo^lovanska knjigarna v Ljubliani. Cena broš. z drag, doklado vred 60 K. Knjiga ni le za Solsko porabo, ampak je tudi za privatni Studij velevažna. Joslp Mazi: Geometrlja za r.lž- je razrede (1. do 3. razreda) sred- njlh Šol. PoverjeniSlvo za uk in bo- goiastie je dne 13 9. 1920, St. 4566 knj-go v novi izdaji odobrilo. Knjiga je porabna tudi za meščanske in dru- ge sorodne Sole. Izdala ie knjigo Ju- goslovanska knjigama v Ljubliani Ce- na 30 K. Zadnja porocila. Narodno predstavništvo se še enkrat skliče. Beograd. 24. oktobra. Narodno predstavnižtvo bo sklicano za 10. nov. FinanČni zakon od regenta püdpisan. Beograd, 24. okt. V seji min. sveta je bil odobren proračun za leto Stran 4. »NOVA DOBAt Štev. 128. I Jadranska tosrnkstj Celje | Beograd, Dubrovnik, Koto**, KranJ, Liubl/.ana, ^arSbor, Meikovic, Opaiija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zarfar, Zagreb, Trst, Wien. I Prevzema vse bančne posle ¦ pod nalugodnejälmi pogoll. ¦____________________ Sprejema vloge na hraniltie fcnjjižgce, š i*o in druge vloge pod najugodnej&imi pogoji. Poslovne zveze z vsemi večfl« ml Kra|l v tu« In inozemsivu. Edina slovenska specijahia trgwvina z barvami in lakl. Agenfura lit koml- siisko podjette. Iv. Verleža Celje 447 156-66 N»*»ocit\i dorn Trgovina z lesom in drvmi na drobno In debelo. Kupuje jamskl in ostnli les po najvišjih dnevnih cenah. Regisfrov, kreditna in stair ben a Preiernova til. 15 W WWiJll "LÄSTNI DOM" Sprejema hrartilne t»loge in jih «bppfttuje po />¦ oi ^ 401 štiri od sto ^^«: \oß 156-69 RlHARD VREČE^, rae poroenik FRIDA VREČER, roj. SCJ4ARA poroeena, JVTaribor, meseca oktobra 1920. 1920/21 s spremembami finar.črtcga od- seka. Regent ga je podpisa!. KoroSka prehaju v avstrijsko upravo. Dunaj, 24. okt. »Pol. Korrespon- denz« javlja: 25. tm. dospeta avstriiska bkrajna glavarja v Velikovec in Bo- rovlje, v sredo ostalo osobje. Obenem Izroči službene posle jugoslovansko u- radništvo in se povrne v Jugoslavijo Avstrijsko orožništvo — 800 do 1000 tnož — pride sredi ncvembra. Isti čas se razpusti plebiscitna komisija. Protidržavno gibanje med muslima- ni v Bosnl. Sarajevo, 24. okt. Te dni so bili tu razširjeni letaki, s katerimi se je javljalo muslimanom, da se bo nji- hovo vprašanje rešilo izven mej drža- ve na mirovui konferenci v Parizu. Državne oblasti so zasledovale ia?.Sir- jevalre in so bili v Mostaru aretirani Mehmed Efendi Spahič, Karazič in nt- kaj drugih, več aretacij še sledi. Italijanskl lists prerokujejo brez- uspešnost jadranskih pogajanj. Beograd, 24. okt. »Giornale d' Italia« piše o jadranskem vpra^anju: Ni pričakovati, d/i bi pogajanja lmela Usoeh. ker bo Kalija po Jzldu piebi- šclta na Koro^kem zahtevaia, da Ju- lijske Alpe tvorijo mejo med Italljo In Jugoslavfjo, na kar pa Jugoslavia ne bo prisraia. Tudi ne bo sprejela predloga Italije glede Reke in glede dalm^itinskih otokov. Pogajanja bodo torej brez uspeha. Grškl kralj na smrtnl po^telji. Beotrrad, 24. okt. »Politika« javlja iz Soluna: Od sinoči se je stanje grSkega kralja zelo poslabšalo. Tempe- ratura je šla preko 40, dihanje 40 do 48 Davi ie nastalo docela kritično stanje Kralja vzdržujejo z umetnim Ogrevanjem pri življenju. Zomenjam hišo sredi trga z dobro upeljano trgovino in gostilno in s 16 orali posestva, z enim v Jugoslaviji, ki želi v nemSko Avstnjo. Nadaljna in natančnejša po- jasnila ustmeno ali pismeno skoz' last- nika samega Josip-a Renko, trgovec v Borovljah, Koroško. 1420 1 Pohištvo za 2 sobi, kuhinjn, drva, premcg in drugi predmeti sc prodajo. — Ipavčeva u^ica Štev. 10, pritličje. 14»9 I ntb. UNIV. ordinlra Glavni t>io>g sti. 16. I. naa>(ivpje. Na debelo in drobno kupite najbolje pri 3. Big papir, zvezke, svinčnike, peresa, radirke in vse druge šolske in pisarniške j potrebščine. Proda se: 6 srebrnih velikih žlic, 6 sfebreih m^Iih Žlic, 6 srcf'rnih nožrv, 6 srebrnili vilie, 2 srebrni zajemalki, 6 srehrnih malih stojal za jedilno orodje, 1 velik ženski kožuhovinasti ovr t- nik in 2 zirnski mošKi maji. Poizve se v Kersnikovi ul št. ", I. nadstr. levo. mF* Zop*t se dobi po/.nano dobro ptujsko klsl^ zelje v vsaki količini pri L. B^ndeck, Celje, 1413 Gosposka ul. 32. 2-2 Stole, >»rr«n«icfcf raz.no pohi^tw« r?hl marua Boumgartner iSb 156 Gospcshd ulica 25. Mums' .r^uieio sočno in sondno. ICupi se lokomobila od 15—20 HP. in pol- noja(em (Vollyatter). Naslov M. JOŠT, veieposs'stmk Ootovlje p. Žalec. 1409 2-2 mtšh ---------------------i podgane, sre- nice isi&čurki ter vea tnrčes indi ^ugiiiiii, c se vporabljajo moja preiz ' ¦¦ ;i^el< Ze uA< v obleki In pr- ' mktura proU mrčesn n« •¦•• Minii'i'VHlei i-istlin' 10 k pruiei niti mravljam 10 K, mazilo proti garj.ui' ' X 4. ,,, 'in<"/et|ti Zavod * pkttpori "rt »•¦ ,-*><*•* 47 I>etr»ntska • »•<-,v , 465 36 PHdnega h korijcrn , time tak.M WB Vrečko, j žaga na Polzeii. Isti dobi lirano i r'o ! bro nlačo. 1*26 3—2 | Umlpoyljenl državni upadnih išče postranskega zaslužka v kakšni pisarni« Cenj. ponudbe na upravništvo »Nove Dobe«. 1398 3-2 Petrolejske kante dve z zabojem plačaino po K 58'--, posa- rrezne po K 22"— vsaka želi-zniSka postajä". 12—6 Sever A Komp., Ljubljana. Za gostilničarje in vinske trgovce se priporočajo posebno stara, močn,' črna 1250 in beta 15 clalniulinska katera so vs!ed svo'q visoke gradaciie in dobre^a okusa tudi najprikladnejSa za zboljšanje slabejSih vrst vina. Cene zmerne. Ivan jMatkovic, zs>8oga da^ma^i^skih vin Glavnl trg 8 CelJG G avni trg 8 Ivan nuUüüiür' ueleffgouina ^ Celje. Kufiujtm pšenico, oves, koruzo in ajdo po najvišji 107 dnevni ceni. ico-94 —,—----------------- —w-Jj Učenec iz poštene hiše, močan in priden, s pw- memo rviobrazbo in z lastno oskrbo razun opoldanske luane, ae sprejme v trgovino v Celju. Kje, pove upravn. 1398 3-3 ZADRUGA ! za pridelovanje semen ! A ZAGREB T-STIT^ ^l Prods*ja semen: I vseh vrst žita, deteljnih, zelen- jadnih, cvetličnih itd Seme je pr- vovrstne kakovosti, prid^lano in nabavljeno pod nadzorstvom stro- kovnjakov. Za uspeh in kalenje se jam^i v vsakem oziru. llustro- vani ceniki se pošljeio zs zahtevo. Naročila se izvršujeio1 po pošti v tuzemstvu proti povzetju ali oroti predplačilu. ¦¦¦¦¦¦ 1385 5--4 PV^ Kdor irna na razpolago buko» va in druga dnv», naj ponudi tvrdki M Holonc Y CEJLJTU z navedbo množine vagonov. Istotam se kupi vsako množina fižola, krompirja, suhih ^ob, medu, voska, vinskega katnna, l^ne- nega semena i-1. d i.t. d. Sprejme se tudi fenji- govodja ali kniigo* vodkinja zmožna vseh pisarn'Skih del 1368 5—5 ^^^7 W ij^5 prodaja prodajalna „Čevliarske zaciruge" Narodni «.« ^^^^115^^ Narodnl PoZOr! I P. 1. goslilmrarjem j POZOP! ^^^w^-^-^s^^-wJ se naznanja '-—^-v^v-w--«-^^—^ otvoritev trgovine z vinom Kirac&cirug CELJE, Qosposka ul. 6, »Hotel Balkan«. ; V zalogi so prvovrst. banaška, dalma- '¦' tinska in vsakovrstna drug; vina. H03 5-3 1 ! Ce-*-e 2tnerne. Po* režba ločna.