Največji tiorenaki dnevnik V Združenih državah
Veti* za vse leto • • •	$6.00
Za pol leta.....$3 .00
Za Ne« York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
l
° i J
GLAS
r
The largest Slovenian
Daily in V
IistislovenskiludelavcevY Ameriki.
|	the United States.
lamed every day except Sundays 1 and legal Holidays. 75,000 Readers.	K
TELEFON: CHelaea 3—3878
Entered as Second Claw Matter September 21, 1903, at the Port Office »t New York, M. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 123. — ŠTEV. 123.
NEW YORK SATUBDAY, MAY 26, 1934. — SOBOTA, 26. MAJA 1934
VOLUME XLI1. — LETNIK XLIL
ZVEZNE OBLASTI SKUSAJO KONČATI SPOR V TOLEDO,0.
Nasprotje med Fordom in upravo NRA
WILLIAM GREEN JE NAPRTIL VSO KRIVDO ZA KRVOPRELITJE NA RAME AUTO LITE COMPANY
Poulični boji v Toledo, Ohio, se nadaljujejo. — Tri nadaljne osebe ranjene. — Oblasti se bavijo z mislijo, da bi odpoklicale milico. — Važna kabinetna seja se je bavrla z razredno vojno v ohijskem industrijalnem mestu. — Miss Perkins je sporočila, da pogajanja dobro napredujejo.
TOLEDO, Ohio, 25. maja. — Danes je že četrti dan, ko se vrše boji v stavki delavcev Electric Au-to-Lite Company. Danes je bilo sicer nekoliko bolj mirno nego včeraj, toda o kakšnem redu ni zaenkrat niti govora.
Število žrtev je presenetljivo veliko. Dva delavca sta bila usmrčena, nad stopetdeset delavcev in vojakov je bilo pa več ali manj nevarno ranjenih.
Ker se ljudska množica ni umaknila pred solznimi plini, so se vojaki poslužili revolverjev in jo raz-j*nali. Danes ni bilo nobene smrtne žrtve, dosti ranjencev so pa odvedli v bolnišnice. Včeraj je bilo aretiranih triinpetdeset oseb, danes pa samo šest.
Prizadevanja za uravnavo spora se nadaljujejo. V Washingtonu se je vršila važna kabinetna seja, na kateri so predsednikovi svetovalci razpravljali iz-ključho le o položaju v Toledo, Ohio.
Pozno popoldne je pročala delavska tajnica Miss Perkins o stanju pogajanj ter dostavila, da precej ugodno napredujejo.
Ob petih popoldne je vodstvo štrajka sporočilo, da bo kmalu sklenjeno premirje.
Po naročilu delavskega urada se nahaja v mestu Charles Taft, sin pokojnega predsednika. Zvezni delavski komisiji iz Clevelanda je prideljen kot svetovalec.
Strajkarji pravijo: — Mi bomo do konca vztrajali pri naših zahtevah, ki se glase: priznanje unije, kolektivna delavska pogodba in deset odstotno zvišanje plač.
Neki uradnik Electric Auto-Lite Company je raztrosil v svet, da se nahaja med štrajkarji več radi-kalcev, ki so dobili iz sosednjih krajev večje množine dinamita. Oblasti z vso vnemo preiskujejo, koliko je resnice na tem.
Taftov pomočnik E. H. Dunnigan je rekel, da je vodstvu štrajka predložil posredovalne pogoje, o katerih se bo še danes razpravljalo na veliki delavski skupščini. Od sprejema teh pogojev je vse odvisno.
William Green, predsednik American Federation of Labor je rekel: — V Toledo, O., je tekla kri. Za to krvoprelitje niso odgovorni štrajkarji, pač pa Electric Auto-Lite Company.
Iz precej zanesljivega vira 3e je izvedelo, da bo narodna garda kmalu odpoklicana.
Navzlic vsem zveznim posredovanjem, da se doseže sporazum med delavci in delodajalci, se nadaljujejo priprave za generalni štrajk v tukajšnjem mestu. Za to odredbo je že glasovalo 5 1 strokovnih organizacij.
Major D. W. Connelly se je, oblečen v civilnc cbleko, pomešal med množico in poslušal razgovore. Možak je prišel do zaključka, da devet desetin demonstrantov simpatizira s komunisti.
Dosedaj ni na razpolago še nobenih dokazov za trditev, da je štrajk in nemiri, ki so ž njim v zvezi, delo komunistov.
V urad governerja White-af — ki se nahaja na ribolovu v Minnesoti, — je dospela velikanska množina protestov proti ravnanju narodne garde v Toledo. Protesti pa ne prihajajo samo iz raznih kraje\ države Ohio, pač pa tudi iz Detroita, New Yorka itd. Neka brzojavka "radikalne" Steel and Meta! Workers Industrial Union v Youngstown se glasi
NARODA
KRALJ KAR0L HOČE UVESTI _DIKTATURO
Magda Lupescu je zapustila deželo. — To je bil pogoj armade za po-1 moč. — Vlada bo vojaška.
Bukarešta, Romunska. 25. maja. — Kralj Karol je izravnal pot, da bo napravil svojo deželo kot enajsto diktalDoko državo v Kv-popi.
Da mu je armada jvri tem obljubila .svojo j>oaii<H\ j«- moral privolit i, tla s - i]M)s!ovi ml svoje prijatelji«** prompt- Magde Lu|my3 -ni. ki j<* bila njejrova ficvesta spremJje-valka >4vozi 11 let.
IXi je limgoee uspešno preobraziti vlado, je Magda 1-itipeBcir že r*lpot ovala rz dcželf.
IviTjilj Karol se z vso naglici) pripravlja. <la postavi vojaško vlado, kakor jo j«- ipoKtavil preteklo >o-boto kralj Boris na Bolgarskem.
Zaradi Magde I/irpemru je kralj Karol zapustil ^U"ojo ženo. kraljioo Heleno leta lftUo in se ji» odpove-laJ pircivit-i d<> romuiiske<ra presto- j la ter si jeauadH ime Karol Carai-man.
Totla 7. julija 1030. se je z aero-plaraom pripeljal v Bukarešto ter je mesto svojega sina prlneia Mihaela zato<*de>l prestol.
S edamj e Tata res«-i1 jevo min ist n-stvo bo prisiljeno odstopiti Ln na njegova mesto bo Karol postavil voja.5ko (ministrstvo, ker romunski -narod že dalje »"asa Kaliteva vlado biv-z strank.
BOUVUCI ZATRJUJEJO ZMAGO
La Paz, Bolivija, 25. maja. — Poročila iz vojaškega poveljstva v tiram Oliaeo naznanjajo, da je bilo v bolivij^kern jftrot ioapadu preti trdnjavo ItaUiivian ubitih nad še«st tisoč Paragvajeev in natl 12.000 ran jeui ih.
Sedma paragvajska divizija jo bila po^MjLnoiiKt obkoljena in se je nahajala v najnevarnejšem položa-ju. Bolivije! so t4idi za p le« lil i veliko množino ivojmega materijala.
Asuncion, Paravgaj, 25. maja. Paragvajski vrhovni poveljnik general »Iose Estigamb« naznanja, da doživljajo Bolivijci poraze na vseh krajih ter zanikuje poročane bolivijske zmape.
PAPEŽ HVALI ARTHER1J0
Vatikan, 24. maja. — Papež Pij Xr. je (posredno odobraival vojno pripra rijenost v ttvojeim govoru pred 4000 hMvšinii artilerijskimi vojaki. ki so ibili na zborovanju v Rinili. Rekel je. da artilerij. «V. stoiki marsikaj iznajdejo, kar je v prid človjštvu.
C. BARROW IN BONNIE PARKER _ POKOPANA
Njuna želja, da bi bila skupaj pokopana, ni bila izpolnjena. — Detektivi, ki »o ju ustrelili, bodo dobili $3000.
Dallas, Tex., 25. maja. — Clyde Barrow in Bonnie Packer, ki sty. si bila thv leti svojega zlo«" ruskega življemja zvesta, tovariša, sta bi!a |h> svoj tin žalostnem konen v Lmrisiani pripeljana »v Dallas Lil ležita v različnih |w>grebrtih za vodili.
Pokop;« na lx**ta na ruzlienih kopališeih v razdalji ene milje. Materi obeh sta.-bili jiroti temu. da bi bila položena v skupni girob. Za svojo utemeljitev je rekla Mrs. Parker:
—	(*K-<lt* jo je imel dve 1»^ i. Poglejte. k;ij je nparaivi! iz nje. Sedaj je moja. Xifcdo diruiri nima praviee do nje.
lionnie je pisala svoji materi, ki je eno leto ni videl«, naslednje* pismo :
—	Mati. ne veni. kaj bitna svetu dala, da bi se zopet smela vrniti damo v. Toda ne> gre. šla sem pfedalev. Za ostai vek >Aojejra življenja bi bila za*lovoljiLa s kru-bom in votlo, aiko bi mogla priti domov in život i tako. kot prej.
Polieija v Dallas eeiti plaeilo. ki pra boilo tlobili tb-tektivi. ki so 11-strelili Barrowa m Bonnie Parker, na $3000. Polejr t>e<ra pa je tudi polieija izvedela, da so sorodniki Barrowa in njegove ljubiee oba zavarovali za $.">000.
Barrowo truplo je- bilo preluknjano s 40 kroglami, in tudi Bonnie izgleda kot reset o.
Barrow bo pokopan na ]>okotpa-lišeu v West Dallas. Bonnie pa na ]x»kopališeu Ki-Jitnip. eno miljo prot i j u<rm« pad u.
Barrowo v brat Buek Barrow je bil prk-tl enim letom ustreljen v boju s policisti.
Indianapolis. Ind., 25. maja. — Xa sovtvno strain mesta je bil poslan moea-n oddelek polieisrtov. ko je nok avtomobilist naznanil, da je njegf^v a\-toam*bil jsišik<Hloval nek <lrug avt.nnobil. »v ka.terem je bil nek mož, ki j™ bil potloben Johnu DiMk»g«erjn. Po trčenju je tlrujri a\-tom<»bil taikoj <k1 peljal dalje.
DOLLFUSSNEBO I DOLGO HA VLADI
| Monakovo, Nemčija. 25. maja. j "•iXdlfnssova ivla*la ne more octlr-|/.atii dalje kot štiri mew^-e". je re-|lkel bivši \xxlitelj avstrijskih na-jro«lnHi soerjalistov Alfred Franen-feltl. ki je pre<l »kratkim pobegnil iz ^\i\"strie v Monakovo.
Fraiwufeld pra\ti. da a\"Mtinijski nazijei ne naoueravajo o\-roT<si vlade. 4-ei, da! je to nepotrebno. Rekel je. da je 80 odstotkov avstrij-jske^ra pnebLva.lstiva tna nazijski kstranii.
i
STRELJANJE | NA JAPONSKI ; __KONZULAT j
Japonska vlada priprav-' lja oster protest proti dogodkom ob Amurju. Na meji je prišlo že pogosto do streljanja.
Tokio, Japonska, 25. maja. — Japonski zunanji urad je mazna-nil -ost-ir" protest pri ruski vladi proti obstreljevanju japonskega konzulata v Ilarabovsitu. v bližini inaneukuauske meje.
.Tapoiiskii poskwwk v Moskvi Ta-mekiC-i ta je ziuiliteval od niske vla-de. da propre«"i poaio\titev slienih dogodkov, ki ogrožajo življenje japonskih, i^mst opntkov.
Port m" i la. ki prišla v Tokio, praivijo. da- so 'bili 20. in 21. maja ♦Jdani -Jtireli na japonski kfuvzu-lat.. Krojrlie so zadele v konteitlatu »una^t za knjige in stuo v konzulovi spalnici.
C ene rahli konzul Šiferu isinva-dtt je sporoT-il v Tokio, da sovjetske oblasti trdijo, da so streli prišli iz bojev med ruskimi stražami in da so po nesreT-nean siuraju zadeli konzulcit.
Roka Amur, ki tvori mejo med Sil>irijf» in ^FaTieirkivo, je bila zadnje ease veekrat pc»3ori.V*e stre-lja<nja. ki je poostrilo že tako napete odnosa je meti Japonsko in B-usijo.
Šanghaj, Kitajska, 25. maja. — KitajKka «|>oroeila iz Peipinga naznanjajo. tla je japonski ška-drou aerr»plaiuftnv lHvmbandira>l obstižno ozemlje t>koli ('ineova Ln da je bilo pri t <mi ubitih 1000 mandžur-skib kmetov in porušenih 20 vasi.
Ta napad so Japonci vprizorili, ker se niso hoteli ukloniti j»[W>n-ski zahtevi, da Kitajci izroee o-rožje.
Pt»leg ubitih je bilo tudi ranjenih še mnogo vovje število pre-bi-valst.va. Vee vasi je še v^lno v plamenih.
Činčov, Kitajska, 25. maja. — Kitajski roparji so vjeli skupino A meri kiti ne« »v in zahtevajo za vsakega $-1500 odkupnine.
Amerrkanei. ki so se vozili v treh avtomobilih, in **> uradniki Stand-ird Oil Company, iz New Yorka. so bili odvedeni preti desetimi dnevi 40 milj severovzhodno otl Peipinga.
SOVJETSKI POSLANIK ODPOKLICAN
Berlin, Nemčija. 25. ma a. —
Sovjetski poslanik Leon M. Oin-euk je bil poklican v Moskvo. Za njegovega, nasUvlnika je bil Lme-no\iaci» dostxlanji poslanik v Tur-eiji Jakoh- Sivritz.
Sovjetska vlada nameram diplomatske iapremembe v Tokio. T^ondonu »n mogoee tinla v Pari-
231.
Poslanik riiu-uik ki je bil v Berlinu natl tri leta, se naiha ja v adra-vidmett 'V Karlovih varvh. Tj. 1931 jet sklenil trgovsko pogodbo med Xomueijo in Rusijo.
KOLERA RAZSAJA
NA KITAJSKEM
Hankov, Kitajska, 24. maja. — KoJera, ki se pojaivlja na Kitajskem vsako leto. se je pričela« le-f<M pnerj kot navadno. V bližini Čhmgkjnga je že umrlo 500 ljudi.
- ITALIJA JE PRIPRAVLJENA, -MUSSOLINI
Pol miljona vojakov in fasistov se je poklonilo voditelju. — Velike demonstracije ob obletnici vstopa Italije v vojno.
Rim, Italija, 25. maja. — ' Italija je pripravljena tza v.sak slu-eaj". je n^kel Mnssolini vprieo pol milijona vojakov, ernosrajčnikov I in fašistovsk^ mladuie, ki .-><> se ! zbridi j>je<l palaeo Venezia v sj]>o-mkn na vvrfop Italije v svetovno vojno pred 10 leti. "Italija želi m i r. toda je sedaj pripra vi je,na za v.-^'ik sliu'aj", je zaklical MussMini z balkona ijmlaee. "Ali ste priprat-1 jenivpraša takoj nato. "Da!" je 'bil odgovor iz nt štetih list.
A'ixek slorv«>sn<vt.i ij>a je bila parada lO.OOO elamioiv liarotlne zvtfcce infamteristov preti palaeo Vene-jzia. Pred Mussolini je ni st» defrli-rali in Mussolini jih je pozdravil s fašistovskim. pntedravom. V svojem govoru j«* slavil niihovo zvest t>l»o in »vdanost.
1 V svojem nagovoru na inf.iBite-riste* je rekel Mip&fl^ini: { — Boljše je biti*€i dan lev. kot pa 1(H) dni jagn je. — Te besede so l biLe \~rezane v kamen neke razvaline. ko so se Italijani borili proti Avstrrjeom. Mussolini je rekel, da je ta natpis s^>a*ial ma njihove zastave in iv njihova srca.
Nato je šel Mussolini v eauni-karski .k hib. kjer je za pnedstavo imel dvoboj na sablje z svojim državnim (tajnikom.
V mlmlt miško f;t>istovsko organizacijo Balilla je bilo sprejetih 120.270 deekov od 8 do 14 let v orgamzaeijo an-a nt gardistov v starosti otl 14 <lo 18 let pa 191.853.
SALVADOR ZAGOVARJA PRIZNANJE
San Salvador* El Salvador, 25.
maja:. — Salvadoraki zunanji minister Migiied Airwgel Araujo je zagovarjal sahtatlorsko priznanje Manenkuo ter ne veruje poročilom. da br bil El Salvador zaradi tega izkljmVn iz Lige narodov, j Ara njo jo rekel, <la je nova ' maoDdžirrskai država s tem. da je . zatkxsrt iia: tekom dveh let metliia-rn»dnini postatvarm. zaslužila, da j«» | druge države priznajo. Vhda El jSalvadorja za\-zema stVjY-e. da morajo prijateljske zvtiv biti w.-d p-semi "ei^lizArannni državami.
| Ijica Viktorija -doseči pri papežu ratzveljavljenje svojega zakona, I kot Hmešno. Po cerk veni postavi more biti kaJk zakon razveljavljen samo na potllagi težkih otkoLšein, k at ec uh pa pri kraljen dvojici nk Vatikanski krogi zatrjujejo, da je iniel ikralj Alfonso maslo v "najbolj katoliiivo wlieanatvo" in da je bil vetlno z\est sin katoliška ewkvo, l7»to mu ni mogoče zaupa^ ti, da bi gojil take misli, _ _
VLADA JE ZAVRNILA FORDOVO PONUDBO ZA 1000 AVTOMOBILOV
WASHINGTON, D. C.. 25. maja. — Najvišje sodišče za District of Columbia je odločilo proti Henryju Fordu, ki nasprotuje NRA pravilniku ter je s tem privedlo NRA v oster spor z izdelovalcem avtomobilov v Detroitu.
! Sodnik Daniel W. OT>onoghue je razsodil, tla 'zve-ziiih depart meai-tov nr mogoče prisiliti, da sprej-mejo i[k>nudbo Xorthwst Motor komjKiiuije iz Bethestla, Aid., ki je zastopnica Konl Motor C'onii>any.
Fortnl ni nikdar poilpkial NHw\ praiviljiika za avtomobilsko imlu-sitrijo iui ni iiiati prfztuaJ svoje ob-veznusti do zvezne postave, totla v svojih tovarnah »se je držal zveznih predpisov in »zahtev, ali pa so bili nj*»«rovi jx>goji š«' bt>ljsi. : Po odreilbi predsethiika !Roas*^-velta pred dvema mesecema je do« vtiljeno vladnim departmient/vm dajali awwoeila samo tvrdkam, ki
poil-pLsa!t"XH A pravilnik. Vsled t^'jra je gen<*ralni iia«I '.oniik J. K, ^IiH.'art, prejšnji teden odloeil. tla I se ne sprejme Fordova ponudba za naikup to»vornili avtondiilov. | i Sodnik CDomoghue je izrekel naslednjo razsmlbo: j — XK-A je p<>.stav:i. ki daje pm^dsedniku veliko oblast. ' — Neumestno bi bilo. ako bi bil predsednik prisiljen sklepati kup-eij»- s tvrdko. ne glede na tt». kako bogata in mogoena je. ako se družba ne drži zveane p^tave in se upira »postavo izpolnjevat i. Neumestno bi bilo, ako bi vlada imela kake kupčije z družbo, ki na-1 sprotuje postaivi za narodno k-bolj-anje.	j
j Ronmlena eena Xortilwvesrt Mtv-(tor Company«! 1000 tovornih avtomobil v je bila najnižja meti jvsomi ponudniki, toda ponudba jej I bila zavrnjena, ker Fordova to-1 varna ne izdeluje avtomobilov poti j XRA pravilnikom.
ALFONSO SE j HOČE LOČITI
Njegova okolica pravi, da to poročilo ni brez podlage. — Vatikan označuje vest za smešno.
Madrid. Španska, 25. maja. — last "I/a Libelrtad*, prinaša iporo-eilo iz Franeije, da namerava biv-tfi španski k rasi j Alfonso XIII. do-seei -nazveljavo zakona s kraljieo Viktorijo.
List UE1 ist»i" objavljal i»oiVM'ilo j iz Pariza, da bo Alfoneov sin Jusin 'kratkem naznanil svojo izaj»ko z
I najmlajšo hčerjo italijanske kraljeve divojiee i>rnu»ets>t» Marijo.
Pariz, Francija, 2."». maja. — Kot prarvijo krogi, ki so bliau krta-lja Alfonza ru kralji Viktorije, porovilo iz Pariza. <la bo Alfonso skuhal pri pape>žu dosegi razveljavi jen je svojejra zakona s kraljico Viktorijo, ni brez vsake ]>od-iage.
Veajdar »pa v tem oeiru kralj še ni napravil nobenega koraka, ker se boji. da bi to škodovalo njegovim upanjem zopet, kdaj zasesti s|>ainski prestol. Ako pa ibi se kralj odločil, da se odpove pnaviei do španskega prestola v prilog svojega sina .Tnana, tenia j bo preti loži! svojo >prošnjx> papežu.
I Vatikan, 25. maja. — Katoliški prelati otenaAtjejo porodilo, da nameravata kralj Alfonso in -kra-
— Od vas zahtevamo izjavo, da ne boste mobilizirali narodne garde, ko bodo prihodnji mesec jeklarji zastavkali.
MINNEAPOLIS, Minn., 25. maja. — Governer Olson je sporočil danes, da je bil načrt okrajne delavske komisije za uravnavo stavke šoferjev v bistvu izpremenjen in da ga bodo štrajkarji brez dvo-ma sprejeli. Z njim so tudi delodajalci zadovoljni. ; V mestu vlada mir.
ODA"
MEW YORK. SATURDAY, MAY 26, 1934
THE LARGEST 8L0V&KE DAILY inU.&A.

GIm Naroda"
Owned and Published by WUfm«C PUBLISHING COMPANY
.(A Corporation)
L. Benedlk. Trema.
Place o t tU W. Utk
of the corporation and addreaae* of above officers:
of Manhattan, New lark City. N. Y.
"GLAS NARODA" (Voice af the Pea^le)
Every Day Except Sundays and Holidays
Ca celo leto velja aa Ameriko in
Kanado ....................$6.00
la pol leta....................$3.00
La Četrt leta ..•«..*...•*••«.•• $1.00
Za New York za celo leto
Za pol leta .............
Za luozemstvo za celo leto Za pol leta..............
$7.00 .. $3.00 $7.00 .. $3.00
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
-QUa JNaroda" lahaja raakl dan lsvzemfii nedelj In praznikov._ ___
Dopisi brea podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli iMiAlljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tndl prejinje bi vallfiče naznani, da bi tre je najdemo naslovnika. HLAS NARODA", 21$ W. X$th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878

Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM [1
NAKRATKO N A DOPISNICI 1 i SPOKOCE SLOVENSKE NOVI- !
CE IZ NASELBINE.
—	V Elizabeth. X. J.. j<> dne M. maju umrl tir. Viktor Mravlajr. star 8f> l«>t in doma iz GraiU-n na Siaji»t.sk«*in. Mož > živel v Ameriki <*ez 00 K-t ki	K>ti bil ve.'krat iztroJ jen Ka župana vtem iiNVwt:i. Dr. Mnevlajr j<« študiral v Manihoru in Olju it zdravniško diplomo ji> dobil na Dunaju. (!o-v«!i r! j ■ dtibrn slovenski in naš»» ljn li je pni-! rad. liil > napredkih naborov in t.b volitvah na-ca zanj ^kitsovali tudi sovija-livti.
—	24. maja ,k> .bil v a-vtonu/bil-skt kolrziji \i (Mevelainlii ubit 2:1. letni Krati k -V ki mar. stanuj**" na South .Miles lid. v predmestju T »hI ford. I'«: inuoiu .sodri" je- Vidmar na« rojak. Vidmiar je bil v kolrziji vržm r/. avtomobila na er;-Jtmi t laik t+r m j » prebil lobanjo. Ko je bil pripeljan v St. T/iike'.s bolnico, je bil /,♦> m rtov. 1 »e-rii-k1 liesid. star .">1 let. ki je vozi! dmpri avto. trdi. da je V rti m ar zakrivil nesr ker autrvmnbia ni usla-vil. :k<> je privozil it'.- >.iran.vke ulice.
—	"24. maja se je 12-!etni Rclbe-ri Miih-eVieb v OleveLanrlu. podal v klet. kjer ura je soilrsni'■:>. pri nrur jV tako ne^rr-timo padel, da t-i ,jtf ijiVinril vrat in je bi! na mestu mrtev. Pt^klieana je bila- policija i iai mošt vo rešilne ■požarne- obrambe. iki je trudilo, da bi mu re-t \lo življenje. itoila }>< ibila v«a ijm*-mo'* zaman. Ponesrečeni d.-ček je bil rojen v Cleveland1«, kjer zapušča /.a'hijove sta riše im brsta tor veliko sorodnikov.
—	Ppf^rtklo npdeiljo popoldne je podal vXorthfkdd. Ohio, mladi j Victor Ktemberirer {rlcda-t -binseball j ijrro. Stal jc LUzii ijsnalc«. ki j1 I Udarjal z-batom, ko je i»r:ik'ii barf r-murtnrvil iz rok in narai.nnsi Vik-j tor ju pod nos. <la mu je prebili } pronnjo .ustnieo. Taikoj so jra <nlpe. 1ljali v bližnjo .bo'mri-o. kjer j»» nio-
»,;a! narediti :zdnfvmk *.<d—in šmtv
—	'Pretekli ponedeljek je poli-ei.Ni inasH my ee^ti- izmnaj nn-sta. v bližini L-niwrene.« Ave. v Ohrcajro, TU., staro žensiko. -ki je omed d -In vsled jrladll. Odpidjali so jo v De* PVtines Kmerjrenev bolnišnico in ko je prršh k ->*ebi. je rekla, da sr piTe Ai:>a Slob^vdnik Š!i stara j - 8C bit. (on-ori j;::kt> ,-labo angrleško.
Peter Zgaga
JACOB RUPPERT'S BEER
"MELLOW WITH AGE"
PROBLEMI PRISELJENCA |
C. C. C. taborišča.
Vprašanje-: AH bodo zopet re-krutmil.i za C. C. C. taljoriičvi (4'i-vilian Consje-rvuition Camps) ! Ka-Vw> wrfarovt aahtevajot?
< Ul"rovor: Pri»"akui>j»e notvo krutiramje dne 11. julija 19:14. Mladi ljudje v starosti med 18. in letom, ki m> tlobicpiu nwyrai^x1-<ra iziwieaja in zdravi. nezi:»;wjeleni in neporoieenr. se lahko vpi"1 jo zi šetvt ln^tN-ev. Pre*lnost imajo « katerih najbližji sorodniki <l< bivajo javino podpoiro (rc!ii^f) 'm ki so voljni odkairati del sv(nj.,» plcs^-e K" k<u-ist svoji drutžnii.
Sedanje pristojbine za naturalizacijo.
Vrašanje: Ali je res. da so znižali (pristojbine za t ura lizai- i jo f
Gdsrovor: !>•!. Začenši od 21. aprila so bile ipristojbine z.-iižane za p(.!ov'ne<>. pa tudi oa ve-e. Od tedaj "jirvi pai:>ir" st-aaie sj?2.50. Spri-oerjvb» o »pribodii. ki- jra nwvra dobiti iprosi-lee wai "prvi papk-" rn katero pristojbino tr. :h:i priložili k, prošnji za "prvi-ijwpir'*. stane iu-di -1*2.Za "drujri papir" treba plaeati sfco.OO. Drnfrc n-atural ci»*«ske priist<*ibin*'. knt ona. za prepis "prve«ra" i"i ^Mniirejra pnpir-ja" (od -tlO na $1) «n za spričevalo dnrivatinmepa državljanstvi (fkI -tlO na $o). s.-> bile ti^li znat-n-o znižane.
Inozemci, ki so padli na breme javnega dobrodelstva.
Vtprašadi je: Kaj se zarodi, a ko pritv.djenie, ki ni ameriški držac-priseljenee, ki ni amonnški tlržiiv-ntorai dobiti brezplačno oeilri'bo v javni .bolnišnici? AJi ^u tleporti-rajo i?
j Odgovor; Inozemee. ki je v Zdr. državalh V( e kot p t let, in-e more biiti dejxyrt ina rn. a.ko poistane 4*]»ti-b'ih.4 eae-fje". .t j., a ko n » yijyrejel
breripdavuo o<krlx» v bohiišiikd. Akopani »»»pet let v te j deželi, ji | v t-a.ke.rn Khrčtaju pttd vr/.eji dejM«--tax;ijr, raciji ako mort* do"ka«ati. da 'bolezen j«* začela, -cnlka-r j i»• I ^>ripib.-čen v Z«lritže»ne držaue. Z druffimi beNCilanio, ako mora ixI v bo'inisnieo radi pljučnice, z'oin-jij'-n-«* kost; air m-Aesur sli«*-iicjra. 1110-j re brez t4tnab.tr sprejeli prosto o-[skrbo. Druga, stvar pa jc, ako tr-jpi ia ttvni bokimi. tuberkulozi ali kaki drugi bolozni. ^vri kaier*i kal bolezni je u1<e*gnii ob^t-<*jati že pr»yl pR-ibodofm v Ameriko.
Predsedniška pravica veta.
Vprašam je: Ali ko v<vkrat zjro-»li. »lapretLscikiik «xlncka sv<»j }>od-]>Ls zakonskemu preHllojru, ki ga je konprres s|wv»-j<'l ?
Od$rovwr: Xe kolikokrat, -koli. kor se »lr. V osmih letrb je predsednik Wilson vetip=il le 33 zakon-Mkih predlogov. Prt^Lsednik Ilard-ing je vdiral ;"». ('oolidge 20 in IliKA-i-r 20 "ibiiW. Desednj je predsednik Tioosev-Ht vetiral le en zakonski prediog.
| Pokojnine tnierodnih vladnih uradnikov.
Vprašanje: Tli I sem v K^štiii službi mnogo Ke.f. Sel sem fieclaij v pokoj radi stamvti in dobivam
IMMizijo. JJad pa bi • povrnil! v siaii kiraj, kjer bi z penzijo lažje živel. Zna.ru pa, d<f r>o 2 letih bivanja v sla.reni kraju, utegnem /.gid;-:Ji svoje ame-ri.ško državljanstvo. Ali 'l>i ted-aj zgubil tudi ]wn-zijo.'
fMgovor: Ni nikakfga eakona a!i n«ii!^sll><'. na podlagi kat.. re bi kd-ft uw>gel zgu-tiii i'penzijo. do kater«* ima praivic-o po zaAto«n.U'. J>1-vanye v inozemstvu in i-/eb> zguba anitrisk.ga državljanstva nima iti-kakega \«p!iva na pen/.ijo.
Najvišja odškodnina za smrt delavca v New Yorkit.
VUvrai-ttinje: Xekdo, ki je bi'val v New Yorku. je unu l vsled nezgode <na delti. ZauMil je ženo in tri olmfk«*. Koliko kompe-nmieije sme »imžrnui priea'k-iivat i !
< Ugrovor: Ob b.mrtnih n -»igoda<h v državi New York se družini pla-«"••!!" f!-lško<hiiun po gotovem na-ertu. Vd'.va dobri;« l-t+.b-nska plavila do smrti ali «h> zo»pctne jhi-roke.
Ned o'H ni otroci »bi vajo tedensko koiifp t:/ icijo. dokler /niso IS let stari. Skupna vsota teh tedenskih plačil ne sane ]>resega1 i dve t ret in i p<n'p:-et"-ne«a zaslužka •■,»<►-kujnika. Naj vi ^j t plačila za vt-o »Iružino pa	na mesce.
Prebivalstvo sveta.
Vprašanje: Koliko je ljudi na svetu? Kako raste prebivalstvo
^Mgovo-r: Mednarodmi Ma-.tistič-ni zavmd l.i'r«1 narodov ceni. da je bilo let-i lJKiO več kot <lu atis«H*- milijonov ljudi na svetu. Od teh je bilo ;■■:» kontinent/ih : Azija: 950 milijon v. K\-th]mi ooO. vsa Ameri-ka 230. Afrika 150. Avstralija 7 mi'ijonov. Približno lfiO.OOO ljudi se rodi v.sa k da n in 100.000 j Hi umi'.*. Xa tak način prebiva'stro ^vptta raste	lelo rr^i IS mili-
jonov ljudi.
FU*.
t ar oči te /te na 11 (i LAS KARO D A".
največji sl-ovenski dnevnik v
Združenih državah
___ NAJNOVEJŠE POLICIJSKE KARE
P<J .nekaterih anueriSkih nw>?t>h so uve<lli poliei.'r<;ke kare. iki imajo brezžično oddajno 'in; Hpnejemuio ipo«tajo. tako da more »hrti policist v ueppbstaneon stiku s polieijsikmi glai\ uiui stanom.
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
KNOL1SIT SLOVENK READER 8TANE Ft A M O
$2
Naročite ga prt —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 WEST 18th STREET MEW YORK CITY
jmiiiirn
fn-iminy
s
^pomladanski Skupni Izleti:
BERENGARIA, 16. junija v Cherbourg
Karta do Ljubljane $119.24; za tya in nazaj $206.50
ILE DE FRANCE, 26. maja v Havre Karta do Ljubljane $117.54; za tja in nazaj $206.50
FRANCONIA, 1. junija v Havre
Karta do Ljnbljane $105.04; za tja in nazaj $190.—
Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takdS priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh -vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj za navodila na:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street	New York. N. Y.
iu,uin«Hmiuiii»f»uiiiMH
■Ullliiillllb^llJ...,,^
NE HVALI DNEVA PRED VEČEROM.
To jt» uploMiKfZiian .slorvcaiski pr«>-»ovor. ki se ko neš1et«ki«tt i/,-tai2ftl. tla \>>ehiije globoko resnico. Pregovor je rcxim-en. ne s;iim» <v :k«;k>r«ionu.	pa tudi v prene-
senem pmneiMi bestxle. iX«ilctlaii- u«1 rtH-i; — ]x>k1>iio v N'mv S'orku n«1. dopoblne ali Ine: — IVctsiveto. dann»s je q>;i Icji dan! Par ur potom, ko boš t. vso ^igruriiOLstjo izrrtkel Im-jvO^Ip. .m? Ih> vlilo kakor rz škafa.
Zavni m«primer eitaiti knjigo ali ronTai:i. ki ti tja do srede stivšno citati obeta. Z vesel-j-em čitaš da-Ijp. Klednjiv ]ia zn.koln^š. ker s.(> ti konce. tak.» žakistno slpakodra.
To naj b«> uvod. seda i <na k wtirari.
l*red leti je bila prišla v na;e kraj eiwlovito lepjk dc(k!ina. l*a ni bila samo lepa. Tudi prijazna in i sjiiilj<t:nai j<> hi'ji. da malo takih.
M-o"ki mi lazili za njo po<inevi in poncM-i.
Pppa pri vinskem mmIu nima toliko m us te. kot jo imiela <»na lice v.
T74f:-Iji. kinHsIki fantje, .vf icu-na.rji in uradniki — vse se je po-teprovalo za njeno milost in n iklo-njcrrost. liajc cclo .pobožni trosprd ka-piau ni jrle^lat v t!a. k jc šumela mimo njepra.
N'< kep-a dne j » pa prehle te-!a hi začela v- neti. iNi inbiilo ^-to. ko je (Mivila krepke»a fantjča.
Takr;«*f nc je j> i vnela vfijftlni — kdo jc oče? Jlndo j^ bilo. kci- ni hotel nikdo njenih brezštevilnih oho^t- valeev ovettovstva pritnurvti.
Z;r tak sMr'-aj .i-1- pa sodnija na raiTipidajfO. hi ki« t* re«"e žeinsk a prc<l Modnij«». li-t<i «bwlja.
Mlada m iti j * š'a i'i pr;čala ter ,sr\"ojc ipri'-e^injc s prLsejro r-dila. da je najbogatejši možak v mestu nj-cucira otroka.
Možak je bil tako neka-ko pri |>et.de?etih letih.,ime!' v» mlado srce. dfflrirja pa kaikor peeka. In še vdovec je liil tpovrftfrsya.
Pokoril fic je sodnikovi s%naw>d-bi. vdal se je v .bfižjo v*>ljo t<'r kji-«V1 plaeiivatii. da je bil črn.
Nezakonski oče je moral skrbeti za otroka do petinajst.-jja leta. Materi j<» bilo »hudo in težko, dokler pa ni spravila iz plenit" i.-i mokm-te. Petem ji je i Jo lai i".
Ore je imel .nasi svojt'^a ])o1.om-ca. nit.i na onLse! nni [>a ni pris'o. d i bi porodil z zaipoljauim de-kk4e.ni. Kaje ji je plačeval. Za denar mu ni bilo toliko kakor za sramoto.
X<>. nji je bilo vseeno, sjimo da ie \-Bs»k mesec dobiha. kar ji jc flo po postavi.
'Nabavila j*1 lepo stanovanje in dosti i spi h oblek". Moške kom-panije ji pa seveda tttdi ni manjkalo.
Slo je leto za letom. On ji je v:sa'k mesec nnlno »pošiljal in na-zadnje že n-yko čakal, kdaj bo minilo petanj-t let. da 'bo konec t-^ra hirde«r;i tin sramotne«?! da v-ka.
Pant je rastel m se lepo <r;nzvi-jnl.
Življenje je mirno ]>oteka!o svojo pot.
Slednjič ko se lefa dopolnila : fant je bil star mesec manj -kot )W-»ia.}Nt l"t. 'Xnzakon.sk i oče se je tr!o-boko oddahnil.
Nit ulici je srečal svojega otroka. pova.bil »a je v hišo ter jra d«»-bro (popontiK
SSe«dnjič je spravil pur bankov-eov v koverto in jih	sinn
redenč-:
—	Na. to nexi maiteri. In povej ji. d« je to zadnji denar, ki «»a je dobila od mene.
Nekoliko ^e je zamislil iai zloli-no ma daljeva 1:
—	Tn 'ko ji 'boš povedal, da je to TitiHlnje pJočilo. _>o natančno o-}M,zuj. če ko kaj debelo pogledala.
Fant je nes*-l nmteri denar ini ji ^»ovedal :
—	Oče je rek«^. je io-aatlnje piačiilo.
—	In k<fj je še rekel? — «ra j-.1! zvedavo Mprašabi.
—	Rekel je. nni natančno pazim. če bos kaj debelo po^Vedala.
Ona pa se je na m; o-ljtc tTttikivi-hotahi, fjpravrhi ba nkov<^e in nair»»-
ci-'ta fant'M :
—	Z<l;i.i pa pojili -k njmu n\ mm r 'ci. da se mu lepo zali val wi veri d«n-ar. ki tni tra je dal v -pet-najsAih l^tih. Pa se to ran r^t*i. da Id nisi njegov sin. Tn ko mu boš to ipoAWIal. pra natančno poglej. Tin mi pridi povedat, če bo kaj debelo pogledal .. .	^
NEMŠKA ČISTOKRVNOST
Iiaicsodho. ki jo je izreklo nem-»ko mpnr\nio srndišče jriede name-ra"\-;»ne poroke čist-okrvii-e Nemke z tnekini Zidom, je niorala pr«se-n»"titr tudi najpopolnejšega Hi-tlcr-jevep-a -prustaša.
"Frankfurter Voiiksblaitt" namreč jH>roča o tej-k*« zgodbi:
Iz razmerja n>?d neko Nemko i in 19-letiihn Zidom s>e je rodil' o-trok. Zid Im se bil rad poročil z Nenuko in tako ijcpravil stot-jesni greh, (kolikor je bilo v njegovih močeh; otrokta bi ta.ko tmli qxw.a-kon-ilL Kailar je šlo za nvUidoUtf-1 ne«ra munskegadrža»rljana ki bi se rad poroči! z nemško državljanko, so prej uposi\nia! s*k1 išča vtvclej pri-ivtaJa na takšno j>orv>ko pač zato, da bi (rtrnk >pred svetom <lobil za-konsikega <n"eta. Tmla wkIhsiV 1JT. kraljestva* ni bilo ti»ga mincnija. Raizsodilo j tako le :
Ci'-itokrvna Nemka rn Zid se niti v tem pnimeru ne sineta |>o^r«i-čito! Sodišče je bilo mnenja. <l-i bi ravnalo i;.r»o£l svoji dolžn-osti. aik;» bi dorrolilo takšcii' zakotn med arijcem m sfmritonj Sam priznava v nwdrvaeiji razsodbe. da je njegova raiasodba «trd-J. T«wla- nezakonska mati bi bila morala vedeti. da jc zaikon m*-d pravimi Nemkami in Zi<l> v iNemčiji prejxtve-dan. Za svojo laltkomvjeLnost naj z d: i j trpi. boljšega i:vi zaslužila — ugotatvljai fiodišv!^! ^Nrti otrok ni bil vreden n-miilj»-nja. Sodišče namreč ]»rihaja -do zaključka. <la je usoda otroka nsihuda. toda v igri so interesi velikega nem-'kega na-rod«. za čigar blaginjo je bi!' vr-<lan zaikon. ki p rej>o vedi i p<v »>-ko med Nemikami ZHi. Tem interesom je treba dati iprednest pred mteiwn" otroka samega. V na-s'protnrm primeru- bi sodišče dajalo pntirho "rn nastala bi ,rtev.-r.">-lni*tt, da bi prišlo nn svet še več batstardov. Država, ki ,k> rv tem prhnern predstavlja sodišče, mora to kar najodločinejše odkloniti>.
Tako razsodba. Kdo bi mislil, da so-v Hit Vr je vi iNemčiji v letu 1034 po Kni-stnsu že tako daleč?!
TRETJA STRANKA
Ort časa do časa se pojavlja in tudi sedaj se je pojavil klie po tretji stranki ki hi imela vse prednosti in vse vrline ter irobenih napak obeh starih strank, ki se pri vsakih volitvah potezala za prvenstvo.
Ivakor vsi sli eni kliei. tudi ta jjojavlja s Zapada. TVrjxvt so ga dvignili v državi Wisconsin jiristaši La Fol-letta.
La Folletovi pristaši s-o seveda jki imenu republikanci.' toda s-taroverski republikanci, kot je naprimer senator Heed iz Pennsvlvanije, bi jih najraje označili za so<'ijali-ste, komuniste, boljševike in bogvedi za kaj vse.
Ta nova stranka, ki je bila pred. par tedni ustanovi je-1 na, ima i*to temeljno napako, kot so jo imele vse tretje | stranke, ustanovljene v onem delu dežele.
Vse so nosile ime "farmersko - delavske stranke" in j so se smatrale za zelo napredne.
In so bile res napredne, v kolikor je prišel farmer vpo- j £tev. Z delavcem je bilo pa drugače, 111 baš zast ran tega se je vsaka tretja stranka izjalovila.
Ko farmerju slaba prede, postane "nulikalen". Tega izraza se seveda ne sme vzeti preveč dobesedno, kajti farmer se vedno sma-tra za največjo ojioro države, dokler mu' gredo kongesniki na roko. Ko mu pa enkat obrnejo hrbet, postane "radikalen".
In ko postane "radikalen", se spomni fabriškega delavca, kateremu tudi ni z rožicami postlano. Pozove ga, naj se mu pridruži v pravičnem boju in naj obenem s far-merjem zahteva svoje pravice. Te skupne fronte se kon-| grešniki preplašijo, in farmer običajno dobi, kar zahteva.
Včasi je pa baš narobe. Zgodi se namreč, da se začne delavec, boriti za svoje pravice. AJi mu farmer (s tem ne mislimo fannerjev tujezemskega Lavo r a) ali mu torej farmer istotako nesebično pomaga kot je pomagal delavec njemu f
Le v redkih slučajih ali pa sploh Jie.
Farmer se naenkrat začne zavedati, da je navzlic svo-3?m križem in težavam le posestnik in lastnik zemlje, do-&m je fabriški delavec čisto navaden proletarec, kateri s vtrajki draži potrebščine, ki jih mora farmer kupovati, in da je fabriški delavec tisti faktor, ki ob vsaki priliki ruši adi pa skuša rušiti temelje republike.
Nekateri farmerji, ki se smatrajo z it stoprocentne 'Amerikance in vsakega človeka, ki ni imel sreče, da bi bil rojen v Ameriki, prezirljivo postrani gledajo, prav radi vidijo, da jim v stiski priskoči fabriški delavec na' pomoč. jK.o je pa treba delavcu pomoč vrniti, ga nočejo požirati.
Baš to je vzrok, da so se doslej izjalovili še vsi poskusi za ustanovitev zares močne delavsko-farmerske stranke.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO	¥ ITALIJO
trn %IM .......... Dili.	Za $ 9.25-------------------Lir 100
$ .......... Din. »0 »» $ 17.90 ......._____Ur 200
$ 7.25 .......... Dta. S«0	»• $ 44 —____________Ur 500
fILTS .......... Din. Nt » S 87.50 ...................Ur 1000
$32.79 .......... »a. MtO	" $174 — ---------------- Ltr J000
mmm BE CEVK SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE
cene podvržene spremembi gori ali doli
S* topla f lin večjih nokn kot xgor&j navedeno, bodIM ▼ dUkarfib \	Ali lirah dovoljujemo ie bolje pogoj«.
CCriiAOlLA v AMERIŠKIM doumih sa	JSjOO monte poaUtl- t 5.78
»• 110.00 » " —mM
« " 911J00 " "--
a no op »>	•• .fii__
>• nt« " " ____J4IJI
MjOO	" ..<hmJ9140
mjeusk «oM v itnm kraja tpgtočUo v 4olar]m.
Jfajoa aafcaalla iavzftajeno po Gable Letter sa petetojbino ti —
SIXXVEN1C PUBLISHING COMPANY
"CUs Na r od m*9 E Miš WMMT Wk 0TMMMX	fiWW JOBK, E. T.
mmm <*m im» im mu n u . i ■ n^j ■ m ■ .. .
"O LAS NARODA"
NEW YORK. SATURDAY, MAY 26, 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY fal U. S. X.
A. S F. SUE:
DOBER NASVET BOLJŠI KOT ZLATO
1»«i4mt u:i-<ri'i ji' lM.ljši kot zlato. Miil l»isuii. ki siuo jili i«-»*jfli, jf eno o»l Mr. Joint Aluruik. Jlrilliaut. O-, ki i»i-: "Tu jo živel lun/- ki je- žr liniji tri»«*l na žeh«leiiein neretlu. Poskusil je ra>.lieiiii zdravila, tmln l»rt-z iis|M'lm. Svi-t«»val sem mu naj iM»skusi
TR1NERJEV0 GRENKO VINO
in kinalu j«' 1 >i 1 pri liajlmljSem Jttlniv-
ju." V o*ui ni lira v lih" eiulnejra. Se-
•lej, kadar je »manjkalo kako jzu. "Pomisli, za tega satana l>i se j se senco |K*1 žarečo belino pni o- starina Trinerjevepi iirenke^a vina je
že izplačalo!"	I paril. Xa njegov "Valgame Dios!" i*i»ruu.-»- da nikoli ne raz.H-ara v
M t* Norton se je^lKlll. SlHHlnja'so se vsi ,H*rle<H in vsi revolverji siu«.ju žel.Mir-n^ ner^la iK.srtju« pri
i	slaliein teku «lo jedi. zain-ki. plinu, ni
eeljiust mu je pifdla maloj. Potem Minkoma okreniU v eno smer. v >1(l<:Slli	Vri Vseh l.kan.ar-
pa se je veselo naškrebil.	j naslednjem trenotku je orjaški po- jn,. jos!. Triner Cm-noratioa. l.'CUi S.
Vražje germatisko pleme, kako jšastni -t ni i» prem'kkl plaanene, nad .Ashland Ave., chh-agn. lit. <Adv. i
-te iznajdljivi!" je dejal smeje se satansko razprtim žrelom so se
iti zakoračil ]>rrti avtomobilu. (klrnsko svetile 't/Iaiziie oei. ognwune
Woerenhacli je tudi ostaJim v .'lopataste nojre so delovale. Z ne-
OKLEP V OGNJU
v»
»irinče. se je llaHtiftno rotil. <l.i te. ga iti .napravil nihče drugi ko ja-eare — ainaconski krokodil. A kako tfaj bi prišel ta v KI (»iromo* Ali liisra.i trli tu ž<* sredi cOvilrza-eijeM»«il žele^ivieaiui in bet/uiski-lui e»st. mi. dale«" od rok in lagim? Saj je bila že eel o večnost, od'kar so tu utb/li zmlnjoga klavrnega plazivra. MeXortx.n in don Antoni. > M a se zato poesmeh ovala. češ. da vidi l»n>tiano o liolroii dnevu l:e!i« miši in plazivee. Zakaj Itastu-no je bil največji p5jauee med Ma-naosoni in io Trmid>ftanoni.
Zdaj if»a je v na-eEhini um >1 leni-ln vse p«»sniehovvinje.
Knrn'i se Chirawii > i nova ni>4a vrnila domov; in ko *o ju šli davi možje i^kat. je PaMa. starega rsitai-ea gumija, sredi eeste n ipiidol kro-kodil in ga raznima ril. Sestradani plazivee j«' bil do sest metrov dolg !-n s-" je z bLLvko\-ito naglieo pojavil in zoper izginil. In to v blatnem bajerju na ovinku.
AleXortoti. t *rovee. in dum A.n-iboko zag-;*L«»l in šinil kvišku. V j*ir loiiio, župan. st«i <idi-eveaiela. ko so'trenotkih he j<» valil ogromen o-pt nesli v skladišče itruplo starega gnjen jezik <wl -brega do brega; črn iskalca gumija. Pablovo desno »te- m se je grmadil nebo kakor
DVE SIROTI
Spisal A, D. ENNERY
štirih stavkib jmjasnil svoj luičrt. Kajpanla p<trebuje tudi krokodil zraka, nasprotno pa ne ljubi svetlobe.
Au-glež se je kinalu v mid in pri-•j>eljal nli tovornem i^vtoniobilu nekaj sodov boncina in petroleja. Petrolej "•ari namriv dlje.
Odprli so sode in spustili močno dišečo teko«"1 i n r> aia bajer. I>obro, da ta iri bil velik. Kmatu ga je prekrila debela olijiKita plast.
Xiizaduje if vrgel dom Antonio na jvovr.šsno goirT-e ijM^ieno.
Zelo in'-inkuvit >prizor. Wi so se pomaknili nazaj, 'ko se je phemen plazil po površini, nato >.<* pa glo-
verjetno brzino j«' prihajala poša-t ]>r<,ti nam; ž<* pL so tu li treščile puške iji revolverji so boiwiali po črnozelenem oklepu Krokodil se je sopihaje prevrnil in obležal; umazano belo se je svetil trebuh.
Iz Jugoslavije.
Zmagoslavno so strelci. Doni Antonio
Berač, ki ima pet hiš.
PhmI okrožnim sodiščem v Sarajevu .se je zsiigovarjal berač približki!i Jlanudija Ilir ijanivoč. ki ima konce pil- lijiT'. Murž je slep, lik. slepoto j<* iz-fike porinil v gor<s"i vrat, iz katere, koriš.^al. da je naberaeil eefo pre-ga j.- prih.ijinl estuden .-mrad. Meni moženje. Zaradi berač-enija ie bil Ktiašnimi ri«neniini zobmi je tekla že sesrknrt kai/Jnuvau. kri. iz in t nega <fklepa se j<» kadilo. Hastiano jc> škreber se plju- Katica Dejanovič obsojena na pet nil na mrhovino.
In zdaj šele s
je začelo pravo
iz pekIe.iL-ketra dimnika. Saj«* .s<i v>ipai!e,
PorOgljivo so gledali možje v u-ir etni ognjenik. Zdelo se je. kaker da bi ognjeno morje lelulelo v zra-
čno je viwlo samo šf na kiti in revolver z desetimi naboji je klavrno l»:u«fljal na n.uzeefedranem pasu. Še pred trvmi uram i je bil stslel tamle na sodu in pri|>ovedoval o štirindvajseterih načintli smrti s katerimi se mora v svojenn pokli-eu \.s.ak dan rrteijiati. Iavk na krokodile mu je zdel kakor dobra šala. Zdaj je pa -ležal <wida in kri je euHjala krog njega.
Iliustiano je divje mtdial z r»>ka mi in se priilnšal. da je moralo zanesti krokodila v El Girovio ead-nji povodu j i. Pa to zdaj ni nikogar zanimalo. Od t|wnoflnji je bilo že dolgo. Vsa vtvar j«« bila neumlji-va.
MeXorton je molče st<^jiil za pre-erajo in prinew-l tri ttv.ke puške. I*no je vzel dom Antonio, (t*ugo njegm-i trgovki tovariš Woren- kri'jAilt Presledkih je prihajal kro-Uieh. Ko je župana minil pn i ko<liI ,ia v,h : »J^ovo žrelo je gro-htrali. j,- zaf-ol .preklinjati, da se ie /iin 1,1	t>i;';l1 '^petljeni
'te* n j delal. Pomagal mu je Dieo-'o.	'|K)v-rSini. X;hče pa ni .stre-
najstamjsi pok H en i tovariš nesreč- 1-iaL IIot<,li M> ll"},iti ,,a suh<1-neg;i 1'ab'a; pri tem je njihal z SU^rlnjič je bilo tako daJee. P»a-zloinljeno roko! Zver ga je bila na .stiano, ki je bil vidno <vbdarjen s
l egu v boif-r opazila z repom. Dni- 4"utom ^ *<>, ^ plazečo gi so nabijali revolverje.	j _
'preseneeejije.
let ječe.
Te dni i je bil v Xovom Sadu jzak-lju-čen prot-esproli Katici De-V vre le.m bajrrju -za njimi je iz- 1 janovičevi. biivši želetaiH-ki blagaj-tienada zašumelo. oglasilo s<» j«1 pn-;ničarki ki je prodaja!ai jsiiuurejt-ša-tno tuljenje in pihanje. Ko so ne vokjw listke. Obsojena 'jf* bila fovei bliskovito okrenili. je udaril na pel let jrče i:i ipetl-t"luo izirubo i', oljnega -požara pramen žareeih , časi nih p raj.-i e. SooUt ozena D»'-kipljie: lik: a t i pa opazili še dru-! franč^ki in Matgita Ualamboš g'*ra kivikwlila. Divje je veslal 'k! i bila oproščena.
brega do brega, vlekel za seboj o-j_
gojen rep in dvigal pramene žare-1
čili kapelj. Potem se je vrgel ven	' ——- ——
l:ii k;njt'i plamen se je začenjal še-jkak,'r fantastičen -torpedo, gore«- in J i" na meji med pltinom in zračno j MaP°' zadušen. Zreh> je bilo polno plastjo. Ognjono vodovje je val o- ^rečt^gn beneina in podobno pe-\alo.	kh-nskmiu j< »m; Mju-val je mune-
ilinilo je precej časa, pre<leu se 1,0 "Uuato vodo in žgoče strele; vs»> j" 4 m >šii s t pok.iza.la. Iznenada je Ita- »^)5as,no tol° Sfl .i<* cedilo od ognja, -liano zakričal: "Caramba — tu!Kakor f^^hm-ki privid je planil
ine»l lovce.
Poltmi so zopet pokali revolverji.
.P*
Zares. Silen, siro'konos *folx*v je l !i?.u brepa šinil iz vode. A je takoj zojiet izginil; h' iuizo4)čaaii rep je vrgel na breg vrel val. Zaoril je zmagoslaven krik.
Vendar so moral i šsf* nekaj časa čakati, preden so mogli zveri do z vega. VriH-ina je žgalu, V vedno
Kakor živa raketa >e je zver po-trnala naprej, -e vzpela po bregn in^rtireča padia med bencinske slide. Zabobnelo je.
Sfwli pfci niso bili -povsem prazni. Hipno je svetel, kričeč udarec raztrgal zrak: so<li so se razleteli kakor metoriti v zvezdatnih žarkih.
i
Kksplozija je ubila zver; obležali je uncd kupom zvitega železa. Kosi mesa so leteli po zrakn.
Hladno so gledali možje, kako je poginila Ijudožiska pošast v u-klepu.
ZAHVALA
Pevsko društvo "SLOVENEC"
se tem potom iskreno zahvaljuje vsem, ki so si- udeležili koncerta ilne l."t. maja.
Hvala pevskemu »Iruštvu "1 »«•-moviua" i<*r sltivenskim laiuHura-šeiu po<I vimIsIvoui Ml*. .1. Cerjo-vif-a.
Hvala iiaseliilškeiiin komisarju Mr. S. Trošlu in uradnikom ju-
»si. n a i iskci::i k« m'/.ula t a.
Ilvata komiM'tiH'inu jM»veu Mr. Anionu Šulieljn ter vsem. ki so pri|H:uio^li k našemil velikemu
USIM-llIl.
Hvala t ud i fire iiiš|H-ktorju Mr. Ciaeoiii.
1'osel»liii zalivala p:i sre Miss Mar.v Areill za njeno krasno so-lojwt je: upamo. <la nam Ihi i udi v I m «1» m"t ostala naklonji-na.	j
oliciiciu tudi naznanjam, da priredi društvo ".Slovenci"" PRVI PIKNIK dne -I. julija v Emerald Parku. 88-2t MryH" Ave., Olen dale, L. I si.
JOSEPH IS1ZJAK, l.la-ajnik
V <1 veh imajavrh avtomobilih smo S'- peljali do ovinka, liajer je k&d potd<*set korakm* za ce.sto. Svet je bil krog in krog rjavordev: tu je pred par dnevi divja! požar. Ven- . dar je že poganjala *rr>Nt.:i trava in na bregovih se je njihal nežnozelen bambus. Debla zgoreLih palm so str-čala v vis.
Dr m Ant-onra in oba trgove^i sta : «e prstavila .s puško v roki na zoglenelo deblo, d oči m so se Odpravili drugi, da preženo krokodila iz zavetja. V ta namen «■/> z neznansko dolgimi l/nnbiisoviim .palicami bezali po bajerju. V levici .so držaJi pripravljene revolverje. Možje so s svojimi ipalieami i»o\-jtročali v vodi blatne vrtince, a zadeJi niso na nič trdega. Bil je 1o sploh čuden, če ne nana n ost grozljiv, brezrtanji b«n-
jer.
v
( ftZ pičle pol Iirp so mosy« upeham nehali Iskati. 01>šli .so bali bajer okrog in okrog, a v.-*; Jieftanje je ovtalo brez uspeha.
Woerenbjieh je nHtaj tuhtal.
Drirgi so kleli; '4Xe dobimo ga!"
"Kfaj praviš —ali nebi žrtvova-
1 la (»ar »oibiv bencina je prevdar-no dojaJ Woeren-bacK svojeimn «lru-
VAŽNO za IZLETNIKE
KI SE NAMERAVAJO UDELE2ITI IZLETA OB ATLANTIŠKI OBALI NA OTOKE ZAPADNE INDUE
Knjige Vodnikove Družbe
lahko ie SEDAJ tmr«Hte srn prihoda j? lete. Naratelno. ki maia SAAaC —
lahke iMftUcte nan. In kaker Utre Me
knjife hile. Jih deMle pe priti.
Ake tekate take delce, da kojice I* Ideje, morate pla«atl unje 91.35.
KNJIGARNA 'GLAS NARODA'
fli Wmt Itth fttrret. New York. R T
Vse večje parobrodrte družbe določijo ob času ^ocitnic več svojih najboljših parnikov 2a kratke izlete v mesecih ijunij, julij, avgust in. september. Na takih izletih je za potnike vse preskrbljeno. Imajo lepe sobe za spati in izvrstno hrano na pamikih ter je tudi cvse preskrbljeno na suhem. Za vse je všteto v cenah. Taki izleti so prav priporočljivi za stariše, ki imajo otroke v šoli in jim je mogoče, da sebi in otrokom privoščijo malo oddiha in razvedrila, da marsikaj vidijo in sicer za mal denar, kar bi drugače težko. Izleti so tudi primerni za kako družbo prijateljev.
NORTH GERMAN LLOYD ima
več svojih parnikov določenih »a Izlete v Nassau i ti Rcrmmla. hi trajajo za tja in nazaj osem in I»ol »ln««. Cena je $85.— ta o«lranIo omcImi In več.
CI NARI) LINE je določil« svoj znani parnik "Mnuretaiiia" za izlete v Trinidad. Curacao. Colon do Havana, Cnha. TI izleti trajajo 13 dni in ccna za osclio je od $133.— in naprej. Všteto je vse. 1'arnik odpluje i7. New Yorka 7. in 21. Jt'LLIA; 4. in 20. AVGUSTA in 8. SEPTEMBRA.
HAMBURG - AMERICAN LINE
pa prireja izlete v Bahamas, ki trajajo j>o 5 in jk>1 dueva. Cena 7-a. vse je otl $55.— naprej.
Dalje SO POSEBNI IZLETI ZA PRAZNIKE KOT DECORATION DAY, FOURTH of JULY in LABOR DAY. Cena je od $50.— naprej.
Za vtte te izlete je fino preskrbljena, da imajo potidli lepe sobe, najboljša hrano in dovolj .vsakovrstnega ruzvednia, tako, da bo tak izlet vsakemu ostal tlolgo v dobrem spominu. — Prostori se hitro zaarajo, zato pišite za vsa pojasnila takoj na:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
TRAVEL BUREAU : r
216 West 18th Street,	New York, N. Y.
—	Ranjen jo! — jo vzkliknila.
»Toda ta f-as sta so nasprotnika žo zopet spoprijela; srdito sta mahala z noži dru^ proti drugemu, Jakob je odbijal udare? spretno, Peter pa pogumno.
—	Nisem ranjen! — je odgovoril Peter na Henrikin krik.
Toda laž ni zacelila njegove rane. Kri mu je curljala iz nje.
—	Tako, zdaj si dobil, kar ti gre, pokve-ka! — je dejal Jakob.
—	Lopov! — je vzkliknil Peter, — razrezi me na drobne koščke. Dokler bo laiiza v nevarnosti, ne bom ničesar čutil.
—	Že dobro... končajva t<>!
Lopov je planil na Petra, boj s«1 .jo začel znova, še srditejši nego prej.
Isa silovit udarec, ki mu ga bil namenil Jakob, jo odgovoril Peter s tem, da je za-malmil z nožem kar na slepo srečo. Toda so je zasadil do ročaja v prsi nesrečnega Jakoba, ki jo bolestno zahropel in so zgrudil.
Froehardka jo skočila vsa iz sobe k za bodonemn sinit.
—	Jakob!... Jakob!... — je zaklicala
Peter je pa stopil vos okrvavljen k dekle-
loma, ki sta bili zdaj svobodni
T11 z drhtečim glasom je dejal Luizi:
—	Zdaj pa bežite... bežite!
Xi imel poguma dotakniti so z roko, izbrizgano z bratovo krvjo, njene nožne ročice.
—	Kam pa greva? Ali si našla gospoda Martina, ki sva mu bili priporočeni in ki bi bil moral čakati oh prihodu v Parizu? Ali me vodiš k njemu (
—	Ne, draga Luiza; ne greva k Martinu. Pozneje ti pojasnim, zakaj nisem mogla najti njegovega stanovanja... Povem ti. k;ij sem tudi jaz pretrpela ta čas. ko si ti trpela tako strašne muke pri teli podležih. .; Zveš vse, kar sem storila, da bi te zopet našla, vse, kar so storili drugi v ta namen. .. Zaenkrat ti pa lahko samo povem, »la sva namenjeni k dobremu možu, ki se zelo zanima za najino usodo.
—	Za najino usodo? — se je začudila Luiza.
—	I)a za najino usodo, kajti tebe prana, govoril je s teboj.
—	Xe spominjam se, kaj-ii... da, spominjam se, da je nekdo prijazno govoril z menoj.. . nekega dne, ko sem trepetala o.i mraza 11a cerkvenih stopnicah, kjer mi je dal vbogajmo. Toda to je bila gospa in zdi so nii, da še zdaj slišim njen glas. Ko mi jo stisnila v roko miloščino, je dejala: Vzemite, drago dete. Uajti to svoji matcv: in... molite zame.
I — Kaj se res no spominjaš nekega dru-jgega, ki seje tudi zanimal zate?... On mi jo i pa povedal, kje in kako se je seznanil s te-'boj. .. To jo slaven zdravnik... [ — Ah, da, da... se že spominjam. Tisti •gospod jo najprej zavrnil beračico, prosečo
, — A vi. Peter ? — jo vprašala s strahom ! miloščine... Ko je pa zvedel, da sem slepa, za usodo dobrega fanta, ki je bil uhil svo-jj«' takoj stopil k meni in me začel vpraševa-jega brata, da reši njo. '	\^ k;,kn j^' zg<><lilo, da sem oslepela in
, — Kaj pa storite? — je vprašala Henri-'kak(>	slepa... Potem je gov.-
ka in potegnila obotavljajočo so Luizo za :ril potihem z beračico; rada bi bila slišala, seboj k vratom.
Peter je povesil glavo. Potem so jo ozrl na okrvavljeni nož. ki «a je še vedno držal v roki, in odgovoril: — Počakati hočem kazni za zločin.
XIII.
Henrika je bila še vsa trda od groze. Lui-] za, ki ni videla strašnega prizora, jo vpra-j
šala sestro, kaj bosta storili.
kaj sta govorila, pa nisem mogla. Slutila sem pa. da so je prepričal, tla moje oči niso ozdravljivo.
—	Motila si so, Luiza; pričakuje le nestrpno in baš k njemu sva namenjeni.
—	Kako se piše ? — ln kje stanuje ?
—	Dal nii je vizitko; piše se doktor He-bert in stanuje v ulici Saint Louis d' Temple.
—	No, poj liva hitro.
.— Morava vprašati, kod vodi najkrajša
I pot.
Ljudje so so ustavljali in ju radovedno gledali, ker so takoj opazili, da je ena slepa in da ne vesta, kam bi krenili. Henrika se je obrnila k prvemu rado void nožu.
— Ulica Saint Louis jo pa še daleč, jo odgovoril vprašani. — Pojdita po ulici Mouf-fetard do trga na njenem koncu, to je rav-
—	Pojdi, — je dejala Henrika gi njeno.; — Beživa iz to hiše. Pojdi, Luiza.
—	Zakaj se tako treseš, sestra?... Mar nisva še svobodni ?
j — Pojdi, ti pravim... Smrt. jo v tej hiši. j — Kaj ?... Ta mož torej. .. j — Mrtev!... Mrtev jo!
I — I11 Peter aa ie ubil... zavoljo meno je 1	- ,	,
I U.T , , r, V	-i-i -	v. na ulica; potem prideta na nabrežje 111 poj-
; ubil brata. Zavoljo mene je bilo inegovo ziv- , , , ! . '.	v n
,.	'.	*'T , deta tako i eez Semo po mostu Natre Dame,
-1 jo nje v nevarnosti, zavoljo mene je gotovo
težko ranjen, zavoljo mene je ubijal... Da, a!" l)lJ % 1>1<1:><-1 a-	. . T . .
i	i -* -i . .	. Siroti sta so podvizali naprej, kajti Luizi
na. spoznala sem to dobro iz niegovega gla- . ... . 1 .	V,,. • i-i
, ; . 11- i. - -1 - • se ie mu.lilo k zdravniku. Sklenila ie bila su, ki se je tresel od jeze, iz strasmli grožen j, , . , . , . ,, , i i -i . -- i i [povedati mu. kaj vse je pretrpela pri r roki so letele nanj 111 ki se jih ni prav nic bal. r1, „ . , : , ,	: ..... .
Razumela sem dobro da ga žene obup naprej. .. in da je pripravljen dati svoje življenje, da reši moje...
—	To je zlata kluša, — je pripomnila Henrika, — prejel je prvi udarec, ne da bi kri-knil. .. Videla sem njegovo kri... Xi se izmaknil. Na-stavil je prsa svojemu nasprotniku, da l>i naju rešil. .. in rešil'je naju.
—	O, bože moj! — je vzkliknila Luiza iliteč.
—	Dolžni sva mu zahvalo in priznanje. Luiza. Pripravljen je bil žrtvovati svoje življenje, da naju reši. .. Mahal je z nožem kar na slepo srečo in usoda je hotela, da je bila
rana smrtna. Gotovo je sam bog vodil nje- )) ¥ • I • a 1 • ___*
govo roko... Ne joči, ne tarnaj. .. Te bi mo- tt ~i ^IOltCl16111 rala priseči pred sodiščem, ki bi sodilo P* - 7/ **	#
Peter... Peter sojen... obsojen!	(\ I^^OSlOVJ&
1 lv vic+nm iti nri_ V\
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev.
in v njem boste naili knjigo, ▼at bo zanimala.
ehardki. Upala je, da vzbudi v njem zanimanje tudi za ubogega Petra, ki io neprestano mislila nanj.
Zdravnik ju je takoj sprejel v svoji posvetovalnici in kmalu se je razpredel mod njimi živahen pogovor. Henrika je opisovala grozno tragedijo, ki se jo bila odigrala v Frochardkinem brlogu. Ko je bilo njeno pripovedovanje končano, je prišla na vrsto Luiza, da bi se zavzela za Petra.
(Dalje prihodnjič.)
segla lift svojo dušo in na svojo vest, da je nedolžen, da je branil samo svoje življenje, ogroženo tem bolj ker je bil ranjen, oslabljeni, ker je tekla njegova kri in je le v trenutku obupa zamahnil z nožem na slepo srečo ter nehote zadal smrtno rano.
Te besede so Luizo nekoliko pomirile.
Kar jo je Henrika zdramila iz globoke za-lmšljenosti. Prispeli sta bili na konec Lour-eneske ulice. Treba je bilo vprašati, kam morata kreniti.
In ker se je Henrika ustavila, da bi vprašala prvega mimoidočega, je Luiza vprašala:
zmerne.
Knjigarna Glas Naroda'
*G X. A 8 VIBODr
NEW YORK. SATURDAY, MAY 26, 1934
THS X.ASOUT SLOVENE DAILY to V. 8. JL

cTWARIJA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
I^Scx
ZA "6US NARODA" PRIREDIL: I. H. □
42
Marija se laluko apaue. Slutila jo, kdo Je bil ta j?t*»t. kajti ore ji je ipovedal. da sedaj ivepresl auo dela skupa'j z Dewallom. Mitzi je opazila Marijino preseneeeiijj-e In zato naglo pravi:
—	Gonponl doktor je S.* posebno povdaril. tla ni treba imeli ni-k a kili okolščin. Ssmno treba je še pogrniti za enega- gosta. Oba sta še <ulŠla v sobo gospoda doktorja.
31arija ,sc je že nekoliko pomirila, kajti vedno je morala biti l-ripravlj-ena, da se enkrat »Mane z DewaflJom. In tako pravi:
—	Dobro, zato pa naj Bert a skuha nekaj 'več jajc in demte na mizo Tnalo v<n" majojie-ze. I)ni?o twtsme7 kakor je. Kar bosta pila. bo tloloett oče. Tako j«« vsa stvar re*«na. Pogrnite tedaj še za enega in jaz takoj pridem.
Marija naglo odide v svojo sobo. kjer 6e najprej vsa utrujena pade na stol. Ti»ko dtdgo je že eakala na to svidenje; že!*-bi si ga je i n jM> jra bala in >e,laj j< 1 u. Siltfai so j«*, da bi bila .mirna. ka'j>ti svo-jejr.i nemira ni smela u«»k;rza1i. In — ee ji bo povedal, da se je zaro-ril z Mir* Vaulhamovo. kar bi xn njo bilo najhujše. teda>j ni niti *me!a trenrti /. «*<-soan. Tndi ga ni sinila oritajoee pogled a>11, da se fs ea> m i oglasil razun /. navadnim po/.draivom. Morala se je imeti v -voji ]M»po-lni <»bbtsti. pa naj pride. kar liotV. In iii-og«H*e bo imela j rilo/.norst. da bo /. njim saj za trenutek sama, da mu bo mogla po-\ t Jati. tla .se ji je prMan i/gnbil. To»>a o prstanu bo morala govoriti kot o kaki jw*»tran-»ki stvari rn .se k^zarti. kot da ji je po rojenem uutetiju dal p;*stan samo za jmniirjoiije. ker je morala sama i stati z oeetom v tuji deželi. Xato 1*» pae iiioR:<l sam it vsimu drugmn I <.i/.vedo\-jgti. kakor se mu Iki zdelo prav. In <mV o tem ne snu- ni-tesar vedeti.
Iti tako j-- bila .-u-'ina v sebi ulrjt na iu pripravljena na v>e. kar } ride Da bo nekaj neprijetnega, to je ratcvidela iz nje-jovejra obna-sati.'i*. njegove«« moVka. liaMzlie temu. da se je že pred enim *-\!noni > mila.
M.-rtja vstane in stopi pred o«rledab>. Se enkrat si ponavna lase iu pri tem opazi, da je bila v beli bluzi nenavadno bleda ter -»i trdno < digne liea. da so zopet zadobPa barvo.
In tedaj gre. kot bi šla na marine e. v sobo svojega očeta.
Ko sftopi v .-*<»l>o. Dtnvul.l takoj vstane in se ji prikloni.
—	Morate mi oprost it i. m-ilostljiva go^pica. da pridem iv lirso tako netfci zna njen. toda vaš gc*cpod oe*» mi je rekel, da morem priti Vrez nkrbi. Prtv.hu. da mi oprostile. da prihajam kar v delavski obleki.
To je bilo izrečeno ta»k«> hladno in strogo družabno, da Mariji s iv* kar zmrzne. In Marija odvrne ravno tako hladno:
Prosim. gos|>od doktor, izaradi tega, se vam pae itii treba opni vire vat i.
Xato takoj obrm* k oeetu in ga' potedratri.
-- Tatico j moremo .sest i. oT-e. Ali mi hočeš povedati, kaikšno -pijačo n »j narftčhn */a jroc-potla doktorja* rn za telit«--?
Kakor navadno, mozel.sk o vino. Marij-a : »bjdorju Dew al lil <ein )>oveda 1. da ne bomo imeli m-ič pcmebnega.
Potem pa [iro^mi. da sedete k večerji; je y.e vse pripravljeno.
Marija ia»koj izgine in n-airoei .služkinji zaradi vina. toda noge s i j. težke kot rtrinee. V wtvrfii bolesti bi mogla kriknitl. ker jo je Dewall pogledal tako hladno in tuje. ker je bi! njegov glas ta»ko ledeno d'vzaben. In ni slutila, da j*1 v svojem obnašanju hotel samo pokaz.rti. da v njej vidi dekleta, ki se je norčevalai i/, njegove ljubezni.
Tako sede staspaj pri mizi in dr. Iiuelfivald se na t ihem end i, da ^e oba tako Wad no nagovarja ta. Xa .Tfwpoi^kem in na pamikn st;i vse drugftee med ^e-boj o-bT-nva-'a, Seveda, tukaj >*o ju .zojvel omejevale družabne razni re in bili* mu jt» žal. toda ni mogel pomagati. Kdino sam je mogel z Devvallom bolj prijaiteljsko izkajati.
Marija sp««*etka jrbsla samo na svoj krtižnrk. kt-r se je se vetl-ho morala b^triti s seb<>j. De\M;i»ll pa .se ve-dno izy>ra«uje. a'ko ji \Ven-dler ni i^tveda1. da je od njega zahteval svoj prsi am, ko ga je videl na njegovem prstu. Toda po njenem obnašati ju se je moralo to zgoditi in samo s tem je mogel razlagati iiijeno aanlrego.
Xa pri^nlevanje dr. Dncl'jwalda se je razvila bolj živahna zabava in tudi Marija je dobila pog-irm. da je DewaMa «]>f>gletlala. Obdrži pa re>en obntz. ko mu potrudi skledo.
Deuall .s priklonom vzame, tenia pri tem op;fzi. da je smrtno blftLi in [»nvwieiViin trl«sl:i na njegovo roko. Skoro bi ji bila skleda padla iz rt»k. IWall nairltt prime >.kltNb» ter pri tem ]w>«rletla v nje ne široko odprte oei. ki .so. lc«»t 'bi bile hipnotizirane. irl»wla!e nnfctan.
DeAvall ji z ul'judiin šalo pomaga iz zadrege in s-traJiu. toda Dewall j« K^laij veilel. da ji Wendler tii |x*\*etlal. da je od njega zn-hteval prstan nazaj T«-daj se opomni, da je Marija, kot je rekel "Wendler.
njegra aliter»1a. da n«ir»i •pnstaii nevidno. Ker pa Wendler tega ni storil, ji j«' jwhv jrotovf« tudi zanioleal. da je tir. Dewall <nl Wetmller-jn zahteval prstan.
X kakt»in razmerju pa .»ta tvt^laj med seboj? Tu ee Marija iji vedela. da je Wentller Deuallu A-rni-1 pisrtain — kako je morala biti p! es trajen a. ko «ra je videla* na njegovi roki ? Ali AVendler otl n.re ni zatliteval. da bi mu poja*oi!a. kako jt* prišla do njega, da mu je dala piMtan v ztufk ljubezni in prstan, ki je bila Devallmta last ? *
Xaito pa ga prešine še druga misel: Mogoee je Wendler »/. teli okolieiin y>rišel do kakih sklepov in se ni lw>tel zaroeiti tz dekletom, ki mu je podarila ipmtan. katerega je na ka'k način dobila od nekoga drugega ? Ali j«' bila zaratdi tega tiHko tiha iu j»ot»*ta. ker ni bilo nie iv. te zaroke?
Skrivaj im zelo pozorno jo gleda ter dobro vidi. la se je Marija še vedno borita sama s seboj ter je wvlno poglt dovala njegovo roko.
Ma»rija je bila resniei vf?a zbegana, da je naenkrat na njegovi roiki iza gledal a prstan, ki ji je 1 ako čuden nač im naenkrat izginil. Kako jo zopet prišel tja? Kako ga je dobil dr. Dewall zopet nazaj? Ali se ji je samo sanjalo, ali ga' ji ni nataknil na iprst, mogoee ga ni niti položila na mizo v svoji kabini' Kako je mogla razumeti, kaj se je s prstanom zgodilo? Ali je bil res e&rovmi prstan, ki je na čndovirt način zoj»et prišel «na roko avojpga lastnika'
Ojunači se in iXnvalla vprašujoee j>ogleda v i, toda prestraši te aijegoivegrt temnega, neereenega ri»ogle<la.
O . ko bi le se<laj mogla biti ž njim sama, ako bi le enkrat mogla ntirno m Miti. Ije s težavo nwrne govorit i na očetovo vprašanje, ako •e ne ipoeali dobro, »ker je taJco bleda.
—	Samo gla<va me boli. oče. pa bo že prešlo.
Oče poboža njeno roko.
—	To je najbrž premem ha zraka. Marija. Sedaj tudi pre ve e sedi« v svoji sobo. medtem ko si bila <prej iwdiw> na svežem rzraku.
—	Xajbrze bo tako, to<la to ni nič posebnega. Tako pravi Marija z bledimi ustnicami in oče ji ljubetznji^ pri-
—	Že .m1 naijine vrnitve opažam, da si tiha in bleda.
—	To je samo premeanba zraka oče. Ali vzameš kaj solate?
In tako odvrne od sebe pozornost.
Večer poteče za oba mlada človeka z mučno počasnostjo; oba hrepenita -po tem. da bi bila sama., da-bi niojrla mirno o ivtse-m razmišljati. in ko se slednjič Dewaill poslovi in je pri tem proti Mariji zelo resen in hladen, se oba skrivaj oddahneta. Marija takoj odide \ svojo sobo ter se vrže na divan. Xjene misli ji divje švigajo po fjavi, tinhi/samo ena misel se ji i veni no vrača: Kako je prLšel Dewall zopet do prstana?
(Dalje prihodnjič.)
L
UJETNIKI IN RANJENCI V BODOČI VOJNI
Doslej je že nad 20 držav podpisalo žeiietvski •dogovor, jrlede izboljšanja položaja v vojiveiii času in vojnih ujetnikov. Ptnlpisale ->.0 ga vse glavne drž« ve. met t njimi sedaj tudi Nenn'-ija. manjka pi š Franeija.
Dogovor določa, da je z raujeai-ei in bolniki ravnati iv vse-h okoliščinah člove"ško. tudi ee so v 11a--»protmikovili rokah. Po vsaki bitki mo:*a stnanka. ki je iziiiagahi. ]>o-iskati ra.uj-unee in padle vojake in jih ščilkti pred <irt»panjeni ter .sla-brm ravnanjem, t >b- stranki si morata čim prej obojestransko rijMiročit.i seizname padlih in ranje-:iih vojpakov. ki sta jih imšli ali sprejeli, isto tako trse podrobnosti. ki bi rabile identifikaciji. Padle morata pokopati skrbno in s častjo. V ta namen si morata ob pričetku sovražnosti uradno urediti gmharsko službo. Tudi letala, ki so v rabi za sa.nit.tmo službo. s<» zaščitena. Ta. letala morajo biti belo pobarvan« in označena v. vidni 111 rdečini križem.
Vojne ujetnike je ščititi pred ntasilnorttmi. žalntvami in javno radovednostjo. Prepove-dano je izvajati nad njimi kakršnekoli ma-šč.jvalne naklepe. Z ujetnicami je {>osto]>ati z \"setu obzirom, ki gre žeiLskatiu. Xatl ujetniki se ne sme iz\ rševati i>riti.sk. da bi izdajali in-formneije t» |>oložaju svoje vojake ali tlržave. ( »1h- stranki sta dolžni s]xw«)či)ti iiaspnd.niku vsa-kejr« njetJiika in njegove svojt-e obvestiti, kalil 11111 lahko pi-ejo.
GLAS NARODA"
zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po-i šil jamo.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 211 WEST 18th STREET NEW XOKK, N. I.
PlSrj-E NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
i.nii.ii.iiiiiiiiiiH^JHimni'»i.m»mmiimmnnwnmiinmnilJ
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre NA HITREM EKSPRESNBM PAPNIKU
PARIS
</. JIM J A
30. Junija — 21. Juliju
IDEALNO MESTO
V treh mesenih bo vztniklo v Parizu iz 3a! "lili sto lepih umetnosti'.". To m e ><t o bo plotl finančne pod pore vs li držav sveta, ki so. oziroma botlo prispevale svoj de-
ben amfiteater. ki bo stal sredi '"mesta lepih umetnosti" ler bo nudil njegovim iprebiivak*"::: odrski užitek im I'a/.wd rib>.
Xaert z;i to idealno uiesito sta napravila dva francoska arhitekta, Frappa in Devaux-Lafont. Delala sta na njem dve leti. Poročilo se jima je. da s:i (zainteresirala za svoj projekt ministrski sveit v I'a-:-nizu. pa tudi Združen;-) držaive. ki st» že obljubile finančno pod|>oro.
Pariška mestna občina je dal'i na razpolago primeren teren. A* kratkem -bo začelo ipodirati stare hiše v tem kraju 30.0(M) d 'avcev. nato pri IuhIo zač ii gladiti idealno iinesto v bližini umetniške četrti na Montparimsseu. Arhitekt ,Frappa se bo še pred začetkom,
ILE DE FRANCE
lv. Jmrja — T. Julija
CHAMPLAIN
2. Juniju — Junija
NiZKE CENE OO VSEH DELOV
jugoslavije Z* pojasnila in potne liste vpra> ia Jt<s naše poo^aščena agenta
9reoeh J^rie
19 STATE STREET. NEW Y0HR
30. maja:
New York v Hamour; President Roosevelt v Il&vri
1.	junija:
Europa v Bremen Voleritliim v Boulogne
Franco n iu v H a ere
2.	Junija:
Champlaiit v Havre Vuk-unia v Trst
6. junija:
Albert Ballin v Hamburg Wasbinctoii v Havre
h-ž kljub sveto\nii «ros|Midarski gradbenih del podal na potovanje kri/i.	pMk evropski-h državah, kjer bo ipro-
Mesto je zamišljeno ne le ko-t za- j pairural kli jo "idecilneprJi mesta" tftčišče uhnetn?ko»v. ampak tudi . in -posredoval za denarne prispe\i-zmanstvenikov vseli nanxlno«ti. V ke. Namen "mesta lepih umretno-n jem botlo krasni at Ije j i in kon-'.sti" bo. sprejemat i duševne de'av-eertne dvorane ter laboratoriji, j e:- vseh narodnosti ter jih podpi-St-veda tudi restavracije iu bani. "rati v njihovih stremljenjih ne In da. ne ho koloni-tom dolgčas. Igletle na njihove politične in verso graditelji predvideli eelo posv -'ske nazore.
9. junija:
Olympic v Cherbourg Sialnidum v Botilcgne
A>|uitania v Cherbourg Cont^ di Savolu v i;«noa
12. junija:
Hrnurii
Bremen
mnw. iiuitu.uiuiuiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiijiiuii.iiuiiniiii.iiiiiiiiiiiimmin
Nekatere teh knjig so izpod peresa svetov-noznanih pisateljev. Lahko jih priporočamo ljubiteljem leposlovja, ker vemo da jih bodo zanimale.
knjižnica
St. Testament
S|tis;iI Iv:in ICoziuan. Ijutlskn tlraiiia v I »lejanjili. brus......
Št. 4. Poletne klasje
Spisal <"vetko dolar. Izliraue IM-snii; ls4 stra., liroširaim.. .50
Št. 7. Andersonove pripovedke
'/.:i stovcii-ko mladino |»rlre<lil:i
Vtva. 111 strani. Iiroš........33
Št. (i. Ljubosumnost
Spisal I..nlisl:iv Novak .. .'.50
št. 8. Akt štev. 113
Spisal Krnil Caboriau .......75
Štev. Problemi sodobne filozofije
Spisal n n i v. iir«if. Ur. Fr. We-
lier. ::t7 strani, hrofi. .........70
Št. 10. Andrej Ternouc
Spisal Ivan Albreht. UUijefuia karikatura in minulosti. r>5 strani, broširano .............25
Št. 11. Peterčkove po-slednje sanje
Spisal Pavel (it.lin. Rnzieiio povest ........................ .35
Št. 14. Denar
<I»r. Kari Ku^liš). Na rt ki uo-£i*iptxlarski spis. jMisloveni] Ur.
Albin Ogris. strani, iiroš... .80
Št. 15. Edmond in Jules de Goncourt
Spisa i Itenee Mau|K>rIn.......40
št. IG. Življenje
Spisal Janko Saiuee. Pesmi. 1 TJ strani. lintšimDo ............ 45
Št. 17. Verne duše v vicah
Sjilsal prosjmt Meri met*. Ptivest 80 strani .................... JO
Št. 19. Potopljeni zvon
Spisal iJerhart Ilaiiptinan. Drama. bajka v |M'tili dejan jib. 124 strani, broširano ......... .50
Št. 20. Gompači in Ko. murasaki
Spisal Ju!. Zeyer. Ja|w>nskl riv man. Prestavljeno iz eešflne. l."»t strani, broširano .........45
Št. 21. Dvanajst kratko-časnih zgodbic, II.
Spisal Kriilolin Žolna. T:i strani. Iirirši r:int>....................
Štev. 4f). Tarzanov sin
Spisal K. K. lturrou^hs. Trdo vezano v.................... 1.20
St. nata
Spisal I.ev Tolstoj.
....................25 st. 50. Slika De Graye
Kreutzerjeva so- spisui <>«ar wii.ie ........1.20
j št. 51. Slov. balade in .00 j romance
Sr. 2:>. Antigone
(S»>j»bkles <. Žalna i^ra. Pisti-veuil t'. Colar. «U1 str., lu-.iš... .o0
Št. 24. Poslednji dnevi Pomejev
Spisal 11 L. Iinln-er. I. del. strani, broširano ............ .90
št. 25. Poslednji dnevi Pompeja
II. DEL .....................90
št. 2G. Črne maske
Spisat l j. A m t rejo v. 1'oslovenil
Josip Vidmar. S"J str., broš..... =35
Št. 27. Brezposelnost in problemi —
(Fran Erjavee). sir., broš. .35
Št. 29. Tarzan sin opic
Spisal Kiljjar It. ltnrruughs... 1.20
Št. 31. Roka roko
Spisal L. Lipovec.............25
št. 32. Živeti
Spisal L. IJpovee.............25
Št. 35. Vojna z Jugurto
Ca j Salustij Krisp. Poslovenil Ant. Iiokler. VSI strani. bro5. .50
Št. 36. Listki
Spisal K saver Meško. 144 str. .05
št. 37. Domače živali
Spisal Daniinir Felgel :........30
št. 38. Tarzan in svet
Etl^ar K. Iturrougbs........1.—
štev. 39. La Boheme
Spisal Henry Mnrger..........90
Št. 40. Misterij duše
<I»r. F. GoestI) ............ I.—
Štev. 48. Tarzanove živali
Spisal Edgar H. Burroughs .. .90
Spisal t\ Colar .............80
št. r>4. V metežu
Spisala Marija Kmetova .... 1.—
Št. 5o. Namišljeni bolnik
Spisal M..Here .............. J»0
$t. 5(>. To in onkraj Sotle
Spisal Fridolin Žolna.........30
Št. 58. Glad
(I lam sum > ...................90
šr. 5J). Zapiski iz mrtve, ga doma
( Dostojevski >. I. DEL	1.—
Št r>0. Zapiski iz mrtvega doma
(I»ostojev>ki). II. DEL .... 1.—
Št. 01. Bratje in sestre
(C. Colarl....................75
Št. 02. Idijot
Spisal ruski pisatelj Dostojevski. I. DEI..................... 90
Št. G?. Idijot
II.	DEL.......................90
Št. G4. Idijot
III.	DEL ................... M
Št. 05. Idijot
IV.	DEL .....................90
Vsi 4 deli......3.25
št. 00. Kamela, skozi u-ho šivanke
(Frant linger). Veseloigra .. .45
Če se ne bojite resnice, naj vam povem usodo.
Zgodovina naiu jnive. tla je o>trt»b^i-ja najstarejša veda. /. njeno |MWi«M*jo je ni^ge«1!* Ugotovili marsikatero	junija:
sivo. Iikajin"-e se vaše preteklosti i'l rari» v Havre
lHHlt»'nosti. Fina u- Leviathan v Cherbourg
ene luož.uosti in i/.i>l ilrugib zaupnih za-
tlev je Itltigoee «lo-
gnati s jMinioejo velik-' vede astr«»b»g«-je. kakor tmli va-izgleil nn želi i lev. prijateljstva, naer-tT>. ki jili delajo vaši sovražniki iu| njih izid, tleilšeine in drugi važni tlo- j gotiki.
Naj vain |M»veni vašo u^odo. ker «V vam l>o znana, se utegne vaše življenje iv.preineniti. ]>oiii:ignn» vam k !•«»-gastrii. us|m*1iu. sreei in n:ipre<lku. Prihranjena vam bosta «ibup in izgu-| ba. r*itanje iz zvezi I ho napravljeno za 'vas v iiajlx.lj prepr<isti iu najlHilj u-
! mljivi oltliki na eelili dveh straneh. .JuniJ*:I
I	I Llilim|)taili i
1'ošljite mi dali svojega rojstva, ime j |.rX v jja,,^ in naslov v lastni pisavi. 1'rhleiiiie j
tltilar za pismene in poštne stroške ter I	•
. .	Aquitaiila v Cherbourg IM.šl-jire svoje pismo na : OKlON ! Y..rk v Hamburg
STl'DIO. I>«*pt. <i.	ClfVf- j	Olympic v Cl.t-rbourg
land. Ohio.	i Adv. I
13. Junija: I^iluvi-tle v Havre I >> itts4'lilaiid v Hamburg
16. junija: II.- dt- Krmi.e v Havre Htfrmgarla v Chri buur«
18- junija: Eiitupa v Ilrnn^ii
20. junija: llaniljiiitf v llamlitirg MnjfMlIi' v Clielbuurg Manhattan v Havre
22.	junija:
Vf*ntla.n v Ituulugne
23.	junija:
v Mavra
< S^noa
VISOKO ZAVAROVAN NOS
Cherbourg
Zri. junija:
Saturnla v Trat
29.	Junija:
&tatendam v H<juii.gna
30.	junija: Paris v Havre Bremen v lirtmen
Iz .Mekke je prispel v London Leviathan c Cherbourg znani ara I ».ski bogataš šejk Jelal 3. juuja:
Qui*:iislii. ki si je izbral za eilj živ-! L-ifayett© v Havre , . . , . .	,, . , . Albert Haiti n v Hamluirs
Ijenja /t> rati je retlkih m tlrafrih
jMirfuinov. .Mož ima tako sijaj«, raz-' 4"^a"hn1J5ton v Havre vit vonj. iia takoj stpozna. kako je ■
..	.	!	, , -	B. julija:
sestavljen [»art lim m V kakšnem . Berengarta v Cherbourg
: a'Hitenju so zmešipne v njem poetli- 6'MJ."J^atj. ne snovi. Zato ni emla. da ze!t» vi- 7. julija: oko eeni svoj nos. ki «ra je dal te-i fe J,ra"ce ,v
J	J	Conte dl iravola v Genoa,
um primerno zavar- vat: v Londo- Kuropa v Bremen
1111 za :J0.000 funtov sterlinjsov. kar 11V,Ju,,iJa^,	TT
Deutschland v Hamburg
je že celo h<iiy:isitvo.	13. julija:
Šejk je zelo bofrat in zato Ialiko .	V
potuje posvetu ter zbira najdrago- Aquitania v Cherbourg eent(j«e parfume. Zbrane ima že 1/. vseh tlelov sveta 111 vseh vekov. I .\*ajtlra-ocen< j.ši parfum v njegovi Jboqrati zbirki jt> n.:4 4000 let stari ' parfniu zmamen te. Tutaiikam-' nove jrrobnire. Šejk vidi v svojem nosu najboljšega pomoenika jiri zbiranju dragocenih parfumov in zato ni etitla. tla »ra. je takt> visoko za v a rova].
Naročite pri: KNJIGARNA "G. N."
216 WEST 18lh STREET	NEW YORK, N. Y .
STRELA VRNILA VID
Vulcania v Trst
15. julija: Ctiamplain v Havre
17.	julija:
Bremen t Bremen
18.	julija:
Manhattan v Havre
JiamburE v Humlmrc
20.	julija:
Statenrlam v Bouli>cn*
21.	Julija:
Paris v Havre
Lermthnn r Cherbourg Rex v Oenna
24.	julija:
Europa v Bremen
25.	julija:
Xew York v Hamburg
27.	julija:
Majestic v Cherbourg
28.	julija:
lie de France * Havre
V mesteeu Binglev v Aiifrliji se je pripetilo te dni nekaj nevadne-•ra. ZakoneonKi Fearnlev se je r<nli-Ja slepa lieorka. Ker sta bogata, sta jti vodila iz sanalorija v sanatorij, «d spevijalista tlo sptvijalista, da bi ji vrnil vid, toda vse je bilo za-nuui. Ker je p:i bilo dete t ud i. sieer bolelmo. sta bila roditelja z njo 'skoraj v>ak dan ,pri zdravniku. — Netlavno sta ibila zopet pri ^jweija-lieitu, ki je izjavil, xla otroku žal ni pomoei. Dekletve je staro 4 leta.
Danes leden je ležitlt> na divanu. Zunaj je tlivjala nevihta. Naenkrat je udarila strela. Dekletce je kriku i lo in si zakrilo oei z rokami. Po lieih so ji pritekle debele solze. Prihitela je prestrašena mati in vprašala. kaj se je zgodilo. Ileerkiea ji je potožila, da jo ipeko oei in 'prosila je. n i.j ji položi na ne mrzel db-kbitlek. Kmalu je vsa prepotena zaspala. Drujro jutro se je pa zbmli-la iu krikn-ila. "Mauiioa, vidim!"
Iidajanje lista je ▼ irezl s velikimi stroiki. Mno go jih je, ki bo radi via bih razmer tako prisa deti, da bo nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.

Advertise in 'Glas Naroda*
Uprava MG. H."